informativni
ve*
o XXII
Ravne na Koroškem, 15. avgusta 1985
dr
9* V \
%, st »	'*	£J
V .mty
glasilo ravenskih železarjev
Ozaveščeno do trajnejših uspehov
glavna dopustna sezona gre 11 kc
ftaša
koncu in kmalu bo znana ia poslovna uspešnost v 8 ^esecih leta '85, hkrati pa bo-
ttio
1Jneli še en mesec do konca
■ kvartala in z njim priložnost ohl izbolišanie rezultatov. Za «nico lanskih septembrskih , ud in dejavnosti bomo iz-i6 temeljite analize o tem, ^ 0 smo jih izvajali, kje smo l b°lj, kje manj uspešni in Zn ^ teb Skušenj in spo-sljani bodo nastale nove zami-. mere za izboljšanje polnih rezultatov.
^Lani so bili ukrepi nujni za-j 'ker z rezultati prvega pol-jj. -13 nismo bili zadovoljni, ker sitio dosegli načrtovanih ci-^ v> ker so nam osebni dohod-i ,rasli prepočasi in smo imeli . ?'ave z likvidnostjo. Letošnje ie je bilo sicer boljše, tjj^ar z rezultati še daleč ne , °rerno biti zadovoljni, saj j jai° v njih preveliko vlogo cii ,aC,ija in cene. Prav to pa tu-zahteva, da znova napnemo zadevanja in se preštejemo teh izpolnjevanja delovne in Var^°l°ške discipline, glede lit ?n°sti, gospodarnosti in kva-*lnega dela.
t0j. železarni Ravne smo že tjj0 krat dokazali, kako zna-W ^°bro in zavzeto delati, če ^ eiPo, da ta sposobnost sploh je vPrašljiva. Le težko nas broV^asih prepričati, da je do-Wln zavzeto delo nujno po-Po ne le zadnjo dekado v
V f6cU, ne samo zadnji mesec *Var >tu :ako
v . ;artalu ali zadnji kvartal ^ek	amPak neprekinjeno.
% *	nam ne gre v glavo,
'Zbop^asi sami sebe ne kodo lSali, če se ne izboljšamo
Doba, ko so se naši izdelki kar sami prodajali, je nepreklicno mimo, saj se skladišča kupcev in trgovin že polnijo. Konkurenca je povsod huda, na Zahodu najhujša. Če nočemo prodajati pod ceno, moramo organizirati delo tako, da bomo cene našim izdelkom uspeli sami zniževati vse do konkurenčnosti. Seveda je to huda naloga, a je hkrati tudi izziv naših sposobnosti.
Na eni strani sicer ni simpatično, da venomer ponavljamo iste resnice o disciplini in zavesti, o kakovosti in varčnosti, po drugi strani pa se vsakomur zdi čisto naravno, da
morajo npr. vsi vrhunski športniki iz meseca v mesec trenirati vsak dan po več ur, če hočejo uspeti v hudi mednarodni konkurenci in v njej dosegati tudi dobre rezultate.
Prihaja čas — celo tu je že — ko bo ta surovi, a v bistvu preprosti recept za uspeh v vrhunskem športu veljal tudi za de-
lavce tistin delovnih organizacij, ki bodo resno hotele uspevati v zmeraj bolj trdem boju za obstoj.
To resnico nam kažejo vsake dejavnosti, naravnane k doseganju boljših rezultatov. Usposobiti nas hočejo za uspehe v trdi konkurenci, s tem pa za preživetje v težkih časih.
Naše delo v juniju
V juniju smo dosegli predvideni plan skupne proizvodnje 99,0 odst., v kumulativi 102,5 odst. Kot že nekaj mesecev poprej je bila v juniju visoko presežena odprema 112,0 odst., v kumulativi 116,8 odst., prav tako tudi fakturirana realizacija 135,8 odst., v kumulativi 117,0 odst. Izvoz smo v dolarski vrednosti dosegli 82,5 odst., v kumulativi 94,9 odst., vrednostno
91,3 odst., v kumulativi 92,3 odst. Vrednostni plan smo na domačem trgu dosegli 146,7 odst., v kumulativi 123,0 odst.
SKUPNA
PROIZVODNJA
V juniju je bil predvideni plan v Jeklarni dosežen 105,8 odst., v
Do neba
K
kumulativi 103,4 odst. Takšna proizvodnja je bila dosežena z angažiranjem vseh zaposlenih, saj je 25 t el. peč beležila 4 dni zastojev zaradi gradbenih del v pečni jami. Jekleni odpadek je še vedno nekakovosten, delo je močno oteženo zaradi pomanjkanja argona. To vpliva na eni strani na neiz-vrševanje programa, na drugi pa na manjšo uporabo predpisane tehnologije, s tem pa prihaja tudi do večje neuspele proizvodnje. Na neizpolnjevanje predvidenega programa vpliva prav tako občasno pomanjkanje FeCr. Tudi kakovost elektrod je izredno slaba, saj je poraba narasla že daleč nad normalo. Kot vsako leto ob tem času tudi letos zelo primanjkuje ljudi.
V Jeklolivarni so delali v izjemno težkih pogojih, saj so že 10 mesecev v rekonstrukciji. Zaradi izpada proizvodnje strojne kalupar-nice uporabljajo dodatne izmene in delno kooperacijo z drugimi jeklolivarnami, to pa v celoti ne nadomešča izpadle proizvodnje niti kvalitetno niti količinsko. Dodatni problem je tudi hiter prehod na visoko zahteven asortiment izdelkov, ki povzroča v začetnih fazah prekomeren izmeček in preveč defektne litine. Te težave so tudi vzrok za slabo doseganje fizičnega obsega proizvodnje v juniju, doseženo le 86,0 odst., v kumulativi 90,1 odst. Glavni vzrok težav je zamujanje dogovorjenih rokov na rekonstrukciji strojne kaluparnice.
V Valjarni so na težki progi dosegli 104,2 odst., v kumulativi 106,1 odst. predvidenega plana. Težave so nastajale zaradi slabega stanja kleščnega žerjava ter grabilca v gredični hali in izpada transportnih valjčnic, zaradi česar je bil povečan delež izmečka. Na srednji in lahki progi mesečni plan ni bil dosežen zaradi letnega remonta. Progi sta obratovali v okviru danih možnosti oziroma programa valjanja, ki je bil sprejet na koordinaciji. Na srednji progi je bilo doseženo 83,1 odst., v kumulativi 104,1 odst., na lahki pa 72,0
odst., v kumulativi 73,8 odst. predvidenega plana.
Delo v Kovačnici je glede na vroče poletne dni potekalo dokaj uspešno, saj je bil plan presežen za 1,3 odst., v kumulativi 2,9 odst. Dostava ingotov iz Jeklarne je potekala normalno, vendar se ingoti ne čistijo, niti se jim ne režejo korenine. Kljub nenehnemu opozarjanju, da je treba slabe ingote izločiti že v Jeklarni, se to ne dela. Izmeček je višji kot v prejšnjih mesecih, a vendar še v normalnih mejah. Velike težave povzročajo nepravočasne, prej planirane dobave vložka iz Jeklarne, ki zamuja tudi po več dni. Slaba pa je tudi dobava gredic iz Valjarne.
Proizvodnja v Jeklovleku je bila tudi v juniju znatno pod predvideno, saj je bila dosežena le
79,0	odst., v kumulativi 82,9 odst. V proizvodnji je bilo veliko preveč motenj, vložni material ni prihajal v predpisanih rokih in niti ni najbolj ustrezal kvalitetnim predpisom. Generalni remont vlečno ravnalnega stroja je potekal s precejšnjo zamudo. Zaradi tega so pri vlečenemu jeklu tudi nenormalni zaostanki za predvidenim planom, ki je bil dosežen le 60,5 odst.
Od mehansko predelovalnih tozdov so predvideni plan presegli Orodjarna 16,6 odst., TRO 18,0 odst., in Kovinarstvo 9,1 odst. Vsi ostali tozdi so za predvidenim planom zaostali. Pri Strojih in delih je ovirala proizvodnjo slaba litina, nekaj proizvodnje pa je ostalo tudi neodpremljene v obratu, v Pnevmatičnih strojih je primanjkovalo votlosvedrnega jekla, Industrijske nože pesti droben asortiment, dokaj neugoden asortiment ima tudi Vzmetarna.
PRODAJA NA DOMAČEM TRGU
Tudi v juniju je potekala prodaja na domačem trgu dokaj uspešno, saj je bil količinski plan presežen za 19,3 odst., v kumula-
tivi 22,4 odst., vrednostno pa 46,7 odst., v kumulativi 23,0 odst. Za količinskim planom so zaostali tozdi:	Jeklolivarna,	Jeklovlek,
Stroji in deli, Vzmetarna in Bratstvo, za vrednostnim pa le Kovinarstvo. Zasedenost z naročili je zadovoljiva, naročil primanjkuje le pri stiskalnicah.
UVOZ
Pomanjkanje niklja se je nadaljevalo tudi v juniju, ker Slovenijales še vedno ni dobavil 60 ton tega materiala iz ZSSR. Primanjkljaj smo pokrili z nabavo Ni-sintra s konvertibilnega področja. Stanje pri Fe-kromih in pri grafitnih elektrodah se je izboljšalo, pri ostalih ferolegurah pa so zaloge nad kritičnimi.
V juniju je začelo primanjkovati plina argona, in sicer zaradi večje porabe v Jeklarni in slabših dobav domačih dobaviteljev. Povezali smo se z avstrijsko firmo AGA in upamo, da bodo prve dobave stekle konec avgusta. Pri ostalih materialih problemov ni in so bili oskrbljeni v zadostnih količinah.
IZVOZ
V juniju je bil izvoz predvsem na konvertibilno področje dokaj uspešen, saj smo predvideni dolarski plan dosegli 97,7 odst. Izvozni načrt so presegli tozdi Jeklolivarna, Valjarna, Vzmetarna, zelo pa so se mu približali tudi Stroji in deli ter TRO.
Ameriški kupci omejujejo odpoklice za izdelano blago, ker imajo prekomerne zaloge, zato je del izdelanega blaga tozdov Industrijskih nožev, Orodjarne, Strojev in delov in Pnevmatičnih strojev ostal na zalogi pri nas. Iz istega razloga opažamo upad naročil tudi za 4. kvartal 1985.
NABAVA
Kljub ustavitvi dobav starega železa z jugoslovanskega trga se
zaloge niso zmanjšale zaradi dj bav iz ZSSR. Prejeli smo tu“' večje količine belega surovega # leza. Dobave fero legur so se 2a' radi regulacije cen izboljšale. P*1' čakujemo pa težave pri Mn lef rah zaradi redukcije elektro en3*' gije v Dalmaciji. Kljub napove) dani redukciji dobav zemeljski" plina, butan-propana in kurilni olja je bila dobava zadovoljil Motena je bila le oskrba z arff nom zaradi izpada proizvodu" pri proizvajalcih.
Pri ostalih materialih, potre*1 nih za reprodukcijo in vzdržeV) nje, je predvsem opazno poro311' kanje barvnih kovin, a najbolj področju bakrenih izdelkov. “ vedno smo slabo založeni pri P° sameznih vrstah obdelovalni orodja, predvsem tam, kjer gre * naše specifične zahteve. Trgov*1)1 so izredno slabo založene z 1 ei& in jih moramo pogosto nabavlj3 iz uvoza. Primanjkuje tudi nek) terih vrst pločevine za ind. n°lt in krožne žage. Material je si# naročen, vendar proizvajalci n*5® potrdili želenih rokov, ki so P nas običajno kratki. Problem 23 skočnikov za pnevmatične stre)1
ei'
bo v kratkem rešen, ker so m1 tem že prispele nove votlice.
IZKORISTEK DELOVNEGA CASA
V juniju je znašal izkoristek & lovnega časa 81,84 odst., odsoti* sti pa 18,16 odst. Odsotnosti so ” le razdeljene takole:
— letni dopust	7,81
— izredno plačani dopust 1»J0(
— službena potovanja 0,31
— bolezni	7,1®
— druge plačane odsotnosti 1.®® .
— neplačane odsotnosti 0,6
— ure v podaljšanem del. času
OSKRBA Z ENERGIJ0
V juniju je bila dobava prin1^ ne energije redna, prav tako 1* proizvodnja sekundarne cnerS**-Tako so bili redno oskrbovani ' porabniki, nekoliko slabša jo ** le oskrba z argonom.
ji
Poraba energetskih medijov junij tako znaša:
— elektro energija	21,402.053 k'',
— zemeljski plin	3,736.664 S"1
— butan propan	36.931	k*
— kurilno olje	726.230	M,
— acetilen	3.964	n1®
— hladilna voda	1,465.410 ^
— higienska topla	.j
voda	7.750
— para	4,970.000	k**
— kisik	445.054	k*
— komprimiran	J
zrak	5.550.000
— čisti dušik	21.582	A1 .
— tehnični dušik 36.8601,1
— argon	2.328	01
Oznake
Delo delavskega sveta Železarne Ravne
. klavski svet Železarne Ravne ^ na svoji 8. seji 28. 6. 1985 fPnejel naslednje važnejše sklepe
m stališča:
Zadolžil je odbor za dohodkov-a vprašanja, naj preuči zahtevo ^ avskega sveta tozda Jeklarna, . se učenci in študenti na po-^ niškem delu, ki polno nado-esčajo odsotne delavce, plačajo 0 dejansko opravljenem delu.
1 ^reiel je poročilo o delu ko-nvnih izvršilnih organov. Sprejei je usmeritve in aktiv-sti za svoje nadaljnje delova-Je’ s tem da je treba usmeritve u . metode in načinov dela pVe'javljati takoj, ostale zadeve '. v skladu s programom. Usme-Ve> za katere so potrebne spre-,ernt>e samoupravnih splošnih °v, se bodo izvedle v okviru Pfememb statuta in drugih sa-°uPravnih splošnih aktov. p^Prejel je informacijo o delu f , Pvojektu Razvoj poslovanja in /^niziranosti Železarne Ravne
intSe Pr* tem zavze* za čimbolj enzivno nadaljevanje dela na le*d projektu.
^ Sprejel je poročilo o delovanju °zkov kvalitete in se seznanil ^Priročnikom za delo krožkov alitete (nanj nima pripomb) in Jročil0 o prijavljanju in izvaja-11 koristnih predlogov.
Ukr	Je	poročilo o izvajanju
njaeP°v za izboljšanje poslovati^111 Poročilo o stanju v tozdu Ceš6 v° in se strinjal z načinom V;'n.ia problemov v tem to-bi ' tem je pozval poslovodje or ter vse organe in de-e- da si maksimalno prizade-
vamo, da bi tudi v poletnih mesecih dosegli zastavljene poslovne cilje.
Sprejel je plan dohodka Železarne Ravne za obdobje januar— september 1985, ki je 7,135.000 din. Poslovodni odbor železarne mesečno določa potrebno fakturirano realizacijo in konvertibilni izvoz glede na gibanje cen.
Kot normativ za mesečno in dohodkovno stimulacijo je delavski svet določil 95 °/o plana dohodka, kar predstavlja 6,78 mio din.
Zaradi velikega porasta cen na trgu morata tozd Komerciala in tozd RPT pri oblikovanju in sklepanju pogodb sproti analizirati učinke in zagotavljati aku-mulativnost prodaje.
Delavski svet je obravnaval politiko cen v letu 1985. Ugotovil je, da Železarna Ravne ne odstopa od družbenih usmeritev in družbeno priznanih cen. Vseskozi pa si prizadeva za doseganje boljših poslovnih rezultatov skozi ukrepe za večjo produktivnost, štednjo, izkoriščanje kapacitet ipd.
Sprejel je analizo uresničevanja srednjeročnega plana v obdobju 1981—1985. Ugotovitve iz analize morajo biti osnova usmeritvam nadaljnjega razvoja. V
V pripravljalnem času
naslednjem obdobju se moramo zavzeti za prestrukturiranje izvoza v korist finalnih izdelkov ter preučiti raznolikost asortimenta izdelkov, odpraviti ozka grla v nekaterih tozdih, ki so vzrok za nezadovoljivo dobavo materialov, vsi tozdi pa se mora-
jo z enako mero zavzemati za realizacijo izvoza ne glede na to, če niso direktno izvozniki.
Delavski svet ni sprejel predloga o spremembi lastne udeležbe delavcev pri malici. Zadolžil je poslovodni odbor, da skupaj s tozdom Družbeni standa"d predlog ponovno preuči in ponovni predlog, če se tako odloči, pred delavskim svetom posreduje v obravnavo v tozde in delovne skupnosti.
Sprejel je pravilnik o knjigovodstvu, upoštevajoč spremembe in dopolnitve k osnutku, oblikovane na delavskih svetih tozdov, z dopolnitvijo, da je treba v pravilnik vnesti nov člen, s katerim se opredeli, da ga uporabljajo tudi v dislociranih tozdih, zaradi specifičnosti organizacije knjigovodstva pa se zanje izdelajo posebna navodila.
S 1. 7. 1985 je za mandatno dobo štirih let imenoval Mitja Sipka za ravnatelja tozda Kontrola kakovosti, Dušana Vodeba za ravnatelja tozda Projektivno izvajalni inženiring in Jožeta Ša-terja za ravnatelja tozda Družbeni standard.
Dal je soglasje k imenovanju ravnateljev tozdov spremljajočih dejavnosti: za Romana Habra, ravnatelja tozda SGV, Janeza Bratina, ravnatelja tozda ETS, in Petra Vogla, ravnatelja tozda Transport s 1. 7. 1985 za mandatno dobo štirih let.
V ponedeljek, 8. julija, je bila v sejni sobi DPO akcijska konferenca osnovnih organizacij sindikata Železarne Ravne. Delegati osnovnih organizacij, bilo jih je 20, so poslušali poročilo predsednika konference o dosedanji razpravi o osnutku SaS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje in delitev dohodka v sozdu Slovenske železarne ter sprejeli naslednja stališča do določil tega akta, ki naj bi ga v delovnih organizacijah sozda sprejeli še letos:
1. Kljub pripombam in zahtevam, da je treba sistem delitve zaradi razumljivosti in lažjega dojemanja kar najbolj poenostaviti, je osnutek SaS strokovno zahteven in težko razumljiv.
