A O PRIMORSKI DNEVNIK - GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE “to!X. . Štev. 289 (2599) NADALJUJMO 2 ODLOČNO BORBO PROTI IMPER1A. LISTICNEMU DIKTATU OD * OKTOBRA IN PROTI VSEM RIMSKIM EMISARJEM IN KOMISARJEM — PROTI TISTIM, KI SO ZE VEC KOT LETO DNI PROTIZAKONITO V TRSTU, IN PROTI ONIM, KI BI NAM JIH RADI SE NAPRTILI! ZAHTEVAJMO OBLAST ZA TRŽAŠKO LJUDSTVO ! Poštnina plačana v šotorim Spedizione in abbon. post. 1. sr. TRST, nedelja 6. decembra 1953 Cena 25 lir Ce je fes do pomiritve... je brez dvoma l vedno a~a^ največjo mero doli i'1 pripravljenosti, j si. trzaška kriza začne re-s **•> ko je njen predsednik j “1°“ predlagal istočasni to bet 2 rnej. Kot pravijo vesti, je Pclla sprejel. Vsak — pa m- naiP°Vršnejši politični i'ii‘°Va^ec — 3® moral predah da -si je pač težko za-iiia kakršna koli pogaja-rC*'*CU tržaškega vpra-t)Ja °b sedanjem stanju na str '1 kak° naj pride do kon-koi eBa izraza kakršen čel' pred*°0 o pomiritvi, ali -. ° bolj ali manj začasni re-t 'j' tržaškega vprašanja ob j' ianiu orožja? Toda, če je “ tako -■t pri, ^ Tito tisti — kt je dokazal, da mu gre mora danes ves in ne Pella P rt, ** mxr ‘,l pomiritev, če-bi bila morala Italija j * umakniti čete, saj jih Pffa tudi. poslala, j:, 0 I* Jugoslavija — to je 0 mnogo pred Okroglico — otestirala zaradi 'lanskih čet na r,Wsfcll I zaradi premika mejo, je ^ :a vlada noto FLRJ gro-, zavrnila, češ da ona na j. lern ozemlju lahko poče-j,. * kar hoče. Sedaj torej m ni več prav takšnega tenenja. Prišlo pa je med-((lt b-o osmooktobrskega dik- i!0 m takoj nato do premi-iugoslovanskih čet. Pri- J« dalje do demonstracij °ti temu diktatu, do pro-- nin zborovanj po pred-f*sti‘h in podeželju. Prišlo ?e tudi do razdejanja tr- —zastopstva, do kr-’n fašističnih provokacij, ^ !° bile organizirane iz Ri-pj1' Jo znanega zaželenega ~ vse 2 namenom, delno ur '„se tzsililt) vsaj p!^ičettje diktata. ^ ««o pa je tudi do obsod-s julijanskega izsiljevanja ^ rsnt svetovnega javnega fn>a. Ves ta čas sta stali Xn *e «*o.'iita — obe artna-j Ho. mejah: italijanska, da Zasedla tisto, kar ni nje-kar so ji 8. oktobra dali to. kK, '"vtuo7'a t rekoč na krožniku, tisti, Yli.Vn n a*-, tono ____ 'ic, nimajo tega nobene pra- * dajati, ker ni njihovo, ^Jugoslovanska armada, da ‘lA to zasedbo preprečila. H jo imela in ima torej 0 to dolžnost in ta razlog kr?°bRne.a.a drugega. Ce se ^ Italijanska armada u-Pierne’ ^0 ta otrok v veliki odpadel. Toda ne po- j O-tape je vedno diktat od u f {pbra. Ostaja še vedno Jjavi sklep, da se Trst Ijjj °°na ,4 izročita Ita-to,c. sklep, ta diktat hi'-1 ° stoja. Nanj svet in i nti ne gledamo sicer več »rp0 ’”ttmj očmi, s katerimi fliift aa gledali doslej, ker Se jo vsaj doslej po- S tyn'J kOli 'flV titj ,^u niornla nujno ugoto-Arn. skleniti neizvedljivost. t D, • bodo torej umaknili *i®’ medtem ko bo — Jo zaključka konferen-še vedno, vsaj italijanske tzved-bi jo spričo ko ^ 'rjave, da za Trst ne U [Qlj. v vojno, tudi morebi-kta ° n® upoštevali — p o-\rj„I>02orjamo na besede tote ® T ita v Jajcu, da e-tier), lahko vedno, v pri- ^ol neizvedljiv in ka-<% ® oli konferenca, ki bi Uje ,n°yala tržaško vpraša-■ ■ ‘ b° morala v veljavi. Upoštevamo možnost e--aneU- -■ pdikt. Nefo po,reb®-V , n,° mejo. Ce. pa bi pravočasno 'ril ®io c ^ t^mjala ugotovitev, da ' itniv?0 vini) el je v prisili-^'Sansko vlado k im er-\aknln ^ sklepu, da čete ^t0„ ® ,n s tem pristane va '"'''e. 'i Pzedlop, potem je tu tisto 'anskt »o*lop~‘u. deistvo, rat ki ga voditelji t oli- »j .,, Ponavljajo, da je nam-Ve„ 'J[dn doba diktatov. so italijanske čete, ^ '"dar ~'l° 2 zasedbo podarje-'1 ^ p ena, še vedno na meji hrin^uuoljamo — diktat pa c*n. j,”0 *e vedno neprekli* 0,0 je naša naloga, še ^ živahno debato 0 Knrajj v ozn Mb^VORK, a. _ ^ ie odložil politični na po-tazpravo o indijski Iti zahteva, naj se Jttioii ,ne konča, pač pa te r'horin' 9- februarja 1954. o r«s0inJ?. dni bodo razen o Cii^esolue!ii razpravljali tudi Je, Po PJ1 brazilske delega-l^anje p,ateri naj bi bilo za-fc?en0 Jra,Vne skupščine pre-fti« dan u . b' natanko dolo-tiii' 'n n- S ho vnovič sklica-Cn 11 sla,. bi dali predsed-■ vne skupščine pravi- iisi*tli ^ Pričakujejo, da bo ,. i nai u®d razprava o tem. it.4 Vi,' oai K;~ razprava o tem a*L*8abj*m F korejskim S5?* rerin' k' i® na dneven do zasedanja, pripe-Ocnj srdite izmenjave RAZGOVOR MED JUGOSLOV. POSLANIKOM GREGORIČEM IN PELLO V RIMU ahtevati preklic diktata in nadaljevati s še večjo vztrajnostjo in doslednostjo, da pride tudi do dejanskega preklica. To smo dolžni povedati tudi iredentističnemu tisku, ki je včeraj že drugi dan zelo odločno priporočal neposredna jugoslovansko-italijanska pogajanja, češ da evisoka diplomacija na določeni točki deluje kot vzmet. ki razdvaja«. Skratka: Rim priporoča nenadoma konferenco dveh namesto konference petih in to prav v trenutku, 'ko sta Eden in Bidault baje skovala neki novi načrt, da. se omogoča sklicanje konference strokovnjakov. Kampanjo priporočanja direktnih stikov namesto konference petih je brez dvoma tržaškemu iredeniičnemu tisk u naročil Pella. Očitno je služila tudi kot priprava za včerajšnje Pellove dodatne izjave ministru dr. P. Gregoriču o ureditvi visečih obmejnih vprašanj in ureditvi prepovedi izvoza. Seveda si vsakdo postavlja najprej vprašanje, kje so vzroki za tako nenadno kazanje znakov za dosego vsaj najmanjše normalizacije odnosov med obema sosedoma, čeprav le do zelo skromne meje, t. j. do tistega stanja, ki je obstajalo že pred S. oktobrom, stanja, ki vsekakor ni bilo najboljše, temveč celo slabo, zlasti če upoštevamo, da je tržaško krizo, ki je nastala zaradi diktata, sprožila po priznanju samega Pel-le, ne jugoslovanska, temveč italijanska diplomacija. Ce je torej včeraj Pella kaj obljubil, je obljubil le to, da bo popravil tisto, kar je on sam pokvaril. To pa je zelo malo, zlasti spričo nenehnih izjav najodgovornejših jugoslovanskih voditeljev v vseh povojnih letih, zlasti pa v poslednjih, naj se odnosi z Italijo resnično normalizirajo. Ce pa je Rim ukazal tržaškemu tisku priporočati razgovore dveh. je to v .prvi vrst,% nov način za odlaganje konference petih, Ta konferenca se pač ne bi vršila, več pod. pogoji, ki bi bili za Jugoslavijo tako nesprejemljivi kot tisti od 13 novembra, temveč pod pogoji novega načrta dvčh zahodnih ministrov, za katerega sicer ne vemo, kakšen je, ki pa vendar ne more biti enak 13-novcmbrskemu ali pa celo slabši od njega, temveč vsekakor slabši za Italijo. Logično je torej sklepati, da bi hotel Rim sedaj 2 direktnimi pogajanji sklicanje zanj neugodne konference zavleči. Pa tudi ne glede na to moramo že ob samih glasovih o takšnih pogajanjih, do katerih načelno ne moremo imeti negativno stališče, podčrtati nekaj zelo važnih in bistvenih stvari. Predvsem je jasno, da pogajanja v dveh ne bodo mogla biti u-činkovita, če ne bo pred pogajanji džktat preklican. Dalje: nemogoče si je zamisliti dvostranska pogajanja, dokler izvaja Italija nad Slovenci v Italiji genocid, dokler se nadaljujejo fašistične metode izganjanja slovenskega jezika iz zadnjih slovenskih beneških cerkva na zloglasni fašistični način, do- kler tamkajšnji. Slovenci nimajo niti slovenskega otroškega vrtca, niti svojih šol, dokler se vršijo bombni atentati na stanovanje izvoljenega slovenskega občinskega svetovalca, dokler se Slovencem v Italiji ne prizna niti toliko manjšinskih pravic, ko-1 Ukor jih imajo Francozi v dolini Aosta in Nemci na Južnem Tirolskem. Skratka: dokler Italija ne začne spoštovati določb svoje lastne ustave in mirovne popodbe, ki jo je. podpisala, o zajamčenih manjšinskih pravicah. Določbe in obveznosti, ki jih je s svečanim podpisom prevzela nase tudi glede. Slovencev v coni A o enakopravnosti 2 Italijani, bi morala Italija pred začetkom takih pogajanj izvajati. Tu so njeni ilegalni funkcionarji, ki V delokrogu svojih dvajsetih resorjev izvajajo naj-fyujše diskriminacije proti Slovencem, tu so italijanski fašistični zakoni, tu je nepo-vrnjena škoda, storjena po fašizmu, tu so požgani narodni domovi, tu je. monopol italijanskih iredentistov v civilni oblasti... Ce je. torej Italiji v resuiei do učinkovitih dvostranskih, pogajanj, potem, mora storiti tisto, kar lahko najmanj stori: da po tolikih povojnih letih začne spoštovati določbe svoje, lastne ustave in mirovne pogodbe, ki jo je svečano , podpisala. Predsednik ne predlog rimske vlade pristal maršala Tita v Jajcu TRŽAŠKA KRIZA LETA 1945 IN 1953 (Razlike In podobnosti) Na sestanku z Gregoričem je Pella pristal na obojestranski umik čet z obmejnega področja in izjavil, da je Italija pripravljena preklicati prepoved izvoza v Jugoslavijo - Članka dr. A. Beblerja in dr. J. Brileja o Trstu (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 5. — Italija in Jugoslavija sta se danes sporazumeli o obojestranskem umiku čet z obmejnega področja. Do sporazuma je prišlo na sestanku med italijanskim ministrskim predsednikom Pello in jugoslovanskim poslanikom v Rimu Gregoričem. Sestanek je trajal tri četrt ure in je zanj zaprosil jugoslovanski poslanik. Peila in Gregorič sta se tudi sporazumela, da obe državi istočasno začneta z urejevanjem med njima visečih obmejnih vprašanj. Do te ureditve naj bi prišlo v zelo kratkem času. Predsednik italijanske vlade Pella je tudi izjavil jugoslovanskemu poslaniku, da je Italija pripravljena umakniti prepoved izvoza v Jugoslavijo. V Parizu so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest o it a I i j ans ko-j ugaslovanskem sporazumu glede umika čet z obmejnih področij. Pripominjajo, da so ta s k. ep že sporočili državnikom na konferenci na Bermudih. V uvodniku pod naslovom uPogoji dobrega sosedstva« u-gotavlja jugoslovanski državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler v današnji «Borbi». da je konferenca o Trstu postala neobhodna, da bi se izšlo iz krize, do katere ja zašlo tržaško vprašanje s sklepom od 8. oktobra. Toda vsa dosedanja sondiranja zahodnih držav so pokazala le njihovo željo, da se pred konferenco izvede v celoti a!f vsaj deloma sklep o izročitvi cone A Italiji. To je pot, ki ne vodi k nikakemu sporazumu, poudarja dr. Bebler. Take metode se lahko uporabljajo, samo če se ne želi sporazum. Ce se že postavljajo pogoji, pravi Bebler, če se gre za tem. da se enemu partnerju zagotavljajo pred konferenco ustrezne pozicije, bi bilo tedaj potrebno zagotoviti iste pozicije tudi drugemu partnerju. Tocja ne glede na to, ali bo in kdaj bo prišlo do konference brez pogojev oziroma z obojestranskimi pogoji, v vsakem primeru ostane en pogoj: volja Italije za dobre sosedske odnose z Jugoslavijo. To je potrebno še posebej ponoviti danee po govoru maršala Tita v Jajcu, ko je jasno rekel, da smo pripravljeni odpovedati se Trstu. S tem je postalo tržaško vprašanje lahko rešljivo z malo dobre volje. Kar pa je vedno manjkalo in tud, danes še vedno manjka, je pripravljenost in želja uradne Italije za dobre in sosedske odnose z Jugoslavijo. Uradna Italija je bila vedno dosledno pripravljena sprejeti iz rok tretje države koncesije na račun Jugoslavije. S tako in podobno politiko je treba prenehati. Potrebno je, da uradni italijanski krogi rečejo italijanskemu ljudstvu: «Hočemo sporazum. Vemo, kaj smo zgrešili v vojni. priznavamo, da po ■ vojni nismo storili ničesar, da se te krivice pozabijo. Ne želimo od drugih sprejemati ničesar, za kar ima tudi Jugoslavija pravico po mirovni pogodbi. Hočemo z njo sporazum«. Kdaj bodo v Italiji prevladovale končno razumne tendence, se sprašuje Bebler in pravi: šele tedaj, ko bi prevladovale razumne tendence, bosta izginili tudi dve posebni oviri, ki sta se pojavili pri reševanju tržaškega vprašanja v najnovejši fazi: pritegovanje v tržaško vprašanje tujih elementov in začetek reševanja tržaškega vprašanja kot spora med obema državama, ki morata vedno ostati v sporu. Tako ravnanje Italije ima za posiedico, da se popuščanje za eno stran ima kot 'dobitek, za drugo stran pa popuščanje, t. j. naše odrekanje od mesta Trsta se more razumeti kot dokaz dobre volje kot izraz želje za (Sporazum, a ne kot znak slabosti. ki se mora izkoristiti, zaključuje Bebler. Dr. Jože Brilej državni svetnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve ugotavlja v ((Slovenskem poročevalcu«, da bi zahodne sile morale že enkrat razumeti, da Jugoslavija ne zahteve konference o Trstu zaradi konference, temveč zaradi sporazumne rešitve vprašanja cone A. Kaže pa. da Zahod zavlačuje s konferenco, da bi vplival na rešitev' vprašanja v smeri sklepa od 8. oktobra. Dobiva se vtis, da je cil.i zavlačevanja. da bi se medtem omehčala Jugoslavija do take mere, da bi pristala na konferenco, medtem ko bi Italija dobila cono A. Vise kaže, kot da na Zahodu pozabljajo besede maršala Tita. Jugoslavija nima kaj početi na konferenci, na kateri bi morala samo brezpogojno sprejeti sklep od 8. oktobra, zaključuje dr. Brilej. B. B. Zahodni komentarji o sporazumu za umik čet PARIZ, 5. — V zahodnih prestolnicah so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest o jugoslovansko - italijanskem sporazumu o umiku čet z obmejnih področij in izrekajo upanje, da bo to olajšalo nadaljnja pogajanja za rešitev spora o Trstu in coni A. V Washingtonu izražajo a-meriški in zahodni diplomatje upanje, da bo umik čet z obmejnih- področij in prenehanje italijanskih gospodarskih omejitev proti Jugoslaviji uvod v sklicanje pripravljalne konference petih. Zlasti se poudarja, da pomeni dejstvo, da sta Jugoslavija in Italija o tem lahko podali uradno izjavo, dober znak za popustitev napetosti Toda po poročilih agencij niso še vse ovire za sklicanje konference odstranjene in v Parizu prevladuje vtis, da bo utegnilo poteči še dokaj dni, preden bodo poslali uradna vabila za konferenco. Zdi se, da zahodne vlade še vedno vztrajajo na tem, naj bi se diktat od 8. oktobra začel vsaj delno izvajati med konferenco. Znano je, da se Jugoslavija temu odločno protivi, ker bi sicer na konferenci ne imela kaj iskati. HA BEBHI1ID1H SESTAVLJAJO odgovor na sovfetsfco noto 0 nekaterih točkah odgovora so že dosegli sporazum, o drugih pa bodo danes nadaljevali diskusijo - Voditelji vlad so na drugi seji govorili tudi o evropski obrambni skupnosti - Lord Ismag na Bermudih - Govorice o načrtih s Trstom HAMILTON (Bermudi), 5. — Trije zunanji ministri m predsedniki vlad so imeli danes stoj drug sestanek (manjkal je edino Laniel. ki je zaradi močnega prehlada ostal v postelji in ki ga je nadomeščal Bidault) Po vesteh, ki jih je dal predstavnik francoske delegacije, so zunanji ministri danes proučeval; načrt odgovora na sovjetsko noto, ki ga je sesta. vil včeraj ustanovljeni odbor izvedencev Ministri so se sporazumeli o nekaterih točkah. medtem ko so sestavljanje dokončnega besedila o-stalih točk preložili na jutrišnjo sejo. Zdi se potrjeno, da so ministri sprejeli sovjetski predlog za sklicanje konference itirih o Nemčiji, ki bi bila v Berlinu kmalu po predsedniških volitvah v Franciji, to. da prej ko bi francoska narodna skupščina začela razpravljati o" ratifikaciji pogodbe o evropski -obratnimi skup. nosti. - One točke odgovora na sovjetsko noto. o katerih so se ministri sporazumeli, so bile takoj sporočene odboru izvedencev. V (cm odboru so Sir Frank Roberts (Anglija), Frap-cois Seydoux (Francija) in Douglas MacArthur (ZDA). Isto so sporočili tudi voditeljem vlad, ki so se sestali popoldne (včeraj so se dogovorili, da se bodo zunanji ministri sestajali predpoldne', šefi vlad pa popoldne). Doslej ni bilo mogoče zvedeti nič določnejšega o točkah, glede katerih so dosegli sporazum. Z ameriške strani pa so namignili, da je Dulles prejšnji teden na tiskovni konferenci VSE BOU SE SIRI OBSEG napovedanih stavk v Italiji decembra bodo sodelovale vse kategorije javnih • C1SL in CG1L proglasili splošno 24-urno stavko v industriji za 15. decembra, U1L čaka na sklep kongresa V stavki 11. uslužbencev — Obseg stavke dr-|se danes pridružuje tudi sindi-—u-«—n- ...i..« i,kat vodilnih uradnikov želez-(Sindifer). Stavka železni- RIM. žavnih in poldržavnih uslužbencev, ki bo 11. decembra, se vedno bolj širi. Danes se je stavki poštarjev in telefonistov pridružil tudi krščanskosocialni sindikat CISL. Poročilo, ki ga je izdalo glavno tajništvo sindikatov poštarjev CISL, pravi, da so «sindikati na žalost morali ugotoviti, da kljub njihovemu spravljivemu in potrpežljivemu stališču in njihovim naporom za iskanje medsebojno sprejemljive rešitve tako vlada kot uprava pošte in brzojava sploh nista odgovorili na zadnje korake sindikatov in sta torej praktično zavrnili njihove zahteve. Zaradi tega so sindikati sklenili proglasiti prvo stavko, katere trajanje in datum bosta določena na prihodnji t-eji. predstavnikov sindikatov javnih služb sindikatov CISL, ki bo v torek«. Kot je znano, so sindikati poštarjev, ki pripadajo organizacijama CGIL in UIL. že proglasili 24-urno stavko za 11. december. Nadalje je danes glavno tajništvo sindikalne zveze bolničarjev in uslužbencev javnih in zasebnih dobrodelnih in podpornih ustanov, kj pripada sindikalni organizaciji CGIL, sporočilo svoj pristanek «na protestno akcijo, ki jo bodo javpi uslužbenci izvedli 11. decembru proti zakonu o pooblastilu in zaradi tega, ker njihove mezdne in normativne zahteve niso bile sprejete«. Od stavke bo izvzeto le osebje, ki bo zagotovilo nemoteno poslovanje prve pomoči. Pričakujejo, da bodo tudi na sestanku raznih sindikatov s področja javnih služb, ki pripadajo organizaciji CISL, sklenili zelo široko stavkovno akcijo. ki bo gotovo Izvedena istočacnn s stavkami ostalih organizacij 11, decembra. Stavki železničarjev, ki bo prav tako izvedena v okviru stavke državnih uslužbencev, ntc ških direktorjev pa ne bo izvedena. če bodo istj dan stavkali tudi v drugih sektorjih, ne samo javni uslužbenci. Prav tako je sklenila stavkati tudi sindikalna organizacija vseh vodilnih državnih uradnikov (DIRSTAT). Splošna stavka v industriji pa je napovedana za torek 15. decembra in bo trajala od 6. zjutraj do 6. zjutraj naslednjega dne. Vendar na to stavko še niso pristale vse sindikalne organizacije, temveč samo krščansko-socialni sindikati CISL, ki so zanio dalj tudi pobudo in kominformovski sindikati CGIL. Obe organizaciji sta danes o tem izdali poročilo, kj pravi, da so od stavke izvzeti samo i službenci pri naslednjih bistvenih javnih službah voda, plin, peka kruha, bolnišnice, mlekarne ter zbiranje in posnemanje mleka v ml eka rsko-eirarsk ih pod jeti ih. Glede ostalih javnih služb pa pravita poročili obeh sindikalnih organizacij naslednje: CGIL: ((Vise ostale javne službe in uslužbenci, kinematografov, gledališč itd, se bodo udeležili stavke na način in s trajanjem, ki ga bodo določile strokovne organizacije obeh zvez, V kemični industriji bo stavka izvedena tudi v neprekinjenih proizvodnih procesih, pri čemer bodo pazili, da prekinitev proizvodnje ne bo presegla 24 ur# CISL: ((Posebna navodila bodo izdana za stavko avtomobilskih in tramvajskih podjetij in za delo pri neprekinjenih proizvodnih procesih«. Poročilo CGIL dodaja še, da je ta manifestacija delavcev ezačetek odločilne faze borbe, k se bo nadaljevala na način. o katerem se bodo sporazumeli vodilni organi sindikatov, vse do zadovoljive rešitve resnega spora«. Vodstvo socialdemokratske potrdil, da bo bonnska vlada sproti obveščana o poteku razgovor na Bermudih. Popoldanska seja «treh velikih« se je začela ob 16,16 po krajevnem času in je trajala do 18.25. Laniel se je ni udeležil, čeprav so najbolj pri- onih enajst, ki jih ni na Ber Danes je prispel na Bermu-de glavni tajnik NATO lord Ismay. ki se je vprašanjem novinarjev izognil z izjavo, da ima «14 gospodarjev« in da torej od tega. kar bo povedal, nič ne more obvezovati sindikalne zveze UIL pa še ni pristalo na izvedbo industrijske stavke 15. decembra, temveč je prepustilo odločitev sklepu kongresa, ki se bo začel jutri. Poročilo izvršnega odbora UIL pravi, da bi morale delavske organizacije ((začeti z izredno trdim in učinkovitim načinom borbe« in se t ((izogibati manifestacij, ki jih je lahko izvesti, ki pa imajo dvomljiv učinek«. Poročilo dodaja, da bi bilo bolje preložiti datum splošne stavke na januar, ko bo laže nadaljevati z akcijo, medtem ko zdaj bližina božičnih praznikov« gospodarsko in psihološko« ni ' prikladna za to. Izvršim od- j bor UIL je danes sklenil za-htevati od vlado, jiaj ne iz-vede predvidene podražitve ‘ železniških voženj ter poviša- ! nja najemnin in cen za javne usluge. Velik požar na otoku Cipru NICOSIA, 5. — Danes je požar ki je izbruhnil v nekem (Stanovanju in ki se je zaradi vetra naglo razširil, uničil celo četrt mesta. Požar je zajel veliko tovarno cigaret in grozi, da bo uniči! tudi zgodovinsko mošejo sv. Zofije. Mesto je v temi, ker so iz previdnosti prekinili električni tok. Prebivalci v naglic; zapuščajo domove. K sreči ni bilo do sedaj človeških žrtev. Britanske čete pomagajo gasilcem pri gasitvi. BEOGRAD. 