2. Za lažje razumevanje in ugotavljanje prednosti novega sistema v primerjavi z dosedanjim je nujno izdelati primerjalne izračune z obrazložitvijo in komentarjem, tako za delovno organizacijo kot za posameznika.
3. Ni sprejemljiva ukinitev deleža OD za stalnost in delovno dobo. Večina meni, naj ta kriterij pri prispevku za minulo delo še naprej ostane.
4. Enkratna nagrada za izjemne delovne uspehe je po svoji vsebini vprašljiva, kolikor pa bi se zanjo odločili, je treba v aktu opredeliti merila, po katerih bomo te nagrade priznavali.
Pušeljc s halde
Ugotovil je, da so vsi tozdi in delovne skupnosti sprejeli načrt naložb v osnovna sredstva za leto 1985 in zahteval, naj se načrt naložb v letu 1986 pripravi najpozneje v aprilu.
Tozd Družbeni standard mora v poletnih mesecih ojačati nadzor na rekreacijskih objektih.
(Vir: sklepi in stališča 8. seje delavskega sveta Železarne Ravne)
5. Precizirati je treba določbo o obračunu amortizacije, predvsem o tistem delu, ki se lahko všteje v akumulacijo. Posebno pozornost je treba nameniti količniku »t«, ki opredeljuje razliko v poprečnih OD med delovnimi organizacijami sozda in gospodarstvom SRS.
6. V sporazumu je treba natančneje določiti odgovornost za njegovo uresničevanje oziroma sankcije ali posledice za tiste, ki njegovih določil ne bodo uresničevali.
7. Nujno je, da v sozdu Slovenske železarne sprejmemo akt, ki bo v DO sozda zagotavljal enotnejšo politiko glede delitve sredstev za OD v skladu z rezultati dela, medtem ko naj bo sistem delitve znotraj DO v skladu z razmerami in posebnostmi posameznih delovnih organizacij.
8. Ker osnutka SaS niso obravnavali v vseh tozdih in delovnih skupnostih in ker razprava ni bila poglobljena, je treba o predlogu SaS organizirati široko javno obravnavo, da se bo večina delavcev z vsebino dejansko seznanila in se bo o predlogu lahko tudi odločila. Pred tem je treba organizirati dobro in dovolj obsežno inštruktažo za nosilce razprav.
(Vir: zapisnik akcijske konference)
Stališča sindikata do sozdovskega SaS
DELAVCI IMAJO BESEDO
»ČE BO ZDRAVJE, SE KMEČKEGA DELA NE BOJIM«
Zanimivo, da imajo pred delavci, ki jih predstavljamo v tej rubriki, v zadnjem času velikokrat besedo njihovi sodelavci. Tako tudi v tem primeru: eden je v imenu še več drugih predlagal, da bi Dragico Osrajnik, strugarko iz lahke strugarne tozda Stroji in deli, predstavili v iFužinarju; da je pridna, dobra sodelavka in da si, preden zapu-
Dragica Osrajnik
sti železarno, to zasluži. Pri svojih 29 letih odhaja namreč na kmete.
»Teče mi 13. leto dela v železarni, zdaj pa sem se odločila, da ga prekinem. Že 7 let si z možem urejava kmetijo v Hudem kotu na Pohorju in tja zdaj oba odhajava. Morava, ker je hoditi na šiht, vzgajati tri otroke in opraviti še vsa dela na kmetiji prenaporno. Poleg tega je naša kmetija zelo daleč. Če bo zdravje, se kmečkega dela ne bojim,
saj ga rada opravljam. Bo pa vsaj zaenkrat zame to velika sprememba. Navajena sem na fabriko, s sodelavci sem se dobro razumela, za nikogar ne bi mogla reči kaj slabega, za njimi mi bo žal. Žal mi bo seveda tudi za plačo, rednim dohodkom, vendar predvsem za kolektivom, družbo, že zelo mlada sem se zaposlila, saj nas je bilo doma veliko otrok, in tako sem se na fabriko navezala, čeprav sem najprej želela postati trgovka.
Če se naporno delo doma pozna na delu na šihtu? Se zgodi, da včasih zaradi garanja doma na šihtu ne moreš dati vsega od sebe, a jaz nisem imela posebnih težav. Zdaj, ko vidim, da dvojno delo ne gre več, odhajam. Da se umaknem, je gotovo prav tudi zaradi mlajših, ki čakajo na zaposlitev.«
»V PORTOROŽU BI LAHKO BILO ŠE BOLJŠE«
Enkrat poleti v železarni ni moč dobiti enega, drugič drugega. »Na dopustu,« rečejo sodelavci. Večina se preseli v toplejše morske kraje. Nekaj čez 2000 jih s svojci pride z najlepšimi željami v Portorož, v fabriški dom. Kako je, se pogovarjajo med seboj. Nekaj jih je očitno dobre volje, nekaj očitno slabe. Nič nenavadnega: kolikor ljudi, toliko različnih ocen.
Ocena Adolfa Kamnika, pulti-sta na lahki in srednji progi v tozdu Valjarna, je takšna:
»Približno desetič sem že v Portorožu, in rečem, da bi bilo čisto kaj drugega, če bi bil dom zaprtega tipa. Preveč je »tujih« gostov, ki nimajo z železarno nobene zveze. Vse je zasedeno, ko pride domač človek, ne more
dobiti jesti. Tako se je zdaj enkrat zgodilo. Hrana je v redu. Če ne bi bilo drugih, mislim da bi lahko tudi pijačo imeli cenejšo.
Jaz sem skoraj vedno privat, je v redu, le hoja me moti, saj je dlje od plaže. Plaža je problem zase, tudi pot do nje. Kako dolgo že govorimo o podhodu ali nadhodu?
Adolf Kamnik
Mislim, da je prav, da fabrika toliko vlaga v Portorož, vendar se mi zdi, da bi za tak denar, kot smo ga vložili, lahko imeli še večji in še bolj urejen kompleks. Tako pa še ni vse, kot bi moralo biti, čeprav je res, da za tak denar ne bi nikjer boljše letoval.
V teh letih, ko hodim v Portorož, sem opazil, da je bil včasih bolj za tiste z nižjim socialnim položajem, zdaj pa hodijo sem tudi »gospodje« s šolami in lepim dohodkom. Vsi smo tukaj. Zakaj, je vprašanje: ali je v domu toliko boljše ali pa so se tudi oni začeli bati za denar.«
S prostim očesom
»Ce hoCeš uspeti,
MORAŠ BITI TRMAST KOT MRTEV KONJ«
V smernice za srednjero® plan 1986—1990 smo v Železar*11 Ravne zapisali tudi, da bomo P? stopoma povečali delež prodaj* domačega znanja. Bolj ga bon10 negovali in razvijali, prej bo možno. Naloga je predvsem Pfe našimi mladimi strokovnjaki-Imajo dovolj možnosti za str?' kovno in raziskovalno delo, F železarna k temu vzpodbuja?
O tem dipl. inž. Henrik Kaker’ raziskovalni delavec za metal«' grafijo v tozdu RPT:
»Načelno ti železarna daje ©°' žnost za razvojno delo, praktik pa prihaja do mnogih proble' mov. če hočeš uspeti, moraš bi* vztrajen in trmast kot mr!c' konj. Sprijazniti se moraš z ne" katerimi stvarmi, kot npr.: omc" jena literatura, omejena sredstv za nabavo opreme, da ne govor? mo o stimulaciji itd. Nabava 1*' terature — to je pravzaprav n*3' lenkost, a te lahko pri delu on«'
Henrik Kaker
mogoči. Jaz sem pri svojem J3' ziskovanju vezan na amerisk literaturo, če je ne dobim v lezarni, jo moram iskati po Pf*' vatnih kanalih, včasih jo kup1™ tudi sam. Moraš se znajti, dr*1' gače je težko. Le tako lahko str«' kovno napreduješ. Pogrešam t? . neposredne pohvale ah krit1*? za svoje raziskovalno delo. S«™ čisto samostojen, in to za ml« dega strokovnjaka ni vedno d°' bro.
Koliko te delovna organizacij k razvojnemu delu vzpodbuja, '> različno od ene do druge. Pri ^ je tako, kot sem povedal. malo se še zavedamo, da boS v postindustrijski dobi naj«3' žnejša znanje in informatika. K hočemo v korak s »high teacj* industry«, moramo stimuli*'3 razvoj znanja, tudi z denarje^ Tega v železarni ni. Na pov^j sili teorija enakih želodcev, , vodi v družbo, v kateri bomo ' revni. Taka družba pa je sla« vsaj po mojih kriterijih.«
»VSE NADURE OB REMONTIH BI MORALE BITI ZAKONSKE«
Vsako poletje so v železa*^ aktualni tudi remonti. Mor% biti v tem času, da lahko ^ »redna proizvodnja« na dop11^ Ponekod, npr. v Valjarni, 0
k
ganejo celi kompleksi, drugje posamezni stroji in naprave. Za-
čne
se intenzivno delo vzdrže-
Jjkev. Po cele dneve morajo na Mak ^'c|en me£J njimi je tudi za Hirtl, strojni ključavničar jQ^vzdrževanje Valjarne, tozd
»Pravzaprav se vsi vzdrževalci kontov bojimo. Delo je na-p°Fn°. hkrati pa zelo odgovorno, fn^^jn *as- ie za remont to-D ° določen, mnoge ovire (npr.
manjkanje rezervnih delov) šlo y,ežkrat preprečujejo, da bi delo naprej. Vseeno nam s 0 Vdevanjem navadno uspe praviti remont do roka.
lPfartl npravljam remonte že 16 itn' °^kar sem v fabriki. Zdaj j arn mlado skupino in pričaku-lijv’ bo čez kakšno leto od-na- Potem bo laže.
turi' retnonti so nujno povezane lik nac*ure- Tn pa se odpre ve-izn ^F°blem. čeprav ga še nismo $ku • . drugje kot na delovni Iji Pmi, nas zelo žuli. Nadure, Jih opravljamo ob remontih,
V
Bila pa sem že prvi dan razočarana. Pričakovala sem namreč, da nam bodo tovarno razkazali. Tako pa imam nasproti halo, in nimam pojma, kaj v njej delajo. Mislim, da bi nam na počitniškem delu lahko en dan namenili za ogled železarne. Sicer je
jf*. ■
Maks Hirtl
Jerale biti brez večjega dav-ti bi se morale kot tiste t0 . ur. Delati jih ni naša želja, pr..Je Potreba fabrike. Že vna-načrtujemo remont, s tem že če? uadure in jih moramo delati, udi ne vedno z veseljem.«
»Na počitniškem delu se Čutim KORISTNA«
jp^kr°S 360 delaželjnih mladih t)fo?el° srečo, da je našlo svoj škj or v fabriki že prvi počitni-^teriles6c, si tako zaslužilo in ijat T) šlo s polnimi žepi zaprav-.j m- Drugih 320 je moralo a s nočeš na šiht šele avgu-aa počitnice brez svojega ve rJa. pa potem vračati dolgo-
HiK0t^ Prvimi je bila tudi Vero-Hh i u^n*k> študentka tekstilne
ku^osije. Vzeli so jo v čajno v tozda Družbeni stan-MkA vdkdj se je odločila za fa-*° m kako je?
da si bom zaslužila za kakC' Sicer bi si lahko poiskala 0 delo prek študentskega Ve6dSa’ ^ je zdaj na Ravnah, vjj ar tam preveč časa zapravi.- čakanjem na zaposlitev, P^em zaslužiš več. V že-63 s„ 1 ni treba čakati na delo, ^ dalj jasa je.
je tr.°s imam prvič počitnice ce-jiem .Mesece, zato enega z vese-0tn ? am- Potem z večjim užit-aPravljam svoj denar.
toliko, kot bi lahko. V kovačnici sta dva, eden je ta naš v pripravi dela. Za razliko od drugih tozdov ga nismo ustanovili po potrebi, za reševanje konkretnega problema, ki se je pojavil, ampak zato, da bi bil oblikovan, če bi do problema v proizvodnji prišlo. Tako je ustanovljen za daljši čas in tudi skupina je stalna.
S to metodo dela smo že rešili okrog 6 problemov. Ni delal samo krožek kvalitete, ampak smo k sodelovanju povabili tudi druge odgovorne. O rezultatih je še prehitro govoriti saj so krožki šele nekaj časa.
Krožki kvalitete so po mojem mnenju koristna metoda dela. Ljudje, določeni vanje, si za rešitev nekega problema bolj prizadevajo kot sicer, in hkrati iščejo probleme, čeprav ni rečeno, da jih drugače ne bi. Biti član krožka je zahtevno in odgovorno.
Menim, da bi bilo treba to metodo dela delovnih skupin v železarni še bolj uveljaviti. Mogoče bi bilo treba tudi določiti človeka, ki bi imel nad njo pregled, ki bi koordiniral delo itd. Tako pa smo v tozdih v glavnem prepuščeni sami sebi.«
Helena Merkač
UREJANJE DELOVNIH NORM
Veronika Sušnik
res, da je med nami veliko takih, ki jo najbrž že poznajo, a vseeno.
Drugače mi je tukaj všeč. Čutim se koristna, saj s sodelavko, ki je tudi na praksi, nadomeščava žensko, ki je tu redno zaposlena. Tako vsa dela opravljava sami, če je treba pomagava tudi v kuhinji.
Zanimivo je, ker imam stik z delavci. V glavnem so prijazni, le včasih kdo, pa navadno zaradi malenkosti, tečnari.
Po delu sem zelo utrujena.^ Je pa po svoje boljše hoditi na šiht kot študirati, saj si popoldne prost, brez skrbi.«
»KROŽKE KVALITETE BI BILO TREBA BOLJ UVELJAVITI«
Po podatkih iz junija je bilo v železarni ustanovljenih 39 krožkov kvalitete (kot posebne metode dela delovnih skupin). Največ jih je zaživelo v Valjarni — 17, po trije v RPT in Družbenem standardu, po dva v Kovačnici, TRO, Kovinarstvu, Armaturah in v KSZ, po eden v Jeklarni, Orodjarni, ETS, PII, Gospodarjenju in TSD.
Jože Vošner, tehnolog v Kovačnici, je član enega od krožkov v tem tozdu:
1. V življenju ni nobena stvar dokončno rešljiva, ampak jo moramo postopno dopolnjevati. Takšno je tudi zelo občutljivo področje študija dela in časa. Stalno je podvrženo izboljševanju. Eden od občutljivih elementov delovanja službe, ki se odraža v delavčevem žepu, je tudi ugotavljanje realnih delovnih normativov, ki daje pridnim več, ostalim manj. Vendar normativi v osnovi služijo za realno planiranje proizvodnje.
2. Argumenti za potrebe po izboljševanju
Od leta 1976 do danes se je sistem zaradi niza faktorjev odklonil od normalnega stanja. Najbolj vidimo to na prvem diagramu, kjer so navedena normalna in sedanja stanja rasti doseganja osebnega dohodka na osnovi normativov in ostalih korektur v zadnjih devetih letih.
Vidimo, da je odklon sistema 122,4 »/o rezultat stremljenja k večjemu osebnemu dohodku. Fizična produktivnost dela se v istem času ni bistveno povečala.
Norma naj ne bi bila osnova za delitev osebnih dohodkov, ampak realna možnost izkoriščanja proizvodnih kapacitet.
3. Pogodba
Za normalizacijo stanja se je delovna organizacija odločila, da pritegne k sodelovanju Zavod SRS za produktivnost dela iz Ljubljane. V maju je bila podpisana pogodba, v juniju pa smo začeli s projektom za izboljšanje stanja v naši delovni organizaciji.
4. Načrt dela
Način dela je v projektnem izvajanju, ki traja eno leto. Na osnovi argumentov smo skupno izdelali načrt dela in ga razdelili na dve časovni obdobji.
5. Obdobje priprave
V prvi fazi bo izvedena analiza snemanja dejanskega stanja. Na osnovi analize bodo izvršene strokovne korekcije pravilnika, postavljena ustrezna organizacija službe in izdelana navodila za
v ad&ptkih w DO
m
no
iti
Drugi diagram kaže število doseganj normativov v poprečnem idealnem stanju za sedanje, preteklo in normalno stanje.
Za cilj smo si postavili realne normative, ki bodo postavljeni na osnovi dejanskega stanja. Iz tega sledi, da naj bi bila norma, koliko se lahko naredi.
operativno izvajanje sistema delovnih norm.
6.	Obdobje urejanja
Po sprejemu dopolnjenega pravilnika o delovnih normah bomo začeli uvajati pripravljene izboljšave. Preverjanje delovnih (Nadaljevanje na 6. strani)
Jože Vošner
»Na splošno so krožki kvalitete zaživeli, čeprav še mogoče ne
k
igllf
' 5-
fggsgm
D o selan % norm«
brati kable in druge nerabne elemente, nato postavimo na določena mesta novo opremo, izdelamo police in kanale za kable (kolikor jih zaradi proizvodnje ni bilo mogoče pripraviti že prej), montiramo vse porabnike, indikatorje, zaščitne ter pozicijske elemente. Skrbimo, da so kabli in oprema na varnih mestih ali pa jih še posebej zaščitimo. Na vrsti je izdelava kabelskih špic; po preizkusu kabelskih žic pa končno priključimo kable.
Sledi preizkušanje. Najprej preizkusimo krmilni del, nato pa celotne naprave — v živo.
Tak način dela ima velike prednosti, saj:
— s sodobnimi načrti in preglednim načinom montaže si olajšamo vzdrževanje
— elektrikarji dobro spoznajo naprave, ker jih sami montirajo; s tem tudi strokovno napredujejo
•tC<
djem, levi in desni linčal, nastavi valjev ter žago).
Med letošnjim remontom smo:
— rekonstruirali mazanje ogf° ^ na srednji progi
— obnovili del stikalne oprefll (krmilni del za valjčnice)
— pregledali vse motorje (60) vse pomožne pogone srednje Pr°* predvsem drsne obroče ter up°rC
— pregledali krmilne omarice omarice za moč, ki so pod prog0
vJjt«
— preizkusili smo tudi vse za> na srednji in lahki progi.