5 — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes na poslovilnem obisku dosedanjega šefa amerBke misije za vojaško pomoč bri-eadnega generala Johna Harmonija in ga zadržal na kosilu, Sptpjemu so prisostvovali tud j ameriški veleposlanik Ri-dleberger in nekateri jugoslovanski vojaški in civilni predstavniki. čakovali prav njegovih izjav, ker se je razvedelo, da bodo govorili o evropski obrambni skupnosti. Namesto Laniela se je seje udeležil Bidault. Po seji je bilo izdano kratko poročilo ki naznanja, da so trije voditelji zahodnih vlad govorili o zahodnem odgovoru na zadnjo sovjetsko noto in da so ((imeli prvo izmenjavo mnenj o vprašanju ratifikacije pogodbe o evropski obrambni skupnosti«. Diskusijo o zahodnem odgovoru na sovjetsko noto — je dejal po seji neki uradni glasnik — bodo nadaljevali jutri, ker še niso prišli do dokončnega zaključka. Na vprašanje, ali so se pokazale bolj al; manj važne razlike v mnenjih, je glasnik odgovoril z omembo izjave, ki jo je dal neki predstavnik danes zjutraj, da so namreč državniki dosegli sporazum glede nekaterih točk, «medtem, ko se je o ostalih treba še sporazumeti«. Glede izmenjave mnenj o evropski obrambni skupnosti je predstavnik izjavil, da je do nje prišlo «v okviru proučevanja splošnega svetovnega položaja, ki se je začelo že včeraj«. O zahodnem odgovoru na sovjetsko noto zatrjujejo še dobro obveščeni viri, da bo nota kratka in sestavljena v jasni obliki. Nota bo sprejela načelo konference štirih brez vsakršnih pogojev in tudi pristala na izbiro Berlina za sedež konference. Po želji ZDA naj bi bila konferenca še pred koncem januarja. mudih Dodal je, da prihaja kot opazovalec. Po vesteh iz nekaterih virov sta se Eden in Dulles z Bi-daultovim pristankom sporazumela, da se dovoli italijanskim civilnim oblastem prevzeti oblast v coni A STO obenem z začetkom konference petih o Trstu. Vendar o tem ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. Jagan napoveduje kampanjo neposlušnosti KALKUTA, 5. — Odstavljeni ministrski predsednik britanske Gvajane dr. Jagan. ki je danes prišel iz Novega Delhija v Kalkuto skupno z bivšim ministrom za prosveto Burnhamom. je novinarjem izjavil, da je zelo zadovoljen s svojimi razgovori z Nehrujem. Dodal je, da je mnenja, da bo Indija kot posledico teh razgovorov načela vprašanje britanske Gvajane v OZN. Na tiskovni konferenci sta Jagan in Burnham izjavila tudi. da bosta po svojem povratku v domovino začela kampanjo «državljanske neposlušnosti« proti britanskim oblastem. Jagan je pojasnil, da bo to gibanje slonelo na Gandhijevj teoriji «nenasilja». ter je izrazil upanje, da bo domače prebivalstvo v Gvajani to gibanje podpiralo. Tržaška kriza leta 1943. je prišla do vrhunca, ko so 21. maja čete maršala Alexa.ndra po ultimatu, ki je bil objavljen v obliki proglasa četam, začele s premiki na vzhod do Soče, s prodiranjem na jugoslovansko zemljo, v položaje zavezniške in osvobodilne jugoslovanske armade. Jugoslovansko veleposlaništvo v Londonu (kjer je veleposlanik čakal 16 dni, da bi izročil svoje akreditive) je tisto noč brezuspešno poskušalo zaustaviti to prodiranje, Jugoslavija je ponujala kompromisne rešitve, vendar se ni nanje nihče oziral. Niti zavezniški Zahod, niti abratski» (kot se je. takrat mislilo) Vzhod. Epilog te kri. ze je bil podpis beograjskega sporazuma 9. junija 1945 in devinskega sporazuma 20. junija 1945. Ti sporazumi so pomenili zapuščanje jugoslovanskih krajev vzhodno od Soče in zasedbo «Morganove linije«, Jugoslavija, zapuščena od vseli, zmagovita, toda izkrvavljena, se je morala u. makniti pred četami svojih zaveznikov Umaknila se. je, da bi ohranila mir v tem delu sveta Tržaška kriza leta 1953 je prišla do svojega dosedanjega viška, ko sta vladi ZDA in Združenega kraljestva ob-javili svoj sklep od 8. oktobra. To je bil ultimat zavezniški Jugoslaviji, ki bi moral pripeljati do neposrednega vkorakanja že pripravljenih italijanskih čet, v conp A. Za Italijo bi to pomenilo odpiranje poti na Vzhod Jugoslavija je kategorično odklonila ta ultimat. S svojim odločnim nastopom je Jugoslavije pritegnila pozornost vsega sveta in dobila v borbi proti temu krivičnemu sklepu podporo znatnega dela svetovne javnosti. Predsednik Tito je t) svojem govoru v Leskovcu naznanil, da je. JLA pripravljena braniti jugoslovansko zemljo, ki je bila s krivičnim sklepom pariške mirovne konference dana ne Jugoslaviji, temveč njej in Angležem in Ameri-kancem v začasno upravo. Sklep od 8. oktobra ni bil izveden Kompromisni jugoslovanski predlog za sklicanje konference petih brez poprejšnjih pogojev je postal prevladujeta tema diplomat. site dejavnosti m pisanja svetovnega tiska, Jugoslavija se, skupno z vsemi, ki se za. vzetriajo za mirno in pravično reševanje mednarodnih sporov, ni umaknila pred ul. rimatom zaveznikov. Zavzela je odločno stališče, da bi o-hraniia mir v tem delu sveta, V navedenem se vidi presenetljiva podobnost, ravnanja z zavezniško državo, toda tudi. ogromna razlika v učinkovitosti takega ravnanja takrat in zdaj. Ta razlika je v prvi vrsti rezultat tiste vloge,'ki jo igra sedanja Jugoslavija v mednarodnih odnosih in ugleda, ki. st ga je s svojim razvojem, krepitvijo in iskreno miroljubno politiko pridobila v mednarodni javnosti.. # * « Alexandrcva akcija leta 1.945 in sklep od 8 oktobra 1953 imata v določenem srni. slu in v spremenjenih okoli-šičnah približno isti najglob Iji razlog. Pri enem in pri drugem je šlo za poravnavanje tujih računov, zlasti interesov igre velikih na račun malih, kot da so ti obsojeni, da vedno plačujejo tuje stroške. 14. maja 1945. je Joseph Grew. tedanji pomočnik državnega tajništva ZDA, izjavil, da ZDA nasprotujejo eenostranski akciji zavzetja Trsta s strani Tita, kar je proti sporazumom na Jalti« Takrat je bila značilna odsotnost sovjetske akcije v tem. vprašanju Sovjetsko sta- Uradno javljena obnovitev anglo- iranskih diplomatskih odnosov P čim krajšem času se bodo spet začela pogajanja o rešitvi spora zaradi petroleja - kašani izjavlja, da je obnovitev odnosov protizakonita ter ostro obtožuje Anglijo in ZDA TEHERAN, 5. — Predstavnik vlade je uradno sporočil obnovitev diplomatskih odno-fov med Iranom in Veliko Britanijo. Britansko zunanje ministrstvo je tudi objavilo sporočilo, v katerem javlja, da sta obe državi sklenili takoj imenovat; poslanike in skupno čimprej začeti pogajanja za rešitev petrolejskega spora. Poročilo dodaja: ((Britanska vlada upa, da bo mogoče najti rešitev, ki bo upoštevala narodne težnje iranskega ljudstva in ki bo na podlagi pravičnosti čuvala čast in interese obeh strank«. V londonskih diplomatskih krogih izjavljajo, da bo Velika Britanija sporočila iranski vladi ime svetovalca, ki bo vršil funkcije odpravnika poslov v Teheranu, dokler ne bo imenovan poslanik. Računajo, da bo ta svetovalec v kratkem odpotoval v Teheran, Do njegovega prihoda bo angleške interese v Iranu še vedno zastopala Švica Predstavnik ameriškega dr- žavnega departmaja je izrazil zadovoljstvo zaradi obnovitve diplomatskih odnosov med Anglijo in Iranom V krogih državnega departmaja pa so previdni in ne dajejo izjav glede obnovitve črpanja petroleja v Iranu, ker bo treba prej začeti pogajanja z Veliko Britanijo, ki so bila prekinjena ob prekinitvi diplomatskih odnosov. Verski voditelj Kašani je danes v Teheranu sklical predstavnike tiska, katerim je izjavil: »Obnovitev diplomatskih odnosov z Veliko Britanijo je nezakonita in bo naletela na odpor iranskega ljudstva. Dan, ko so bili obnovljeni odnosi med obema državama, bo dan narodne žalosti. Vsi državljani bodo mo. rali nositi žalno obleko«. Dalje je Kašani dejal: «Ce bodo hoteli Angleži izvršiti napad na naše narodno gibanje, se bomo borili psfcti njim« Obtožil je nato Angleže, da hočejo obnoviti spletke in vmešavati se v iran- ske notranje zadeve. Obtožil je tudi Američane, da so izvajali pritisk na iransko vlado, zato da jo prisilijo obnoviti diplomatske odnose z Veliko Britanijo, in da so grozili, da bodo sicer ukinili pomoč. Končno je Kašani dejal, da je samo parlament pooblaščen izreči se o obnovitvi angle-ško-iranskih odnosov in da se parlament ne bo nikoli izrekel ugodno o tem. ker je to v nasprotju z voljo ljudstva. »Ta odločitev, je dodal, je za. radi tega nezakonita in se bom boril proti njej do zadnje kaplje svoje krvi«. BEOGRAD, 5. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je sprejel dane« šefa turške delegacije Aksela., ki se pogaja z jugoslovansko delegacijo v Beogradu o določitvi odškodnine za podržavljeno imovino turških državljanov v Jugoslaviji, lišče osvetljuje De Gaspen-jeva izjava od 10. junija 1945, da je beograjski sporazum kompromis, ki ga Italija ceni; De Gasperi je dodal, da je spravljivost ruske diplomacije prispevala k tej rešitvi. Za sovjetsko zadržanje je značilno tudi sporočilo Londona in Washingtona 15. maja 1945, da je bil Stalin redno obveščan o razvoju o Julijski krajini. 31. maja 1945 pa je. italijanski veleposlanik v Moskvi Quaroni obvestil svojo vlado, da «v Moskvi sicer obstajajo neuradne sim. patije za Titovo stališče, da pa ne bo dobi! podpore, če. zavzame nespravljivo stališče« Ze takrat bi lahko bilo jasno, da pri pritisku na Jugoslavijo, naj umakne svoje čete za sMorganovo črto«, ne gre. za «promctne potrebe» zaveznikov v njihovem prodiranju proti Dunaju (Ta ar. gumentacija je prav toliko resna kot to. da opravičuje sklep S. oktohra z varčevanjem). Kasneje je bila po zaslugi spominov Halla in Stettiniusa razkrita razdelitev interesnih sfer na Rolka. na, ki je bila določena na Jalti, Podrobnosti, ki jih n teh spominih ni bilo, so prikazane zdaj v VI. knjigi Churchillovih spominov, Tu je naveden tudi Trii. manov telegram Churchillu iz leta 1945, ki pravi, «da se v skladu z našim sporazumom v Jalti (vsa podčrtavanja izvršil pisec) obvesti Stalin o korakih, ki so bili vzeti, v poštev«. (V zvezi s tržaško krizo — op. ur.). Brzojavka pravi nadalje: aCe ostanemo neomajni v tej stvari (v tržaški krizi — op. ur.), lahko upamo, da se bomo izognili celi vrsti drugih takšnih intervencij«. Britanski premier je poslal 21. maja 1945 Trumanu kablogram, v katerem pravi: «Po mojem mnenju bo naše odločno stališče v tepi vprašanju koristilo v naših razpravljanjih s Stalinom«. In končno je Churchill 23. junija pisal Stalinu: «...V oktobru je bilo mnenje v Kremlju da si naj v jugoslovanskih zadevah ruski in britanski vpliv držita ravnotežje. Namesto tedaj dogovorje« nih 50 proti 50 odst. pa se je odnos spremenil v 90 proti 10 odst., pa tudi v teh bednih 10 odst. smo izpostavljeni močnemu pritisku maršala Tita. Ta pritisk je bil tako močan, da so ZDA in britansko vlada morale spraviti v gibanje več sto tisoč mož, da bi se ubranile napada. maršala Tita«. (Torej je, kot tudi danes, Jugoslavija pripravila napad, ona je izvajala pritisk na ZDA in Anglijo, ona je prva koncentrirala svoje čete na italijanski meji in ne g. Pella). Britanski premier zaključuje svojo poslanico Stalinu z naslednjimi besedami: «Zdi se mi. da rusificirana mejna črta, ki gre od Luebecka mimo Eisenacha do Trsta in dalje do Albanije, pomeni problem. ki nujno vodi do pomembnih razpravljanj med dobrimi prijatelji«. Jiipostauija se je takrat morala podvreči akirurški operaciji« razdelitve interesnih sfer ter pod najhujšim vojaškim pritiskom zapustiti dele svojega narodnega ozemlja in premeščati svoje meje, da bi se formirala linija Luebeck oziroma Stettin-Trst. Vse to pa v imenu — »višjih ciljev«. Danes Jugoslaviji spet govorijo, da mora popustiti, ker gre za evišje cilje«, ker gre — tako pravijo — za obstanek vse obrambe Zahoda, kajti Italija grozi z odtegnitvijo podpore evropski obrambni skupnosti in z izstopom iz atlantskega pakta. Ni mogoče reči, da plačevanje Italiji za «usluge atlantski in evropski solidarnosti« ni igrglo pomembne vloge pri sprejetju sklepa od 8. oktobra. V tem je tudi podobnost med takratno in sedanjo krizo. V svojem znanem govoru v Ljubljani 27. maja 1945 je maršal Tito dejal: «Govorilo se je, da je ta vojna pravična vojna, in mi smo jo tudi imeli za pravično vojno. Toda mi zahtevamo tudi pravičen zaključek, mi zah te. varno da bodi vsakdo na svojem svoj gospodar; mi nočemo plačevati tujih računov, mi nočemo biti drobiž za podkupovanje, mi nočemo, da nas vmešavajo v politiko interesnih sfer... Mi nočemo bi. ti več od nikogar odvisni... Z novo Jugoslavijo ni mešetarjenja, m trgovine«. Ali je ta izjava, mutatis mutandis, mnogo izgubila od svoje aktualnosti? Razvoj mednarodnega položaja od leta 1945 do danes kaže, do česa vodi politika interesnih sfer in zadovoljevanja interesov velikih za ceno žrtvovanja načel, na katerih lahko edino slonita mir in mednarodno sodelovanje. Toda razlika v položaju leta 1945 in danes je prav v tem, da svetovna javnost mnogo širše in odločneje sprejema to resnico, da je ta javnost od leta 1945 do danes razumela, da je prav Jugoslavija ona, katere politika temelji na teh načelih. Ta razlika tudi ni dovolila, da se ponovi ista igra s podobnimi rezultati. BOJAN CVJETIC (Nadaljev. prihod.). NFOIHMtKl ItM-.VI Na današnji dan je leta 1936 umrl Emil Adamič, slovenski skladatelj. DANES, nedelja 6. decembra Nikolaj, Vladovita Sonce vzide ob 7.31 ln zat°nTeJi: 16.31. Dolžina dneva 8.50. Luna vzide ob 7.34 in zatone ob iw»-JUTRI, ponedeljek 7. decembra Ambrozij, Veselin , KDO OG RED IN Vzporedna z vedno bolj odkritim izstopanjem kominfor-mističnega vodstva na Selo italijanske iredentistične fronte, kar je prišlo konkretno do izraza v ^enotnih političnih resolucijah glede STO, ki so jih sprejeli kominfor-mistični in ostali italijanski iredentistični svetovalci v miljskem in tržaškem občinskem svetu, s kampanjo za plebiscit na Pellovi liniji itd., je kominformistično vodstvo v Trstu, Miljah in Dolini vrglo v svet parolo o ((titovskih teroristih», ki naj bi ogrožali red in mir predvsem v milj-ski in dolinski občini. Da bi to svojo parolo podkrepili, so si izmislili nič manj kot vdor skupine jug. uojalcor v Kroglje, kjer naj bi se zadržali več časa v tamkajšnji gostilni. Izmislili so si tudi napad na Vidalijevega dolinskega bersaljerja Lovriho in nekega Veljaka, kar vse se je potem seveda izkazalo za neresnično. 7.e takoj ob pojavi teh parol in izmišljotin je bilo jasno, da so z njimi hoteli kom-i nformistični kolovodje obrniti pozornost od akcij, ki so jih sami načrtno pripravljali in potem tudi izvajali. Naj navedemo samo nekatere od njih: 8. novembra je dolinski brivec in župan, Vidalijev ber-saljer Lovriha. v Dolini podlo napadel tov. Doro Samčevo, jo vrgel na tla opsoval in obrcal tako, da se je morala zateči po zdravniško pomoč; 14. nov. je skupina komin-formističnih škvadristov, med katerimi sta bila znana Pin-guino in «Maščon iz Kolonje, napadla dva mladinca pod Razklanim hribom; 14. nov. je skupina komin-formističnih škvadristov iz Sv Križa napadla v gostilni v Saležu dva mladinca katera so podivjani škvadrlsti vrgli na tla in ju obrcali; 22 nov. je skupina komin-formističnih aktivistov iz Križa in Mili izzivala mirne vaščane v gostilni v Velikem Repnu, jim grozila Itd.; 3 dec. Je bivši črnosrajčnik in sedanji kominformovski škvadrist Stepančič napadel v Ricmanjih tov. Slapnika in mu povzročil telesne poškodbe Pri tem napadu so bili navzoči še komi nformistični škvadristi Hrvatič, Blažitia, »Maščon Kuret Aleksander, Premulin itd. Poleg tega so kominformi-stični škvadristi ves ta čas po raznih vaseh trgali in kradli slovenske zastave, ki so jih izobesili vaščani v znak protesta proti S .