* R
Da je peč lahko obratovala jj den dni v času remonta, smo *af varnosti vzdrževalcev naredili P05^ no instalacijo za pečne valjČnicc transporter.	b
Letošnji program remonta n* progi je zelo obsežen in ga bo dokončati v dogovorjenem roku-
(Nadaljevanje s 5. strani) normativov in izdelave racionalizacij iz študija dela in časa bo postala v korigiranem sistemu stalna in neprekinjena naloga.
7. Zaključek
Cilji, ki se jim bomo zavestno približevali, so:
— izdelava realnih normativov za načrtovanje proizvodnje
— izdelava racionalizacijskih predlogov na področju študija dela in časa
— preverjanje delovnih norm.
Vodja projektnega tima Aleksander Ristič
V centralni delavnici SGV izdelujejo nadomestne dele vseh vrst
BESEDA TOZDOV
REMONTI
— vgrajujemo sodobne in zanesli' ve elemente, na najbolj zahteva' mestih tudi uvožene, za kar ima v* razumevanje tudi vodstvo naše?1 tozda
— kolikor je v naših razmerah n'0 goče, unificiramo električno opre®0, s čimer se prav tako povečuje tovalna zanesljivost in lajša vzdrževanje proizvodnih naprav.
Zadnja leta smo v Valjarni n" remonti rekonstruirali:
— vse pomožne pogone lahke pr° ge (škarje za konce, gonilna vali zanke za valjanje ploščatih profil0'1 navijalna bobna, transportni tra podajno napravo, križ ter škarje z' rezanje profilov)
— glavni pogon lahke proge
— pulte za pomožne pogone sre nje proge
— enosmerne pogone na težki Pr° gi (delovne valjčnice pred in za ogr°
Beseda remont ima v železarni veliko pomenov: po slovarju tujk pomeni »popravilo, obnovo«, po fabri-škem žargonu pa še tozd, ki se ukvarja z remonti, to je SGV. Največkrat pa pojem uporabljamo, kadar imamo v mislih večja popravila in preglede, ko gre za tako imenovane »generalne« ali »letne« remonte. Ti so najbolj potrebni v obratih, kjer je proizvodnja neprekinjena, predvsem v Valjarni, Jeklarni in deloma v Kovačnici, občasno pa tudi na posameznih stro-
jih in napravah v vseh drugih proizvodnih tozdih. Remont imata na skrbi tozda ETS in SGV. Naprosili smo nekaj vodstvenih delavcev iz obeh tozdov, da so spregovorili o letošnjih letnih remontih. Prvi je bil na srednji in lahki progi Valjarne od 24. junija do 8. julija, drugi naj bi bil na težki progi Valjarne in v jeklarni II od 5. do 18. avgusta, medtem ko remont 1200-tonske stiskalnice v Kovačnici načrtujejo za 2. polovico av-
SKRBNE PRIPRAVE VSE LETO
Jože Potočnik, vodja elektrovzdr-ževanja v Kovačnici in Valjarni, je najprej razložil, kako elektrikarji pojmujejo in opravljajo remont, nato pa povedal, kaj obsegajo letošnja remontna dela v Valjarni in Kovačnici.
»Letnega remonta ne razumemo tako, da bi mesec ali dva pred začetkom del ugotavljali, katere naprave so tako dotrajane, da brez popravil ne bi mogle več obratovati, in bi se potem lotili teh. Načrt za remont naredimo že leto prej, saj so priprave nanj mnogostranske in obsežne:
• S proizvodnim tozdom se moramo sporazumeti o času letnega remonta in o tem, kaj bo glavno težišče dela; skladati se mora namreč s predvidenimi novimi gradnjami.
• Sprejeti moramo idejne rešitve in način dela. Navadno se odločimo, da določeno napravo v celoti ali delno rekonstruiramo. Najti moramo prostor za novo stikalno in komandno opremo, določiti, kako bosta nameščeni, kje bomo napeljali kable in podobno.
• Izdelamo načrte, ki morajo biti kar najbolj pregledani in omogočati enostavnost in funkcionalnost naprav.
• Opremo montiramo na takih mestih, da je lahko kar največ vgradimo pred uradnim začetkom remonta.
Stikalno opremo vgrajujemo na sodoben način, v zaprte prostore in na odprta ogrodja, ker jo je tako najla-
že vzdrževati. Nameščamo jo na enem mestu, da imamo nad njo boljši pregled.
Komandno opremo vgrajujemo v pulte, ki stojijo, če je le mogoče, v zaprtih prostorih, komandni elementi pa morajo biti razvrščeni pregledno in tako, da je z njimi kar najlaže rokovati.
Ko nastopi uradni 14-dnevni remont, je treba seveda vse pripravljene dele vgraditi in naprave usposobiti tako, da omogočajo nemoteno proizvodnjo.
Najprej je treba odstraniti staro komandno in stikalno opremo, po-
1
inštruirali bomo namreč glavni po-Son.
. Naredili bomo nov pogon Ilgner-)evega pretvornika, za kar moramo
H3 n	•
novo prevezati 4 visokonapetost-Jelice in narediti relejno ploščo. 3rni srno izdelali in montirali novo Ornaro zaščitnih stikal za enosmerni ^jotor ter dve komandni plošči v ka-1111 dežurnih elekrikarjev, pa še pr-0 Polje nizkonapetostne plošče.
Na glavnem pogonu težke proge bomo naredili novo vzbujanje valjčnega motorja in dinam Ilgnerjevega pretvornika, ki dajeta tok za valjčni motor. Pri rekonstrukciji je sodeloval tudi Rade Končar, ki je izdelal regulacijske omare.
V Kovačnici je letos na vrsti rekonstrukcija 1200-tonske stiskalnice; zanjo bomo naredili novo stikalno in komandno opremo.«
k;
veliko sprotnih popravil nam ovira
PRIPRAVE NA REMONT
Iva" Jezernik, delovodja elektri-arjev v jeklarni II, je imel na skrbi
.r*prave za remont v tem obratu.
0vedal je:
‘Medtem ko bodo imeli jeklarji v Vl topilnici kolektivni dopust, bo-
0 'tneli vzdrževalci v tej hali velijo dela. Popravili in obnovili bomo
Se> kar se bo v tem sorazmerno krat-Keitl času dalo.
Priprave na remont potekajo pri ^as Podobno kot v Valjarni. Letos .°m° imeli največ dela z rekonstruk-)° 70-tonskega livnega žerjava. Zanj 0 izdelali novo celotno elektro ^ Premo, instalacije, kabino, naredili o nove krmilne naprave in žerjav delali z drsnih vodov na kabelsko oh l ie boli zanesljiva; ker ni ’ ko veliko manj zastojev za-y 1 rednega vzdrževanja, kar je bilo st te.rn, obratu prav kritično. Rekon-ije )’e potreben tudi drugi žer-> vendar je v tako kratkem času CrPogoče obdelati oba, dela in pri-rav je veliko že za enega. i.,^edeti je treba, da je v jeklarni ve-0 sprotnih popravil, zato se elek-karji ne morejo mirno posvetiti Popravam na remont. Prav zaradi te-l! Priprave na letošnji remont niso
1 e take, kot bi si želeli, čeprav smo Uredili veliko. Omare s stikalno in °mandno opremo smo izdelali sami,
dovala je montažna skupina elek-r arjev iz Strojev in delov. Težko dobili novi material, čeprav smo 5 ze zdavnaj naročili. Na jugoslo-amkem tržišču še vedno ni dobiti
elektromateriala. Opremo za žerjav smo uvozili, nekatere dele, npr. časovne releje, pa bomo uporabili stare. Sami smo izdelali kabelske vozičke.
V novi topilnici bomo letos obnovili tudi razsvetljavo, ki pa smo jo prepustili Inštalaterju, saj naša skupina (vsega 10 ljudi) ne bi zmogla še tega dela. Precej dela bomo namreč imeli tudi pri obeh 40-tonskih pečeh, kjer bomo sodelovali z delavci SGV in obnovili električno zaščito. Pregledali bomo še regulacijska stikala na transformatorju in v njih zamenjali kontakte za olje.
Naša naloga je, da med remontom spravimo naprave v tako stanje, da bo proizvodnja kar najdlje nemotena. Obnovljeni žerjav bo za novo topilnico velika pridobitev, še posebno, ker smo letos rekonstruirali že tudi krajni žerjav na pripravi vložka. Ob dveh obnavljcnih nam bo tudi laže sproti vzdrževati ostale žerjave.
Naši ljudje se zavedajo, da je letni remont zelo pomemben, zato tedaj ne odhajajo na dopust, težko pa jih je držati na delu tudi v času pred njim, kar pa bi bilo skoraj nujno, saj le celotna skupina lahko omogoči intenzivne priprave.
Uspešnost remonta je seveda močno odvisna tudi od sodelovanja z ostalimi vzdrževalci, predvsem s SGV, in od stanja naprav, kakršnega ugotovimo ob pregledih. Če je veliko nepredvidenih napak, se lahko remont tudi zavleče.«
Lazo Savič, vodja strojnega vzdržc-va”'a v SGV, je o letošnjih remontih aljarni in Jeklarni dejal:
Si '•y etos smo na sredni> in lahki pro-y .Valjarne pregledali valjčnice, preje h?6	in zamenjali vse, kar
ž no že tako obrabljeno, da ni več nja °CaVl jal° zanesljivega obratova-Ro '.J^dvsem tudi jermenice na po-'h. Delavci iz delavnice valjev in atur pa so pregledali in popravili "r°dja.
t> letni remont se tudi mi vse le-Ža ^riPravijamo, vendar smo le s te-8cl° UsPeli pripraviti vse potrebne Pravočasno. Strojne zmogljivosti t0 so namreč daleč premajhne, za-strio v veliki meri odvisni od zu-doy izvajalcev in proizvodnih toz-v ^ železarne. Največ uslug iščemo j,r \r°jih in delih, Kalilnici in Orodij, Mjim naša naročila motijo pro-SL .°’ zato jih ne sprejemajo radi. sre(j Ppina, ki je skrbela za remont ie in lahke proge v valjarni, se del 0 izkazala; vodja Nabernik ter v°dja Melanšek in Cehner so jo
Stikalno opremo za žerjav v jeklarni 2 so montirali tudi ponoči
vu. Nameravamo ga rekonstruirati in povečati njegovo nosilnost od 70 na 75 ton.
Med remontom poteka delo zelo intenzivno, navadno delamo vsak drugi dan po 12 ur. Delavci so prizadeti, saj je zakonsko dovoljenih samo 30 nadur v mesecu. Pri remontu srednje in lahke proge je bila stvar
olajšana, saj smo ga začeli že junija, končali pa julija, avgusta pa bo drugače, saj bo remont sredi meseca. Menim, da bi morali za take primere, kot so letni remonti, odobriti več nadur z normalno obdavčitvijo. Remont pomembnih agregatov je nujno opraviti v kratkem času, za to pa osemurni delavnik ni dovolj.«
TEŽAVE STROJNE OBDELAVE
^MONT JE NUJNO OPRAVITI V KRATKEM CASU
dobro vodili. Sodelovali so tudi zunanji izvajalci, delavci Hidromonta-že, Inštalaterja, Kograda, naši varilci. Z medsebojno pomočjo in razumevanjem so dela uspešno opravili celo dan pred rokom.
Ker je peč obratovala še v času remonta, smo imeli tudi nekaj težav, vendar smo delo organizirali tako, da je šlo. Delavci so se zavedali, da je potrebna večja pazljivost, zato poškodb ni bilo.
Tudi za remont težke proge smo se intenzivno pripravljali. Upam, da med pregledom naprav ne bomo našli preveč nepredvidenih pomanjkljivosti in bomo vsa dela opravili uspešno in v določenem roku. Pri remontu težke proge bomo pregledali še kleščni žerjav in popravili tudi na njem, kar bo treba.
Ko bo stala težka proga v Valjarni, tudi jeklarna II ne bo obratovala. Opravili bomo remont obeh 40-tonskih elektroobločnih peči, glavno delo pa nas čaka na 70-tonskem žerja-
Adolf Žnidaršič, vodja centralne delavnice SGV, se je v pogovoru poglobil v prostorsko problematiko delavnice in v težave vzdrževanja, ki nastaja ob stanju na tržišču — tudi zaradi premajhnih strojnih zmogljivosti SGV.
»Pri vsakem remontu imamo težave s strojno obdelavo. Nič ni mogoče popraviti brez nadomestnih delov, ker pa jih nimamo na zalogi in jih tudi na tržišču ni, jih moramo narediti sami oziroma s pomočjo drugih tozdov.
Problem je v tem, da so naše zmogljivosti veliko premajhne, nimamo pa prostora, kamor bi mogli postaviti dodatne stroje. Velike težave imamo npr. z ozobljenjem. Včasih je bila tovrstna obdelava delo Pnevmatičnih strojev. Ko je ta tozd te stroje izločil iz proizvodnje, smo predlagali, da bi v železarni ustanovili oddelek za ozobljenje, vendar nas niso poslušali, ampak so te stroje dali Orodjarni. Mi jih nismo mogli vzeti, ker nismo imeli prostora zanje. Tako danes ozob-ljujejo v treh tozdih, kar zaradi slabe organizacije dela in dragega orodja povzroča velike težave. Ko bi imeli vse stroje v enem oddelku, bi v njem rasla strokovnost, povečal bi se tudi interes za to delo.
Po izselitvi Pnevmatičnih strojev iz stare hale bomo morda le tudi za naš tozd pridobili nekaj prostora, s čimer bomo lahko povečali naše
zmogljivosti in si olajšali delo. Ker pa se tovarna nenehno širi, so tudi potrebe po popravilih vedno večje, zato bomo vedno potrebovali tudi pomoč proizvodnih tozdov. Strojev za vse vrste obdelave pri nas pač ne moremo imeti. Zavedati pa bi se morali povsod, da če stroj stoji, je to slabo za proizvodnjo, zato usluge za nas niso nekaj nepotrebnega, ampak bi jih morali šteti kot prednostna opravila.
Še vedno je v železarni na strojih in napravah veliko nepotrebnih okvar, ki nastanejo zaradi slabega odnosa delavcev do njih ali zaradi nepoznavanja. V našem tozdu dokaj dobro skrbimo za usposabljanje kadrov, vendar še premalo. Ko dobimo nov stroj, ga šele začnemo spoznavati, namesto da bi ga spoznali že pri dobavitelju, ko pa pride v železarno, bi ga lahko takoj vključili v proizvodnjo. S tem bi pridobili več denarja, kot pa ga privarčujemo s tem, ko naših ljudi ne pošljemo na usposabljanje k proizvajalcu.
Vzdrževanje strojnih naprav bi nam močno olajšala uvedba preventivnega vzdrževanja, saj zdaj komaj gasimo okvare, ki se sproti pojavljajo. Vse, kar dobimo v roke, je nujno, vsega pa ni mogoče narediti naenkrat, že zato ne, ker je za vsako delo pač potreben določen čas, če pa še na vr-
(Nadaljevanje na 8. strani)
■
PLAČE NA PREPIHU
— »Razponi v OD so preveliki in se še povečujejo«. To je uravnilovska težnja, ki pa je manj prisotna. Gre za egalitarni sindrom, enotno značilnost jugoslovanske družbe, ki ob padanju kupne moči prebivalstva postane močnejši, vrednota socialne enakosti pa najpomembnejša. S prispodobo povedano: dokler lahko imamo vsi avtomobile, ni hudo, če jih ima kdo več, ko pa primerjava posega v eksistenčne potrebe, postane stvar boleča in tu ni več prostora za znanstveno logiko.
—• »Višina OD je prenizka«. Ta težnja je v najtesnejši povezavi z naraščanjem cen in OD v drugih DO s predstavo o lastni poslovni uspešnosti. Izraža občutek odtujenosti od odločanja v delitvi.
— »Potrebujemo enostavnejši sistem nagrajevanja«. Ta pobuda izhaja iz nenehnih sprememb ne le na področju delitve, ampak tudi v tehnologiji itd., iz dejanske zahtevnosti obračunavanja OD in iz pogostih sprememb v širši družbi, ki onemogočajo razumevanje dogajanja (npr. inflacija povzroča verižno reakcijo tudi na področju boleznin, pokojnin ...). Te spremembe povzročajo, da ljudje niso pripravljeni imeti tako sestavljenega OD, sploh pa njihovih variabilnih delov, in se počutijo varne s fiksnimi OD.
IZ ROK V USTA
Na vprašanje o življenju izven delovne organizacije smo dobili pravzaprav pričakovane odgovore. Kar 87 % anketirancev se pritožuje nad svojim socialnim položajem, bodisi nad nenehnim poviševanjem cen, ki jim osebni dohodki ne sledijo več (80,1 %), slabimi stanovanjskimi razmerami in obeti (12,4%) ali pa nad nezaposlenostjo ter ogroženostjo določenih kategorij prebivalstva — upokojencev in mladih družin (7,5%).
Dobra tretjina (34%) vprašanih ni zadovoljna z uslugami servisov oz. družbenih dejavnosti. Največ nezadovoljstva povzroča slaba založenost trgovin (41,6%) drago in neurejeno otroško varstvo (11,2%), prevozi na delo in z dela (16,9%), nekvalitetne zdravstvene (7,8%) in komunalne
(9%) storitve ter šolski sist£ir' (7,8%).
Skoraj petina (18%) zaposlen"1 navaja negativne ocene funkciojUt* nja družbenoekonomskega in polit/’ nega sistema ter opozarja na napa* (denar zbran s samoprispevkom,/ prepočasi uporablja, hiperinstituci0 nalizacija, gospodarstvo v krizi, v's, ki OD pri zgubarjih, samoupravi)1 nje prihaja premalo do izraza itd.)-
14,2% respondentov ugotavlja-da so medsebojni odnosi zelo slab1-Večina od njih opaža odtujene/ (37,8 %), nedelo in neodgovorno/ drugih (27%), neprijaznost v urad/ (16,2%) in se čutijo ogrožen) (10,8%). 8,1% opozarja na neprav' len odnos do naših delavcev iz dr° gih republik (zaostreni mednaciona ni odnosi).
Ljudje so opozarjali še na neurel/ no in onesnaženo okolje (9,2 %)• c) trtino od njih moti neurejena 0*°l ca, ostale pa v enakem deležu sla ceste in onesnaženo okolje.
Majhen odstotek (3 %) delavcev il omenil, da pogreša kulturne in **. bavne prireditve. To lahko Ponie/ vsaj dvoje: da so vse njihove potrsj po takšnem izkoriščanju prostega c/ sa zadovoljene ali pa jih sploh n' majo.
V odgovorih je prišla do izraza >z redna kritičnost, občutek ogrožen/ sti in nemoči pri spreminjanju rj7 mer.
KOMU TO PRIPOVEDUJEMO?
Na vprašanje: Kje in kako bi ko varčevali v naši delovni organ/3 ciji, je kar 71 % delavcev odgovoru0' da bi lahko veliko privarčevali, če smotrneje ravnali s proizvodni0) sredstvi. V tej skupini pripada °al večji delež odgovorov (33,5%) Pre . logu, da bi lahko varčevali s Pre meti dela (rečeno najbolj splošno kamor sodi vse, od surovin, poliZ“°j kov, papirja ...), sledi ugotovitev, a še vedno prepotratno trošimo ene/ gijo (26 %) in proizvajamo pr0/. _ izmečka (21,6%). Delavci ugotavl)/ jo, da bi morali izboljšati ravnanj0 stroji in napravami (12,4%) in te nološko disciplino (6,5%). 8,4% Jljj ketiranih misli, da bi lahko varčeva tudi na področju planiranja, 7,3 l'
Glede nagrajevanja je v teoriji dognano, da sta dva pogoja zadovoljstva: razumna višina in pravično razdeljen denar. Tudi v naši anketi so prišle do izraza podobne težnje.
a) Največ odgovorov opozarja na neurejenost na področju vrednotenja dela (62,6%). Tako po mnenju anketirancev ne razlikujemo dobrega in slabega dela, AOD (grupe) in delovna okolja so neustrezno določena, razlike v OD so prevelike, OD so v neposredni proizvodnji prenizki, ne nagrajujemo ustrezno odgovornosti, kreativnosti, kvalitete, strokovnosti, vodenja, vzdrževalcev, štiriizmenske-ga dela, OD se deli po obrazih, ni kontrole dela režijskih delavcev.
b) Gibanje OD (17,6%). Anketiranci so menili, da je OD prenizek, da procentualno obračunavanje še veča razlike med ljudmi, da način nagrajevanja vodi v uravnilovko, da imajo v delovnih organizacijah z izgubo višje OD, da se da pri nas višji OD izsiliti, da ga oblikujemo po vzoru na druge, da nenehno spreminjamo plane realizacije, da je rast OD pre-
Preglavice
(Nadaljevanje s 7. strani) sto ne pjide takoj, traja popravilo še toliko dlje.
Laže bi nam bilo, ko bi vsaj standardne dele mogli dobiti v trgovini. Velikokrat zmanjka ležajev, tesnil, jermenov itd., katerih izdelava pri nas v tozdu stane več kot izdelki v trgovini, ker delamo unikatno, vseeno pa se nam splača, ker le tako lahko stroj hitreje usposobimo. Izdelava standardnih delov pa nam odjeda prostor in zmogljivosti za stvari, ki jih je nujno posebej izdelati. Tako
se zgodi, da traja generalno popravilo kakega stroja namesto sprejemljivih 3 do 4 mesecev tudi po dvakrat dalj časa.
Da vsaj najnujnejša popravila naredimo hitro, se imamo zahvaliti visoki delovni zavesti naših delavcev, ki pa že dokaj dobro znajo ločiti, kdaj gre za res nujno stvar, kdaj pa za tehnološko napako ali krivdo posameznika. V takem primeru jih je ponoči, na praznik ali v nedeljo težko dobiti na delo.«
Mojca Potočnik
Denar je sveta vladar
(Seznanitev z rezultati ankete)
Ob izplačilu aprilskih OD je v dveh tozdih Železarne Ravne prišlo do manifestacije nezadovoljstva, ki pa se ni nanašala zgolj na osebne dohodke. Zato smo se odločili za kratko anketo, ki naj bi pojasnila širše vzroke. Vprašalnik je vseboval naslednja področja:
— kaj moti pri nagrajevanju v železarni
— predlogi za varčevanje
— navajanje ovir za boljše delo po oddelkih in kdo naj jih odpravlja
— najbolj občutni problemi izven delovne organizacije.
Vprašalnik je v celoti odprtega tipa (ni ponujenih odgovorov!), kar daje odgovorom določeno težo, a je glede na izobrazbeni nivo anketirancev manj primeren. To se je tudi pokazalo pri vračanju izpolnjenih vprašalnikov: od 1200 je bilo vrnjenih 261 (izpad 78,3%). Vračali so torej le določeni ljudje in ne moremo vedeti, ali gre za bolj zadovoljne ali ne. Lahko da so vprašalnike vrnili tisti, ki so pripravljeni sodelovati, kar pa med drugim pomeni, da ne vemo, kaj večina misli in čuti.
Kljub temu gre za dokaj veliko število ljudi (261), ki imajo njihova mnenja določeno težo.
Kot rečeno, smo zajeli pet področij in dobili pahljačo odgovorov, ki jih povezane predstavljamo.
počasna in da gre za samovoljen odliv naših sredstev.
c)	Sestavljenost osebnih dohodkov (17,4%). Po mnenju anketirancev je sistem nagrajevanja nerazumljiv, »osnova« pa da je prenizka, ima preveč dodatkov, posebej so to izpostavili metalurgi.
Precej pripomb so anketiranci dali na osebni prispevek (je prenizek, se oblikuje po »obrazih«, če ga enemu zvišamo, ga moramo drugemu znižati, ni obvladljiv, potrebno bi ga bilo javno določiti, naj imajo vodje pri določanju OP večje pristojnosti). Glede mesečne stimulacije pa: z njo dosegamo le normalni OD, odstotek mesečne stimulacije je prenizek, naj preide v »osnovo«. Bolniška nadomestila in pokojnine morajo naraščati v skladu z inflacijo.
Iz navedenih odgovorov na gornje vprašanje lahko izluščimo nekatere težnje:
— »Delo naj bo osnova višine OD«. Ta težnja je po vsebini proti-uravnilovska, a na horizontalnem nivoju: anketiranci zahtevajo razlikovanje v nagrajevanju glede na naravo dela, vloženo delo in učinek (delovno okolje, AOD — grupe — OP, gradacije). Gre za horizontalno napredovanje.
J
Paj da bi morali izboljšati pripravo
> Približno 13% anketiranih meni, a bi lahko varčevali tudi z boljšo ®rganizacijo dela, 12,3 % pa, da je °vni čas premalo izrabljen, k njim Pa bi lahko prišteli še 9% tistih, ki °Pazajo, da »šepata« disciplina in odpornost.
23 % respondentov vidi pomembne eZerve še v zmanjševanju števila nepotrebnih sestankov, telefoniranja, itd>rC2entanCC, s^už-benih potovanj
Anketirance je »zbodla« tudi ka-rovska problematika (20,7 %). Med emi odgovori jih je največ (68,5 %) namenjenih predlogom o zmanjševa-Pl® režijskih oz. administrativnih de-
ljivcev.
Zaposleni v železarni tudi niso na-onjeni odtekanju sredstev iz svoje °vne organizacije (4%).
^ Posredno lahko iz odgovorov raz-y £rf®0 tudi, kakšen je odnos vpra-?anih do varčevanja. Glede na to, da • e velika večina navajala vsaj enega nied možnih načinov varčevanja, a ko rečemo, da ljudje razmišljajo varčevanju, vprašanje pa je, koliko
f.v Praksi izvajajo. Odgovori odkrilo se velike rezerve. 7% anketira-, 'je izjavilo, da bi bil za varčno de-iih P°tr!ben zglccl vodilnih, 4 % pa Ju meni, naj se varčen odnos odraža U(h v osebnih dohodkih.
k ^ vprašanje: Kaj v vašem oddelčna j bol j ovira boljše delo? je skoraj Polovica (47,5%) anketiranih odgo-onla, da je to organizacija dela. Med čPrni so bili tudi taki, ki so bolj kon-Ojetno napisali, kaj jih ovira. 12% 8of°VOrov “krivi« pozne dobave, po /o slabo pripravo dela, proizvodni btogram in slabe povezave z drugi-6*4 *n delovnimi skupnostmi, po ’ /n pa toži nad pogostimi spre-embami predpisov in »napetimi« erminskimi roki.
f 1 % anketiranih je napisalo, da so , ‘re za boljše delo v njihovem od-ejku proizvodna sredstva in pogoji .*.• yAnaliza te skupine odgovorov Pokaže, da jih kar 53 % obsega pro-ematiko iztrošenih, zastarelih in Pokvarjenih strojev in naprav, na-Jnjih 7,2% pa opozarja na slabo adrževanje le-teh, 26% pa meni, 1 "Izjo v neprimernih pogojih (pre-ajhen prostor, hrup itd.) Anketi-pa niso zadovoljni niti s pred-^ et‘ dela (14%), saj se pritožujejo, a sp slabe kvalitete ali pa jih pri-anjkuje. Skoraj četrtina anketiranih j %) meni, da jih ovira tudi ka-tr.°vska problematika. Kar 49% v J skupini odgovorov odpade na ^'Pe.čja o slabem delu vodstvenih in pdilnih kadrov, 41 % pa na ugoto-iltVe, da primanjkuje znanja in stro-
*°vnosti.
jj. ^ % vprašanih trdi, da nizki oseb-dohodki ne spodbujajo delavcev, {.a bi se bolj potrudili. 15,7% anke-]Qranih delavcev opaža, da boljše de-. onemogočajo tudi slabo delo, nedi-14 o/na ’n nc°dgovornost. Približno 1 /o zaposlenih pa opozarja na sla-rc| Prebojne odnose (predvsem na v aciji nadrejeni—podrejeni). Odgo-t r‘ hkrati nakazujejo že smeri reši-: ,'.Te se naj bi odvijale tako na ob-. tivnem kot subjektivnem področij' Ob izboljšanju opremljenosti dela la SC rnora^ spremeniti tudi odnos de-ž cev do dela, kar pa je zopet pove-sj ?? z nestimulativnimi prejemki in ‘mi medsebojnimi odnosi.
Po0(V°n na vprašanje: Kdo naj bi i0].^ašem mnenju odpravil ovire za si )Se delo? se grupirajo v dve veliki uPini. Na eni strani kar 32,6 %
vprašanih meni, da moramo ovire odstranjevati vsi zaposleni — vsak na svojem področju (5,4% se jih je odločilo za vdrževalce, pripravljalce del ali tehnologije). Na drugi strani pa 36,4 % vprašanih nalaga to obveznost vodilnim in vodstvenim delavcem (13% vprašanih se je odločalo za različen nivo hierarhije nadrejenosti 44,1 % jih je menilo, da morajo to nalogo izpeljati ravnatelji, 35,3 % jo je prisodilo delovodjem in 20,6 % poslovodnemu odboruV Strokovne službe kot odstranjevalca ovir je izbralo 9,2 % anketirancev (največ se jih je odločilo za službo za sistem OD). Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije so bili izbrani le v majhnem obsegu (1,1% in 2,7%). Pojavljali so se tudi resignirani odgovori, da ni nikogar, ki bi zmogel odpraviti ovire (2%), vendar le v majhnem številu. Začuda veliko je bilo neveljavnih odgovorov (brez odgovora, odgovor mimo vprašanja — 21 %), ko so respondenti navajali bolj ukrepe (ki so se delno pokrivali z odgovori na vprašanje 2/a in 2/b), ne pa subjektov.
Umestna se zdi pripomba, da je ob interpretaciji teh odgovorov potrebno pomisliti tudi na različnost težav, s katerimi se zaposleni ubadajo, in s tem na različnost subjektov, ki ovire odpravljajo.
Lahko rečemo, da se ljudje zavedajo odvisnosti osebnih dohodkov od ustvarjenega in so pripravljeni sodelovati. Opozarjajo na pomanjkljivosti, in če se bodo pripombe upošte-
Do malokaterega delavca v železarni sem hodila tako dolgo kot do tega. Vedela sem, koga iščem, v katerem tozdu naj ga iščem in zakaj ga iščem.
Najprej uberem navadno pot, a ponesrečeno. Tajnica tozda je na dopustu, dekle na počitniškem delu se ne znajde. Tudi na sindikatu ne vejo. Potem poskusim na slepo. Pokličem v staro mehanično, če je tam. Ga ni, torej je v novi, toda v katerem delu. Spet kličem na slepo: ga poznate? »Zdi se mi,« pridite pri drugih vratih od spodaj proti upravi.
Anton Repotočnik
Vzamem pot pod noge. Skozi vrata prve hale grem v drugo, ga iščejo, a ga ne poznajo. Končno nekdo reče, da je desno pri vratih prve hale. Grem, a tam ga spet ni. Je popoldan na šihtu.
vale, bo sodelovanje vseh večje in tudi učinek. Drugače povedano: razpravljamo pretežno o delitvi, premalo pa o ustvarjanju dohodka oz. o delu na osnovnih nivojih. Predlog: uspešnost tozda bi lahko merili tudi po tem, koliko pobud iz »baze« je bilo upoštevanih.
POVZETEK
Vzroki nezadovoljstva so torej kompleksni:
1. zunanji, ki kažejo občutek ogroženosti in odtujenosti glede vpliva na družbeno dogajanje; vedno bolj je prisotna tudi pasivnost.
2. notranji, ki so spodbujeni predvsem s strani zunanjih in se izražajo v težnjah nagrajevanja po delu (razlikovanje med posamezniki v skupini in tudi med skupinami: vzdrževalci, mehanska obdelava, vodje, strokovni delavci, administrativni delavci), v težnjah po uravnilovki in v težnjah po fiksnem OD, ki predstavlja večjo socialno varnost in razumljivejšo verzijo (gre tudi za nostalgijo za »starimi časi«) ter težnjah po odpravljanju ovir za večji dohodek delovne organizacije.
Osebni dohodek je brez dvoma najpomembnejši faktor zadovoljstva z delom. Kako ohraniti materialni nivo oz. ga izboljšati, pa je najpogostejša miselna obremenitev našega delavca. Drugače povedano: gre za ohranjanje socialnega statusa, ki je s cenami neprestano napadan.
Andreja Čibron-Samo Šavc
Pridem naslednji teden. Takrat je, a ne desno, temveč levo pri vratih. Potem greva na desno in se pomeniva.
Anton Repotočnik, monter iz tozda Stroji in deli, se je odlično odrezal na republiškem delovnem srečanju kovinarjev v spomin na Franca Leskoška-Luko konec junija v Titovem Velenju. Med pla-menskimi varilci je osvojil prvo mesto.
»Že lanski republiški delovni prvak iz železarne je bil prvi pri plamenskih varilcih, letos tudi v tej kategoriji. Čemu gre to pripisati: manjši konkurenci, kakšni posebni šoli, naključju?«
»Da je manjša konkurenca, ne bi mogel reči. Bilo nas je 23 plamenskih varilcev, tudi poklicnih, a niso uspeli. Tu ni pravila, saj ti lahko že malenkost pokvari dobro uvrstitev.
Tudi kakšni posebni šoli ne bi mogel pripisati obeh uspehov. Vsako leto opravljamo A-teste, to je vse. Glavna je praksa. Sam sicer zdaj manj varim, veliko pa sem včasih, ko sem bil še zaposlen pri gradbenem podjetju v Slovenj Gradcu.
Po mojem sta dve zaporedni republiški prvi mesti med pla-menskimi varilci železarne čisto slučajni.«
»Železarna ne slovi kot delovna organizacija, ki bi tekmovalcem pogodu organizirala srečanje. Je na republiškem občutna razlika?«
»Največja razlika je pri teoriji. Tam dobiš testne pole. Možni odgovori na vprašanja te pomagajo spomniti na pravega, in je veliko laže.
Praksa je praksa, v redu so jo organizirali. Zanimive so bile tudi spremljajoče prireditve, kot je bila npr. razstava inovacij.
Precej pa sem bil razočaran nad nagrado. Dobiš samo plaketo, kar ni najbolj vzpodbudno. To imamo boljše urejeno v železarni.
V zvezi z organizacijo moram povedati še nekaj, vendar v zvezi z našo. Ne zdi se mi prav, da smo udeleženci dobili dnevnice. Tako smo se v Velenju čisto razgubili. Boljše bi bilo, če bi imeli npr. skupno kosilo.«
»Čas današnjih delovnih srečanj smo v železarni ocenili kot kritičen. Ni pravega vzdušja. Lahko za republiško srečanje rečete, da je na njem bilo?«
»Pri nas res ni pravega vzdušja. Strinjal bi se z vsem tistim, kar je zadnjič pisalo v Fužinarju o organizaciji naših tekmovanj, menim le, da je vprašanje, če si zato, ker si dober delavec — tekmovalec z uspehi —, zaslužiš višjo grupo. Po mojem bi morale biti kot vzpodbuda samo privlgčne enkratne nagrade.
Zdaj pa za vzdušje. Tudi ni bilo nič posebnega. Teoretični del smo imeli vsi skupaj, potem pa smo se za prakso razdelili po poklicih. Pri delu je bilo tekmovalno vzdušje, potem pa smo se čisto razgubili. Jaz sem odšel takoj domov, sploh nisem čakal na razglasitev. Šele v ponedeljek, tekmoval pa sem v četrtek in petek, sem izvedel, da sem bil prvi.«
»Vas je novica presenetila?«
»Me je, saj prvega mesta sploh nisem pričakoval. Sicer mi je šlo vse gladko, varil sem, kot znam, čeprav sem imel malo treme. Bil sem hitro gotov, a zdelo se mi je, da delam zelo dolgo. Toda dober čas ni glavno merilo, važna je kakovost.«
»Je prvo mesto med plamenski-mi varilci v republiki toliko vzpodbudno, da boste kljub vsem nepravilnostim, ki jih opažate, še naprej tekmovali?«
»Če bi se oziral na nepravilnosti in uvrstitve, že zdavnaj ne bi več tekmoval. Lani sem bil recimo na medobčinskem tekmovanju zadnji, pa sem se letos vseeno prijavil. Zame to ni važno. Enkrat me je kolega spravil zraven. Zdaj pa tekmujem iz navade.