-oktobrskemu diktatu, s katerim so hoteli naše czemlje priključiti Italiji, za kar se zavzemajo tudi kominformovski voditelji. Prav tako so v velikih množinah razmetavali letake, vsebujoče grožnje proti zavednih slovenskim ljudem. Seveda se postavlja vprašanje, zakaj vse to? Zakaj so kominformistični voditelji segli po fizičnem terorju, zakaj so organizirano pognali v škvadristične akcije tvoje ikvadre, itd.? Odgovor je jasen. Po fizičnem terorju, to je po skrajnem sredstvu politične borbe segajo le tisti, ki so bitko z normalnimi sredstvi politične borbe izgubili; tisti, ki čutijo, da se jim majejo tla pod nogami, da izgubljajo dan za dnem svoje pristaše, ki spoznavajo, da igra kominformistično vodstvo izdajalsko vlogo za račun italijanskega imperializma. Zaman poskušajo zato sedaj na pr. dolinski kominformistični voditelji zaustaviti ta logičen razkroj svojih že tako razredčenih vrst s prirejanjem nekakšnih «nadstrankarskih)n sestankov vaščanov pod parolo obrambe STO, katerih pa se udeležuje le skromno število samo njihovih pristašev, kot je bil to primer v Mačkovljah in Dolini, od katerih pa je večji del zapustil sestanek v trenutku, ko so hoteli od njih izsiliti podpis na nekakšno «enotno» resolucijo. Kako so ti sestanki v kominformistični režiji spontani pa naj pove tudi dejstvo, da so na pr. v Dolini kominformisti sestavili nekak odbor 15 članov od katerih pa se je sestanka udeležil o le 5. In kako naj bi bilo tudi drugače, ko pa so prav prebivalci dolinske občine dali Vidalijevemu bersnljerju Lavrihi Se posebno lepo razumeti, koliko verjamejo njemu in njegovemu gospodarju Vidaliju, s tem da je 98 odst. prebivalcev občine prispevalo za nakup daril in izdelavo ter opremo zastave ki jo je množična delegacija občanov odnesla čez mejo in jo poklonila jugoslovanskim vojakom, tistim, ki so s svojo budnostjo na 'naših mejah preprečili, da se m izvedel diktat od 8. oktobra in ki so ravno tako zato tarča kominformistične-ga obrekovanja. In ko že govori Lovriha, da je ((večinan prebivalcev dolinske občine (kar je trdil med drugim tudi dvema nemškima novinarjema) proti Jugoslaviji, naj poskusi narediti Lovriha nabiralno akcijo za nakup daril italijanski Vojski, pa bo videl, kaj bo zbral. ln za zaključek: kdo po vsem lem ogroža red in mir v dolinski in miljski občini? »Titovski teroristi« ali kominformistični škvadristi. tisti, ki imajo samo v preteklem mesecu na vesti 5 fizičnih napadov na zavedne slovenske ljudi? Ali morda pretepanje ljudi po cestah ni ogrožanje reda in miru? Zakaj brivec in župan Lovriha, ki mu je toliko za «red in mir», ni niti po enem izmed neštetih napadov sklical občinskega sveta in naslovil resolucijo na gen. Wintertona in na še koga, z zahtevo, da se s temi fizičnimi napadi preneha? Zakaj ni tudi tokrat, kot ob izmišljenem napadu na njegovo hišo, dal na račun občine nalepiti na stotine prav takih zelenih lepakov, v katerih bi obsodil početje kominformističnih škva-der z njim samim na čelu? Prebivalci občine Devin > Nabrežina poklonili jugoslo v. vojakom zastavo Včeraj popoldne so iz Nabrežine odpotovali člani pevskega zbora »Igo Gruden« ter zastopniki posameznih vasi de-vinsko-nabrežinske občine, ki bodo izročili slovensko zastavo jugoslovanskim vojakom na obmejnem področju, kot dar in izraz hvaležnosti prebivalstva nabrežinske občine. Nabrežine! so odpotovali z vlakom do Selane, od tam pa bodo odšli na mesto z avtobusom. Ob tej priliki bo pevski zbor priredil tudi koncert. DELNI USPEHI DEMONSTRACIJ BREZPOSELNIH I) El. MCE V Oblasti sprejele nekaj nkrepov za delno ublažitev brezposelnosti Izredno najetje okoli 1300 brezposelnih pri ustanovi SELAD • Obljube za Izredno podporo brezposelnim ln za okrepitev Javnih del Urnik prodajaln za 8. december Za praznik 8. dec. je predsedstvo cone v sporazumu s sindikati odredilo, da bodo vse trgovine ves dan zaprte s sledečimi izjemami: pekarne, mlekarne, cvetličarne, brivnice, frizerski saloni in fotografi bodo imeli odprto do 13. ure; mesnice bodo odprte od 6. do 11. ure; slaščičarne in podobne prodajalne pa bodo delovale od 8. do 21.30 ure. Demonstracije brezposelnih delavcev so hudo vznemirile oblasti in tudi vodstvi obeh večjih sindikatov. Nastale so namreč spontano in so pokvarile vse načrte o pravem »idiličnem« sodelovanju med vsemi vrstami šovinistov: od kominformistov do fašistov. Prav zato so začeli sindikati in oblasti takoj iskati sredstva, da bi »e položaj brezposelnih vsaj ublažil, ker se v teh pogojih ne da korenito rešiti. Zato so razni gospodarstveniki, predstavniki oblasti in sindikalisti tekali v Rim moledovat za pomoč, ker jim je bilo spričo demonstracij sila nerodno. Zato so brezposelni nedvomno tudi nekaj, čeprav malo, dosegli. Kar jim ni uspelo z raznimi prošnjami in spomenicami ter s hojo od župana do conskega predsednika in škofa Santina, jim je uspelo z odločnim nastopom, kar jim bo koristna izkušnja tudi za bodočo akcijo. Se več pa bi dosegli, ge ne bi uspelo sindikalnim vodstvom in raznim strankam po treh dneh zadušiti demonstracije z lažnimi gesli, da so jih organizirali »provokatorji«. Zaradi demonstracij so bile torej oblasti primorane vsaj nekaj narediti Predvsem nudijo od tedaj brezposelnim 1000 toplih obedov na dan v občinski menzi v Ul. Gambi-ni. Xi obedi niso ravno izdatni, toda lačnim ljudem pride vse prav, Drugi ukrep je o-krepljeno in pospešeno najemanje brezposelnih delavcev za težaška zemeljska dela pri ustanovi SELAD. Od 23. novembra do 4 decembra je ta ustanova najela 635 novih delavcev, do 15. t. m. pa jih bo najela nadaljnjih 500 Računajo, da bo do konca mececa pri SELAD delalo 2285 brezposelnih delavcev, Ker dela pri vsaki izmeni pri tej ustanovi normalno okoli 1000 delavcev, bo najetih na novo okoli 1300 delavcev. Vrednost del, ki jih sedaj ta ustanova opravlja, znaša 452 milijonov lir Razen tega obljubljajo, da bo v kratkem izdan ukaz ZVU, po katerem bodo po rednem prora. čunu povabili zanje 1 milijardo 250.000.000 lir s čimer bodo lahko tudi nudili zaposlitev večjemu številu delavcev. Vse to so povedali sindikalnim predstavnikom na sestankih pri višjemu ravnatelju za civilne zadeve dr. Vitelliju, pri ravnatelju za javna dela dr. Caffarelliju in drugih oblasteh, Te dni so začeli tudi deliti zimsko pomoč brezposelnim in potrebnim, ki žive v zelo slabem gmotnem položaju. Kot smo že pisali, so svoj čas prizadeti vložili prošnjo, na podlagi katere sedaj občinska podporna ustanova proučuje družinske razmere prosilcev ter je 2000 proženj tudi že rešila, medtem ko ostalih 4000 prošeni še proučuje. Ti prosilci dobe, še jim je prošnja uslišana, 6000 lir; razen tega če po 5000 lir za vsakega družinskega člana v njegovo breme. Tistim brezposelnim, ki dobivajo redno podporo, pa bodo dali še majhen doda-tefc za božične praznike. Vse to so ukrepi začasnega značaja, ki lahko samo ublažijo brezposelnost in bedo, ne morejo je pa zatreti Zato se morajo brezposelni boriti naprej in zahtevati trajnejšo rešitev. To pa bodo dosegli le, če se okrepi tržaško gospodarstvo in se ustvarijo novi gospodarski viri za zaposlitev delovne sile. Brezposelni vsekakor vedo, katera pot vodi k uspehu, in se borbi za izboljšanje svojega položaja ne srnejo odpovedati. Gen, Winterton govori pred otvoritvijo šole v Nabrežini. dilnico, zraven katere je pro- | kamnolomov, je v ioli samo VČERAJ POPOLDNE POMEMBNA SLOVESNOST V NABREŽINI Nova šola v Nabrežini svečano izročena svojemu namenu Novo poslopje je otvoril gen. Winterton V šoli bodo imeli razrede slovenski in otroci italijanskih priseljencev - Šola je bila zgrajena v okviru gospodarskih načrtov Včeraj popoldne so v Nabrežini slovesno otvorili novo šolsko poslopje, v katerem se bodo šolali slovenski in italijanski otroci. Se pred 16. uro so se na dvorišču pred novo šolo zbrali številni gosti, med katerimi smo opazili predsednika cone dr Micelija, župane in podžupane okoliških občin, svetovalca v tržaškem občinskem svetu dr. Jožeta Deklevo in dr, Josipa A-gneletta, načelnika tiskovnega urada ZVU. polk1. Sassona ter rimske eroisarje dr. Vitel, lija, Memma, Fado in Caffa-rellija. Nekaj minut pred 16. uro je pred šolo prispel poveljnik angloameriškega področja STO gen. Winterton, ka. terega je sprejel župan devin-sko-nabrežinske občine Josip Terčon, Ko se je general pozdravil tudi z ostalimi gosti, je stopil za županom pred vhod v šolsko poslopje, kjer je najprej spregovoril župan v slovenščini. Poudaril je, da so taka dela veličastna in najbolj cenjena, predvsem zato, ker prinašajo najboljše sadove V šolskih poslopjih prebije mladina svoja najlepša leta in jim je šola najboljša podlaga in napotilo za bodoče življenje. Zahvalil se je ZVU, ki je finansirala delo ter vsem, ki so se zanj zanimali, ga vodili in zgradili. Zupan je še poudaril, da je v občini mnogo nerešenih problemov, za katerih rešitev se bo občina vedno vztrajno borila, prepričana, da bo našla vsepovsod mo. ralno in materialno pomoč. Ko je župan nato svoj govor prevedel v italijanščino, je na njegovo mesto stopil gen. Winterton in dejal; »Kakor veste, sem tudi jaz stanovalec te občine, ker je moje bivališče v Devinu Rade volje priznam, da štejem med svojimi prijatelji in znanci v Devinu tako Slovence kot Italijane. Zaradi tega me posebno veseli, da lahko tukaj odprem to novo šolo, v kateri se bodo učili slovenski in ita. lijanski otroci pod isto streho. Prepričan sem. da bodo tako učitelji kakor učenci imeli samo koristi od ločitve osnovne in nadaljevalne šole, kar bo omogočila nova stavba in še posebno me veseli, da bo sedaj imela slovenska itro-kovna šola odgovarjajoče prostore«. Področni poveljnik je še čestital vsem, ki so imeli opravka z zidanjem šolskega poslopja ter želel vsem skupaj vesel božič in srečno novo leto. Ko so njegove besede prevedli v slovenščino in italijanščino, je gen, Winterton vzel škarje, ki mu jih je ponudila mala Nabrežinka ter prestrigel trak ob vhodu v šolsko poslopje Gosti so se nato zbrali v veži, kjer je nabrežinski župnik opravil blagoslovitev, potem so si pa ogledali notranjost šole, ki je veljala skupno 41 milijonov lir in jo je zgradil goriški podjetnik Ernest Makuc V pritličju, kjer bo nameščena slovenska šola, je 5 razredov, ravnateljstvo, konferenčna soba ter soba za tajnico. Podobno je tudi v prvem nadstropju, kjer bodo imeli pouk italijanski ctroci. Vsi skupaj pa bodo uporabljali veliko je- storna kuhinja in stanovanje za šolskega slugo. Čeprav je šola dejansko že gotova, pa bo treba še marsikaj urediti. Predvsem dvorišče in postaviti zid okoli njega ter telovadnico, ki jo bodo morali zgraditi poleg poslopja To je stvar bodočih gospodarskih načrtov, s pomočjo katerih je bila nova šola zgrajena. Omenimo naj le še eno stvar, ki je skoro vsakemu obiskovalcu takoj padla v oči. Čeprav je novo šolsko poslopje tako rekoč obdano od samih malo oz, skoro nič nabrežin-skega kamna. Zvedeli smo, da je občinska uprava sicer zahtevala uporabo nabrežin-skega kamna, a je urad za javna dela vse take predloge zvrnil, in sicer zaradi pomanj. kanja sredstev. Ce je tako, tedaj ne moremo ravno pohvaliti omenjeni urad, kajti stiskanje pri gradnji takih objektov je vse prej kot dopustno! Po ogledu vseh prostorov so se gostje zadržali še dalj časa v jedilnici, kjer je bila prijetna zakuska Preučitveni tečaji za brezposelne delavce 29. t. m. se konča 12. izmena preučitvenih tečajev za brezposelne delavce, ki jih vodi področni urad za delo. 7. januarja 1954 se začne 13. izmena teh teoretsko-praktičnih tečajev za naslednje poklice: zidarji, tesarji, mehaniki, varilci na elektriko in na kisik, mizarji, kleparji-hidravliki, pleskarji. Prošnje za sprejem v tečaje lahko vložijo moški med 20. in 45. letom, ki so vpisani redno v sezname brezposelnih pri uradih za delo v Trstu, Miljah in Nabrežini. Delavci, ki jih bodo sprejeli v tečaje za zidarje in tesarje, bodo dobivali enako plačo, kakor jo določa pogodba za gradbene delavce, in sicer za navadne težake. Vsem ostalim obiskovalcem tečajev pa bodo plačali 110 lir na uro brez vsakih drugih doklad. Tiste tečajnike, ki ne bodo izdelali periodičnih izpitov ali ki ne bodo na delu in pri učenju dovolj marljivi, bodo odpustili iz tečajev in jih bodo po možnosti nadomestili z drugimi. Obrazce za prošnje bodo prizadeti lahko dobili od 9. do 13. t. m. vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure v veži urada za delo, kamor jih je treba nato v tem roku tudi vrniti, seveda izpolnjene z vsami podatki. Prošenj, ki bodo vložene po omenjenem datumu, ne bodo upoštevali. Pri izročitvi prošenj bodo morali prizadeti pokazati izkaznico roza barve o brezposelnosti, opremljeno s pečati, s katero bodo dokazali, da so brezposelni Vse tiste, ki bodo sprejeti v tečaje, bodo obvestili po poiti. Prizor iz današnje premiere Gorkega drame: eVasa Zeleznovan. Tranzitni promet tudi v novembru nizek Po nekaterih podatkih je tranzitni promet po Javnih skladiščih v novembru dosegel dokaj visoke številke pri odhodih in izredno nizek obseg pri prihodih. Skupni tran. žitni promet je še vedno mno-go nižji kot v istem mesecu preteklega leta, V novembru so tako odpeljali po morju iz Javnih skladišč 34.000 ton. Tu imamo opravka z večjimi pošiljkami avstrijskega blaga v prekomorske dežele. Tako so v Jav. nih skladiščih vkrcali 28.000 ton različnih vrst lesa in močno presegli številke preteklih mesecev. Vkrcali so poleg tega tudi večje količine papirja, lepenke, celuloze, železnih izdelkov itd. Na norveški parnik «Belzai» pa so vkrcali 14 lokomotiv po 68 ton in 14 tenderjev po 36 ton, katere je Madžarska prodala egipčan. skim železnicam. Prihodi so prvikrat nižji kot odhodi in ne dosegajo niti 50 tisoč ton. To se je zgodilo zaradi izrednega znižanja prihodov žitaric, premoga in rudnin. Po predvidevanjih pričakujejo, da se bo promet s tem blagom okrepil v tekočem mesecu. HOMEC TEGA TEMA IM PRHE ONI JANUARJA DVE TARIFNI KONFERENCI ZA TRANZIT SKOZI TRST Konferenci bosta obravnavali tarife za zvezi CSR-Trst • prekomorje in Avstrija - Trst - prekomorje Od 9. do 12. decembra bo v Rimu pri višji direkciji državnih železnic redna letna konferenca tarifne zveze Češkoslovaška - Trst - prekomorske dežele, na kateri bodo prisotni delegati železniških u-prav CSR, Avstrije, Madžarske, Italije in predstavniki železniškega oddelka Trsta. Kot poroča gospodarska agencija ASTRA, bodo na konferenci proučevali izpremembe direktne tarife CSR _ Trst -prekomorske dežele, nastale zaradi izpremenjenih notranjih tarif v zainteresiranih državah. Tarifna zveza Češkoslovaška - Trst . prekomorske države je nastala pred dobrim letom na pobudo CSR in ob podpori italijanske vlade. Ta zveza vnovič dokazuje absurdni položaj Trsta in še enkrat potrjuje, kako škodijo politič-no-diskriminacijski postopki gospodarskemu razvoju Dogovor med omenjenimi državami namreč predvideva, da gre ves promet Češke in Madžarske po avstrijskih in italijanskih železnicah v Trst. Na ta način je iz tega prometa izključena najkrajša in najugodnejša proga (Južna železnica), ki gre skozi jugoslovansko o-zemlje. Zaradi tega so prevozni stroški za blago češko-ga in madžarskega izvora mnogo višji in promet ne more doseči tistega obsega, ki bi ga lahko in kot ga je že v preteklosti. Poročajo tudi, da bo po vsej verjetnosti v januarju konferenca za tarifo Avstrija . Trst - prekomorske dežele, ki bi morala biti v prvih desetih dneh preteklega novembra. Na tej konferenci bodo sodelovale železniške uprave Avstrije, Jugoslavije, Nemčije, Italije in Trsta IREDENTISTIČNI ŠKV AORISTI PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM Razbremenilne priče ne morejo dokazati da obtoženci niso sndeluvali pri izgredih Prisotni italijanski novinarji razočarani nad poniglavostjo obtožencev, ki jih je ital. propaganda slikala kot , K-Douglas, M. Vitale. ,_ Ezcelsior. 14.30: «Jetnik ZeM»< S. Granger, D. Rerr. Nazionaie 14.30: «Lukreci.ia ““ gia», M. Carol, P. Armenčsm M. Serato. _ _„wa Filodramma-tico. 14.30: «Z®„ svete reke«, J. Payne, Ft. Flf Arcobaleno. 14.00: »Svojeglavof Karoline Cherie«, M.Carol. M dini izpid 16 let prepovedan«: Astra Rojan. 15.00: «NorOSt Rod" te Donge«, J. Gabin. D. Da*« Mladoletnim prepovedano. Auditorlum. 14.30: »Prišla F ra«, C. Gable, G. Tierney. Grattacielo. 16.00: «Mi kamnam S. Pampanini. n„n Atabarda. 14.30: »Vrnitev■ Carnilla«, Fernandel. G. cer • Ariston 14.00: »Mala prlncesmja • J. Hunter, A. Louise, S. Tefflp£ Aurora. 15.00: »Okrutno niorj J. Havvkins, V. Mc Kenna. Armonla. 13.45: »Filipinski S rilci« T,. Power, M. Preme. Garibaldi. 14.00: »Ognjeni sko";■< G. Tierney, P. Foster, J. Su1;"’ Ideale. 14.30: «Konjenik pušča R. Scott, J. Leslie. Impero. 15.00: »Počitnice goSP"" Hulota«, J. Tati. - -jp Italia. 14.30: «Vrnitev Don čarala«, Fernandel. Viale. 10.00: «Najmanjša predsi sveta«. Kino ob morju. 15.00: «V prepa Rdečega morja«. . . ..M,. Massimo. 14.00: »Pravljični An sen«, D. Kaye. Moderno. 14.00: «Največja P-stava sveta«. c,crp Savona, 14.00: »Mešanka L menta«, R. Scott, P. Vittorio Venelo. 13.45: »PraVlJ-1 Andersen«, D. Kaye. Azzurro 14 00: »Cirkuška sim E. VVilliams, R. Skelton. Belvedcre. 14.00: «Rudniki krc Salomona«, D. Kerr. g, Marconi. 14.30: «Puccioi». Ferzetti. Novo cine. 14.00: »Prodana nja«, A. Clouzot. -.Indl* Odeon. 13.45: »Nesmrtne nie je«, film o Mascagniju. . m. Radio. 14.00: Janke, morski par«, J. Chamller, S. BraaL NEDELJA, 6. decembra l953, JUGOSLOVAN žiK-J CONA I' It S T* 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 8.00, 19.00 in 23.30. 5.30 Za 8.15 Slovenske narodne; °£~bm naše kmetovalce; 9.00 2 j® 9.2O in poskočno v veselo Ju‘r°; ii' Mladinska oddaja: Zvezdic« spanka; 13.45 Glasba P°.JLrsKi: 15.00 Z mikrofonom po Rrl,/;Kega Kobarid: 16.00 Koncert pc*= , zbora «Ivan Vojko« s Kontovela p. v. pok. v1 KOn-Cermelja; 16.30 Promenaoni ^ cert; 17.00 S pesmijo 'n Ana v po Jugoslaviji; 18.00 P°r ot,avne hrvaščini; 18.30 V vrtincu »",,, 7 melodije: 23.00 Zadnja P01",’ i*1p italijanščini; 23.10 Glasba ko noč. Tit S T 11- 306,1 m ali 980 kc-eek ^ 8.30 Lahke melodije: ms* venske pesmi; 9.45 Komorna ^ ba; 11.15 Rahmaninov: 1r‘fnal»; fonični plesi; 11.50 Chopin- tia , o ščini; 18.15 Iz pisane P15"oro(''ko bro voljo; 23.00 Zadnja P za jaU italijanščini; 23.10 GlaSD noč. , TI181 !*• 306.1 in a!i 980 KC'^ (0 p 11.30 Zabavna 8’af^str».% vsakega nekaj: 13.00 giaA,, retna glasba; 17-30 Pl i rnSi K,, 18.00 Vaughani -, w'' n orkefLi’, cert za dva klavirja in pesem. dPJe;„i K 10,10 Didč niiKV' amtc, . KU' 19.00 Mamica pU’P2 iDort11 hOt1' Pestra glasba: 20.00 SP" s ovensk-. jev 18.40 Blaž Arnič: 1 Pes.. _ _____ mentar; 20.15 Slov 20.45 Leo Janaček: plesi; 21,15 Borodin. oii 2 ; 22.15 HumperdincK-Metka, 3. dejanje. Tiskan časopisni dobrem stanju po ugodni teni na upravi hisa, gostilna. -j50 zamenja za privatno n be na upravo lista se^riU* KNJIŽNIČARJI ■ STVENI OOSFODA Oskrbite svojinl {ete s prijetne z'mske p^j. tem da jIm nlpVNiK. morski dne Najbolje, da naročite na štev ja božic in sHoeslPfiuanU na Bled, v Liobiiano in onaiii° .jjrj-j FOL- NOVOLETNE PROSLAVE, PLESI. KLORNI IN BALETNI VEČERI- nišami d|NES v avditoriju druga premiera slovenskega NARODNEGA GLEDALIŠČA Maksim ZORKI: V ASA ŽELEZNOVA ^0 po psihološki kot sociološki plati je tragedija splošno človeške-& pomena; in naj si je še tako mračna, nas prav zaradi pisarjeve vere in ljubezni do človeka navdaja z optimizmom t ol)en° napredno gledali-v svetu danes ne more 0 dram velikega ruske- * Pisatelja Maksima Gorkega kulturni dolg bo po- zdaj tudi naše gle-asce z uprizoritvijo «Vase 4eznove». ,^eksij Maksimovič Peskov |(! Gorki se je rodil 1868. IVj V Novgorodu ob .81 Njegova mladost je bi-j ezka in surova. Orisal jo .avtobiografskih romanih 'Mo «Med ljudmi« in a 1* univerze«. Iz pekarija vajenca in bosjaka se diskufVil v enega največjih leta l“ Pisateljev. Umrl je m *936. baje zastrupljen tl2kV°dstva GPU, kot so to kdcejf z^°§lasni politični ,(Gorki je pisal pesmi, nove- * *°mane in drame. 2e s v°drskim prvencem !,, °®eščani» je opozoril na-6stik 113 sv°jevrstnega dra-iijii 3’ ki bo nadaljeval tra-e Čehova. Se bolj pa je PRAN ZIZEK k°t gost «Vaso Zelez-novou Rusija , V . P9 njei ostala Ev-ttu„ Pr*sluhnila njegovemu latiej1511 delu “Na dnu«. Se i{ta ae prav ta njegova °d vseh njegovih del Pogosto Nbolj ■il«'t,3'a uspeh ji ni zajam |>etu, uprizarja v j^da kaka spretna dra-fe ® a tehnika (prav v tej SfV_________ I bi lahko Gorkemu oporekali- mar- -•'"‘-•“ou; čeprav je ^Postaviti na oder pol-Vae ruske značaje je iitJka zgradba vendarle CQjkljiva in ji manjka hj.tSem dejanja); uspeh te-Nts n-'’6 PriPisati predvsem i;l J*vi sliki sveta, ki je do % tedaj na odrskih de- li s„n.eznan — sveta ruske-!“o ga dna. ruski revoluciji je 6- Gorki napisal novo < 0ri “Sovražniki«. V njej 'jv, ,Sa* spopad dveh razredi Orbo delavcev z boga-tjj abrikanti Bardini; sled-Hcii Pukticali na pomoč '■lo 0 ln vojsko, da bi s Aji^dušiti stavko. > soc; ie “Na dnu« pisal šlo * romantik, ki mu tsttesj..Predvsem za to, da i'(Sle^lv° oriše vso bre-?