Menim pa, da vsak ni za tekmovanje. V fabriki so še mnogi dobri delavci, a ne tekmujejo, ker pač niso za to. Povem pa, da ni kaj groznega, ampak je čisto enostavno.«
»Oktobra vas v Pulju čaka državno srečanje. Se boste nanj posebej pripravljali?«
»Če bo prišlo gradivo, ga bom seveda prej predelal, drugače se nimam kaj pripravljati. Mogoče bi lahko treniral postopek, saj je za dobro uvrstitev pomembna predvsem izbira pravega postopka. Drugače bom varil, kolikor bo treba.«
»Tov. Repotočnik hvala in srečno pri merjenju v delu na državnem prvenstvu!«
Helena Merkač
,/TEKMOVATI JE ČISTO ENOSTAVNO41
— ZMAGOVALCA NAJTI PA NE
DELO IN DELOVNE VREDNOTE
Vrednote so v vsej zgodovini regulirale določene pomembne aspekte družbenega življenja kot tudi življenje vsakega posameznika. Čeprav so moderni sistemi zaradi bolj navidezne dominacije tehnologije izredno kompleksni in jih je zelo težko kontrolirati in usmerjati, vrednote kot regulativni mehanizmi ne izgubljajo pomena.
Posameznik vedno teži k temu, da svoje obnašanje uskladi s svojimi vrednotami in stališči. Ko ugotovi, da se njegova dejanja vedno bolj razhajajo z njegovimi vrednotami, bo skušal spremeniti svoje vrednote ali svoja dejanja. Poleg individualnih vrednot obstajajo tudi globalne družbene vrednote, ki so del kulture, tradicije ali ideologije in so institucionalizirane v institucijah in organizacijah. Posameznik je tako razpet med družbene, institucionalne vrednote, ki zahtevajo od njega, kako se mora v posameznih situacijah obnašati in ravnati, ter med individualne.
Če iščemo zvezo med delovnimi vrednotami in delom, to pomeni, da iščemo zvezo med delovnimi vrednotami in ekonomsko uspešnostjo. Ugotavljamo, da so družbe v času intenzivnega ekonomskega razvoja močno poudarjale in gojile določen sistem vrednot. Obstajajo študije, ki potrjujejo zvezo med vrednoto doseganja — tj. prizadevanjem, da se v življenju nekaj naredi in doseže — in intenzivnostjo ekonomskega razvoja. Družbe, ki so dosegle, da se je ta vrednota inkarnirala v vedenju vseh njenih članov, so dosegle intenziven ekonomski razvoj.*
Vrednote predstavljajo sredstvo za regulacijo določenih oblik družbenega življenja. Zagotovo obstajajo področja človekove in družbene dejavnosti, ki jih ni možno formalizirati. Človekove izvirnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti ni možno formalizirati. Ustvarjalnosti ni možno predpisati.
Kakšno organizacijsko strukturo naj ima delovna organizacija, je vedno manj predpisano s tehnologijo in vedno bolj z vrednostnim sistemom. Podjetja v Evropi imajo npr. visoko odsotnost z dela, visoko fluktuacijo, močno uveljavljeno nagrajevanje po učinku, relativno velike razlike v plačah, Japonska pa ima minimalno odsotnost z dela, nobene fluktuacije, plače po izobrabzi in letih službe, majhne razlike v plačah. Vse te razlike med Evropo in Japonsko niso tehnološko determinirane, temveč so determinirane s sistemom različnih vrednot.**
Če si pri analizi vrednot zastavljamo vprašanje, od kod vrednote in zakaj se spreminjajo, potem moramo izhajati iz marksizma, ki vidi v materialnem svetu in proizvodnih odnosih tisti temelj, iz katerega sicer na samosvoj in avtonomen način raste tudi delovna sfera. Sistem vrednot je determiniran z ekonomiko življenja, s proizvodnimi odnosi, vendar ta determiniranost ni absolutna in enosmerna. To pa pomeni, da ima sistem vrednot tudi določeno lastno življenje in avtonomnost in da obratno lahko vpliva na proizvodne odnose, na to, kako se delo opravlja in s tem pospešuje ali zavira ekonomski razvoj.
* Glej David McLelland, The Achieving Society, Free Press, N. Y. 1967.
** Več o tem — V. Rus: Naše vrednote, Obzorja 1971 in J. Jerovšek: Učinkovita delovna organizacija, Obzorja 1979.
Zato se vedno izraziteje zastavlja vprašanje, kako organizirati delo,, da bodo prišle do veljave tiste vrednote, znotraj katerih je možno doseči pomembne ekonomske rezultate in v okviru katerih bo delo doživeto kot motivacija, radost in osebni razvoj.
Naša organizacija dela je prilagojena nezahtevnim proizvodnjam in je v bistvu glede delitve dela in poudarka na individualnem nagrajevanju vedno bolj v neskladju z zahtevami tehnološko razvite proizvodnje. Obstoječa organizacija dela je forsirala sistem vrednot, ki je vzdrževal delovno intenzivno proizvodnjo, neiz-koriščenost znanja, nizek status tehničnih kadrov in seveda tudi kadrovsko politiko, ki je v neskladju s pro-klamiranimi strateškimi cilji razvoja.
Delovne vrednote so pogojene z določenimi globalnimi vrednotami, ki so del normativnega sistema, ali pa so tudi izven njega. Sem spadajo globalne vrednote egalitarizma, sem spada pojav potrošništva, ki ga ne moremo individualno psihološko razlagati, posebno težo pa ima sistem napredovanj. Ko razglasimo delo in rezultate dela kot bistven kriterij za položaj človeka, smo v določenem smislu institucionalizirali etiko dela, zato odmiki od tega načela sistematično rušijo tisti sistem delovnih vrednot, ki so pri tehnološko zahtevnih proizvodnjah nujno potrebne. Prav tako je pomembno vprašanje, kako naj se formirajo ustrezne delovne vrednote v okviru, globalne vrednote potrošništva. Kako se naj formirajo delovne vrednote, če v drugih vidimo egoizem, zastopanje zgolj iastnih interesov, pehanje za materialnimi dobrinami, tekmovanje na področju imetja, ne pa dela, odsotnost žrtvovanja in podobno. Ali je možno med potrošništvom kot obnašanjem in delovnimi vrednotami vzpostaviti funkcionalno zvezo? To bi pomenilo, da ob ustrezni in stimulativni organizaciji dela mora potrošništvo vzpostavljati ustrezen sistem
delovnih vrednot, kajti priti do materialnih dobrin je možno samo s trdim delom. Cilj socializma je v tem, da odpravlja ali onemogoča nedelovne vire dohodka. To pomeni ustvariti takšno organizacijo, v kateri bo prišla do izraza etika dela in v kateri bo druge in zlasti potrošniške cilje možno doseči prek dela, ne pa nedela (kako pri tem uspevamo, glej prispevek A. Cetinski: Okoriščanje z nedelovnim dohodkom, Delo, Sobotna priloga 25. 5. 1985).
Ena temeljnih vrednot, ki je v tesni zvezi z oblikovanjem delovnih vrednot, je vrednota enakosti. Enakost ima številne dimenzije: gre za čim večjo materialno enakost, enakost v osebnih dohodkih, enakost možnosti izobraževanja in pridobivanja položajev, enakost v izvajanju vpliva in moči ipd.
Občutljivost za materialne razlike in še posebej za razlike v osebnih dohodkih je pri nas zelo velika. Glede tega imamo opravka z vrednoto, ki je dokaj koherentna. Zaposleni in večina Slovencev ima glede razlik v osebnih dohodkih zelo izoblikovano mnenje, ki se ne spreminja. Večina ljudi sprejema vrednoto čim večje enakosti, ko gre za razlike v osebnih dohodkih.
Jasno je, da imamo opravka s temeljno vrednoto enakosti, ki jo ljudje sprejemajo kot usmerjevalec obnašanja in razlaganja. Proklamirano načelo nagrajevanj po delu pomeni priznavati razlike v osebnih dohodkih. Nikoli pa ni natančno povedano, kakšne so lahko razlike v osebnih dohodkih vertikalno (tj. med najnižjim in najvišjim) in horizontalno (tj. med istimi poklici ali kvalifikacijami), ki so rezultat dela. Praktične težave nastajajo, ker živimo še vedno v iluzijah, da je to s tehniko merjenja možno ugotoviti. Dejansko so skoraj v vseh družbah razlike v osebnih dohodkih po vertikalni lestvici stvar konvencije, dogovora in tržišča kapitala in delovne sile, merjenje delovnih prispevkov pa se pojavlja šele potem kot a posteriorni pristop.
Bistveno vprašanje je, ali vrednota enakosti v obliki, kot je pri večini zaposlenih sprejeta in osvojena, ovira
formiranje tistih delovnih vrednot ki so za uspešno gospodarstvo p°' trebne.
Ocena nekaterih slovenskih psihologov je, da je egalitarni sindrom ({1" ko ga imenuje Josip Zupanov) izpeljan. iz tjste vrednote socializma, k1 izraža zahtevo po ukinitvi nedelovnih virov dohodkov in ga zato tudj ni možno odpraviti niti zmanjša11 njegove intenzitete. Sama na sebi ta vrednota ne more delovati negativno na ekonomski razvoj in na aktualiza" cijo vseh intelektualnih potencialov; če bomo imeli nagrajevalni sistem, k* bo v svojih tehnikah upošteval to vrednoto in vzpostavil tista delitvena razmerja, ki jih bodo višje in nižje izobrazbene strukture sprejele kot relativno pravične.
To, kar ovira formiranje zdravih delovnih vrednot, niso toliko razponi temveč razlike v osebnih dohodkih, ki so sicer dohodkovno (ali P* tudi celo ne), ne pa delovno pokrita Gre za razlike, ki so rezultat neprin" cipielnosti, nekontroliranosti, nepravilne uporabe moči in spretnosti v prikazovanju nedela kot dela. če se bo nagrajevanje po delu močno iz" rodilo v to smer, bomo priča okrcPj ljenemu egalitarnemu sindromu, k| bo neugodno deloval na ekonomski razvoj in stopnjo uspešnosti vsake delovne organizacije.
Eno od osnovnih načel je, da mora biti povezava med plačo in rezultati dela taka, da ne ruši kooperacij0 med posamezniki in skupinami in d* ne ruši socialne integracije; z drug1' mi besedami, zveza med plačo in de-lovnimi rezultati ne sme povzroča« v sistemu neproduktivnih konfliktov^
Ker delovne vrednote lahko kratkoročno le pokvarimo in samo dol", goročno popravimo, menim, da °l morali zaostriti profesionalne kriterije (za dela in naloge) in bolj uresru" čevati ustavno načelo, da so edin0 delo in rezultati dela kriterij za P°' ložaj posameznika, s tem pa bi b«a vrsta problemov — od nagrajevan)*’ do načela pravega človeka na prav0 delovno mesto — enostavna in sam* po sebi rešena.
Brane Žerdoner
Prometno tihožitje
glasilo mladih delavcev železarne ravne
vi
I
Priloga informativnega fužinarja
^eto XII	Ravne	na	Koroškem,	15.	avgusta	1985	Št.	8
»Mladi fužinar« izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Saša Meško, Irma Fajmut, Barbara Sušnik. Marjana Kjorpenčev in Silvo Jaš, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja«
• pečina del poteka na izgradnji jeseniške r^larne 2, kopanje kanalov, urejanje na-rezin in ge bi lahko naštevali številna ze-UGjska dela. Tudi področje interesnih dejavni je pestro, za večino brigadirjev pa so ,®P°zabni brigadirski večeri ob poslušanju ^•gadirske poezije, ob predstavitvah brigad " športnih srečanjih. Skratka, zanimivo je. osebnost je tudi pozdrav brigadirjev MDB gLEZAR«
IVmS ŽELEZAR	Svečano	in	pono-
^OB ŽELEZAR
ŽELEZAR
hružene slovenske železarne
jeklo eklo
SKlo
S KAJ ŠE?
? Kaj še?
£a Koga?
^ Koga?
^ koga? a narod
sno
ne na akciji sodeluje kar 12 brigadirjev; večina je delavcev, nekaj pa je dijakov oziroma štipendistov železarne. Posebna zahvala pa gre takšnim, ki so za to delovno akcijo dali tudi del svojega dopusta.
Rudi Fajmut iz Železarne Ravne je bil že sedemkrat na akcijah, petkrat je bil udarnik, o sami akciji pa takole meni: »Ko sem prišel na Jesenice, sem bil presenečen zaradi izjemnega sprejema organizatorjev akcije, prav tako pa sem zadovoljen z bivanjem v naselju. Tudi prosti čas je dobro organiziran, tako da vse kar prehitro mine.«
Dvajsetletna Irena Buček, prav tako iz železarne, je tokrat prvič na akciji in tudi njeni vtisi so dobri. V začetku je imela občutek bojazni, negotovosti, kajti še nikoli ni doživljala česa podobnega. »Sploh pa so name naredili nepozaben vtis izleti po Gorenjski in okolici. Ker sem prvič na akciji, sem prišla tudi v stik z mladimi iz različnih krajev Slovenije in Jugoslavije, zbranimi na enem mestu in živimo skupno življenje. Izredno sem zadovoljna z odnosi, tovarištvom in razumevanjem v brigadi. Če bi imela priložnost, bi se take akcije še udeležila, zlasti pa bi sodelovala v takšni brigadi, kot je naša.«
Silvo Jaš
Mladinska delovna akcija
Jesenice
1 »Mladinska delovna akcija naj bi vsebovala nove načine in oblike dela, imela naj bi udi nekaj svežine, skratka vsega tistega, ki J"1 mladega človeka pritegnilo za mladinsko Prostovoljno delo,« so dejali v lanskem letu Uuadi na problemski konferenci o mladincih delovnih akcijah. Kaj prida se letos ni Premenilo, razen nekaj izjem, in med tak-a^e sodi letošnja delovna akcija Jesenice ?i akcija, ki v marsičem prekaša tudi tiste, C1 imajo že daljšo tradicijo. Čeprav bo letos Prvič (drugo leto se bo selila v kakšno dru-§? delovno organizacijo v okviru SOZD slovenske železarne), je naletela na sila Ugoden odmev ne samo med brigadirji, tem-tudi širše. Na akciji sodelujeta dve brigadi, prvo, ŽELEZAR, sestavljajo mladi iz gmvenskih železarn, Čelika iz Beograda in Losanske Gradiške, v drugi, brigadi Jeseni-“ko-Bohinjskega odreda pa so mladi iz Je-nic in pobratenih občin.
ZA JESENICE
VLIVAMO
VALJAMO
KUJEMO
BRATSTVO
ENOTNOST
ZA NAROD
ZA JESENICE
ZA JEKLARNO
VSE
VSE
ZA JEKLARNO
TITO PARTIJA, MLADINA AKCIJA MI SMO TITOVI, TITO JE NAS MI SMO TITOVI, TITO JE NAS.
Ko smo poskušali zabeležiti tudi utrip akcije med brigadirji, smo bili nemalo presenečeni, ko so nam dejali, kaj bi pisali in postavljali kopico vprašanj, akcijo moraš doživeti, občutiti vse tisto, kar se dogaja na njej. In niso se zmotili. Iz železarne Rav-
Pot od Raven	do	Probišiipa po/
(Nadaljevanje in konec)
Povedal sem že, kako so nas pričakali naši prijatelji v Beočinu oz. v KS Rakovec,^ kjer smo prenočili pri gostoljubnih domačinih. Čeprav smo imeli za seboj velik del poti, nobeden ni pomislil na to, da bi zapustil zabavo, ki so nam jo pripravili gostitelji v domu kulture, pa tudi potem, ko smo se razšli po hišah tamkajšnjih meščanov, je bilo prav tako zabavno, veselo in zanimivo. Vsak od nas je hotel od svojega gostitelja zvedeti čimveč o kulturi, običajih in načinu življenja v tem kraju. Mnogo smo zvedeli, najvažnejše pa je, da smo obnovili stara in sklenili nova prijateljstva.
V petek, 7. junija, zjutraj spet zbor na dogovorjenem kraju, ker je treba na pot proti Probištipu. Pa ne mislite, da je šlo hitro. Nasprotno. Vsak bi rad še kaj povedal, vsi se hočejo fotografirati za spomin. Neki starec mi je rekel: »Slikaj me z mojim Dragom!« — Samo eno noč sta preživela skupaj, pa ga je, ta dobri starec iz Rakovca, sprejel za svojega, kakor da je njegov sin. In sem ju slikal, da se bo vedelo, kje, kako in kdaj se je ta starec (ne vem, kako mu je ime) spoprijateljil s svojim Dragom z Raven. Toplih stiskov rok in poljubov je bilo povsod. Vsi Rakovčani so nas pospremili. Vsi so nam zaželeli srečno pot. O bivanju v Beočinu bi se dalo še veliko napisati, pa ni prostora, zato tovariši Beočinci — brez zamere!
Na pot proti Probištipu so krenili tudi predstavniki občine Beočin. Potovanje po moderni avtocesti skozi Šumadijo je bilo pravi užitek. V avtobusu celo praznovanje. Ton dobremu razpoloženju je dajal Ivan Močnik, s pesmijo in šalo so pomagali vsi drugi. Tudi šoferja Martin in Milan sta prispevala svoje domislice. Med potjo spet kak postanek za osvežitev, kosilo in spet potovanje. In tako naprej, vedno bliže Makedoniji, vedno bliže Probištipu.
»Noben kraj v Makedoniji ni od 1. 1941 do danes dosegel takšnega uspeha kot Probi-štip«, je dejal tovariš Cesar. »Od nič v letu 1941 imajo danes vse, kar je potrebno za dobro in udobno življenje.«
Da je to res, smo videli, ko smo prišli v mestece, polno srečnih in nasmejanih ljudi. Če bi človek ob kakšni drugačni priložnosti prepotoval 1300 km, bi bil na smrt utrujen. Tokrat pa nobene utrujenosti. Ko smo se znašli na ulicah Probištipa, je pritekla neka nova svežina, neka nova moč v naša srca. Na vseh koncih je vrelo kot v panju, obenem pa je vse delovalo kot najbolj natančna ura. Vse to se je dogajalo okoli petih popoldne.
Prišli smo pred dom kulture. Dobrodošlica ob polki, nato glasba iz ravnega Srema, kajti pravkar so prispeli Beočinci, potem nenadoma črnogorsko kolo, kar pomeni, da so prišli tudi Črnogorci. In tako po vrsti, kakor so prihajali predstavniki iz drugih občin. Dobrodošlica vsem ob glasbi vseh narodov in narodnosti naše države s poudarjenim »naj živi bratstvo in enotnost.« Stotine deklet in fantov v narodnih nošah, ponujajo nam domače specialitete, a ne samo to, tu so razne pijače in jedila. Na vsakem koraku je bilo slišati: izvolite, osvežite se malo, dobrodošli, dragi prijatelji, prijetno bivanje v našem mestu ...
Ko smo se zbrali predstavniki občin, smo skupaj z domačini krenili proti rokometnemu igrišču, kjer so priredili pester kul-turno-zabavni spored z uradno otvoritvijo
11.	srečanja mladine in borcev Jugoslavije. Med drugimi je navzoče pozdravila tudi predsednica SO Probištip, tov. Aleksandra Aleksovska. Še enkrat, še mnogokrat so bile izgovorjene besede dobrodošlice, besede skupnosti, bratstva, enotnosti.
Šeststo nas je bilo iz 12 občin. Vseh šeststo so nas sprejeli Probištipčani, naj bomo z njimi, naj nam bo kot njihovim sorodnikom. Če bi nas bilo še petkrat toliko, smo imeli vtis, da ne bi bilo težav s prenočišči. Kot da je vladal tekmovalni duh med Probištipčani, kdo bo prej dobil gosta, da mu bo
čimprej ponudil prijateljsko roko, roko topline. Takoj so nam rekli, naj se obnašamo kot doma. Težka naloga, ker ne vem, kako naj bi se vedel drugače pri tistem, ki te pričaka kakor rodna mati, oče, sestra ali brat. Ali veste, kakšna je najbolj bogato obložena miza? Mislil sem, da vem, dokler nisem videl, kaj vse so mi pripravili moj gostitelj Trajče Panenski, njegova mati, žena in dvoje ljubkih otrok, Darko in Katarina. Pijače in jedače je bilo dovolj za mesec dni. To je bil primer mojega gostitelja. Drugi so imeli enake, bogate z dušo in srcem. Toda, ali je večje bogastvo, kakor kadar se to dvoje združi?
Ob devetih zvečer je bil prirejen za vse udeležence kulturno umetniški program z ljudskim slavjem pozno v noč oziroma do zgodnjih jutranjih ur se je pelo, plesalo, zabavalo. Jugoslavija v malem na rokometnem igrišču. Ves Probištip je odmeval od pesmi, nihče ni spal, vsi so hoteli biti čim več skupaj, doživeti čim več lepega.
Tega ni manjkalo tudi naslednjega dne, v soboto, 8. junija, ko smo bili na otvoritvi razstave ljudskih ročnih izdelkov, pri odkritju spominskega obeležja NOB, ki bo pričalo o bogati revolucionarni preteklosti tega dela Makedonije, potem pa smo, spet vsi skupaj, odšli v Lesnovo in si ogledali tamkajšnji samostan. Tu smo se prepričali, da je tudi kulturna preteklost tega kraja zelo bogata.
O tem, kar je sledilo ogledu, bi lahko govorili ure in dneve in še bi kaj pozabili. Zato rečem le, da je bilo tako, da si lepše ne bi mogli želeti. Skupno kosilo, jedli smo »tavče na grafče« (fižol) v gozdičku, v hladu kot ena družina. Zabavali so nas najboljši pevci makedonskih ljudskih pesmi. Spet so se oglasile pesmi vseh narodov Jugoslavije. Skozi vso to »gnečo« je hodil snemalec TV, da bi na filmu ohranil spomine na te lepe trenutke. Nenadoma po zvočniku besede: »Vsi gostje naj vzamejo keramične skodele, iz katerih so jedli, za spomin.« Na njih je pisalo »Bratstvo — jedinstvo Probištip ’85«. Lepa pozornost prirediteljev.
V Probištip smo se vrnili okoli 16. ure. Po krajšem odmoru je sledil karneval po mestnih ulicah. Vsi udeleženci so se ga udeležili v narodnih nošah s pesmijo in plesom. Sledil je skupni kulturno-umetniški program predstavnikov 12 občin. Mi z Raven
S strahom in negotovostjo smo se tistega junijskega dne ozirali v pusto in čisto nič prijazno nebo, ki je napovedovalo vse kaj drugega kot sonce. Takšna puščoba pa je neprijetna, človeka navda z občutkom nemira, negotovosti, še posebno takrat, ko stojiš ob vznožju mogočne gore. Odločitev pa je bila vse preveč trdna in odločna: »Ostali bomo in tudi program tabora ob vznožju Uršlje gore bo potekal po načrtu!« Bili smo eni tistih mladih, ki se ne dajo kar tako, še najmanj pa da bi klonili slabemu vremenu. Postavljanje šotorov je potekalo med šalami in smehom, prešernosti ni mogla pregnati sivina dneva. Bila je pisana množica mladih, nekaj udeležencev je bilo iz železarne, prisotni pa so bili tudi mladinci iz Gorenja Titovo Velenje in Tovarne avtomobilov Maribor.
Program tabora je bil prilagojen bivanju v naravi, pa tudi številne teme, ki so jih udeleženci poslušali, so imele takšen poudarek. Izredno zanimiv in živahen je bil pogovor z Milanom Blagojevičem, komandantom teritorialne obrambe ravenske občine, ko je razčlenjeval oboroževalno tekmo med velesilami ter vlogo Jugoslavije v njej. Mladi bi v svoji radovednosti radi izvedeli čim več, vendar pa je bilo časa premalo. Sploh pa se bo tovrstna tema nadaljevala še na kakšnem taboru. Darko Rapnik, mladi strokovnjak, ki dela na področju kemije in raziskav v železarni, je zelo nazorno ter na
smo se predstavili z recitacijo in folkloro. Naš glas kakor tudi vsi drugi, se je slišal tudi po Radiu Probištip. Ljudska zabava je nadaljevala pozno v noč, ko so odjeknil1 streli in so se dvignile raznobarvne rakete, kar je izpolnilo lepoto tega večera in sim' bolično predstavilo moč in skupnost vseD nas, vseh narodov in narodnosti Jugoslavija
Napočila je nedelja, 9. junija. Probištip se kopa v soncu, pripravljamo se za pov-ratek domov. Medtem je bilo dogovorjeno, da bo naslednje srečanje prihodnje leto v Ulcinju, nato pa zaključna slovesnost.
Bližal se je najtežji trenutek, trenutek slovesa, če je o slovesu sploh mogoče govoriti:
slovo, ki boli ... slovo s solzami... Tovariši, slovo od vas ... slovo, ki se pomni, je slovo brez slovesa... To je, tovariši, slovo od vas...
Prišli so vsi, stari, mladi, ženske, otrod, ves Probištip je na nogah. Prišli so vsi, da bo slovo čim lepše. Spet na vseh straneh glasba, kolo, fotoaparati se prožijo. Prišla je tudi predsednica občine, da nam zaželi srečno pot.
Moj gospodar je iskal svojega sinka Darka, da bi se poslovil od mene, pa ga ni mogel najti. In mi reče Trajče: »Moj Darko je naredil velik prekršek, ker se ni priše* poslovit.« Pomislite — prekršek, otrok pa je obtičal kje v množici, saj mu je šele sedem let. Tik pred odhodom je moj gospodar, prijatelj in tovariš Trajče solznih oči dejan
»E, moj Djole, žal mi je, da odhajaš.«
Pritekle so solze, toliko solz, da bi potok tekel...
Potok, ki nas bo družil.. .in nobena prepreka ga ne bo ustavila ... Potok od Koroške do Probištipa ...
Tako slovo od domačinov je bilo tudi Z vsemi drugimi.
Vrnili smo se na Ravne po dolgi poti, vendar brez utrujenosti. Namesto nje nosim® nešteto lepih spominov, nosimo prijateljstva, poznanstva, tovarištva. Nova bomo pridobil1 že naslednje leto, stara bomo obnovili na 12. srečanju v Ulcinju, znova pa bo vse pretkano z najdragocenejšo pridobitvijo naše revolucije — z bratstvom in enotnostjo.
Tovarišem v Probištipu še enkrat hvala z® vse lepe trenutke, ki so nam jih podaril)' Srečen je človek, ki spozna takšne ljudi-
Djordje Radovič
zanimiv način prikazal pojave kislega dež)3 ter v kakšnih oblikah se pojavlja. Predstavil pa je tudi prizadevanja železarne za kaf se da čisto okcdje na področju odpraševanja-
Silvo Jaš je predstavil aktualne naloge mladih s poudarkom na pripravah za bližajoči se mladinski kongres. Pa tudi pogovor, ki se je ob koncu sprevrgel v nekakšno okroglo mizo, je pokazal kopico odprt1/1 vprašanj, dilem in tudi problemov mladim pa naj bo ta človek v železarni, v Gorenj11 ali v TAM Maribor. Ravno zaradi tega n® tudi v takšni obliki je treba nadaljevati ustaljeno obliko medsebojnega informiranja, iz' menjave izkušenj, hkrati pa tudi s skupni)11 imenovalcem najti najbolj optimalno rešitev za vsaj nekaj najbolj aktualnih področij, ki pa so vsem mladim skupna.
Ob koncu tega zapisa naj omenimo sam® še misel, ki se je oblikovala na taboru, na) se kaj podobnega še organizira. To vsekakor kmalu bo, morda že ob koncu avgusta, seveda pa še v širši obliki. Spet bo nosilec tabora koordinacijski svet OO ZSMS ter komisija za SLO in DS v železarni, v taborjenje pa se bo vključila še OK ZSMS Ravne-Navdušenje udeležencev nad taborom je bik? izredno, in ko smo odhajali, smo si obljub1*, zares kmalu na svidenje na tovrstni oblik udejstvovanja, ki ima vse tiste značilnost/ pa tudi prednosti, za katere se mlad člove*1 v svojem vsakdanu navdušuje.
Silvo Ja3
Tabor mladih železarjev
Mladi o družbeno-ekonomskem položaju
svoje generacije
Mladi smo v sklopu priprav na svoj 12. *°ngres imeli vrsto razprav o svojem družbenoekonomskem položaju, RK ZSMS pa je ^1Pravila 25. junija v Ljubljani osrednjo Problemsko konferenco, na kateri smo mla-M °Pozorili na nekatere, za ta trenutek žgo-e» Probleme naše generacije, čeprav je delovni naslov konference od-Pr* mnogo vprašanj in zahteval še več od-sovorov, smo se morali zavestno omejiti na ekaj področij, kjer so po našem mnenju dr°n?na Protislovja aktualnega obdobja ruzbenega razvoja: stanovanja, zaposlovanj’ silPendiranje, otroško varstvo. Gre za Področja družbene delitve dela, ki predstavno Pomemben del družbene reprodukcije ro S° Makroekonomskega pomena. Konfe-cj.nca je tudi pomenila ponovno aktualizacij f^lepov problemskih konferenc o brez-[j Semosti in družbenih dejavnostih ter stabi-li^aciji. v nekem smislu je bila to tudi ana-Vn uresničevanja dogovorjenega.
Mlada generacija je kljub svoji heteroge-in° c Pr^zatleta (v sedanji krizi) kot celota a hkrati različno znotraj te celote. Osebni v°t.°dek ne zadošča več za normalno preži-ok •’ P°m°č si mladi (in drugi) iščemo v . kviru sive ekonomije, prosti čas delavcev dr j}a<^‘ne tako postaja oblika neplačanega slaKs er!° Potrebnega dela. Globalno polo ,anJe položaja delavskega razreda in deset?11*1 iiodi hkrati pomeni dodatno in po-Vs K° zaostritev socialnih razmer znotraj Področij, v katerih mladi živimo in de-
Absolutno poslabšanje položaja mladih, ko skatere dobrine (stanovanje, izobrazba, zaposlitev) postajajo težje in bolj komplicira-0 dostopne, relativno poslabšanje glede na PMge delavce, saj so življenjsko nujne dob-zaradi nižjih prejemkov (predvsem za-ibi - krajše delovne dobe) in relativno več-izdatkov, nemogočih kreditnih pogojev, Oedoglednem času nedostopne.
Ker ne bi želel biti abstraktno kritičen M zanemarjati uspehov prve faze izvajanja ,0Jgoročnega programa stabilizacije in dose-atuh rezultatov v boju za socialistično samoupravljanje, ki predstavljajo posledico kv ne®a tn več dela delavcev, manj pa uspeh , valitetnejšega gospodarjenja z družbenim •)aPitalom, bom trditve ilustriral in argumentiral.
Naša oprema je 80% odpisana, tehnološki aPredek je prepočasen, zmanjšujejo se in-esticije, predvsem se slabša njihova struk-ma, saj so surovinsko, energetsko, kapitalno zahtevne (kapitalno najbolj zahtevne majo v investiciji že vnaprej predvidene iz-br * tore) sanacije), hkrati pa ne morejo oz administrativne zaščite, ki omejuje mi-Uialne tržne zakonitosti, izrazito je podojena delovna sila ter vedno manjši delež b v° ustvarjene vrednosti, namenjene druž-Oemu standardu in znanju. V takšnih raz-difua- se samoupravljanje kot osnovni pro-jo^rnjski odnos vedno bolj enači z golim de-Sm. čeprav analize opozarjajo, da je najbolj Jučno vprašanje gospodarjenje (odločanje) n>. apitaliziranem in tekočem delu. Če je ; °duktivnost delavcev v mnogih panogah y..Oa nivoju razvitih industrijskih dežel, pa v mkovitost zaradi slabega organiziranja ter Jklenja produkcije pada z višanjem nivoja . fiftniziranja, gledano funkcionalno in ten-„:rialno. Kot ključno pa se postavi vpraša-
IVU L IviJ ULI1U pel at: puouiv« r; V
Je> kdo upravlja z materialnimi pogoji dela d, . d° razpolaga in upravlja z družbenim
hodkom.
« edno pogosteje slišimo, da je reševanje L ^uvanjskega vprašanja najtežje breme de-tu ,*hega razreda in delovnih ljudi ter s tem (jjm .mlade generacije in še posebej mladih Vhvi11, Zato ni čudno, da smo prav temu vjasanju namenili mladi na konferenci najsi^, Pozornosti. Opozarjali smo na visoke e vzdrževanja stanovanj, na nujnost 6ube ekonomskih stanarin, najbolj pa nas
Stanovanjska problematika
pestijo danes skorajda nemogoči pogoji za pridobitev stanovanja. Največ žolča smo zlili na sklep sveta guvernerjev narodnih bank, s katerim so zaostrili kreditiranje nakupa stanovanj. Sprejeli smo sklep, ki smo ga poslali med drugim tudi ZIS-u, češ da so zdaj zmanjšane možnosti za nakup stanovanja v nasprotju s planskimi dokumenti, z letošnjo resolucijo in ekonomsko politiko v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu.
Prav tako pa je omenjeni sklep v nasprotju z dolgoročnim programom ekonomske stabilizacije, posebej s separatom o stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu, obenem pa se postavlja tudi vprašanje, ali ne pomeni taka odločitev tudi omejevanje ustavnih pravic delavcev. Zato smo predlagali manj restriktivno omejitev deleža, ki ga kreditirajo banke v stanovanjske in komunalne namene, in sicer do višine razpoložljivih sredstev, ali pa možnost, da bi smele temeljne banke dvigniti omejeni delež do splošne rasti predvidenih dinarskih plasmajev bank (30,5 %). Dvig omejenih plasmajev pa ne bi smel biti odvisen od mesečne rasti zaradi sezonske narave gibanja sredstev. Sklep guvernerjev najbolj prizadene nas mlade, kot nas prizadene tudi dejstvo, da vsako leto zgradimo okoli 1000 stanovanj manj. Zaradi izredno dragih stanovanj pa je zelo neenakopraven odnos med kupcem in izvajalcem, zato smo se odločno zavzeli za družbeni nadzor nad gradnjo.
Stanovanje je nedosegljiva dobrina za mlade. V novejšem času, zlasti zaradi negativnih učinkov ekonomske stabilizacije (stanovanje se podobno kot znanje uvršča med potrošnjo), spričo drage, neracionalne gradnje, ekonomskih stroškov ogrevanja in opreme stanovanja, socialno neselektivne kreditne politike, mladi nimamo možnosti na podlagi lastnega dela priti do stanovanja.
Zaradi izredno zmanjšane gradnje družbeno najemnih stanovanj smo mladi vedno bolj odvisni od starejših generacij in pod-najemništva. Nerešeno stanovanjsko vprašanje pa predstavlja eno izmed največjih ovir za nastanek mlade družine. V tem smislu ne gre za problem neke socialne skupine, pač pa gre za problem biosocialne reprodukcije naše družbe v celoti, tudi tiste, ki si je v času, ko smo več trošili kot proizvedli, že rešila svoj stanovanjski problem. Ponovno bo treba vključiti mlade družine v zakon o stanovanjskem gospodarstvu kot posebno kategorijo upravičenk do solidarnostnih stanovanj. Zaradi racionalnejše izrabe stanovanjskega fonda pa bo treba uveljaviti diferencirane stanarine, tako da bodo
tisti, ki žive v nadpovprečno velikih družbenih stanovanjih, plačevali za površino nad določenim standardom ekonomsko stanarino. Prožneje in racionalneje bo treba uporabljati namenska sredstva za stanovanjsko zidavo, še zlasti za sredstva solidarnosti.
Socialne učinke stanovanjske politike in njenih posamičnih mehanizmov pa je treba nenehno spremljati in analizirati ter jih sproti prilagajati konkretnim možnostim različnih kategorij prebivalstva. Sprožiti in razčistiti pa bi morali tudi vprašanje neizkoriščenih zbranih sredstev za stanovanjsko gradnjo.
Zaposlovanje
Danes je v Sloveniji 15.400 nezaposlenih, brez zaposlitve je največ mladih in strokovno usposobljenih ljudi, glavno breme tako nosi mlada generacija. Pri nezaposlenih narašča delež mladih do 26 let, predvsem žensk, neustrezno je tudi povpraševanje po kadrih, saj se le pri 20% zahteva vsaj srednja izobrazba. Po drugi strani pa je po oceni strokovnjakov v Sloveniji okoli 150000 zaposlenih tehnološki višek oziroma vsak 6. zaposleni.