° atmosfero «lum-^»Vt^^ariata«, je Gorki v *Ht niRih» že zavesten so-eja lsatelj T realist. Za- uS žuda se beda in sodi 2 2 0 ne dasta odpra-J6|U ^roniarjem — utešite-ratne U^° (osrednja oseba ,Vrže * a dnu«), ki tolažj ,^eai bednike z lažjo o °nstranstvu — tem-ž Se da odpraviti edi- ^aZuhrl^>0rOrn *n borbo. Jlvo, da je meščan- ska kritika «Sovražnike» odločno odklonila. No, Gorki se ni dal zmesti. Zavedal se je svojega poslanstva, poslanstva socialnega burjevestnika. {(Sovražnikom« je sledila vrsta dramskih del, kjer prav socialne teme tvorijo osnovni dramski konflikt, tako ((Barbari«, «Je-gor Buličov«, «Dostigajev in drugi«. Tudi naša «Vasa 2e-leznova« spada sem. Kljub socialni tematiki svojih iger pa Gorki nikoli ni sledil plehkemu političnemu propagandizmu. Pravega u-metnika je predvsem zanimal človek, ki ga maličijo razmere, denar in socialne krivice. Sam pravi v spremnih besedah k ((Sovražnikom«; Razredne oznake ne moremo prilepiti od zunaj na človeka, na njegov obraz. Razredna oznaka ni bradavica, temveč nekaj zelo notranjega, nekaj biološkega, nekaj živčnomožganskega. Pisateljeva naloga je, da zgradi svojo igro z osebami, ki so umetniško prepričljive, da doseže tisto »umetniško resnico«, ki globoko pretresa in je sposobna gledalca preoblikovati. «Vaso 2eleznovo». je Gorki napisal v dveh verzijah. Prva nosi podnaslov «Mati» in ima vsebinsko z drugo verzijo le malo skupnega. Napisana je bila 1908 1. in priobčena v’ 10. knjigi Gorkije-vih zbranih del. Tu je Vasa Zeleznova bogata trgovka, ki se po smrti svojega moža bori za ohranitev celotnega premoženja, kajti dediči bi ga najraje razgrabili. Njeni otroci — dva sinova in ena hčerka — so degeneriranci in zagrešijo različne zločine, katere Vasa popravlja, kolikor more. Tako na koncu igre prisili svojega sina Pavla, da se odpove premoženju pa tudi svoji ženi — (da bi tako življenja polna snaha mogla zanositi z drugim človekom in roditi Vasi zdravega vnuka — dediča) ter, gre v samostan. Druga varianta te igrfr je bila tiskana decembra 1936, ko je bil Maksim Gorki že mrtev z upravičenostjo smemo torej domnevati, da je zadnje delo velikega pisatelja. V tej verziji, (ki jo mi igramo), je Vasina usoda mnogo bolj zaostrena in tragična. Tudi tu je Vasa prisiljena popravljati napake in ekscese svoje razkrojene družine — toda v mnogo grozotne jšem merilu. Strašna je slika njene propadajoče družine. Mož ji je moralen pokvarjenec, ki se je spozabil nad mladoletnimi, brat Pro-hor notoričen pijanec, otroci pa so ji zaradi moževega pitja povečini pomrli, kar pa jih živi, so ali slaboumne-ži ali pa zapisani smrti. Zaradi časti družine je Vasa prisiljena ubiti moža in tudi služkinjo Lizo pognati v smrt; zaradi ohranitve premoženja je prisiljena svoji snahi Raheli ugrabiti otroka — edinca. Vasa ne dela tega iz kakšnega zločinskega gona. Sama pri tem najbolj trpi, vendar pa, dasi pametna in izredno nadarjena ženska, ne more doumeti, da je le tragična žrtev kapitalističnih razmer. Vzrok za svoja zverinstva išče v /neki užaljeno- sti nad krivico, ki so ji jo nekoč prizadeli. (Ta poteza je značilna za rusko dušo in svetovljanka Rahela jo dobro označi; To je iz Dostojevskega!) Sama Vasa pravi; «Ko mi je bilo šestnajst let, sem se poročila. V sedemnajstem, ko sem nosila Fjodora, na Duhovo — na dekliški praznik — sem kanila možu smetane na škorenj. Prisilil me je, da z jezikom poližem smetano s škornja. Polizala sem — pred tujimi ljudmi«. Ko ji Rahela oporeka, se Vasa prav po »ničejansko« izprsi: »Rekla ti bom, kaj sem hotela: hotela sem, da pop ne bi služil bilij sve.tim ugodnikom, ampak meni, črni greššniki, moji zli duši«. Zato bi mogli «Vaso 2e-leznovo« imenovati tragedijo pretiranega egoističnega subjektivizma. Nad to užaljenostjo svojega preponosnega jaza se namreč Vasa upro-pasti — razbije. «Vasa 2eleznova» je tako po psihološki kot sociološki plati tragedija splošno-člove-škega pomena. Od igralcev terja velike zbranosti in iskrenosti, skratka skrajno realističnega podajanja. V taki idejni drami ni dovolj, da je igralec zgolj vesten oblikovalec zanimivega odrskega značaja, temveč mora biti borec in tožnik, ki bo zavestno upodobil strahote propadajočega razreda, da bi občinstvo tembolj zahrepenelo po človeka dostojnem življenju. Saj Gorki ne obupuje nad človekom (kot obupujejo n. pr. zapadni eksistencialisti), on veruje vanj in v njegovo moč. Zapisal je; «Clovek, to zveni ponosno!« In najsi je ta tragedija še tako mračna, nas prav zaradi pisateljeve vere in ljubezni do človeka navdaja z optimizmom. FRAN ZIZEK IZ POHUJŠANJA m mmi Županja (EMA STARČEVA) in Peter (MIHA BALOH) * * * Po premieri pred tednom dni bomo danes prisostvovali drugi premieri SNG in neučakano pričakujemo, da bi tudi v mestu videli Nušičevega »Narodnega poslanca«, ki ga je gledališče igralo v okolici Hr vatsta razprava o JNakrstovem Leonu V. Zagrebu je izšla drobna knjižica, ki bi mogoče mi o njej niti ne govorili, če se ne bi ta knjižica — in prav na uvodnem mestu — ukvarjala s Trstom, ali bolj konkretno s Slovenskim narodnim gledališčem in še bolj točno; z Nakrstovim Leonom iz «Glembajevih». Po lanskem gostovanju SNG v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani so nekateri listi objavili obširne kritike o nastopih tržaških igralcev. Posebne po_ zornosti pa je bil deležen a-do Nakrst kot Leone. Vlado Magjarevič je napisal daljšo študijo v reviji »Hrvatsko kolo« št. 11-12 1952 s pomembnim naslovom Pravi lik Leona Glembaja (Ob gostovanju Tržaškega gledališča). Letos pa je avtor to študijo objavil v posebni knjižici Kazališne študije. (Ker je knjižica numerirana z I., kaže, da bo avtor nadaljeval z izdajo svojih del s področja gledališča.) Poleg omenjene študije je še pet dru- gih člankov. Magjarevič pravi že v začetku, da pomeni pisati o predstavi «Gospode Glembaje, vih« SNG, pisati v prvi vrsti o Leonu Rada Nakrsta. In po analizi Dujsinovega, Strozzi-jevega in Plaovičevega Leona prihaja do zaključka, da je Nakrst dal lik Leona, kakršnega si je verjetno Krleža zamislil in stvariteljsko nosil v sebi. Maš tedenski p re g i e d ČLANEK O TRŽAŠKIH SLIKARJIH V »LJUBLJANSKEM DNEVNIKU« Povojna ustvarjalnost tržaških likovnih umetnikov Dejavnost umetniške skupine, ki sicer živi na umetniško jalovem teritoriju, zato pa meji na dva pomembna, nekoliko različno usmerjena umetniška soseda, se zdi prav zaradi tega geografskega položaja posebno še v zadnjem času nadvse pomembna Za proslavo desete obletnice 11. zasedanja AVNOJ je Moderna galerija v Ljubljani razširila svojo stalno zbirko z deli tržaških likovnih umetnikov. Razmeščena so v posebnem oddelku, slovenska grafika pa je v svojem razdelku dobila še dopolnilo z deli dveh Tržačanov: Spacala iv Černigoja. Ce se prav v današnjih dneh sprašujemo, kakšna je naša kulturna zasidranost in iz tega izvirajoča pravica do Trsta, nam nehote sili v ospredje tista oblika njegove polnovredne dejavnosti, ki se je posebno po drugi svetovni vojni jasno izkri- stu, ki je bila prirejena v letu 195o v prostorih Moderne galerije. Avtorji kakor Avgust Černigoj, Lojze Spacal, Jože Cesar, Avrelij Lukežič, Bogdan Grom, Rudolf Saksida in Robert Hlavaty so nas mogli dodobra poučiti o stremljenjih in naporih te umetniške skupine, ki sicer živi na umetniško jalovem teritoriju, zato pa meji — kar velja posebno še za povojni čas — na dva pomembna, nekoliko različno usmerjena umetniška soseda. Prav zaradi geografskega položaja se zdi dejavnost te skupine posebno še v zadnjem času nad vse pomembna. ZORAN KRŽIŠNIK stalizirala v tržaškem javnem življenju — slovenska likovna ustvarjalnost. Čeprav številčno šibkejša, se je vendar grupa slovenskih slikarjev uveljavljala kot pomemben faktor v celotnem tržaškem likovnem življenju. mimo katerega ni mogla ne samo kritika ampak tudi vse pomembnejše tovrstne prireditve v Trstu kakor tudi v sosedni Italiji. Ce si skušamo ponazoriti pomembnost in ustvarjalno življenjskost te sodobne slovenske v Trstu snujoče slikarske skupine, nam je potrebno le, spomniti naše o-biskovalce umetniških prireditev na veliko reprezentančno razstavo najvidnejših predstavnikov te naše umetniške aktivnosti v Tr- lliTojila jfledaliia v Ameriki q°clobna evropska gledališča pa skušajo z ^Sirni sredstvi ustvariti večjo iluzijo prostora ^9 časi*1' časopis; so v zad-okr„Z?°Va sPr°žRi vpra-\\ 0g,e scene v gleda-j/ila se Je posebno uve-i,5e, ,. Ameriki Sprašujoča Uvel! b° okr°gl0 Sle“ K Pri - Javil° tudi v Ev-pa prihajsjo hi lv‘ >Vo ‘vn!h zaključkov. Za- Pa ~ take 16 pri tem. da SO t^i r,}-BSa gledališča Ame-°v. Oh VuCb °d evropskih (■ “tolet; ncu dovetnajste- O tekS° V Evr°P> kljub Cntirati CC za6eli ekspe* H0“aliJkp _ ha področju S' ha j Umetnosti, Omeni-(ai-,i*išče htoinovo Svobodno CfC Int slav'skega gle‘ >ii ^a^umknrf,Eiedau? V “ ’ K1 ga je ustano- »dbe v *n končno še Maxa Reinhardta Vsa ta gledališča, v gledališko u-N Služ'la ^ j nekai novega, W u,»avii Američanom v zaCTC novih gleda- 'X *a«*tku naž st0_ J,Slu n C “ta P™' svetovni tudi dve raz-je napisal Mac- gonan in ki sta predstavljali nekako osnovo za nove poskuse na področju gledališke umetnosti. Vendar pa so A-meričani že leta 1916 napravili prvi poskus okroglega gledališča. V prvem času je bilo to v neposredni zvezi s potujočimi gledališči, ki so bila podobna našim cirkusom. Ta potujoča gledališča so se Američanom zelo priljubila. In tako so tudi nekatera stalna gledališča dobila okroglo sceno z avditorijem na vseh štirih straneh okoli te scene. Bilo je več različnih oblik in bolj ali manj uspelih poskusov. Znano je posebno s sedmimi scenamt, razpostavljenimi okoli parterja. Sedeži so premični in se lahko obračajo na vse strani. To gledališče daje velike možnosti. Kadar uprizarjajo Shakespeara, so sedeži v sredi, ker je prizorov veliko. Kadar pa igrajo moderno delo, pa je obratno. Oder je v sredi, sedeži pa so razporejeni po vseh sedmih scenah okoli odra. V Miamiju so zgradili univerzi- tetno gledališče, ki ima celo obliko osmerokotnika. In celo 1951 so imeli v Ameriki že sedemintrideset poklicnih o-kroglih gledališč odnosno are-na-gledališč, kot jih imenujejo, ne upoštevajo pri tem amaterske in študentske odre. Tega okroglega gledališča pa se je v zadnjem času u-spešno poslužila tudi televizija, kajti le tak oder omogoča televizijski prenos gledaliških iger. Toda vsa ta gledališča z okroglimi scenami, so več ali manj le eksperiment. Čeprav se je ta začel v Evropi, pa tu ni uspel in se je uveljavil bolj v Ameriki. Evropska gledališča pa danes v večji meri z drugimi sredstvi, tako z večjo oddaljenostjo odra, s povečanjem premera, z drugačno razporeditvijo osvetlitve, s scenami v terasah, poskušajo ustvariti večjo iluzijo prostora. Zato vsaj zdaj ne kaže, da bi se gledališče z okroglo sceno uveljavilo tudi pri nas Tako vsaj menijo francoski gledališki delavci. Kaj pravzaprav pomenijo spredaj navedena imena sedmih avtorjev — in če k temu dodamo še v letu 1947 umrlega Alberta Sirka? Ali morda nadaljevanje tiste tradicije visoke umetniške zmogljivosti, ki nam jo je v svojih mogočnih platnih zapustil mojster slovenskega slikarstva v dobi realizma Josip Tominc, čigar kvalitetna dela moremo danes videti delno v ljublj. Narodni galeriji, zlasti pa v tržaški Rivoltelli? V nekaterih primerih gotovo da. To velja za nekoliko starejšega Alberta Sirka v slovenskem slikarstvu, pionirja u-metniške upodobitve morja in njegovih ljudi. Zdi se, da nam bo dovolj jasno ponazorjeno Sirkovo hotenje če povzamemo oznako za njegovo umetniško delo iz monografije, ki jo je lansko leto oskrbel umetnostni zgodovinar Fran Sijanec in kjer pravi, da je povsem jasno, da so bili motivi iz obmorskega življenja in marine v tolikšni specializaciji za našo umetnost nekaj novega in nenavadnega; da Sirkova sredstva pripovednega realizma ne segajo nikoli preko običajnega tradicijskega pojmovanja realističnega o-pisa in oblikovanja snovi. In še da je Sirkovo delo oblikovanje prirodne resničnosti, kakršnega koli naslikanega predmeta ali dogodka, ki ga avtor običajno izraža na kvalitetno razviti in prepričljivi umetniški višini, ki je lastna samo pristni umetniški osebnosti. Najstarejši med današnjimi vidnejšimi umetniškimi oblikovalci v Trstu je Avgust Černigoj. Pravi likovni ek-sperimentalist. Nemiren duh, ki ga je zamikalo vse novo in ki ga nič ni moglo prikleniti za dlje, kajti želja po spoznavanju vsega, kar je človekova domišljija mogla dati v izpopolnitev sodobne umetniške kreacije, je bila njegova prva in neusahljiva želja. Pri takem nenehnem iskanju si je ne le nabral ogromno izkušenj, ampak tudi do kraja izpopolnil tehnična sredstva, potrebna za realizacijo njegovih tako vsestranskih in zahtevnih zamisli. V pestrem oblikovanju svojega umetniškega sveta je mrzlično spremljal vsa najnovejša oblikovna dognanja evropskega slikarstva in jih skušal presajati v svoj «vrt». Da je pri tem dosegel pomembne umetniške uspehe sta mu priznali tako slovenska do- mača kakor tudi tržaška u-metniška kritika. Toda napak bi storili, če ne bi opozorili na vpliv, ki ga je imel Černigoj na svojo u-metniško sredino prav zaradi svoje vsestranosti in izredne umetniške dinamike. Tako eksplozivna osebnost, kakor je Černigoj, je 'zato morala vplivati na nekoliko mirnejšo okolico, ki se je večkrat spontano pridružila temu nemirnemu iščočemu umetniku. Vzgojil je vrsto mlajših. Rezultat Černigojevih dosedanjih iskanj smo videli letos na njegovi razstavi v Mali galeriji. Presenetila nas je skladna uravnovešenost vseh njegovih dosedanjih iskanj, ki jim je znal vliti toliko svojega jaza, da imajo njegova dela specifičen karakter dozorelega umetnika, ki kljub najrazličnejšim zunanjim oblikovnim izrazom ni nikdar zavrgel vsebinskega dela svojih stvaritev, ki so bile vedno značilne zaradi svoje socialne tematike. Kot pravo nasprotje Černigojevi nemirnosti in vsestranskemu iskanju moremo postaviti nasproti umetniško delo Lojzeta Spacala. Zunanje, kakor tudi miselne osnove, ki jih je Spacal dedoval iz širokega repertoarja italijanskih primitivistov, dalje predstavnikov njihovega magičnega realizma je zelo kmalu začel bogatiti z lastnimi izkušnjami, trdno zakoreninjenimi v domačem svetu, ki mu dandanes izvablja pri snovanju likovnega sveta tako značilne in umetniško dognane oblike, da ga stavljajo nesporno na čelo ne samo slovenskih, ampak vseh v Trstu delujo- Slikar Godec je razstavljal v Kopru V Kopru Je imel pretekli teden razstavo a-kademski slikar FRANCE GODEC. Bilo je prvič, da je v Kopru razstavljal ljubljanski slikar. To je bila 12. razstava slikarja Godca. Deje na razstavi, zlasti kolekcija 24 gvašev, predstavljajo seriozno, zrelo kvaliteto. čih slikarjev. Vlogo Spacala v sodobnem tržaškem slikarstvu bi mogli primerjati z vlogo, ki jo ima v kiparstvu mednarodno priznani Mar-cello Mascherini; oblikovnih, dogajanj, ki jih z enako silo uveljavlja v čistem slikarstvu, kakor v grafiki, nam razodeva vseskozi, zlasti pa še v grafiki, njegov izredni smisel za čistost oblik in obvladovanje notranjega ritma. Posebno poglavje je Spacal v svojem umetniškem delu posvetil ljudski umetnosti in preprostemu človeku. Iz prve črpa jasnost, mogočno preprostost in ubranost kolorita, drugemu pa daje v naravnost arhitektonsko pretehtanih proporcih tisti globlji smisel, ki bogati njegove morda včasih navidez nekoliko zamotane, toda dovršene kompozicije. .Vedno in poysod pa je pričujoče iskreno lirično doživetje ob upodob-. ljenem predmetu. Umetniška stopnja Spacalovih del je našla že dovolj priznanja v najširšem krogu sodobnega likovnega življenja. Osebna vabila k beneškim biennal-?kim pregledom, udeležbe na najrazljčnejših mednarodnih razstavah, nedavni uspeh v Parizu dovolj zgovorno pričajo, da je umetnikova zmogljivost in temu ustrezajoče priznanje že preseglo meje domačega umetnostnega kroga. Da pa je pristna iskrenost in iz tega izpeljana individualna likov- SjmmTTTfTTmTmTTTmmTTTmTSi C Branje - to je kos 3 C paradiža, kamor te a ^ zlahka prenese sleher- EJ t na knjižnica. 3 C (jialiricl Nautlc 3 fiiummuitii uiiunuuuiimi3 na oblika našla odmev zlasti pri naših mlajših umetnikih, smo mogli zaznati tudi na komaj dobro zaprti razstavi sedmorice mladih slovenskih umetnikov v Moderni galeriji. Povsem naravno je, da je morala imeti Spaialova u-metniškrt izraznost vpliv tudi na njegovo neposredno okolico, na krog njegovin umetniških tovarišev. Izrazit primer tega je bil Rudolf Saksida kot začetnik. Pognal je naravnost iz korenin Spacalovega hotenja po preprostem čistem konceptu črte in barve, ki naj mu omogočita graditev včasih skoraj doktrinarno jasnili kompozicij, ki jim sicer še ni uspel dati vselej logične- utemeljitve. Na svoji zadnji razstavi v Mali galeriji (letošnjega oktobra) pa nam je dokaj nazorno razodel, da se zaveda svoje prejšnje zunanjosti in u-spešno spremlja intenzivno hotenje- po spojitvi čiste zunanje forme z nejgovo osebno notranjo miselno vezanostjo, ki mora biti prav v primeru Saksidovega hotenega poenostavljanja .u-podobljenega predmeta zares pristna, če naj jo imamo za umetniško. Drugi vidnejši predstavniki našega likovnega življenja v Trstu so neprimerno bližji neposrednemu načinu upodabljanja sveta. Njihov svet temelji na realno otipljivih odnosih do upodobljenega predmeta, odnosno dogodka, ki 8a tudi nekoliko ekspresivna zunanja oblika Cesarjevega ali Lukežičeve-' ga čopiča ne more odvrniti od osnovnega hotenja vseskozi realistično orientirane omenjene dvojice. Temperamentna paleta, kontrasti v izbiri motiva in ustreznih barvnih skladov, nervozna, skoraj vedno nalomljena kontura predstavljenega predmeta nam hkrati dobro označujejo Cesarjev umetniški odnos do sveta, ki mu je zlasti blizu socialna tematika. Iskrena človeška povezanost s to problematiko daje pečat njegovim pripovednim platnom, iz katerih čutimo osebno prizadetost. Drugačen je Cesarjev vrstnik Avrelij Lukežič. Poln intimnega doživetja kraške pokrajine in njenega človeka; umetnik/ ki mu govo- ri obdajajoča ga okolica podobno govorico, kot jo je poslušal Van Gogh ob svojih upodobitvah nepozabnih krajin, ko je dajal tem platnom več kakor samo svoje doživetje — dajal je samega sebe. Koliko vedo povedati Lukežičevi osamljeni drogovi o žgoči kra-ški krajini, o zapuščenih poteh, natrpanih solinah in zapuščenih lukah; o ljudeh, ki dajejo smisel tem prekrasnim krajem, ki jih namaka prebivalčev znoj in dviga optimizem kraškega človeka. 