Ob današnjih razvojnih odločitvah se postavlja glavno vprašanje: ali ekstenzivni ali intenzivni razvoj, torej »tone« ali »znanje«. Ali z odpiranjem in ohranjanjem dragih delovnih mest, ki so ekološko, energetsko in surovinsko zahtevna, ali pa zaščito države in dovolj nekvalificirane delovne sile, nadaljevati z razvojnim modelom, ki nas je v okviru tehnološke revolucije pripeljal v gospodarsko krizo z logičnimi družbenimi posledicami, ali pa podpreti koncept razvoja in družbene sile, ki zahtevajo tehnološko prenovo v prvem delu predvsem tiste gospodarske strukture, za katero je značilno hitro obračanje kapitala, visoka računalniško podprta tehnologija, strokovno usposobljeni kadri in kooperacija z mnogimi majhnimi proizvodnimi enotami. Gre za vprašanje, ali bomo na račun administrativnega prelivanja in vzdrževanja nerentabilnih proizvodenj in investicij še naprej zniževali življenjski standard in razvojne perspektive
900.000	zaposlenih.
Politično moramo podpreti in se s konkretnimi akcijami priključiti sindikatom v akciji za skrajšanje delovnega in podaljšanje obratovalnega časa, in to ne le tam, kjer to zahtevajo težki pogoji dela, ampak tudi v proizvodnjah, kjer ekonomski, tehnološki in organizacijski pogoji to omogočajo. Skrajšanje delovnega časa in podaljšanje obratovalnega časa lahko postopno odpira nova delovna mesta, na katerih se bodo zaposlili obstoječi tehnološki presežki delavcev pri nas (150.000), kot tudi tekoči del presežkov, ki bo nastal spričo modernizacije proizvodnje. Konec koncev gre za humanizacijo dela.
(Nadaljevanje na 14. strani)
7%,
•MK
s
« M
Otvoritev akcije Jesenice ’85
UTRINEK
Nasveti! Dobiš jih in jih daješ. Nasvete, takšne in drugačne. Slišiš jih, se ustaviš, jim prisluhneš, jih pretehtaš, razmišljaš o^ njih ali pa jih sam takoj zavrneš, če ne veš, kaj bi z njimi.
Ljudje raje dajemo nasvete kot jih sprejemamo, saj v njih mnogokrat čutimo kritiko, ki se nam ne zdi ravno dobronamerna.
Na nasvete kaj radi odgovarjamo s tistim oguljenim izgovorom češ, sem pač tak, kakršen sem. In k temu radi dodamo: »Če me ne morete sprejeti takšnega, kakršen sem, me pustite pri miru.«
V tem pa je seveda kanček laži, kanček samoprevare. Nikdar nismo povsem zadovoljni s samim seboj. Niti s svojo zunanjostjo niti z notranjostjo.
Zato je človeku vsak dan bolj potrebno zrcalo, če hoče videti, kakšen je v resnici.
Pa naj preidem k stvarnosti! Vprašam vas, kdo na tej preljubi zemeljski obli dobi največ nasvetov?
Mladi, mladi in še stokrat mladi.
Že ko sem začela obiskovati malo šolo, je mama vsako jutro izstrelila cel rafal dobrih misli. In potem, v osnovni šoli, ko so mi vsi: ata, mama in celo naša »tarnala« govorih, da se učim zase, kljub temu pa ni minil dan, da mi ne bi kdo kaj »brihtnega« povedal.
Nasvet nad nasveti pa je bil ta, naj se vpišem v SŠTNPU. To da je prima šola...
Res sem se vpisala v pedagoško smer. To je bila moja želja, da ne boste mislili, da nasedem vsem nasvetom. In potem se je začelo. Zgodovina, fizika, pa matematika in spet angleščina. Včasih sem se učila bolj, drugič manj. Enkrat sem imela srečo, drugič smolo.
Veliko lepih in žalostnih dogodkov sem doživela. Mnogo sem jih pozabila, eden pa mi je dobro ostal v spominu.
(Nadaljevanje s 13. strani)
Nadaljevati bomo morali s politično in praktično aktivnostjo za ustanavljanje majhnih proizvodnih enot, to je obratov male industrije. Pomanjkanje oz. neobstoj takšnih enot, ki bi bile notranje samoupravno organizirane, navzven pa dohodkovno povezane z velikimi proizvodnimi sistemi, je velika ovira, če ne blokada razvoja celotnega združenega dela. To je ugotovila tudi Kraigherjeva komisija. Znotraj teh enot bi lahko v Jugoslaviji zaposlili kakih 500 tisoč novih visoko usposobljenih delavcev. Za uresničitev te zamisli pa je potrebno dvoje: del akumulacije, ki se danes preliva v velike objekte, infrastrukturo in sanacije, je treba usmeriti v razvoj male industrije. Ustanavljanje male industrije pa je potrebno organizacijsko in poslovno poenostaviti.
Vzgoja in izobraževanje
Danes mlad človek v severovzhodnem delu Slovenije ve, da bo lažje dobil delo, če bo brez izobrazbe. Zato ni čudno, če delež generacije, ki ne nadaljuje šolanja po osnovni šoli, ponekod dosega celo 30%. Med njimi so tudi odličnjaki. Ta proces je najbolj zaznaven v nižje urbaniziranih in neindustriali-ziranih delih Slovenije. Vlaganje v znanje je ekonomsko bolj učinkovito kot vlaganje v kapital ali nekvalificirano delovno silo. Izobraževanje je tudi eden najpomembnejših dejavnikov integriranja mlade generacije v družbeno življenje. Sredstva za izobraževanje v zadnjih letih nenehno padajo, kar vpliva na kvaliteto in obseg izobraževanja. Dolgoročno to pelje k prilagajanju obstoječi strukturi delovnih mest in širših družbenih odnosov. To se kaže v manj štipendijah, njihovi slabši strukturi, pogoji za nadaljevanje šolanja so težje dostopni. Deklarativno skrb za izobraževanje in položaj zaposlenih (delavcev in šolajočih) v izobraževanju raste, dejansko pa se zaostruje socialni položaj študentov, dijakov in profesorjev, še bolj pa
V drugem letniku mi je matematika delala hude preglavice. Učila sem se in učila, a rezultat je bil vedno nezadosten. Zdelo se mi je, da me učiteljica ne mara, da me namenoma muči. Spraševala sem se, zakaj je matematika sploh potrebna, ko pa hočem vendar postati novinarka.
Rezultat v prvem polletju je bil slab. Še slabši pa na koncu leta, ko sem imela v redovalnici kar dvanajst negativnih ocen. Sledil je — popravni izpit.
Prvi rok za opravljanje popravnega izpita je bil že teden dni po zaključku šolskega leta. Kljub temu sem se prijavila.
Starši so bili kljub razočaranju zelo razumevajoči. In tako se je začel tisti teden, ki ga ne bom pozabila. Vstajala sem ob 7. uri, se učila do 12. ure, popoldne pa naprej. Nihče me ni silil k učenju. Vedela sem, da se moram naučiti.
In izplačalo se je.
Že prvi dan, ko je bil na vrsti pismeni del, sem dobro znala. Od 30 možnih točk mi je manjkala le ena. Tudi na ustnem delu izpita mi je dobro šlo.
Ko mi je razredničarka povedala, da sem opravila izpit, sem bila najsrečnejši človek na svetu. Pa še to vam povem. Ko mi je tovarišica vpisala popravljeno oceno v indeks, sem dobila nasvet, ki se mi sploh ni zdel podoben ostalim.
»Drugo leto pa se bolj uči!« mi je rekla. Ta nasvet sem z odprtim srcem sprejela.
In še danes premišljam o tem. Če bi vse nasvete, ki sem jih kdaj dobila, zložila na kup, bi z njimi najbrž lahko napolnila najvišji newyorški nebotičnik.
Oh, ko bi si le vse zapomnila!
Nina Dežman
pogoji za kvalitetno razvojno delo na šolah in univerzi. Značilen primer so razmere v študentskih domovih kot organizacijah posebnega družbenega pomena in neurejen status študentskih oz. mladinskih servisov. Glede na to, da je prispevek izobraževanja k rasti družbenega proizvoda večji od stroškov, ki jih povzroča izobraževanje — velik del zaposlenih na zahtevnih delovnih mestih nima ustrezne izobrazbe, imamo pa kvalificirane brezposelne in možnosti za izobraževanje — smo predlagali, da se podobno kot v primeru varušk v vrtcu oz. učiteljev in profesorjev v usmerjenem izobraževanju, analizira in zakonsko onemogoči zasedanje neustreznih delovnih mest na podlagi z delom pridobljenih sposobnosti. Predlagali smo, da se to počasi odpravi, absolutno pa naj to velja za visoko zahtevna delovna mesta. Vsem, ki niso ustrezno usposobljeni, naj se v primernem času in v okviru OZD omogoči študij iz dela oz. ob delu. Ta oblika izobraževanja danes postopno izginja, zato je treba spremeniti družbeni dogovor o kadrovski politiki oz. zakon o delovnih razmerjih.
Štipendijska in izobraževalna politika, ki je edina osnova dolgoročnega razvoja, naj bo, tako glede strukture štipendij kot mreže šol, povezana s konkretnimi razvojnimi usmeritvami, sprejetimi v planskih dokumentih občin in republike. Ti pa morajo biti rezultat kvantitativne sinteze planiranja od OZD-a do republike. Tako bomo presegli družbeno prakso, ko planiramo razvoj visokih tehnologij, mikroelektronike, avtoma-tiziranja obstoječe proizvodnje in robotizacije, razpisujemo pa štipendije in prosta delovna mesta za priučene delavce.
Otroško varstvo
Danes je v vrtoih manj kot polovica predšolskih otrok (43%), zanemarjen je položaj družin z otroki v primerjavi z družinami brez otrok (ali z majhnim številom). Delež
Najmlajši brigadir na akciji Andrej <?er>n
stroškov za vzdrževanje dveh otrok v P?' prečnih izdatkih 4-članske družine znasa 35%. Na razpravi smo posebej opozorili, na je treba predvideti materialni prispevek družbe, ki bi pravnoformalno glede na socialnoekonomski položaj družine v enaki m6' ri zagotavljal soudeležbo družbe pri stroških biološke reprodukcije za vse otrok6, tudi za tiste, ki niso v vrtcih.
Predlagali smo, naj se pri ugotavljanj upravičenosti do raznih socialno-varstvenj pravic in pomoči (npr. ceni storitev v VVZJ upoštevajo tudi obremenitve družine z dolgoročnimi stanovanjskimi krediti. To vej še zlasti za mlado družino, ki se pojavlja *6 izvenzakonska skupnost, saj se ta oblika družinskega življenja še vedno ne prizna'' dovolj.
V javni razpravi, pa tudi že pred njo, sm6 mladi jasno zavzeli stališče, da smo za P6j daljšanje porodniškega dopusta na leto du ter za razširitev te pravice na brezposeln6: dijakinje in študentke, čeprav se je v anke^ slovensko javno mnenje 72% anketirane6^ opredelilo za to, in vemo, koliko so dolg6' ročno pomenila ta vprašanja, kako bi
to koristno za zdrav razvoj otrok, se dan6’ ponovno odpirajo nekatera, v javni razpra' že razčiščena vprašanja. Mladi bomo in ramo vztrajati, da o porodniškem dopU' stu in podobnih zadevah odločajo delavci 1 delovni ljudje v delegatskih skupščinah delavci v združenem delu, ne da bi kdo P® mesto njih že vnaprej selekcioniral varian* za razpravo. V tem smislu se vprašanje P°' daljšanja porodniškega dopusta, še bolj način uveljavitve oz. nasprotovanje tem 16 teresom pojavljajo kot politično vprašan). Ob tem pa samo še alarmanten podatek, da 1. v zadnjih petih letih v Sloveniji narav6 prirastek upadel z 12000 na 6000 ljudi.
V ZSMS se zavedamo, da ta vprašanj niso in ne morejo biti zgolj skrb mladine mladinske organizacije. Svoje interese v napore moramo usklajeno uresničevati skupni akciji subjektivnih sil, posebej Pa moramo vključiti v aktivnosti, ki jih s dobnimi cilji vodi SZDL, kar pa seveda \ lja tudi obratno. Kljub potrebi po usklaJ^ vanju pa ne moremo mimo nujnosti, da ^ uveljavljajo avtentični interesi mlade racije, ki izhajajo iz družbenoekonomske^ in političnega položaja mlade generacije, k je hkrati tudi merilo za našo aktivnost.
Božo šetina
Pomen tipizacije jekel za Železarno Ravne
Težka industrija se je po vojni hitro ;**$*!* zahvaljujoč prioriteti, ki je i “da deležna ob izgradnji naše nove jugoslavije. Najvažnejše takrat je bi-
0 graditi, povečevati obseg proiz-°dnje in delati, delati...
loda časi so se spremenili. Stroji Postali zastareli, tehnologija ne--?tfezna, metode dela neprimerne. . e moremo več samo »garati«, treba )e spremeniti način mišljenja.
, fazvitem svetu usmerjajo proiz-°dnjo v specifične proizvodne pro-S ame, ki zahtevajo izredno speciali-inac')0 delovnih mest in racionalizaci-| delovnih postopkov. To je merilo , Zagotovitev hitrejšega gospodarja napredka. Tega smo se začeli j^vedati tudi v Železarni Ravne. Do-1 *? Za to novo miselnost, ki ne teži I k Povečevanju obsega fizičnega de-• ampak k uveljavljanju znanja, je drugim organiziranje službe za
v.andardizacijo. Njena vloga je v pr-
1 vrsti vzpodbujati ljudi k racionali-aciji dela, uvajanju reda na vseh po-r°čjih in brez večjih vlaganj pripone1 k večji realizaciji. Med najpo-
embnejše naloge v tem smislu spa-,a tipizacija jekel, to pomeni, zmanj-p,e “tevila različnih vrst jekel.
roizvodni program železarne Rav-e je že dolgo usmerjen v izdelavo ajkakovostnejših vrst jekel. K te-u nas sili dejstvo, da naša železar-ja ne stoji ob velikih nahajališčih že-cZove rude in drugih surovin, polnih za proizvodnjo jekla, niti v J-^rgetsko bogatem ali tranzitno po-tmbnem območju. Čeprav se vsi za-amo, da moramo težiti k izdelo-i a/Mu plemenitih in specialnih vrst n ’ je naš proizvodni asortiment _esPrejemljivo pester, pokriva večino rl-* 1 uPorabe ter se prilagaja najelitnejšim specifičnim zahtevam Potabnikov.
lako stanje prav gotovo ne orno-Soča ekonomičnosti proizvodnje. ^sako jeklo ima značilne lastnosti in ahteva lastno tehnologijo od izde-Ve v jeklarni, do ogrevanja na tem-vefaturo vroče plastične predelave kovačnici in valjarni, ustrezne to-iztTn6 obdelave in izdelave končnih i e.lkov. Poglavje zase pa so seveda htine.
i^akšna obremenitev je to za pro-del°	'n Z1 vsakega posameznega
;skavpa, koliko časa izgubimo zaradi ..anja ;n prelistavanja dokumenta-je 'ki je večkrat nepopolna ali pa pr sP‘°h ni), preden je izdelek pri-lu	za kupca, če vemo, da izde-
n;tm° v železarni okrog 450 različ-"? vrst jekel!
e.°dar stanje ni tako brezupno, a tje videti na prvi pogled. Že pred v petimi leti so uvideli ta problem ^Jugoslovanskem merilu in po ob-v ?* analizi, ki je zajela tako proiz-»•p*. ® kot porabnike, izdali knjigo p-l^irani čelici«. V njej je izbor ti-v lranih jekel, ki resnično pridejo sDP° *ev na tržišču. Pri tem se niso tj e»m‘niali obstoječi JUS standardi ok ° metalurgijo, le v njihovem ■n rl,rU se >e izdelal ožji izbor jekel mmenzij. Jekla so razdelili na:
2' Pnoritetna tipizirana j' Posebna tipizirana • netipizirana iik 0t^ Prvo točko spadajo jekla, ki pp Po analizi v Sloveniji in Hrvatski kop v. Ija veliko podjetij v velikih U p.nah. Posebno tipizirana so jek-Pq,. . jih uporablja manjše število !etij ali so namenjena za specifič-
ne potrebe. Kot netipizirana pa so označena jekla, ki so sicer zajeta v JUS standardih, vendar se je v praksi pokazalo, da so podvajanje drugih vrst jekel in jih zato lahko z le-temi nadomestimo, ali pa se izdelujejo v tako majhnih količinah, da je njihova izdelava nerentabilna. To ne pomeni, da jih železarne ne bodo izdelovale, vendar le, če bodo naročila tako velika, da bo proizvodnja ekonomična.
Leta 1965 se je s to analizo izbor jekel zmanjšal od prek 200 različnih vrst jekel na 62 konstrukcijskih in 22 orodnih prioritetno tipiziranih jekel ter 45 konstrukcijskih in 31 orodnih posebno tipiziranih jekel. Skupaj torej 160 vrst jekel.
Vendar, to je bilo leta 1965. Z razvojem pa so se pojavljale vedno nove specifične potrebe, osvajala kvalitetnejša jekla in litine. Nekatera so prišla v proizvodni program kot nadomestilo uvoza ali kot manjše variacije, povezane z raznimi licenčnimi omejitvami. Kakorkoli že, v letu 1985 ima železarna v svojem proizvodnem programu, kot že rečeno, okrog 450 vrst jekel. Nad vso to množico nimajo pregleda niti ljudje, ki imajo vsak dan opravka z njimi, kaj šele kdo drug. Koliko jekel je že zdavnaj zastarelih in ne ustrezajo več vedno ostrejšim zahtevam, nam pove podatek, da smo v zadnjih petih letih izdelali le »280« različnih vrst jekel, od tega 60 manj kot 10 šarž. Ti statistični podatki jasno kažejo, koliko jekel neugodno in neupravičeno obremenjuje tehnologijo, kakovost proizvodnje, predvsem pa ekonomiko. Sicer pa tega ni treba dokazovati, saj prav gotovo problem pozna ali pa vsaj občuti večina zaposlenih v takšni ali drugačni obliki.