2al se ta izredno talentirani samouk ni nikdar uspel dokopati do sistematičnega študija, kajti tedaj bi nam dal še mnogo več, Bogdan Grom in Robert Hlavaty sta še dva avtorja, ki smo ju omenili v začetku. Prvi čeprav vsestransko deluje — uveljavlja se zlasti v ilustraciji in delno tudi v dramski inscenaciji — še ni uspel dati osebnega umetniškega izraza, ki ga lahko ugotovimo pri prej navedenih slikarjih. Dela, ki nam jih je doslej pokazal, nas opravičujejo, da pričakujemo v okviru njegovega dosedanjega preprosto realistično zasnovanega umetniškega sveta uspehov, ki bodo dali tej sredini še novo umetniško osebnost. Poslednji v tej skupini je impresionistično kramljajoči akva-relist Robert Hlavaty — po poklicu zdravnik. Nekateri njegovi tehnično in emocionalno zanimivi akvareli nas spominjajo na «turner-sko« lahkotnost, h kateri težijo in ki za — lahko bi rekli — Hlavatyjevo ((nedeljsko« slikarsko delavnost pomenijo dokajšen uspeh v sklopu navedene sedmorice. Na Bermudskih otokih se je z nekako polletno zamudo začela konferenca treh voditeljev zahodnoevropskih vlad in njihovih zunanjih ministrov. Kot se še spominjamo, bi ta konferenca morala biti že letos poleti, pa je bila nato preložena — in, kot se je takrat zdelo, tudi pokopana — zaradi nenadne bolezni starega sira Winstona Churchilla, ki je pred nekaj dnevi praznoval svoj 79. rojstni dan. Problemov, o katerih morajo «trije veliki« razpravljati na Bermudih, je cela vrsta in med njimi tudi nekaj precej zapletenih. K vprašanjem, ki so jih imeli v mislih, ko so sklicali bermudsko konferenco, sta se nato pridružili še dve, ki sicer nista povsem novi, ki pa bosta v marsičem spremenili tok razgovorov v Mid-Ocean Clubu; sovjetski pristanek na konferenco štirih in Hočiminhova ponudba pogajanj za prenehanje vojne v Indokini. Glede sovjetske ponudbe, izražene v noti od 26. novembra, je bilo že takoj spočetka jasno, da sta Pariz in London pripravljena nanjo pristati, medtem ko se Wa-shington obotavlja in ne kaže nobenega , navdušenja. Zdaj prihajajo z Bermudov prve vesti, da so se že sporazumeli o pristanku na sovjetsko ponudbo. Odločilno vlogo je pri tem verjetno igralo javno mnenje v zahodni Evropi, ki noče, da bi bila izgubljena kakršna koli priložnost za poskuse pomirjenja, svojo besedo pa so gotovo imeli tudi razni zakulisni računi, o katerih lahko vemo le del resnice. Zdi se, da so trije pristali tudi na predlog, naj se konferenca skliče v Berlinu, čeprav zlasti v Washingtonu s tem niso bili nič kaj zadovoljni. Del razlogov za to nezadovoljstvo je nekako simboličen; Berlin, pravijo, je preblizu Potsdama, s takšnimi zgodovinskimi reminiscencami pa v Ameriki danes nočejo imeti dosti opravka. Drugič je Berlin nekoliko dvoumna označba kraja, saj imamo dva Berlina, vzhodnega in zahodnega. Boljši kraj, so govorili v ZDA, je Dunaj, čeprav je tudi tam nekaka razdelitev na sektorje, ki pa na zunaj skoraj ni opazna, poleg tega pa je središče mesta med Ringi »mednarodna cona«, kjer so gospodarji vsi štirje. Poročajo tudi, da so vsi «trije veliki« sporazumni, naj bo konferenca štirih čimprej, nekje sredi januarja. Eri tem ima vsak svoje račune, Ame-rikanci na primer željo, da se preveč ne zavleče ratifikacija pogodbe o evropski vojski v francoskem parlamentu, s katero bodo vsekakor počakali do izida berlinske konference. Da bi bilo mogoče to ratifikacijo izvesti še pred sestankom štirih, spričo razpoloženja v francoskem javnem mnenju niti v ZDA ne upajo več. Do srede januarja pa bo treba vendarle počakati, ker bodo v Franciji 17. januarja volitve novega predsednika republike, s tem pa je povezana tudi ostavka vlade in sestavljanje nove, kar v Franciji, kot je znano, ne gre tako hitro od rok. Toda čeprav je Laniel pri šel na Bermude že z očitnim pečatom začasnosti na čelu in čeprav je poleg tega znano, da z Bidaultom nista povsem enakih mnenj glede franco ske zunanje politike, položaj Francije vendarle ni tako slab. zlasti ne v odnosu do ZDA. V Washinglonu pripisujejo veliko važnost dovršitvi procesa združevanja «male Evrope«, zlasti ker bi to omogočilo aktivnejšo vključitev Zahodne Nemčije v ameriške poli- Za hude trenutke... tične račune v Evropi; zaradi tega morajo biti zelo, previdni s Francijo, kjer zadeva izvrševanje teh načrtov na velik odpor. Francoski položaj je okrepila tudi ponudba, izražena v Hočiminhovem intervjuju švedskemu listu «Eks-pressen«, saj možnost premirja v Indokini do temeljev spreminja ameriške strateške zamisli na Daljnem vzhodu. Obenem se je prav zaradi tega pri Francozih pojavila močnejša želja po zbližanju in sporazumu s pekinško Kitajsko, saj v Parizu trdijo, da bi šele sodelovanje Pekinga zatogovilo dejansko prenehanje vojne v Indokini, ki Franciji pije kri in ji onemogoča, da bi se tudi vojaško z večjim pridom zavzemala za ravnotežje z grozečim novim partnerjem — Nemčijo. Francoske zahteve so v glavnem te: ameriško zagotovilo, da bodo ameriške čete ostale v Evropi tudi po ratifikaciji pogodbe o evropski obrambni skupnosti (s tem bi se zmanjšal vojaški pomen nemških kontingentov v novi evropski vojski), večje angleško sodelovanje z evropsko obrambno skupnostjo, poskus, da se s pomočjo Maocetunga pomiri položaj v Indokini. V berlinskem sestanku štirih zunanjih ministrov vidijo Francozi tudi uvod v morebitno konferenco petih, kjer bi bilo mogoče uresničiti to željo, poleg tega pa seveda možnost, da se položaj v Evropi toliko pomiri, da bi nepopularni načrt evropske vojske (se pravi, nemške oborožitve) postal manj aktualen. Angleži se s Francozi skladajo v vprašanju konference štirih in konference petih, malo manj so navdušeni za neomejen obstanek ameriških čet v Evropi, ker bi to že iz političnih in prestižnih razlogov zahtevalo tudi drago vzdrževanje angleškega vojaštva na evropskem kopnu, prav nič pa se ne navdušujejo za sodelovanje pri evropski obrambni skupnosti, kot ga želijo Francozi. Angleži vztrajajo pri vlogi svetovne, ne evropske velesile in se krčevito upirajo vakemu vkju-čevanju 'v kakšne zahodnoevropske naddržavne organizme. Poleg tega je tudi v angleškem javnem mnenju precej močan odpor proti oborožitvi Nemčije. Zato pa imajo Angleži tudi nekaj posebnih želja, zlasti podporo v sueškem in iranskem vprašanju, kjer pa imajo Amerikan-ci spet takšne račune, da bi radi polagoma nadomestili stari Albion. Amerikancem je, kot rečeno, predvsem pri srcu strum-nejša organizacija zahodne Evrope, pri čemer zadevajo ob angleški, predvsem, pa francoski odpor; zato pa so Francozi na skupni liniji v zahtevah, naj se Anglija tesneje pridruži nastajajoči evropski obrambni skupnosti in ostalim ((skupnostim«, ki so z njo povezane. Nadalje so ZDA v zelo odločni opoziciji proti francoski in angleški želji po normalizaciji odnosov s pekinško Kitajsko, zelo oklevajoče pa so tudi v politiki do ZSSR in glede možnosti koristnih razgovorov z Mor skvo. Pri tem moramo upoštevati še, da je prav v zadnjem času MacCarthy poostril kampanjo proti Dullesovi zunanji politiki, ki jo dolži celo tega, da uporablja v diplomatskem dopisovanju s ZSSR «parfumiran stil«, namesto da bi sovjetske državnike kot «komuniste» zmerjal z banditi; skoraj se zdi, da bo Dulles, kljub svojim pogostim ekstremističnim spodrsljajem, kmalu šel po Ache-sonovi poti in postal tarča napadov vseh ameriških ne-■jtrpnežev, V vsem tem klobčiču se pojavlja- na Bermudih tržaško vprašanje, na katerega pa vplivajo še drugi činitelji. Na primer Posarje in Francija. Tako, kot bi radi Italijani s politiko izvršenih dejstev »rešili« tržaško vprašanje in izigrali sporazum z Jugoslavijo, tako bi Francozi radi na lastno roko uredili posarsko vprašanje (iz tega si lahko razlagamo, zakaj je na primer tudi Adenauer tako malo navdušen za diktat od 8. oktobra). Na drugi strani: Francija se obotavlja z ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti, kar ji je mnogo laže, dokler tudi Italija te pogodbe ne ratificira; Pella povezuje ratifikacijo pariške pogodbe z ugoditvijo italijanskim željam v tržaškem vprašanju. ZDA pa bi rade, da Francozi čimprej spravijo ratifikacijo pod streho. In tako dalje. Iz vsega omenjenega lahko razvidimo, da bo bermudska konferenca pravzaprav eno samo zapleteno trgovanje z zelo velikimi, pa tudi majhnimi vprašanji. Kakšno podobo bo po koncu tega trgovanja dobilo tržaško vprašanje, je težko napovedovati gotovo pa je, da trgovanje samo na sebi ni najprimernejši način za reševanje mednarodnih vprašanj in seveda tudi tržaškega ne. r. s. PRIMORSKI DNEVNIK pieŽt&£ ELIN Najlepše darilo o - Poslušaj Bobo! V Betlehemu se je v, ovčarski pečini rodil otrok, ki je izbran, da odreši svet. Nebo se je zjasnilo, zvezde so zamigljale. Najsvetlejša se /je ločila od drugih in se spustila nad ubožno kolibo, t> kateri je prišel na svet človek-zvezda. Oče Jožef' ki je v naglici prišel sem, je razparal srajco, ker ni med oblačili našel nič primernejšega, povil novorojenčka in ga položil v jasli, kamor so pastirji pokladali oslu seno. Od takrat, Bo6oj žrtvujejo očetje tudi svojo zadnjo srajco za dobrobit svojih otročičev in pripeti se, da morajo včasih hoditi brez srajce, samo da bi bili nji hovi otroci oblečeni. Ovce so ležale v dnu pečine, med njimi pa pastirji, da bi jim bilo topleje. Ko so opazili nenavadno svetlobo, ki je zalila pečino, so v strahu vstali in šli gledat, kaj se dogaja. Ko so pa zagledali veliko zvezdo, katere svetli rep se je kakor pahljača razprostiral čez vse nebo, so popadali na kolena in začeli moliti. Eden izmed pastirjev se je domislil in stekel v bližnje mesto Jeruzalem razglašat čudež in zahtevat policijsko pomoč in napitnino. Na policiji so ga žandarji dobro premikastili, ker jih je prišel o polnoči budit, potisniti so ga skozi vrata in mu rekli, naj se pobere. Pastir se je jezen vrnil v pečino. Ves namrgoden je vstopil in zatrdno je sklenil napoditi tujca, ki sta bila prišla prenočevat; ko je pa zagledal majcenega otročička, ki je mirno spal v oslovih jaslih, se mu je omečilo srce' stegnil je roko, pobožal ga je in stopil do konca pečine, kjer se je bil stisnil njegov tovariš, ki se je ves tresel od strahu. »Tako je, ti tukajle posedaš, mene so pa namlatili«, je spregovoril prišlec. »Molči, ne govori, prijatelj. Kaj ne veš, da se na svetu ne more zgoditi nič velikega, da ne bi kdor koli po nedolžnem trpel?» «Kaj se je pa tako velikega zgodilo, da sem moral trpeti?« «Ko si bil že odšel, so prišli angeli in med petjem sporočili, da se je nocoj v tejle naši pečini rodil težko pričakovani judovski kralju. Ko je to slišal pretepeni pastir, je začel z glavo tolči ob kamen in se kesati. «Zakaj prej nisem vedel tega? Ne bi me pretepli, ampak bi me bogato obdarili. Zakaj nisem vedel!« In zopet se je pognal iz pečine in znova odšel v mesto, da razglasi veliki dogodek in prejme bogato nagrado, o kateri je kar naprej sanjal. Pastir, ki je ostal, je počasi vstal in s tihimi koraki stopil pred jasli, v katerih je ležal novorojenček, da bi se mu poklonil. Ko se je pa približal, je opazil, da osel, ki je privezan za jasli, vleče slamo izpod novorojenčka in čisto mirno polni svoj lačni želo- dec. Ker je žival novorojenčku kvarila ležišče, zraven pa tresla lesene jasli, je pastir, še preden se je poklonil. dvignil palico in začel na vso moč obdelovati osla, «Cemu ga tepeš?« se oglasi oče Jožef. «Zato, da bi se spametoval». «Ce hočeš koga spametovati, moraš biti pametnejši od njega«, reče Jožef. «Lačen je in jesti mu je treba dati Kaj je on tukaj kriv?« «Oprostite». reče pastir, »toda tole je zadnji naročaj slame, ki ga še imamo«. »C e je tako«, reče Jožef, »ga odveži in mu daj trnja, ki si ga za kurjavo pripravil pred vhodom» Pastir se je nasmehnil. «Kako naj bi jedel trnje?!« «Jedel bo, zato da si ohladi jezo in da bi tebi ostala slama«, poreče Jožef. Pastir je odvezal osla in ga odgnal k trnju. Ker je bila žival lačna, je začela hlastno jesti, čeprav jo je bodlo. Ko jo je gledal, kako se muči, je pastir spregovoril: «Se eden. trpi po nedolžnem zaradi velikega dogodka«. Od tistihmal, Bobo, so lačni osli zadovoljni tudi s trnjem. Medtem pa je zunaj nastal hrup in zaslišalo se je žvižganje biča, ki je padal nekomu po hrbtu. Pastir je stopil k vratom, da bi videl, kaj se godi. Njegov tovariš je prihajal ves zasopel, na njem pa je kakor na oslu jezdil nekak človek v zlatem oblačilu in s turbanom, polnim deman-tov. pa dostojanstven je bil videti in strog »Kdo je to?« «Jeruzalemski upravitelj, kateremu sem sporočil novico«, je odgovoril pastir, ki je na lastnem hrbtu prinesel glavarja. «Kaj ti je dal za nagrado?« «Ker na eno nogo šepa, novice je bil pa vesel • in bi bil rad čimprej zdrav, je sedel name in me začel biti z bičem, da bi hitreje stopil«. «Saj sem ti rekel, prijatelj, da ga ni velikega dogodka, ob katerem ne bi kdo po nedolžnem trpel«. Ko je pastir, ki je bil prinesel poglavarja zagledal pred vrati osla, kako žveči trnje, se je razjezil, pograbil krepelce in začel na vse pretege mlatiti po njem. »Prekleta žival. Trnje je, ki sem ga bil pripravil za kurjavo, in zdajle, ko sem šel po opravkih, ko sem upravitelja prinesel na lastnem hrbtu« Osel se je začel zmikati, poskakovati od bolečin in grozno rigati. Medtem so prispeti na kamelah modrijani in velmožje, ki so spremljali kralja, ki se prišli z Jutrovega poklonit novorojenemu Odrešeniku. Straža, ki jih je spremljala se je približala vhodu, stražniki so začeli zamahovati z biči in tepsti pastirje in osla, ki so se znašli na vratih. (eaaj je « štirih znamk, ve isto sliko kot prva S tem so ! * ,, ,T ir e. i o H oni je- tudi lepe pisane umetnosti iz .z.ase_db,LE°V1 uje preteklosti dobile svoje častno mesto na znamkah. Niso pa to prve znamke s takim motivi, saj so že druge države izdale nekatere slične znamke. Mnogo pa je tudi takih znamk, ki prikazujejo razne tiskane knjige poznej ših literarnih umetnikov. Pred letom dni je bila sklenjena politična federacija med cesarstvom Etiopijo in med bivšo italijansko kolonijo Eritrejo. Obletnico tega dogodka so proslavile etiop- napredek, o katerem se našim pradedom ni niti sanjalo -.....-ll.l-l .... ..J,. .. .1.1 , ... . | Kako visoko se vzpeojajo železoice po sveto «Višinski» rekord doseže južnoameriška železnica, ki prekorači Ande v 1.200 metrov dolgem predoru in se vzpne 4.781 metrov visoko - Načrt železnice na Triglav Pred 128 leti je na 40 km nili, da bodo z lastno silo dolgi progi Stockton-Darling-ton v Angliji stekla po železnih tirnicah prva parna lokomotiva «Locomotion» Jurija Stephensona v službi javnega prometa ter vlekla v 34 vozovih 450 potnikov in 90 ton tovora s hitrostjo 19 km na uro. Kdo izmed nepregledne množice, ki je prisostvovala temu slavnostnemu trenutku, bi mogel slutiti, da bo iz teh 40 km železniškega tira nastala železniška mreža, ki bo v kratkem prepredla ves svet in bo v 128 letih narasla na skupnih 1,400.000 km, tako da bi ta velikanska železna kača lahko 35-krat ovila zemeljsko oblo okrog ekvatorja ali da bi iz teh tirov napravili štiritirno progo med zemljo in mesecem, če bi jih dodali se 10%? Nihče tudi ni slutil, ko so vozili z lokomotivo samo po ravnimi in so vagončke vlačili navkreber ter jih spuščali zopet navzdol po vsaki vzpetini s pomočjo stabilne lokomobile, ki je stala na vrhu, da se bodo potomci te prve parne lokomotive v javni službi kmalu tako spopol- premagovali vedno večje višine in še vlekli nekajkratno svojo težo kot tovor s seboj. Se znani železniški strokovnjak inž. K. Ghega, graditelj prve gorske železnice čez Semmering, se je moral do leta 1848 trdo zavzemati, da je prodri proti drugim, strokovnjakom — tudi iz vrst železniških inženirjev — s svojim zagovorom adhezijske železnice, to je železnice, kjer bo parna lokomotiva s svojo lastno silo s pomočjo trenja med kolesi in tirnico vlekla sebe in tovor navkreber na vzponu 25°/o0 tam, kjer se proga dvigne na 1000 m dolžine za 25 m. Drugi so zagovarjali in priporočali do tedaj znane načine: uporabo konjske vprege, zobata kolesa pri lokomotivi, vlačenje in spuščanje voz kakor pri prvi železnici in podobno. Toda inž. Ghega je zmagal: prvič je v letu 1854 parna lokomotiva brez posebnih pripomočkov samo z izrabo trenja dosegla višino 895 m nad morjem. Od tedaj se vzpenja parna lokomotiva vedno više in premaguje z adhezijo še večje Stephensonova lokomotiva «Locomotion», ki je prvikrat peljala vlak 27. septembra 1*25 na progi Stockton-Darlington v Angliji ZDRAVNIŠKI KOTIČEK ZAKA J SO OTROCI KIVM*. S takim in podobnim vpra-1 različnih plasti celic, ki le-1 zmanjšana količina krvnega šanjem se obrača zaskrbljena že druga na drugi. Tik pod barvila. Pri vseh takih bolez mati do zdravnika. Toda nele I povrhnico se prepletajo šte-lnih govorimo o pravi anemiji zdravnik, ampak tydi vsak laik pozna to vprašanje iz lastne skušnje, saj je marsikdo izmed nas bil v mladosti tudi bled in se je kljub prerokovanju raznih tet in babic vendarle razvil v zdravega korenjaka. Bledica kože ima številne in najrazličnejše vzroke. «B!ed otrok« je nadvse zamotan in mnogo-stranski problem. V vsakem posameznem primeru se mora zdravnik pozanimati poleg tega, da uporabi vse svoje znanje in izkustva moderne medicine tudi za otrokovo dušo, iz katere mora znati brati kot iz odprte knjige Se nekaj težavnega in zahrbtnega je na vsej stvari. Dostikrat pripisujejo namreč starši bledj barvi obraza pretiran pomen in skušajo na podlagi tega delati otroka bolnega, čeprav nima nikakih bolezenskih znakov. S to svojo pozornostjo ustvarjajo nekaj zelo neprijetnega: njihov nebogljenček postane nenadoma središče vsega zanimanja, kar je seveda otroku nadvse všeč, vodi pa lahko tako ravnanje do resnih duševnih okvar. Zopet v drugem primeru starši pri hudo bolnem otroku, ki bi bil potreben zdravljenja, ne polagajo na bledico nikakršne pažnje, češ saj ni tako hudo, vsemu temu je gotovo le kriv slab zrak v šoli. Tako dostikrat zamudijo ugoden trenutek za zdravljenje in pridejo k zdravniku šele, ko je prepozno. Kako zastane torej bledica? Naša koža je sestavljena iz vilne majhne žilice, po katerih krožijo rdeče krvničke ki prinašajo koži kisik, ki ga neobhodno potrebuje za pravilno uspevanje. istočasno pa odnašajo odpadne snovi. Vsakdo ve, kako se spreminja prekrvavite! kože na obrazu in s tem barva kože: sram in razburjenje poženeta kri v lica, medtem ko v strahu lice prebledi. Iz tega lahko povzamemo, da vplivata duševno doživljanje in živčevje na prekrvav itev kože. To velja tudi za nekatere vrste trajnih bledic, kajti o-pažamo, da so nervozni in duševno potrti ljudje izrazito bledi Ce pomislimo, da imajo tudi otroci svoje skrbi, tedaj ni čudno, da postanejo tudi oni bledi, če jih mučijo skrbi. Povedali smo, da je barva obraza odvisna od prekrvavljenosti majhnih kožnih žilic. Imamo pa mnogo popolnoma zdrave otroke, kakor tudi odrasle ljudi, katerih koža je popolnoma pravilno prekrvljena, a vendar so beli kot mleko. To si razlagamo na enostaven način, da imajo namreč ti ljudje zelo debelo kožo. Plast zaroženelih celic na kožnem površju je pri njih močneje razvita in učinkuje tako kot mlečno steklo, ki požre krvno rdečico. Običajno imajo ti bledi otroci tudi take starše, in so pač svojo debelo kožo podedovali. Bledica se pa pojavlja tudi pri celi vrsti resnih bolezni. V mislih imamo različne krvne bolezni, pri katerih je Le zdravnik lahko postavi po natančnem preiskovanju pravo diagnozo in uvede za vsako obliko anemije pravilno zdravljenje. Pa tudi cela vrsta drugih bolezni se pričenja in poteka z bledico. Tako na primer oslabelo srce ne more preskrbovati v zadostni meri s krvjo_ oddaljenih majhnih kožnih žil. Razumljivo je torej, da so otroci z vneto srčno mišico po navadi bledi. Lahko pa je vzrok bledici tudi obolenje ščitnice, kajti ta žleza izločuje hormon, ki lahko še bolj stisne tanke kožne žile. Končno opažamo bledico tudi pri obolenjih ledvic. Ker bolne ledvice ne morejo izločevati tekočin, je koža zabuhla in bleda. Dr. S. Iz česa je človek Skoro osemdeset odstotkov človeškega telesa sestoji iz vode, in sicer iz vode. ki se nahaja v krvi in mišicah in pa iz vode, ki nastane iz vodika in kisika, ki se v organizmu izločita od raznih kemičnih substanc. To pomeni da znaša količina vode pri 75 kg težkem človeku približno 60 litrov. Prav tako kot v kosteh imamo tudi v beljakovinskih substancah celo vrsto fosforjevih spojin, ki se pri presnavljanju večidel izločajo in jih moramo s hrano zopet nadomeščati. Ce bi mogli iz tega zbrati ves rdeči fosfor in ga uporabiti, bi ta količina zadostovala za okoli 800 vžigalic. Pa tudi kovine se nahajajo kemično vezane v človeškem telesu. Tako imamo poleg majhnih sledov bakra, razmeroma mnogo železa, ki je neobhodno potrebno za življenje. Ce se količina železa v telesu zniža, ima to za posledico malokrvnost. Iz železa, ki se nahaja v človeškem telesu, bi lahko naredili šest srednjevelikih žebljev 2elezo ima v organizmu važno vlogo pri prenašanju kisika, ki ga vdihujemo. Človeško telo vsebuje tudi določeno količino maščob ki so kemično spojina glicerina in maščobnih kislin. S to količino glicerina bi lahko producirali toliko nitroglicerina, oziroma dinamita, kolikor ga je potrebno za eno granato. Iz maščob, kolikor jih je v telesu, bi lahko izdelali okrog šestdeset sveč ali pa naredili sedemnajst kosov pralnega mila. Kosti so sestavljene iz raznih mineralnih snovi rned katerimi so najvažnejše fluorovodikova in kremenčeva kislina ter kalcijev fosfat. Vse te snovi so med seboj povezane s klejem. Celotna količina kleja, ki se na haja v okostju, bi zadostovala za izdelavo dveh kilogramov mizarskega kleja. Važna kemična spojina organizma so tudi ogljikovodi-kovci, med katerimi zavzema najvažnejše mesto sladkor. Čistega sladkorja bi lahko izdelali iz našega telesa 125 gramov. vzpone kakor 25%0, ki velja pri nas kot maksimalni vzpon. Tako ima zelo pomembna proga Mont Ceniš vzpon 30%o-Proga Terni—Aguila v Italiji ima vzpon 35%0, v Franciji na zelo frekventirani progi P. L. M. (Faris—Lyon—Mčdi-terranee) celo 38%0, pri železnici Canadian-Facific v Severni Ameriki pa še več — 45%0! Pri lokalnih in ozkotirnih železnicah so vzponi še večji: pri nas. na progi Cuprija— Senjski Rudnik, je dosežen vzpon 45%0, drugod pa celo 50, 60, 70, 80 in 82%0. Zadnji vzpon pri železnici Boco de Monte Theodosia v Braziliji je največji, kar jih je premagala parna lokomotiva z adhezijo. Toda z električnimi lokomotivami in električnimi vozovi cestnih železnic premagujemo še večje vzpone: v Franciji na progi: Le Havre—Saint Marie 115%0 in v Lozani največji do sedaj uporabljeni vzpon na adhezijski železnici 127 %o. Neverjetno velik vzpon 91°/o0 najdemo na 45 km dolgi nnrmalnotirni progi med San Felipe m Quezaltenango v Guatemaii v Srednji Ameriki. Proga je speljana v hribovitem terenu v višini med 700 in 2333 m nadmorske višine. Ce bi se stalno dvigala, bi imela povprečen vzpon 36.5%o, kar bi bilo tudi mnogo nad normalo. Ker pa mora zaradi oblike terena proga včasih tudi padati, mora v nekaterih mestih uporabljati vzpon 91 °,o0! Na tej progi vozijo motorni vozovi. Seveda vplivajo večji vzponi zelo močno na obremenitev lokomotiv, ki morajo premagovati velike upore na vzponih, kar se pozna na zmanjšanju hitrosti in obremenitve. Upori rastejo na 1%i) za 1 kg na 1 tono vlakovne teže. Tako vlečejo na primer jugoslovanske najtežje lokomotive serije 32 na vzponu 3%0 3000 ton. pri 8%0 že samo polovico, pri 180%o samo še četrtino, pri 30%0 pa bi zmogle le še 400 ton težak vlak. Zato se projektanti železnic ogibajo velikih vzponov in jih uporabljajo le v goratih, zelo težavnih terenih, kjer so druge rešitve nemogoče. Zato pa morajo na takih astrmih« progah voziti ali kratke vlake ali pa uporabljati več lokomotiv, ki jih vprežejo spredaj ali pa jih razmestijo med vlak. Oglejmo si sedaj absolutne nadmorske višine, ki jih je dosegla adhezijska železnica. Nekaj smo jih že navedli: 895 m na Semmeringu, 1296 m v predoru skozi Mont Ceniš, 2333 m v Guatemaii. Pri nas v Sloveniji je najvišja točka železnice blizu državne meje na razvodju pri Planici in sicer 853 m. Nekoliko više — na 870 m — se dvigne normalnotirna proga pri Javorniku v Liki. Ozkotirnica s tirno širino 76 cm doseže pri Stambulčiču med Višegradom in Sarajevom višjno 946 m. Vse pa prekosi 60-centimetr-ska ozkotirnica med Skopjem in Ohridom, ki se vzpne do višine 1181 m. V Evropi je najvišja točka adhezijske železnice 2256 m v Švici na postaji Bernina istoimenske proge metrske tirne širine, na kateri je električni pogon Ta železnica ima maksimalni vzpon 70%„, Zobate železnice se vzpnejo seveda še vse do večjih višin Teh železnic ima zelo mnogo gorata Švica z najbolj razvitim tujskim prometom. 2eleznica na Gornergrat doseže višino 3092 m. Se više se vzpne železnica iz La Fa-yet do Aiguille du Gouter v skupini Montblanca — 3820 m. Prvensto v Evropi pa ima znana železnica na Jungfrau v Švici — doseže namreč višino 4093 m. Amerika seveda ne zaostaja: na vrh Pikes Peak v državi Colorado (ZDA) vozi normalnotirna zobata železnica s parnim pogonom do višine 4312 m. Vse omenjene zobate železnice imajo seveda mnogo večje _ vzpone, dosežejo namreč naš desetkratni maksimalni vzpon, t. j. 250%„. Največji vzpon pa ima zobata železnica na goro Pilatus v Švici, 480%0 ali 480 m na km. t. j. skoraj na vsak meter pol metra višine. Vendar glede višine ta železnica ni med prvimi, saj dosega samo 2076 m. Se večje vzpone imajo vzpenjače, pri katerih vleče vagone po tiru jeklena vrv, navita na stabilen pogonski stroj. Tako vzpenjačo ima tudi Zagreb. Prednjači kratka vzpenjača iz Bozna na razgledni vrh Virgl, kjer znaša maksimalni vzpon 700%;,. Za nejavni promet pa je’ pri hidrocentrali Achenseeiverk zgrajena vzpenjača z vzponom 1300%* ali pod kotom 52°18’. Toda vrnimo se k adhezij-skim železnicam, ki se ne dajo ugnati in prodrejo v še večje višine kakor zobata železnica. Poglejmo po svetu! Za Evropo smo že ugotovili, da je najvišja točka čiste adhezijske železnice na gorski progi Bernina v nadmorski višini 2256 m. Avstralija nima visokoležečih železnic. V Aziji zleze najvišja drobna, naši ohridski podobna železnica^ ki pelje v gorsko zdravilišče Dardžiling v provinci Bengal v Indiji, od koder je veličasten razgled na Himalajsko pogorje. Vzpenja se do višine 2250 m in ostaja 6 m za evropskim prvakom. V Afriki je najvišja točka '2785 m r.a 940 kilometrov dolgi ozkotirni progi metrske širine Kenya—Uganda v Britski Vzhodni Afriki. Ker Američani ljubijo rekorde, bomo bržkone pri njih Vlak s petimi lokomotivami na gorski poti v Novi Zelandiji Največje vzpone zmorejo vzpenjače, ker vleče vagone navzgor jeklena vrv, navita na pogonski stroj. — pogled na vzpenjačo, kt vodi iz Bozna na Virgl v Svlci. Proga je dolga 347 m, vožnja traja 4 minute, vozi pa se lahko hkrati 36 potnikov. našli najvišjo železnico. Toda ne v Severni Ameriki, ki se mora zadovoljiti samo z višino 3433 m Da doseže zobata železnica na Pikes Peak 43.412 m, smo že omenili. Poglejmo še v Južno Ameriko! Ob zahodni obali se dviga od severa do juga v dolžini čez 5000 km skoraj vzporedno z obalo v razdalji okrog 150 km mogočno, skoraj 300 km široko gorovje Kordiljeri ali Andi s svojimi čez 6000 m visokimi vrhovi in zapira pot iz Ekvadorja, Peruja in Cila v Brazilijo in Argentino. Pa vendar so morali premagati to veliko oviro. Več železnic je speljanih v višini nad 3200 do 4300 m čez prelaze tega gorskega masiva. Najvišja je v državi Peru. Iz pristanišča Callao (Lima) se vije in se vzpenja čez Ande, ki jih prekorači v najvišji točki 4781 m, v 1200 m dolgem predoru. Na dolžini 160 km premaga višino 4628 m, kar bi dalo povprečen vzpon 29%0. Na nekaterih mestih pa doseže vzpon 45%o, Od najvišjega mesta pada zopet za kakih 120 m in je potem speljana v povprečni nadmorski višini 3500 m do končne točke Huancayo. Ta železnica se je zelo modernizirala saj opravlja ves promet z Dieselovimi motorji najnovejšega tipa. Zaradi obvladanja velikih višin so znižali težo vozov na minimum z uporabo lahkih kovin, iz katerih je vse ogrodje in še celo kolesa — seveda razen nakolkov z venci, ki so ostali iz jekla. Tudi Dieselove motorje so morali za te višine posebej konstruirati, kajti znano je, da izgubijo zaradi razredčevanja zraka na vsakih 100 m 1% na storilnosti. Poletimo sedaj z visokih And na naš Triglav. Po Savi ski dolini še vedno sopiha vlak kakor pred 50 leti V strokovni literaturi izpred 40 let je že omenjen projekt vzpenjače na Triglav. Iz Bohinja bi bila napravljena 24 km dolga cesta — tudi za avtomobilski promet — z. maksimalnim vzponom 100%o do kote 1775 m (Velo polje), od tod pa bi bila do kote 2850 m, torej 14 m pod vrhom, speljana vzpenjača, ki bi bila poševno dolga 3070 m in bi se na razdaljo 2900 m vzpela za 1075 m s povprečnim vzponom 370%o. O načrtu so že precej pisali: za in proti, iz tehničnega in turističnega stališča Zdaj si pa še v mislih potegnimo tir po zračni črti iz Ljubljane na vrh Triglava. Po enem kilometru bi že bili 40 m nad zemljo in vlak bi težko sopihal po velikem vzponu visoko žez Žlebe Go-vejek in Škofjo Loko. Na desni bi gledali v Selško dolino, leteli bi nad Cešujicami nad južnim delom Jelovice, med Sotesko in Nomenjem bi že bili 1700 m nad Savo, pastirske koče na Koprivniku in na Rudnem polju bi bile pikice. Toše in Draški vrh bi opazovali iz 500 metrske višine. Nato bi pristali na našem očaku Triglavu, • ki bi gotovo nejevoljno stiesel svojo sivo glavo. Prozaično povedano: zračna prema proge Ljubljana — Triglav bi bila dolga 63 km. višinska razlika 2564 m, vzpon 41%0. Inž. DRAGO LESKOVŠEK Iva znamka nam prikazuje^ veljnika ekspedicije a“ ^ Brunija d’Entracasteau» & dve fregati «Rechercne» ,jVlll sperance« v majhnem .^aZu-Druga znamka nam .P ' adP>ir8' dralo v Numei, tretja « ^ la Dumonta d’Orvillea } Ijevid Nove Kaledonije.. trta pa admirala Ee“V p-Despointes. v ozadju P fflea, mejski zaliv in mesto itaWa“i Najbolj razširjena ska filatelistična r®v J..^, Collezionista-Italia jsf je začela objavljati sh vljj nih napak, ki jih naP., _gc poštni uradniki. V za“n,'nany vilki vidimo na primer .^j ke. uničene z nedovolh , žigi. nato pisma frank p0l, znamkami zrezanimi n ^ mešane frankature zna*j{' Ki so še v veljavi in fer>! so ze zle iz veljave tet 0j in kolkov. Revija zaln poštnega ministrstva, preči tako frankiranj ■ Švicarska poštna imela leta 1952 kar * fr lijonov švicarskih frankom fran1 Kato; hodkov za poštno ro. Od te vsote 01 odstotkov znamkam, ^ odstotka naročnini in , ,Bjta-stotkov avtomatični 5t» turi. Slednja dva sist uporabljena v raznin plinih uradih in v razIj,ino & kih tvrdkah, ter se star0da.ia rita. Zaradi tega_ ^pra'’8 manj znamk, P°*tnaluži, 'gf. i tem samo ji ni treba delati stros tiskanje znamk. . ,,c f V Neto Yorku bo u ^cfi-kratkem knjiga «New sp’' can Catalogue«, iti“ sal znani ameriški f’13 izvedenec Eester po-man. To delo bo naj j0 j* polno na tem podroCJ .j ja bilo treba več let de. njegovo dovršitev. « bo posvečen znamkam vrženih držav. To t>° ste Kohlov priročnik- ,jj i Na Kitajskem so 0 .^e •* jami Kansu nekatere ^jtsJ' pi edzgodovinske dope-.e jal ska poštna uDrava Je Jtjet promet serijo znam risb® so prikazane razJ?arjev' predzgodovinskih sli- ^ daj pa nameravajo ,,etio drugo serijo, sestav štirih znamk ,nj A' Republika Cile v „ pr?0 meriki bo slavila 1 ,:h petstoletnico uvedbe sV°„Jcit nih znamk Ta nska uprava dala nalepita V^'ke lepake, s katerimi ®s Je opozarjala pred nekim . »mišljenim terorjem. Dovo-j Sm.° so obenem vprašati te U9ana Lovriho, ali. ni to nr°r’ če je nekdo dejansko ^»Paden v javnem prostoru zato, ker je povedal res-In to vse se ie zgodilo K ea očmi «partizanov miru» , Sala Blazine in drugih nje-” V1h opričnikov. Ali mar ni j rnJi primer najboljši dokaz, ■ so kominformovci najbolj- zavezniki bivših in verjet-. tudi sedanjih fašistov, ker se pred njimi kaj take-v, ne bi moglo dogoditi? Ali lir j 0 Aleksander Kuret c?-nuretov), ki si vrgel na til , napadenega in zaščitil tj Padalca, bivšega fašista? vr? da> pergovor pravi, da y»na vrani ne izkljuje oči! tj kor je ta dogodek nauk j..-' ki ga bomo v bodočno-znali upoštevati, led pretepanje se Pretepanje se je se-jpaa vmešal še Lado Hrvatič L^jev), ki je grozil napačnemu Slapniku, da ga bo njeg°v brat Mario, ki pa jti nima čiste preteklo- Mi «iovLYemo prav dobro, da oči genske zastave bodejo v Gen,le*e bivše fašiste ^ot je I temveč tudi njihove lo aZn^k,e ^kominformiste- >kot !°brim VaAnge! Blažina in Lado Hr-j.ky> ki so hoteli ponoči pred ^Prim mesecem prežagati >g, na ka1— zastava Ilc-0! ^a katerem visj sloven- -K zaključku pripominjamo, t”J je imperialističnim hlap-i* Prav ali ne, da se bomo U; zevedni Slovenci borili doslej zmeraj za resnico j, ** to, da se proslula Itali-- .nikdar več ne povrne v 950 vas R1CMANJEC ^tkaj ne asfaltirajo Ce,‘o l\abt ežina - Šempolaj A« za streljaj odddaljeni tporl Vendar se tista go-Claln ’ k' bi po svojem so-H0r^m položaju in nalogah butar.- na® Položaj čim bolj šli n n° Poznati, prav malo KerPr?v nič ne zmeni za nas. ljeninis.0 vajeni opazovati živ-ja Ja izven mestnega ubzid-tiitj n-e Poznajo niti našega. l)as 2lvljenja ostalih vasi. O *nr0 gle na primer glas, du st m naselbina siromakov, ki bvam0ramo za svoj obstoj za-Na, T,'stu- Jcj!r,,proti temu zgrešenemu V, v8nju in zgrešeni trdit-trst ■ resnica glasi lako-le: ,r°dn'Ie■ rastel iz svoje nepo-Mijnie 'n posredne okolice, iz Ibre. ga ir> daljnega zaledja, tkecp' mu tudi mi dali Ve£a J Življenja :n pomagali Večij olBffnstanlo in nam jih po potrebi in proti odškodnini odstopala. Iz vsega tega je razvidno od kdaj in zakaj se spreminjamo v siromake-brezdomce. Zato se tako upiramo prihodu Italije Pokopališče v Plav j ah bodo končno razširili Kakor smo izvedeli, so pred dnevu oddali na licitaciji delo za razširitev našega p kopališča. To je bilo res potrebno, toda zdaj nas skrbi, po kakšni ceni bodo odplačali odvzeta zemljišča, širijo se namreč govorice, da lie bo cena odgovarjala sedanjim tržnim cenam in da bodo plačali kv. m po 300 do 350 lir. Prj nas bi morali čimprej popraviti tudi cesto, ki pelje od glavne ceste pri Orehu v vas, ter cesto, ki pelje po sredi Osapske doline. Omenjeni cesti sta v slabem stanju, zlasti odkar so začeli po njih voziti tovorni avtomobili. Občinska uprava v Mi. Ijah, ki ima na splošno za našo vas bolj gluha ušesa, se opravičuje, da cesta po Osap-ski dolini ni občinska in da zaradi tega ni dolžnost občine, da jo popravlja. To o-pravičilo pa je zelo jalovo. Ce cesta ni še občinska, bi jo morali Droglasiti za občinsko, ker je ne uporabljamo samo vaščani, ampak po njej vozijo tudi drugi, ki jo še najbolj kvarijo. Zato je dolžnost občine, da skrbi za njeno vzdrževanje, ker je dejansko že postala občinska. Razsvetljava po vasi je tudi revna in nezadostna v zimskih večerih in slabih vremenih. Zato pričakujemo, da se bodo na občini v Miljah zganili in postavili še nove svetilke. Čakati, da nam bodo svetile Milje, ki bi jih mllj-ski «kapoti» radi zažgali, bi bilo predolgo, ker tega sp^oh ne bomo dočakali. „Zelesni konj“ v \ ižovljah.. ■ Ob našem starem vaškem vodnjaku gradimo barako za naš novi traktor, ki smo ga že vpregli v delo. Svoječasno je pri nas prevladovalo mnenje, da ta stroj ni za naše kraje. To mnenje pa je veljalo, dokler smo imeli dovolj vprežne živine in delovnih rok. Danes pa se je lahko Že vsakdo prepričal, da velja tudi za nas pravilu: Ce se vse gospodarske veje (industrija, obrt, promet itd.) mehanizirajo, mora to storiti tudi kmetijstvo. To je skraj. no potrebno tudi pri nas ne le zato, ker opravljamo s strojem delo hitreje, ceneje in — kar je posebno važno — bolje, ampak tudi zato ker smo zašli na razpotje: ah zemljo zaradi pomanjkanja domačih delavcev in vpre~ živine opustiti, ali pa”«e služiti stroja. Prepričani smo, , . ta«' bo Obveljala družtr m:4iolporterka is blagostanje v mnogo kot on nam, Biez-feozn,ev Pa nismo poznali. Te isi!ijj,rno šele odkar se je po- *ebtli *e ‘n ostale slovenske tiici, Italija. To je razvidno IV-!2 teb-le podatkov: ^sriei petResetimi leti in še Je bila naša vas kmeč-W-Slta, Naši očetje so se tajili največ z vinarstvom in (to tr.pretežno glezo za belo b (ud0 imamo še) in kavšči-ts j amtnko) za črno vino. fes }.,e Pridelala do 8.000 in liet _v!na- Saj ga je en sam Jkr0„ Pridelal nad 200 hi ali 48jer..secImino celotnega se-K nriripika (letos je t-” z i-ui “ —vino cBatvi koto prodali Ze ob Joliej Smo g* zvozili veliko z-,°, an .Postajo Nabreži-fi sr, kranjske gostilničarje, nam ga tudi dobro pla-pa je danes, je V Trstu zori vi-—ščih namesto na ‘‘0Vr)rp naših vinih pa ni ?VanK Jor, n je bilo pridelka okrog i.soo hi). v«etn *ako 1., ^ znane r , ?«1, „®kladiščih namesto J0 Blav pri nas okrog goveje živin in 10 le še okrog 50 l D;uek°Pk danes je Kri.^. e velov Nty°aieiasno je živelo od ri-i'1 je K S, družin. K mor-k nato lo do 6(J Jen' ki ► lažkih razProdajale ribe po '‘bolov* Vaseh Danes se z htejštijiJ11, P,eča 6 družin. Od d kičem lampar je še ena. t v®Uln f colru na jadro ne fani p, ,Iova daleč od obale ibij; hk0 lovijo samo tuji b a V J3 nas oblast pod-tv''6 turi,’ g°sP°darski panogi. »aaU sHio ■ Primer; Ob por-tic.bji 1^tle d skladišč, v be, * z. s° nam jih po-ob7rman stno prosili za oh°V° Namesto, da bi hSri° clii°V • slcladišče, od-l, v°jno odškodpino da nafPatan?riia zahte' b.mitlsko l Rovolimo prenos bato P.ravice nanjo Ona skladišča obnovila ločitev in da bo naš «železn konj« uspešno služil sosednjim vasem (Cerovljam, Mav. hinjam. Slivnu). Vedno zavedni lAtnjetci se zavedajo svojih dolžnosti Proslava 10. obletnice drugega zasedanja AVNOJA kate- re smo se v velikem številu udeležili z veseljem, je dokazala tudi. da v naši vasi nimajo kominformisti skoraj nobenega nrists.a več. Naša vas jc bila vedno napredna in zavedna, kar je pokazala že pod Italijo, posebno pa med narodnoosvobodilno borbo in dokazuje tudi v teh odločilnih dnevih. Zadeva našega ozemlja in Trsta se je zdaj nekoliko pomirila. vsaj na zunaj, in je zavladalo zatišje Toda kljuo temu vsi pozorno sledimo razvoju dogodkov ter smo budni, ker nočemo, da bj tuje velesile odločale o naši usodi na našo škodo, da bi nagradile z našo zemljo in našim življenjem italijanski imperializem. Vsi širin odločno proti temu, da bi se še kdaj povrnila v naše kraje Italija Tu smo Slovenci, tu je slovenska zemlja in Italija nima tu kaj iskati, Lonjer je ena najstarejših vasi tržaške okolice. To po- trjujejo zgodovinske listine. Morda pa ie kdo ne ve, da so ie pred nekaj leti bili Lonjerci gospodarji zemljišč, kjer je zdaj središče mesta, kakor na primer Drevored XX septembra. Fašistični pobalini, ki se tam zbirajo, nas zmerjajo in nam pravijo, naj gremo v Ljubljano, morda tega ne vedo Mi smo na svoji domači grudi že stoletja, njihovi starši in oni so pa prir tepenci. Ta zavest nas krepi v borbi za svoje pravice; odločni nastop in bratska pomoč jugoslovanskih narodov pa nam vlivata še večjega poguma in potrjujeta naše prepričanje, da bo slej ali prej vsa slovenska zemlja svobodna. Zaradi _ tega nas ne morejo perstrašiti spletkarjenja mednarodne politike in nas ne morejo prevarati laži ' kom-informističnega vodstva. Za zaključek naj omenimo še to, da bi v Lonjerju potrebovali večjo dvorano. Sedanja dvorana je vse premajhna za večja zborovanja, proslave in kulturne nastope. V vasi imamo med drugim odličen pevski zbor, ki bi ga vsi radi večkrat poslušali, pa tudi druge panoge prosvetnega žilvjenja bi se lepše razvijale, če bi imeli primerno dvorano, Cas je, da o 'en vsi malo razmišljamo in nekaj napravimo, da bo naj Lonjer prvi med prvimi. Propadanje kriškega kmečk^gu gospodarstva Skozi našo vas, se pravi staro naselje, ne pa ceste Nabrežina—Sempolaj, nam občina asfaltira poti. Ne da bi se temu protivili, moramo poudariti, da kot je vse polno kontradikcij povsod, jo opazimo tudi tukaj. Smo namreč mnenja, da je bolj nujno asfaltiranje gornje ceste, ki tako mošno zalaga obcestne hiše s prahom. Seveda ni to odvisno od občine, ker spada ta cesta provincij-skim. Provinca in mi pa smo dva protivna si pojma: ta smatra naše interese za preveč — provincialne. V torek je bil zabavni večer za najmlajše in najstarejše, ker je tovariš Maršič s programom lutkovnega gledališča postregel enim in dru-gom. Kužek in muca ter Pav. liha in policaj nista napela pozornosti le malih, ampak prav toliko tudi odraslih, kot je tudi Cinca, Marinca s svojim navijanjem za Italijo izzvala veliko ogorčenje pri vseh ljubiteljih te tako posrečene oblike naše umetnosti. Le nekaj moramo grajati: prepozno smo zvedeli za obisk lutk kot tudi da bi bilo prav, če bi se bilo občinstvo oddolžilo s skromnimi prispevki To drugo je seveda naša krivda, ki pa^jo pmo drugič popravili, ilut-e; obiščite nas cimfcrejl.i Križa v Cerovljah nima sreče Naše trobojnice močno bodejo v osi <(prijatelje» delovnih ljudi in slovenskega naroda Eno so nam, kot znano, 'odstranili ameriški vojaku' a so nam jo na odločno zahtevo naše mladine spet vrnili, druga nam je zginila te dni. Sodimo komu je bila tako napoti. K nam je nosila «De!o» znana histerično bolna Marcela iz Sv. Križa. Končno se je ostudno pisanje tega listo uprlo njegovim bralcem in so te dni pdvedali raznašalki. kar so jim narekovale poštenje, razsodnost in narodni ponos: da jc ta tednik glasilo naših največjih sovražnikov, ker na prekanjen način podpira italijanski 'pohlep po tej naši zemlji, da smo prestali pod Italijo ie dovolj gor.ia. da so nam njene fašistične zveri požgale vasi. da se moramo Zahvaliti le odločnosti Jugoslavije hi njini vojski, če še ni in niti ne bo Italija zapičila svojih kominfermistično-kierofaširtičnih krempljev v našo zemljo Tako so ji po-stergli v hiši štev 11 in drugje. A čujte n Pne besede na to- Cerovelj, da niso zažgali fašisti, ampak sami Slovenci in prihoda Italije da ni preprečil nihče drugi kot — kominformisti. Kaj naj rečemo na te visoke modre a tudi moralno skrajno usmrajene trditve? Hude bolnike Vidali-jeve univerze bo mogla o-zdraviti samo bližnja bodočnost. Prekinjeno obnavljanje kamnoloma v Samotorci Pri nas je že star kamnolom. ki pa je bil dolgo let opuščen. Pred meseci ga je tvrdka Orlato iz Nabrežine začela obnavljati, ker ima bogate sklade stalaktita, ki je danes po njem veliko povpraševanje in je cena kub. m zelo visoka (okrog 180.000 lir). Delo pa so spet ustavili. Nedvomno tiči vzrok v tržaškem vprašanju, ki povzroča slabo kri vsemu našemu gospodarstvu, Tudi našemu kmetovanju, ker tudi mi razmišljamo ponoči in pri delu, kaj bo z nami. Pobijanje borovega prelca Oddelek ZVU za poljedelstvo, gozdove in ribolov opozarja, da je pobijanje borovega prelca obvezno. Vsi lastniki borovih gozdičev, vrtov, parkov in gozdov, v katerih rasejo bori, so obvezani pobirati borovega prelca na lastne stroške. Pobiranje in uničevanje prelčevih gnezd se mora začeti do 15. decembra 1953 in mora biti zaključeno do 15. februarja 1954. Gnezda je treba odstraniti tako, da se odžagajo veje, na katerih so ta gnezda. Ce pa so gnezda na vrhu drevesa, jih je treba odstraniti brez odžaganja vrha. Pobrana gnezda je treba sežgati na mestu. KI MOTI¥ KAROSERIJA izvršuje vsa popravila avtomobilov in predeluje karoserije Trst, Ul. Cologna 48 - tel. 52-32 Z NARAŠČANJEM PREBIVALSTVA RASTE TUDI POTREBA PO KRUHU POMNOŽITI JE TREBA NAŠ VSAKDANJI KRUH Važnost umne uporabe umetnih gnojil, dobrega semenja in modernih poljedelskih strojev Z naraščanjem prebivalstva ra- predvsem žita za naš vsakda- ste tudi potreba po kruhu Prebivalstvo na naši zemlji se naglo razmnožuje in stalno narašča število lačnih ust Potreba po vsakdanjem kruhu je vsled tega vedno večja. Računajo, da več kot polovica prebivalstva na zemlji uživa svoj vsakdanji kruh v prvi vrsti v obliki pravega kruha, ki ga izdelujejo predvsem iz pšenice in rži. Ostali del zemljanov.'zlasti v vzhodni Aziji pa uporablja za svojo vsakdanjo hrano v glavnem riž, katerega tudi prištevamo k žitu, kakor pše-nico in rž. Za srečo človeštva narašča s prebivalstvom v znatni meri tudi pridelovanje žita, ki daje vsakdanji kruh. Stalno naraščanje pridelka žila gre z roko v roki s splošnim napredkom poljedelstva in kmetijstva sploh vzporedno z razvojem človeštva na vseh področjih svojega gospodarskega in kulturnega udejstvovanja. Kmetijstvo napreduje z napredkom človeštva Tako stavi razvoj kemije kmetijstvu na razpolago vedno boljša in cenejša umetna gnojila, brez katerih je kmetovanje na izčrpani zemlji brezumno. Tehnika in mehanika nudita z razvojem industrije vsak dan bolj pripravne in cenene stroje ter orodje za obdelovanje zemlje in za pridelovanje' žita in drugih pridelkov z vedno manjšimi stroški. Biologija (veda o življenju) pa daje kmetijstvu navodila za izboljšanje semen in za ustvaritev novih, plemenitih vrst žita in drugih rastlin. Skratka agrotehnika omogoča s svojim stalnim napredkom pridelovanje vedno večjih količin in boljših kmetijskih pridelkov, nji kruh Statistike o pridelovanju žita v raznih deželah po svetu nam pričajo jasno o tem vsaj v zadnjih 100 letih, zlasti ako upoštevamo povprečni letni pridelek tega na ha. Višanje povprečnega donosa pšenice in cena isti Pri rokah imam pravkar podatke o povprečnem hektarskem donosu pšenice v Italiji za nekatera leta od leta 186Q pa do letošnje letine 1953. Leto 1860 1870 1900 1911 1923 1938 1945 1950 1952 1953 qu/ha 8 11 13 16 9 (vojna) 16 16 17 Seveda je tudi povprečni, letni pridelek žita močno odvisen od letine, oziroma, od splošnega poteka vremenskih razmer, na katere človek ne more v znatni meri vplivati. Vsekakor pa nam že navedene številke povedo, da se je povprečni hektarski donos pšenice v zadnjih 100 letih v Italiji skoraj potrojil. Večina drugih dežel, ki pridelujejo mnogo žita pa gotovo ni v tem pogledu nič na slabšem, Zlasti v Severni in Belgija qu 29.- s.vic?.. hu Holandska » 26.9 Nemčija » Anglija » 26.2 Irska » 26.2 Švedska Zapadni Evropi je povprečni pridelek žita na ha mnogo višji kot v Italiji, kar je razvidno tudi iz niže navedenih številk. Ker je v teh deželah kmetijstvo na splošno zelo napredno, smemo iz tega sklepati da se je tudi tam povprečni hektarski donos žita v zadnjih 100 letih znatno pomnožil, čeprav nimamo žal točnih podatkov o tem. Povprečni hektarski donos žita v raznih deželah je bil leta 1951 sledeči: 25.7 23.7 22.4 21.1 Norveška qu Francija » Avstrija » Italija » 21.- 17.2 16.6 16.4 Danska » 26.2 Švedska » Pri teh ugotovitvah je tudi Kako pomnožiti še pridelek zanimivo dejstvo, da so nekateri kmetovalci, pri tekmovanju za dosego čim višjega hektarskega donosa pšenice, ne glede na pridelovalne stroške. dosegli in tudi presegli celo 80 qu na ha. Glede pridelovalnih stro- pridelovalnih škov računajo, da stane sedaj pridelovanje 1 qu (100 kg) dobre plenice, s primernim zaslužkom za pridelovalca iste (sicer bi je več ne sejali) in preračunano po sedanjem uradnem tečaju v lire: lir 4.3C0 stot v ZDA v Nizozemski v Belgiji v Franciji v Italiji 4.275 6.500 6.400 6.800 žita Za dosego takega dosedanjega napredka pri še zaostalem poljedelstvu in za še na-daljno povišanje hektarskega donosa pšenice in žita sploh' je neobhodno potrebno, da kmetovalci ravnajo po navodilih izkušenih kmetijskih strokovnjakov^ Zlasti pa še je treba v poljedelstvu v ta namen uveljavljati naslednja tri pravila, ki predstavljajo glavne stebre pridelovanja ži. ta in tudi drugih pridelkov. 1, Umna uporaba umetnih gnojil raznih vrst v pravilnem razmerju in v čim večjih količinah. 2. Uvedba modernih, gospodarskih, kmetijskih strojev pri obdelovanju zemlje in pri spravljanju žita, kar more znatno znižati pridelovalne stroške ob istočasnem zvišanju pridelkov. 3. Setev le preizkušenih in okolju odgovarjajočih, odbranih semen. Ako bodo poljedelci in pridelovalci žita v zadostni meri upoštevali in uveljavljali navedena pravila, in ie bo po-' leg tega tudi dovolj poskrbljeno za pravilno shrambo žita ter za njegovo umno predelavo in pravično razdeljevanje, tedaj bo človeštvo ime. lo še za dolgo dobo zagotovljen svoj vsakdanji kruh z zadostni količini A. C. Tovorni prevozi ♦ Tel. št. 561)11 4 Ueebni avtobusni prevozi AVTOGARAŽAz MEHAHIČffO DELAVJfICO TRST - Ulica M o r e r i 7 - ROJAN ČEVLJE dobre in poceni dobite ze velike in male v trgovini /oiif/ Tieci/iiaiii TRST, Ulica Vasari 11) tel. US661 MOTOM48 CCM Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev, Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo ..Gilera" MOSCHION & FRISORI TRST, Ul. Valdirivo 36 tel. 23-475 GEOMETER izdeluje načrte za hiše in vjle, zemljeknjižne in katastrske mape (tavolare) ter meri in preverja zemljišča. — Umik pisarne od 17. do 19. ure. Brezplačne informacije in tehnični nasveti. TRST - UL. CORONEO ST. l/III - TEL 5960. STARA IN ZNANA TVRDKA lULinii R0D0LF0 POLJEDELSTVO Kdor še ni preoral praznih, za spomladansko setev določenih njiv naj ne odlaša in stori to, kadar vreme dopušča in dokler ne zmrzne zemlja v zgornji plasti. Cim bolj se zemlja obrača, tem več nam vrača, pravi ' star slovenski pregovor Nobeno obračanje s plugom pa toliko ne koristi kakor prav jesensko ali pred-zimsko Zorana zemlja se čez zimo navzame dovolj vlage in tudi v globljih plasteh, kar je koristno posebno ob suši. Mraz zorano zemljo pretrese, zdrobi in zrahlja ^kepe. Kdor zorje svoje njive že jeseni ali pred zimo, splomladi mnogo laže obdeluje kot tisti, ki pušča svoje njive Čez zimo nezorane. Tu pa tam je po njivah še nekoliko zelenjave, repe, zelja ali kaj podobnega; paziti moramo, da vso zele-javo pravočasno poberemo, da nam ne zmrzne in ne zgubi na svoji vrednosti. Vse polj6ko orodje, ki ga čez zimo ne potrebujemo, dobro očistimo in shranimo v primernem prostoru. Mokrota in vlaga škodujeta orodju (leseni deli začno gniti železni pa rjaveti). Pokvarjeno in polomljeno orodje popravimo ŽIVINOREJA Ko nastopi mraz, je treba posvetili živini posebno paž-njo in skrb Važno je, da so hlevi in svinjaki topli, v mrzlih prostorih potrebujejo živali več hrane in nam prinašajo manj dohodkov. Primerna hlevska gorkota za vso živino naj bo povprečno 15 stop. C, prenizka je, če znaša manj kot 11 stop. C, previsoka pa če znaša nad 18 stop. C. Da bomo vedeli za hlevsko toploto imejmo v hlevu na primernem prostoru toplomer. Poleg primerne toplote pa skrbimo, da je v hlevu in KMETOVALČEVA OPRAVILA V DECEMBRU ZADNJA JESENS NA POLJIH Zadnji čas za preoravanje izpraznjenih njiv - Zavarovati je treba živino pred mrazom - Priprava zimskih gredic . Čebele pustimo pri miru svinjaku tudi zdrav in čist zrak. Tudi perutnino zavarujmo pred mrazom. Kokoši — v primerno toplem, suhem kurniku in ob primernem krmljenju — začnejo nesti januarja, februarja. Da se prašiči hitro in dobro spitajo, jim privoščimo popoln mir, krmimo jih redno ob določeni uri, s primernimi in raznovrstnimi krmili, da jih ohranimo pri dobrem teku; pokladajmo le nujno potrebno množino krme, dajajmo jim piti čisto svežo vodo ter skrbimo za naj večjo snago v svinjaku. V zimskem času kaj radi nastopita slinovka in parkljevka; preprečimo, ju tako, da ne puščamo v hlevu gnoja in da preskrbimo gnojnici reden odtok, da ne gonimo živine na skupna napajališča in da ne stikamo mnogo po drugih hlevih. TRAVNISTVO Nadaljujmo z brananjem in čiščenjem mahu. Iz kamnitih in zaraščenih travnikot (f.a-šnikov) počistimo kamenje in iztrebimo nepotrebno grmovje. Kjer opazimo po travniku mnogo gladeža, ga lahko uničimo, ako stopimo nanj, ga potlačimo in nekoliko potrosimo s kalijevo soljo. Danes je krma precej draga, zato moramo skrbeti, da je na vsak način pridelamo toliko kolikor je potrebujemo za svojo živino. Poleg tega je pri nas bistveni del našega gospodarstva živinoreja, a kdor nima doma dovolj krme, bo imel od živinoreje le malo dobička. Ako pa hočemo dobiti od travnikov mnogo prvovrstne krme, mora biti travnik dobro pognojen, spomladi pa posejan z dobrimi travami. VINOGRADNIŠTVO V vinogradu sta glavni opravili okopavanje in gnojenje trt, Pri okapavanju pazimo, da odrežemo zgornje korenine trtam tik stebla. Sedaj imamo čas za to delo. Kot gnojilo uporabljamo domač gnoj kateremu dodamo nekoliko superfosfata. Ze sedaj kopajmo tudi za nove nasade, tako da bomo spomladi trte kar zasipali. Pripravljamo tudi količe, ki jih pa moramo pred uporabo namočiti v raztopini modre galice ali pa jih namazati s karbolinejem, oziroma katra- nom (vsaj oni del, ki se zatakne v zemljo), SADJARSTVO Ce nisi poškropil in namazal dreves, da zatreš razne škodljivce, stori to čimprej. Cas je tudi, da nalepimo lepilne pasove proti malemu zimskemu pedicu. Ne pozabimo na gnoj, ki ga drevje tako potrebuje Pomni, da brez gnoja ni sadja. Starejšemu drevju gnojimo z gnojem in gnojnico, Z debel strgajmo mah in lisa je; _ odstranjujmo goste vrhove, žagajmo bolne in polomljene veje. Sedaj lahko koljemo jame za nove nasade in pripravljajmo potrebne kole. KLETARSTVO Vino prvič pretakamo. Skrbimo, da bo v kleti primerno toplo (7 stop. C). Paziti moramo na barvo vina, posebno na rjavenje. Ko pokaže vino kakšno napako, jo moramo odpraviti. Kdor si ne zna pomagati, naj vpraša za svet strokovnjaka, a skrbi naj, da bo vino naravno in zdravo. Zapomnimo si, da ni dobro, ako hranimo v vinski kleti kislo zelje ali kaj podobnega. VRTNARSTVO V tem mesecu bo največ de-■la s prekopavanjem. Ce je zemlja primerno suha, prekopljimo in preorjimo jo, Tu--di za napravo in pripžavo zimskih gredic, je zdaj najugodnejši čas. Vrh zimske solate napravimo strehe iz slame in sirčja. Streha mora biti odprta proti jugu. Zimski radič, peteršilj in drugo zelenjavo, ki bi lahko trpela zaradi mraza in slane, pokrijmo z listjem ali pa listnatim vejevjem. Pripravimo za gredice gnoj in kompost. Zelenjavo, ki jo imamo že v kleti, moramo pregledati in vso nagnito odstraniti, posebno pa nagnite zeljnate glave. CVETLIČARSTVO Snažimo lepotične grme. Pri tem pazimo posebno na to, da odstranimo star les, ki ne da cvetja. Občutljive trajnice pokrijemo z listjem, če jih še nismo. Isto velja za vrtnice, ker ne vemo, kakšno bo vreme. Lahko še posadimo čebulice hijacint in tulipanov, ako tega ie nismo storili v novembru. Gomolje dalij in begonij moramo redno pregledovati in varovati pred plesnobo. Vlažne gomolje obrnimo narode in jih potresimo z ogljenim prahom, ki vsrkava preobilo vlage ter zabranjuje plesen in gnilobo. Sobne rastline zalivajmo prav malo. Varujmo jih prepiha in prepogostega menjavanja toplote, Enakomerna toplota najbolj prija sobnim rastlinam, ČEBELARSTVO Čebele in čebelnjake pustimo sedaj lepo na miru. Zaradi mraza jim ne moremo več pomagati. Nemir in razbijanje okrog čebelnjaka le škoduje. Pazimo, da nam umetna satovja ne uničijo črvi. V svojem poročilu na zasedanju Ameriške zveze kemikov pravita dr. Robert L. Weintraub in dr. A. G. Norman, od zbora kemikov da je razvoj kompostov, ki uravnavajo rast rastlin ali hormo- i nov, ključne važnosti v borbi | proti «samomorilnemu» uni-; čevanju raravnega bogastva in opustošenju naravnih sil, ki resno ogrožajo zemljo v cilju, da bi končno postala za bivanje neuporabna. Vrtnarske poskuse, pri katerih so dosegli presenetljive spremembe pri cvetlicah in sadju, bodo lahko sedaj razširili tudi na posevke hranilnih in vlaknastih rastlin, s čemer bomo dobili obilen pridelek tudi na do sedaj nerodovitnih področjih sveta, ter se bo popravilo opustošenje, ki ga je napravila vojna, istočasno pa se bo izboljšalo gospodarstve-no izkoriščanje polj in gozdov v vseh vrstah podnebja. Sadjarjem je uspelo vzgojiti izredno veliko sadje brez pešk, cvetličarjem pa cvetlice brez vsakega oplojevanja s pelodi, pač pa kar s samim kemičnim obravnavanjem cvetja sadnega drevja. Z uporabo regulatorjev za rast so nadalje dobili tudi mnogo bolj sladke paradižnike, na proteinih bogatejšo pšenico; nadalje so z njimi pospešili zorenje banan v skladiščih ter uravnavali čas cvetenja ananasa glede na sezonske potrebe in preprečili odpadanje nezrelega sadja. Vsi zngki kažejo, da bo s kemičnimi sredstvi mogoče pospešiti tudi rast hranilnih poljskih pridelkov, ki bodo tako lahko uspevali tudi v severnih predelih sveta, kjer je poletje kratko. S kemičnim obravnavanjem bi nadalje na pašnikih s slabo pašo lahko dobili stalno rast krme za živino, ki nam daje predvsem meso. Zelo verjetno pa bi dosegli tudi večji pridelek koruze in drugih vlaknastih žitaric. Tudi novo učinkovito sredstvo za uničevanje mrčesa, 2,4-D, pomeni naravnost revolucijo v poljedelstvu. Kolobarjenje in drugi postopki, ki smo jih doslej uporabljali za uničevanje plevela, bodo sedaj lahko popolnoma odpadli; istočasno pa se bo tudi zmanjšala razširjenost plevela ter se bo tako povečal svetovni pridelek hranilnih rast-i lin. /ci se je preselila v 15 tel. 95089 z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke SIMCA s križnim šivom za gumbnice, pr i trjevanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira, 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljenj poglobljivl stroji In v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z Jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. m a dem ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA- im. TPcovsnr z jestvinami | T K SV - Mi. Vesftdfirivo 3. tel. 50-34 vri: ji k Vremenska napoyed za danes: Napovedujejo pretežno oblačno vreme z možnostjo manjših padavin. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 10.4 stopinje; najnižja 9.6 stopinje. TH&T, nedelja O. decembra 1953 PRIMORSKI DNEVNIK sledeče RADIO Opozarjamo vas oddaje: Jug. cona Trsta: 16.00: . Koncert pevskega zbora «Ivan Vojko« s Proseka-Kon* tovela. 17.00: S pesmijo in plesom po Jugoslaviji. Trsi II.: 22.00: Humperdinck: Janko in Metka, 1. m dej. — Trst I.: 17.30: Simfonični koncert. A. ;.. .................................................. ............. —<.......................... .-■-ŽŽlU.ar.L........... ANDREJEV SEMENJ včeraj svečano o tvor j en Danes otvoritev «Združenih razstav«, ki bodo prikazale obrt, trgovino in industrijo goriške pokrajine - Na pokritem trgu je razstava poljedelskih strojev Andrejev semenj, ki je nekoliko poživil Gorico s številnimi lesenimi barakami in raznovrstnimi zabavišči, je bil včeraj svečano otvorjen. Kot že dolgo vrsto let, je tudi letos pripravil organizator semnja Trgovska zbornica tradicionalni razstavi vin in poljedelskih strojev ter »Združene razstave«, ki bodo prikazale dejavnost goriške pokrajine v obrti, trgovini in industriji. Dočim bo otvoritev »Združenih razstav« jutri dopoldne, je bila otvoritev tradicionalnih razstav že včeraj popoldne. Razstava poljedelskih strojev, namenjena predvsem neposrednim obdelovalcem naše pokrajine, je nameščena v prostorih pokritega trga; zanjo ni nobene vstopnine. Zato pa je potrebna vstopnina 30 lir za razstavo vin goriške pokrajine, kjer bodo lahko trgovci z vinom in seveda vsi ljubitelji kapljice lahko brezplačno okusili različna vina. Obe razstavi bosta odprti občihstvu do 8. decembra. Včeraj so prikazali zbirko vseh dpril. ki jih je prejel zavod «Lenassi» za loterijo, ki bo v kratkem v njegovo korist. Goriške oblasti res vzorno skrbijo za omenjeni zavod otrok sirot, kar je hvale vredno dejanje, toda doslej so kljub večkratnim prošnjam slovenskih občinskih svetovalcev ostale gluhe, ko je šlo za pomoč slovenskim zavodom v Gorici, posebno slovenskemu sirotišču, ki je zelo potrebno pomoči mo sicer letos manj, vendar njegova kvaliteta ni slabša. Najbolj se prodaja rebula, ki jo gostilničarji kupujejo po 80 včasih pa tudi po 90 lir liter, trgovci in lastniki skladišč pa seveda plačajo manj in sicer ne več kot 75 lir za liter. Seveda, kdor le more, drži vino v kleteh, če jih ima, kajti prav spomladi, ko je po vpraševanje po vinu največje, so tudi cene za nas najbolj ugodne. Deževno in megleno vreme traja že precej časa ter vpliva na ljudi, ki se na lahek način prehladijo. Slabo vreme nam je pokvarilo tudi že itak slabe ceste, ki so precej razdejane od vojaštva, ter bi bilo njihovo popravilo potrebno. Delovanje Podpornega društva IZ STEVERJANA Rebula se prodaja tudi po 90 lir liter Spomladi bi bile za vinogradnike cene ugodnejše Naše delo na polju je končano in se sedaj pripravljamo na zimo, v kateri pa je polno dela doma, pri popravljanju orodja in domačij, saj je vsako leto potrebno kaj popraviti ali preurediti. Zadnje čase se je začela tudi prodaja novega vina, ki ga ima- Lani je društvo dalo Slovenskemu sirotišču izdatno denarno podporo Preteklo nedeljo je imel glavni odbor svojo tretjo redno sejo v tekočem letu. Po prečitanju zapisnika zadnje seje je društveni blagajnik poročal o finančnem stanju društva. Iz tega poročila je razvidno, da se je društveno denarno stanje med letom občutno zmajšalo. Iz poročila, ki ga je na to podal tajnik, se razvidi, da skoraj 3/4 izdatkov odpade na podporo, ki jo je društvo nudilo v šolskem letu 1952-53 Slovenskemu sirotišču s tem, da je prispevalo k mesečni vzdrževalnim za dvanajst najbolj potrebnih gojencev. V tekočem letu je bilo vloženih 28 prošenj za denarno podporo. Od teh je društvo ugodilo 22, zavrnilo 5, ene pa ni Še rešilo-Podelila se je tudi podpora v blagu, in sicer večji del v zdravilih Slov. sirotišču in Dijaškemu domu. Glavni odbor je po daljšem razpravljanju prišel do sklepa, da letos društvo na žalost ne more prirediti božičnice, ker nima dovolj denarnih sredstev. Le Slov. sirotišču se podeli enkratna denarna podpora kot božičnica v znesku skoraj 1/4 denarnih sredstev, s katerimi društvo danes razpolaga. Urnik brivcev Zveza rokodelcev goriške pokrajine sporoča, da bodo v torek, 8. decembra frizerski saloni in brivnice delovali sa_ mo dopoldne. Darovi Podpornemu društvu Za Podporno društvo so prispevali: Matilda Trpin 200, Marija Brezavšček 200, Jožica Rupp 1.600, Ivan Bitežnik in soproga Marija 750, Julijana Škerle 500, N. N. 500 in Jožica Smet lir 3Q0. Vsem lepa hvala! Spomnite se Podpornega društva! Se tako majhen dar se hvaležno sprejme v čitalnici v Ul. Ascoli št. 1. DA BI SE OMILILA BREZPOSELNOST V GORIŠKI POKRAJINI Država namerava pomagati z zimskimi javnimi deli Podjetjem, ki bi gradila javne objekte, bi povrnila polovico stroškov Za gradnjo vodovoda v Furlaniji bi potrebovali še 50 mil. lir - Poročanje delegacije notranjih komisij o uspehih svojega potovanja v Rim Dr. N. GIGLIA!OGLASI ^OGLAŠANJA ZDRAVNIK KlfiUR ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlata kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure. TRST - Ul. Torrebianca št. 43 (vogal Ul. Cardueci) - Tel. 71-1* Veliko število brezposelnih v goriški pokrajini je prisililo oblasti, da so se v okviru centralnega odbora za zimsko pomoč začele zanimati za ta najbolj pereči problem v pokrajini. Vsem županom in zainteresiranim večjim podjetjem je bila pred dnevi poslana okrožnica, v kateri prefektura obvešča, da bo država pomagala pri javnih delih med zimo, da bi zaposlila brezposelne, s finančnimi sredstvi. Podjetjem, ki bi gradila javne objekte, popravljala ceste, gradila šole in podobno, bi država krila polovico stroškov, za občine pa, ki so v izredno slabem gospodarskem stanju in kjer je število brezposelnih tudi zelo veliko (na primer Doberdob) pa bi država Izplačevanje trinajste plače državnim upokojencem in upokojencem INPS Državnim upokojencem bodo začeli izplačevati plačo 16. decembra, 11. decembra pa upokojencem INPS Plačilni urad glavne pošte (okence št. 4 priti.) ter poštna urada v Ul. Carduccj in Kor-zo Italia, bodo 16. t. m. začeli z izplačevanjem 13. plače ti stim, ki prejemajo navadno državno pokojnino. Da bi se olajšalo izplačevanje, je pokrajinsko poštno ravnateljstvo odredilo, da se bo izplačevanje vršilo po a-becednem redu. in sicer; dne 16 t. m. od črke A do E. 17* t. m. od črke F do M, 18, t. m. od črke N do R in 19, t. m. od črke S do Z. Vsi prizadeti so naprošeni, da pridejo po plačo v določenem dnevu na urad, kjer dobivajo mesečno pokojnino. S seboj naj prinesejo pokojninsko knjižico ter posebni tekoči račun, ki ga bodo dobili na dom in ki bo na njem pisalo «13 mensilita«. . Ta mesec bodo izplačevali tudi 13. plačo upokojencem Zavoda za socialno skrbstvo (INPS). Izplačevanje se bo pričelo U. t, m. Izplačila na poštnih uradih v Ul. Carduc-ci in Korzu Italia se bodo vršila po abecednem redu kakor sledi: dne 11. decembra od črke A do E. 12. decembra od črke F do M, 14. decembra od N do R, 15. decembra od črke S do Z. Prizadeti naj se ,jayijo določenega dne na poštnem uradu s pokojninsko knjižico in poštnim čekom za prejem 13. plače. Kakor vsi državni upokojen, ci in tisti, ki dobivajo pokojnino od INPS, bodo letos dobili 13. plačo tudi upokojenci bivše Avstrije. Tem se bo izplačilo izvršilo s poštnimi po. ložnicami od 16, do 21. decembra ispšagi . ■ ’ ■ »n jiijfjppii pafflgfflK-i;.,.' '"-ž % 4 ■ :'J| * lilij TENIŠKI TURNIR ZA PRVENSTVO VKTORlJE HO A D ZOPET PRVAK MELBOURNE, 5. — Lewis Hoad je šestič zaporedoma premagal svojega rojaka Kena Rosewalla ter si tako osvojil prvenstvo Viktorije. Zmagal je z rezultatom 9:7, 8:6, 3:6, 6:3. Obadva igralca sta igrala krasno. Hoada odlikuje njegov topovski servis, ki je tako rekoč njegovo tajno orožje, toda backhandi Rosewalla so prav tako večkrat izzvali aplavz gledalcev. Med juniorji je zmagal Francoz Gtinda, ki je v finalu premagal Angleža Knighta z 8:10, 6:3, 6:3. # * * BELGIJA INDIJA 5:0 PERTH (Avstra,.), 5. — Brez pomena je, da je Belgija po ienilne priče ne morejo dokazati i niso sodelovali pri izgredih (Nadaljevanje z 2. strani) pomoč, bi z njimi lojalno sodeloval. Pravzaprav sem sodeloval z agenti, ko sem nekemu podčastniku izjavil, da ne ravna pravilno (sic!). Po pričevanju neke ženske, ki je potrdila, da so takoj za Delta Picco pridrveli v vežo agenti, je v lastno obrambo spregovoril Marcello Cusma. Slednji je izjavil m to je kasneje potrdil njegov prijatelj, ki je dobil udarec s tolkalom, ker je Cusmi priskočil na pomoč, da je hotel iti s prijatelji v kino V. Veneto. Na vogalu Ul S. Lazzaro z Ul. Torrebianca pa so zašli med «pešce» in tu ga je policijski agent aretiral. Na vsak način pa je fant moral priznati da je pred policijo zbežal skupaj z drugimi demonstranti. Bolj tragikomično kot sodno je izpadlo zasliševanje Fran-cesca Orlandinija, katerega je ameriški polkovnik in poveljnik kriminalističnega preiskovalnega oddelka, Villanti, o-pazil v trenutku ko je na Trgu sv Antona pobiral kamen. Odvetnik ga je namreč najprej povprašal o njegovih športnih podvigih in mu šele nato postavil vprašanja, ki sc tičejo obtožb, Jasno je, da je Orlandini, ki je tudi sodnik košarke, vse zanikal in se skli. ceval, da je hotel preko Trga oditi k Portici di Chiozza, kjer ga je pričakovala žena. Zena in druge priče so te njegove izjave potrdile. Zanimivo pa je bilo vprašanje postavljeno Brunu Avonu, članu tržaškega CONI, če je Orlandini miren element. «V odboru so elementi levice, desnice in sredine Tem zadnjim pripada Orlandini«, je resno odgovoril mož. Odv.: «Bi kaka morebitna obsodba škodila delovanju Orlandinija kot sodnika košarke?« Priča: «Brez nadaljnjega«. Kako bi obsodba škodila ob-toženčevemu športnemu delovanju in zakaj pa priča m povedal. Radovedni pa smo vseeno kakšnega mnenja je maj. Grabb o športnih vrlinah obtoženca, ki naj bi po mnenju odvetnika odtehtali obtožbe. Slabe dokaze o nedolžnosti prinaša obramba, toda vsako reč. tudi če jo mačka privleče na repu. skušajo odvetniki izrabiti v svoj prid. S tem vtisom smo po poldrugem dnevu zasliševanja razbremenilnih prič včeraj kmalu po poldnevu zapustili sodno dvorano. Proces se bo nadaljeval v I ponedeljek ob 10 uri. zmagi v igrah prvih dveh dni s 3:0 dobila danes še zadnji dve igri ter tako premagala Indijo v medeonskem finalu za Davisov pokal z rezultatom 5:0. Washer je premagal Kri-shnana s 6:1, 6:1, 6:1; Brichant pa Misro s 6:4. 4:6, 7:5, 6:4. Vidi se, da si je Indijec prizadeval, da bi si pridobil vsaj eno samo točko, kar mu pa ni uspelo, * * * KOPENHAGEN, 5. — Šveda Davidson in Rohbson sta v finalu premagala Italijana Cu-cellija in M. Del Bella s 6:2, 4:6, 6:1, 8:10, 6:4. Vaterpolisti zagrebške Mladosti so se vrnili s turneje po Nizozemski. Na turneji so v osmih dneh odigrali devet tekem — šest so jih dobili, tri izgubili, razlika v golih je 39:38 v njihovo korist. Zadnjo tekmo na turneji je Mladost igrala v Amersfurtu in zgubila z domačim klubom 7:5 (5:3), Zadnje tekme so zagrebški vaterpolisti odigrali na turnirju v Rotterdamu. Razen njih so se turnirja udeležile tudi vojaška reprezentanca Nizozemske. Rotterdam in zahodnonemška ekipa Barmen. Na tem turnirju je Mladost dosegla drugo mesto, Barmen je premagala s 5:1, medtem ko je z vojaško reprezentanco Nizozemske .izgubila s 5:4. V vojaški reprezentanci so igrali državni reprezentanti. ifitite in čitajie fhtniolhki dtteunikl SENZACIJA V ANGLIJI Bromwichdoma poražen LONDON, 5. — Današnji rezultati prvenstvenih tekem I. angleške divizije: Bolton - Huddersfield 0:0; Burnley -Sunderland 5:1; Charlton -Manchester City 2:1; Liverpool - Blackpool 5:2; Manchester United - Sheffeild United 2:2; Middlesbrough - Arsenal 2:0; Nevvcastle - Chelsea 1:1: Preston - Auton Villa 1:1; Sheffield Wednesday - Cardiff 2:1; Tottenham - Wolverhampton 2:3; West Bromtvich - Portsmouth 2:3. Senzacija tega kola je vsekakor poraz vodečega West Bromwicha na domačem igrišču po Portsmouthu. Wolverhamp-ton, ki je z enakim rezultatom premagal Tottenham na njegovem igrišču, se je g tem povzpel na vodstvo lestvice. Mortensen - politik? LONDON, 5. —- Srednji napadalec Blackpoola in angleške reprezentance Stanley Mortensen je prejel od konservativne stranke ponudbo, da bi na prihodnjih volitvah kandidiral za občinskega svetnika v Blackpooiu. Mortensen je dejal, da bo ponudbo sprejel. Njegova popularnost ga končno lahko pripelje tudi do parlamenta. pomagala tudi v izdatnejši meri kot je zgoraj navedeno. Seveda bi morali sklepe občine in podjetij v njej odobriti občinski sveti in v nujnih primerih upravni odbori občin, zatem pa bi jih pregledal centralni odbor za zimsko pomoč, ki bi jih poslal v odobritev notranjemu ministr. stvu. Ce bi bile prošnje vložene v pravem času, bi odgovor prišel že do 20. januarja. Ta pobuda odbora za zimsko pomoč je bila pozdravljena, vendar je zelo dvomljivo, da bi občine mogle tudi v malenkostnih zneskih podpreti zamišljena, vendar nadvse potrebna dela, ker so prav občine z največjim številom brezposelnih najbolj v deficitu. Od večjih podjetij pa se glede na njihov odnos do vlaganja denarja v goriško pokrajino, kjer ni računati na velik dobiček, ne more pričakovati pravega odziva. Pokrajinske oblasti bi se poleg tega morale pozanimati predvsem za ona javna dela ki so že v teku in ki jim primanjkuje denarja, ter za tista, ki so že v načrtu, pa so še vedno le mrtva črka. V Gradiški je bila te dni seja tehnikov in županov za vodovod v vzhodni Furlaniji. Na sestanku so udeleženci pregledali dosedanje delo in zaprosili, da zaradi skorajšnjega pričetka del na tretjem sektorju vodovoda dobijo še 50 milijonov lir, poleg tega pa so zahtevali od vlade ža kritje preostalih periferičnih del pri vodovodu popolno poravnavo stroškov. Kriza v ladjedelnicah v Tržiču še vedno traja, čeprav je bila izglasovana v parlamentu vsaka prepoved odpustov, S tem se stanje tržiških delavcev še ni izboljšalo. Ladjedelnici primanjkuje naročil, in tako stanje je nevarno za zaposlene, ki s strahom čakajo bodočih dni, ker vse dosedanje obljube niso prinesle zaželenih rezultatov. Delegacija predstavnikov no. tranjih komisij, ki je bila v Rimu na obisku pri ministru trgovinske mornarice Tambro-niju, se je pred kratkim vrnila. O svojem delovanju v Rimu je obvestila vse delavstvo s posebnimi okrožnicami. Minister Tambroni, ki je sprejel delegate skupno s parlamentarci goriške pokrajine. Jim je sicer obljubil, da nihče ne bo ob delo, toda glede novih naročil CRDA ni dal nikakih obvez, razen obljub, ki pa nimajo nobene stvarne opore. Izjavil je, da Italija nima na razpolago tujih trgov za tovrstno blago, ker so cene tujih izdelkov nižje za 18 odstotkov. Vodstvo IRI je sicer obljubilo, da bo krilo primanjkljaj, toda delavci dobro vedo, v kakšni krizi je prav IRI v zadnjem času, in zato na te kroge ne morejo računati. Minister je poleg ostalega dejal, da namerava predložiti program gradnje objektov v trgovinski mornarici, ki bi zajamčili delo vsem ladjedelnicam za 10 let. Toda to je odvisno od zakladnega ministrstva, do katerega se morajo obrniti goriški parlamentarci. Iz tega izhajajo zaključki, da do novih naročil v CRDA še dolgo ne bo prišlo ter da današnje kritično stanje v njih ne bo kmalu rešeno, tako da bi se moglo delavstvu zajamčiti delo. začela s preiskavo in upoštevala tudi trgovčeve izjave glede omenjenega dekleta. In res, v petek je policija prišla na sled osebi, ki je vzela denar in spoznala v njej 24-let-no Marijo Terezo Fon iz Ul. Baiamcnti št. 22. Pri zasliševanju je Fonova priznala storjeno dejanje in je dejala, da je denar vzela z namenom, da si nabavi nekaj oblačila. Našli so ji še 505 lir- Policija jo je prijavila sodnim oblastem DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan. in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72; od 8. do 12. pa je dežurna lekarna ■ Urbani-Albanese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43. KINO CORSO. 15: «Pravljični Andersen«, bai-vni film, D. Kaye. VERDI. 15: «Ena izmed tistih«, Toto, Fabrizj in L. Padovani. CENTRALE. 15: «Parada bleska«, barvni film, R. Peters in E. Pinza. V1TTORIA. 15: »Vrtinec«, barvni film, S. Pampanini in M. Girotti. MODERNO. 15: »Don Lorenzo«, L. Taioli. KINO STANDREZ. Danes ob 17, 19 in 21: «Ve!iko nebo«, K. Douglas. Dr. HLAVATY zobozdravnik ORDINIRA na OPČINAH Narodna ulica št. 124 ZOBOZDRAVNIK Or. Danilo Brezigar ordinira v NABREŽINI štev. 130 (v hiši g. Tenceta) od 16. do 20. ure — ob nedeljah od 10. do 12. ure Giro d’Italia ne bo pričel na Siciliji PALERMO, 5. — Določeno je bilo, da bosta prvi dve etapi prihodnje dirke po Italiji (Giro dTtaiia) vodili tako, da bo start in cilj prve etape v Palermu, start druge spet v Palermu in cilj v Taormini. MILAN, 5. — V tekmi v hokeju na ledu so Diavoli Rosuo-neri premagali Lozano s 15:5 (4:0, 7:2. 4:3). Tatvina v drogeriji Prišla je telefonirat in Je ukradla iz predala 4 000 lir Pretekli četrtek je 64-letni Pietro Rovis, ki ima drogerijo na Travniku št. 5, prijavil kvesturi tatvino 4.000 lir, ki so mu zmanjkale iz nekega predala v trgovini. Kvesturi je tudi izjavil, kako je isti dan prišlo v drogerijo neko dekle in zaprosilo, če lahko uporabi telefon, kar ji je on tudi dovolil. Takoj po odhodu dekleta pa je ugotovil, da mu je zmanjkal denar iz predala mize, na kateri je postavljen telefon. Po prijavi je policija takoj Mizarji podjetniki kmetovalci. Deske ttnr« kove, macesnove in trdth lesov in tra- me nudi najugodneje INSl vialeSonnino?4 tel. 90441 «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK KOLESA, ŠIVALNE STROJE, RADIOAPARA-TE IN DRUGO dobite v veliki izbiri tudi na obroke v TRGOVINI KNEZ WAITER MBKEŽINA, tel.22523 PODJETJE brata ŠVARA ♦ [Mlrontaitni Mavrice n atlMilc in Mirile ♦ TRSI - Ul. Mia štev. 28 Teielon: 96 - 742 »OGLASOV NE PLAČUJE TRGOVEC, KI OGLASE NA ROCA IN TUDI NE KUPEC, KI PRI TEM TRGOVCU m PUJE. V RESNICI PLAČA OGLASE KONKURENT, n SAM NE OGLASA«. . (Herbert Cas»n> OBJAVLJA SLEDEČI SPORED 7 \ PRIHODNJI TEDEN: Danes. 6. in jutri, 7. decembra i ,isni barvni film «SIIKOI, IZ B/MilMIIA» igrajo LUCILLE BALL in JOHN AGRE: *. in 9. decembra: «P0TUI/ANJE NA PLANET tENER0» GIANNI in PINOTTO, MARY BLANCHARD; 10. in 11. decembra: uuu;h\,ih» v glavni vlogi STEVE COCHRAN in DAVID BRIAN: 12. decembra: «BRATJE RUPARJA JESSIJA* To je barvnj film z igralcem WAYNE MORRISOM družbe Warner Bros«. BELTRAM 1.11 PO RT ♦ III. Val dH Ivo 8/1 tel. 09 91 ♦ Odpremlja hitro po najnižjih cenah darilne pakete za Jugoslavijo in druge države. Pošiljajo se zdravila, tekstilno blago šivalni stroji. ** dijski aparati, harmonike, kolesa, vespe in sploh vs ' kar je potrebno. Tvrdka razpolaga z lastnim skladiščem v prosti (Punto franco) 2-a-21, Obrnite se osebno ali pisfhe na naš gornji naslov. P no nalivno p o’t o v dato STARŠI! ŠOLARJI! Kdor si nabavi vse šolske potrebščin* PAPIRNICI - TINKA HM U. BERNARDI - Ul. Mazzini, 44 ero TEL. 93-667 dobi v dar eno dobro nalivno P1 VSE Ih SOLO PO ZMERNIH JŠ NALIVNO PERO BERNU,H JE NAJBOLJŠE OD vS^ DOSEDANJIH SAMO ZA 1.000.- LIK - 1 LETO JAMsT C TRST, Ul. Coroneo 3. Tel. 3818 Olaišaue pil plačilu Ne bo vam žal, ako si boste nabavili čevlje v trgovini 18® ID V- o TRST - Trg tra i Rivi 2. Ima veliko izbiro elegantnih moških in ženskih roo>l^off AUTOMOBILE ODDAJA U DAJEM za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC TRST - UL. TIMEUS ŠT. 4 TeL 90296 - urad TeL 33113 • dom CENE UGODNE KrojaCnica Petelin NABREŽINA st. 145 izdeluje moške in ženske plašče, obleke, zenske ko. stime, po najmodernejšem zadnjem kroju. CENE ZMERNE Ima na razpolago veliko izbiro vzorcev najboljših tovarn. iUUic i i & s,** & DELAVNICA T K UL F. Cn teielon 752 IZVOZ ZALOGA TRDEGA IFSA In~GO*1¥£ URADI: UT..CKISPI TKI-Skladišče: Lil. dellc Mili/Je št. 17-1B -1 Odgovorni uradnik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 111. nad. - Telefon Številka 93-808 In <4-638. — PoSLnl predal 502. — OPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15-18 — Tel. 73-38 — cen« oglasov: Za vaak mm vtsine v strini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100. osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul. 8. Pelltco Ul. Te'. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir, Fed ljud. repub. Jugoslavija: Izvod ,0' ” zaiožba Postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozem. tiska. Drt^ ^ ^oZ , Tr nije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 806 . p 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tis