In kako naprej, da se bo stanje izboljšalo? Poglejmo situacijo po posameznih skupinah jekel, ki jih imamo v proizvodnem programu. Mednarodna standardizacija je na področju konstrukcijskih jekel v zadnjih letih zelo dobro sledila razvoju tehnologije in lahko rečemo, da ISO in DIN zadovoljivo pokrivata vsa področja asortimenta in uporabe teh je-kel.
Jekla za nitriranje so predolgo predstavljala dokaj revno področje v našem proizvodnem programu, vendar je bil razvoj zasnovan na potrebah potrošnikov, ki so ta jekla izključno uvažali, danes pa jih uspešno nadomešča domača proizvodnja s povsem enakovredno kakovostjo. _
Jekla za poboljšanje. Situacija je podobna. Gre predvsem za napredek kakovosti in zanesljivosti doseganja garantiranih lastnosti.
Jekla za vzmeti. V svetu je izražena težnja k zoževanju tega asortimenta, saj novi DIN zožuje izbor jekel od 12 na 6 in z njimi pokriva vse potrebe.
Pri jeklih za kroglične ležaje je iz
široke palete jekel proizvodnja usmerjena le še na OCR 4 ES (varianta z višjim Mn).
Pri jeklih, odpornih proti obrabi, nam v asortimentu še marsikaj manjka, jeklolitine pa so specialiteta naŠe železarne in bi jih bilo treba še nadalje razvijati.
Nerjavna in proti kislinam odporna jekla predstavljajo eno najpomembnejših področij nadaljnjega tehnološkega razvoja. Z vakuumsko oksidacijo v ponovČni metalurgiji so
nam dane vse možnosti za proizvodnjo najkvalitetnejših nerjavnih jekel.
Asortiment ognjevzdržnih jekel smo v zadnjem času nekoliko razširili z novimi jekli, ki se uspešneie izdelujejo od prejšnjih predstavnikov. Z najnovejšim razvojem tehnologije so dane bistveno boljše možnosti tudi v proizvodnji Cr-Ni in Cr-Al elektrouporovne žice.
Jekla za ventile predstavljajo eno najpomembnejših skupin v razvoju na področju konstrukcijskih jekel za posebne namene v železarni. Jekla, ki smo jih uporabljali v te namene pred 10 leti, ne ustrezajo več in glede na zahteve je bila zelo uspešno osvojena celotna paleta novih jekel. Tudi v mednarodnem merilu je nov asortiment kompleten in omogoča tako izvoz jekla kot tudi izvoz znanja.
2e leta 1960 je bila v železarni izvedena raziskava orodnih jekel, s katero so ugotovili, da imamo za nekatera področja uporabe nepotrebno veliko vrst jekel s podobnimi lastnostmi, da pa so istočasno druga področja uporabe orodnih jekel povsem nepokrita. Stanje v asortimentu je torej v bližnjem razvoju treba korenito spremeniti.
Iz ameriškega sistema vezanih orodnih jekel, kjer so primerjave orodnih jekel po njihovih osnovnih karakteristikah (trdota, žilavost, popuščna obstojnost, kaljivost), izhaja, da bi v splošni uporabi vse potrebe pokrili z 12 vrstami tipičnih in po lastnostih vezanih orodnih jekel.
Leta 1975 je bilo pod pritiskom vplivnih uporabnikov v jugoslovanski tipizaciji 26 prioritetno in 11 posebno tipiziranih jekel, vsa druga pa so ostala netipizirana. Z uveljavljanjem tipizacije v praksi pa ni šlo tako preprosto in prav v kratkem je število vrst orodnih jekel preseglo 80. Mi imamo trenutno v svojem proizvodnem programu 73 orodnih jekel.
Tako velika izbira orodnih jekel je nesmiselna. Izkoristiti moramo nove proizvodne tehnološke možnosti —
ponovčno metalurgijo, vodenje jeklarskih procesov s procesnimi računalniki — in izbrati za prioritetna orodna jekla tista, s katerimi smo lahko najbolj konkurenčni doma in v tujini.
Vse to je v bistvu prikazovanje dejanskega stanja. Kaj pa je sploh tipizacija in kako jo začeti izvrševati? Osnovni cilj tipizacije jekel je poenostavljanje, pocenitev in izboljšanje kakovosti proizvodnje z izločanjem neopravičljivega števila vrst jekel.
Najprej moramo analizirati dejansko stanje jekel našega proizvodnega programa, da lahko utemeljimo tipizacijo in ugotovimo, kaj lahko dosežemo z njo. Naslednji korak je izdelava analize, ki naj upošteva osnovne kriterije in prednostne smernice pri razvrščanju jekel:
— proizvodna usmeritev železarne (izdelava plemenitih jekel, polizdelkov in izdelkov)
— razvojne smeri kovinsko-prede-lovalne industrije v Sloveniji in Jugoslaviji
— upoštevanje smeri razvoja in proizvodnih programov drugih železarn v SOZD SŽ
— perspektiva posameznega jekla v nadaljnjem razvoju
— ekonomika proizvodnje (nizka lastna cena glede na ceno jekla)
— standardni in domači materiali ter surovine za izdelavo jekla
— poprečna letna proizvodnja jekla
— obveznost izdelave (nekatera jekla moramo sprejeti v proizvodni program ne glede na količino, ceno in druge kriterije).
In še bi lahko naštevali. Toda več kot je kriterijev za razvrščanje, teže je s tipizacijo izločati jekla.
Z nobeno razvrstitvijo, pa naj bo še tako pazljivo in strokovno sestavljena, ne bodo zadovoljni vsi. Pripombe bodo imeli raziskovalci, ekonomisti, kontrolorji, pa tudi delavci v neposredni proizvodnji. To našo obširno nalogo je podprl tudi poslovodni odbor in mislim, da bomo s
Jekleni balon
skupnimi močmi lahko dosegli, kar smo si zastavili. Do našega cilja bomo prišli le postopoma.
Jekla bomo razvrstili v nekakšen prednostni program, ki ga bodo potem najbolj upoštevali in porabljali v komerciali in pri izdelavi ponudb. Nekateri kupci se ne bodo strinjali z zamenjavo jekla, ki so ga že leta uporabljali in kupovali pri nas, s podobnim jeklom iz proizvodnega programa. Ali smo tako dobri trgovci, da jih bomo znali obdržati in jih kljub temu preusmeriti v našo korist?
Ali ni bolje pet kupcev, katerih vsak zahteva svoje specifično, a le za malenkost razlikujoče se jeklo, prepričati, da naročijo najboljše jeklo, ki ga v železarni lahko izdelamo? Tako zadovoljimo kupca, sami pa si zagotovimo petkrat večje naročilo iste vrste jekla. Kakšen ekonomski učinek
Pred leti so urbano misleči občani veselo gledali v veliko stanovanjsko gradbišče na bivšem kmetijskem posestvu Javornik in tudi na manjše ob Suhi. Razdalja med Ravnami in Prevaljami se jim je na račun gradenj v Dobji vasi in na Brančumikovem polju močno skrčila, na Prevaljah pa so že videli z bloki poziidano Polje. Po dobrem desetletju sta se ravenski gradbišči zapolnili, v gradbene načrte na poljih pa je ostro posegel zakon o varovanju kmetijskih zemljišč.
Tako se je prostor za gradnjo na Ravnah, Prevaljah in v okolici močno skrčil. Urbanisti so bili prisiljeni iskati prostor za zidavo na manj kvalitetnih, kmetijsko nezanimivih zemljiščih. Tu so možnosti še precejšnje, vendar je gradnja na razdrobljenih terenih, ki zaradi lege in sestave zemlje niso primerni za obdelovanje, zelo draga, kar pa v današnjem času ni niti najmanj dobrodošlo, saj želimo varčevati na vsakem koraku, še posebno pri vsem, kar obremenjuje življenjsko raven ljudi.
NAJBLIŽJI — JAVORNIK II
V prihodnjih letih torej velikih stanovanjskih gradbišč, kakršno je bilo javomiško, na Ravnah in v okolici ne bomo videli, bodo pa manjša. Prostor za dokaj veliko je že odkrit, čeprav za zdaj ni še prav nič podoben gradbišču — na njem raste gozd in med drevjem vodi trimska steza. Ni še tudi jasno, kakšno bo novo naselje na njem. Čeprav je zanj narejenih več zazidalnih načrtov oziroma variant, pravi še ni dokončno izbran.
Gre seveda za bodoče gradbišče in nato naselje Javornik II, ki se bo razprostiralo (ali stiskalo) na prostoru med sedanjim Javornikom, Šancami in Hotuljščico. Tu naj bi zgradili nekaj več kot 300 ali blizu 400 stanovanj, odvisno od tega, kateri načrt bo izbran.
Po naročilu urbanističnega biroja Komunalnega podjetja Prevalje — ta je v ravenska občini
dosežemo s tem, koliko administrativnih del si prihranimo, seveda ni treba posebej poudarjati.
Ker bo vsako jeklo temeljito analizirano, bo tipizacija osnova za kalkulacije, za raziskave notranjih rezerv in zmanjševanje lastne cene izdelkov ter za boljšo organizacijo dela.
Tipizacija je torej raziskovalna naloga, ki ne zahteva velikih sredstev, pač pa veliko angažiranost nas vseh pri pripravi predloga in v javni razpravi kot tudi pozneje pri samem delu in izvajanju te naše usmeritve.
Vsi se zavedamo, da so še notranje rezerve. Zakaj jih ne bi izkoristili v tem boju za obstanek, ko je vsaka rešitev (posebno, če zanjo ni treba veliko investirati) še kako dobrodošla.
Služba za standardizacijo Inž. Anita Čebulj
pooblaščen za izdelavo zazidalnih načrtov — je varianto načrta za Javornik II, ki so jo potrdili občinski izvršni svet in vse pristojne komisije, izdelal Projektivni biro Ptuj. Kakor je povedal vodja ravenskega urbanističnega biroja inž. Peter Gorjanc, so to varianto zazidalnega načrta izbrali, ker »upošteva celotne razmere na območju in zaradi kvalitetne rešitve z ekonomskega vidika gradnje objektov.«
Po tem načrtu, ki je razgrnjen v prostorih občine, bi bilo v novem naselju šest 70 m dolgih sedemnadstropnih blokov, stoječih skoraj vzporedno v smeri sever— jug.
Skupina domačih arhitektov, ki na natečaju za zazidalni načrt niso mogli sodelovati, ker so zaposleni v gradbenem podjetju, je na sestanku sveta KS Javornik-Šan-ce, kjer 'so obravnavali uradno predloženo varianto načrta, izrekla nanjo vrsto kritičnih pripomb, predvsem ji j e očitala neupoštevanje vidika humanosti in neusklajenost z izvirno pokrajinsko arhitekturo. Pripravila je svoj projekt, ki oba vidika upošteva v obilni meri, zagovorniki uradne variante pa mu očitajo druge pomanjkljivosti.
Javna razprava o bodoči soseski bo gotovo izrazila še nova mišljenja in pripombe, stvar strokovnjakov pa je, da hitro, vendar temeljito presodijo, kako pozidati prostor ob javomiškem naselju. Z gradnjo se mudi, kajti zadnja leta je stanovanjska gradnja nekoliko zastala, zato je čakajočih na stanovanje, tudi delavcev železarne, že veliko. Urbanisti in načrtovalci gradenj v občini so veliko zamudili s tem, ker so tako dolgo vztrajali pri zazidavi prevaljskega Polja, nazadnje pa so se le morali ukloniti zakonu. Kljub temu pa ne bi bilo prav, da bi se pri izbiri zazidalnega načrta prenaglili ali odločili enostransko. Prvič zato, ker je prostor za zidavo nadvse dragocen, in ni vseeno, kaj bo na njem v prihodnjih desetletjih (stoletju?), drugič pa, in to je še pomembnej-
še, ker bodo v tem naselju živeli ljudje, in njihovo zadovoljstvo ali nezadovoljstvo bo močno odvisno tudi od tega, kakšno bo njihovo ožje in širše bivalno okolje. Izkušnje stanovalcev vsestransko nepriljudnega sosednjega Javornika (I) so dovolj prepričljivo svarilo.
DRUGE RAVENSKE GRADNJE
Vendar pa Javornik II ni edino možno gradbišče na Ravnah. Gradbeni načrt je narejen še za vzhodno in zahodno pobočje Pig-la. Skupno z bloki na tej javor-niški vzpetini bi bližnja soseščina Javornika v prihodnjih letih pridobila okoli 700 stanovanj.
Na Ravnah bi bilo mogoče z bloki dopolniti še Čečovje, in to zahodni rob do ceste, ki vodi v to naselje. Za to dozidavo obstaja več zamisli, urbanisti pa so naredili načrt tudi za preureditev starega mestnega jedra. Gradnje in rušenje so razporedili po fazah do leta 2000.
Po tem načrtu (maketo nove ureditve je moč videti na ravenskem urbanističnem biroju), naj bi najprej rekonstruirali cesto od kinodvorane do cerkve sv. Antona, pozneje pa bi speljali cesto od sv. Antona k zdravstvenemu domu in še pozneje od naselja Ob Suhi do kinodvorane. Novo mestno jedro naj bi bilo v okolici Name in banke, kjer bi zgradili še nove poslovne prostore, avtobusno postajo bodo premaknili k železniški, zgradba občinske skupščine naj bi zrasla na mestu stare osnovne šole, med njo in Ditin-gerjevo ulico naj bi nastal novi ravenski kulturni center. Nova pošta bo v bližini sedanje, na Trgu svobode.
Nove poslovne in stanovanjske površine v tem predelu bodo pridobili predvsem z rušitvijo starih objektov. Predvsem naj bi se močno spremenila Ditingerjeva ulica. Zaradi predvidenih spre-
Z balkona
Prostor za gradnjo je vedno bolj dragocen
Malo zemljišč za gradnjo na Ravnah in Prevaljah
memb in rušitev je bilo v prvl fazi predstavitve načrta med sta' novalci veliko negodovanj, P° mnenju inž. Gorjanca pa so z določitvijo faznosti gradnje in rU' šenj načrt preureditve mestnež3 jedra precej humanizirali, zato b° do leta 2000 gotovo tudi izvedljiv
NA PREVALJAH — NAJPR®J UGASLE PECI
Na Prevaljah je. sicer še velik0 nepozidanega ravninskega prosto' ra, vendar zakon o varovanj3 kmetijskih zemljišč ostro prep°" veduje gradbenikom posega® vanj. Tako jim zdaj ne preostan® drugega, kot da dokončajo gra®' njo blokov v trškem središču, na' to pa se lotijo gradnje nove sta' novanjske soseske, ki so jo urt>a' nisti predvideli na Ugaslih pečeft to je na prostoru zahodno od sta' diona in med železnico. Svet Trg-Prevalje se je odločil za zazidalni načrt, po katerem bodo tu zgradili okoli 160 stanovanj predvideva manj rušenj od tistega, ki je načrtoval 200 stanovanj v novih blokih.
Drugih izvedljivih načrtov za blokovno gradnjo na Prevaljah zdaj še ni, je pa pripravljen zazidalni načrt za stanovanj sko-obr1' no cono na Flajmiževem.
MOŽNOSTI
INDIVIDUALNE GRADNJE
Tudi naj večje gradbišče individualnih hiš v občini, v Kotljaj® je zapolnjeno. Pripravljen je še zazidalni načrt za nadaljevanje te gradnje na bližnjem polj®’ vendar so ga morali zaradi z omenjenega zakona o kmetijski® zemljiščih umakniti. Urbanisti s pripravili nov načrt za gradnJ^ ob novem naselju, tam, kjer ^ zdaj gozd. Zgradili naj bi še okoli 60 stanovanjskih hiš.
Z gradbiščema na Magričevei® in Hudopiskovem bo mogoče dopolniti še naselje individualni® hiš v Stroj nski Reki, v prede*
Zahvaljujemo se za prizadevnost in nepogrešljivo pomoč sodelavcem, ki so na proslavi skrbeli za varnost, prevoz, električno omrežje, PTT, preskrbo in protokol. Hkrati se zahvaljujemo JLA, vsem delovnim organizacijam, samoupravnim skupnostim, društvom in družbenim organizacijam, ki so prispevale svoj delež k skupnim naporom za izvedbo proslave.
Komite ugotavlja, da je bila organizacija prireditve na Poljani uspešna. To velja tako za široko zasnovane priprave, potek in izvedbo proslave kot tudi za organizacijo ljudskega slavja v popoldanskih in večernih urah.
Vsem sodelavcem in udeležencem slovesnosti na partizanski Poljani še enkrat hvala. Vsem gre zasluga za uspešno izvedbo proslave, ki je brez dvoma dosegla dostojne razsežnosti zveznega pomena.
Organizacijski komite za ureditev Spominskega parka svobode in miru Poljana
RTV Ljubljana, tozd Radio, je prevzela odgovornost za četrturni izpad tona med direktnim prenosom proslave na Poljani.
(Vir: dopis RTV Ljubljana)
DVOJNA VLOGA ARTILJERCEV
Zelen kotiček v železarni
Koroška enota TO — baterija PLA je tokratno usposabljanje izpeljala na domačem terenu. V prvem delu so pripadniki baterije preverili veščine ravnanja s topovi na »žive« zračne cilje. Pri tem je bilo največ pozornosti na-
doseči, ker je bilo to v skupnem interesu vseh udeležencev: tako vodstva kot izvajalcev.
V drugem delu usposabljanja so se pripadniki omenjene enote vključili v zaključne operacije enot TO Koroške. V premičnih
?ed tem naseljem in Kotljami pa 0 mogoče najti še posamezne ®radbene parcele, tako imenova-e Plombe. Veliko drugače tudi e bo na samih Ravnah, kjer so Predvidene še tri hiše na robu avornika, pet na Sancah in še kpj ob Suhi.
i Več prostora za zasebne hiše se na Prevaljah, vendar bi bila ga možnem gradbišču Stražišče-j r®znica nad železniško progo ze-, ura ga komunalna ureditev. Za-JP dokončne odločitve o gradnji .a tem območju še ni, čeprav so Posamezniki tam že kupili zem-
ljišča, slišati pa je tudi o črnih gradnjah.
Kakorkoli že gledamo na prostor za gradnjo v naši okolici — z vidika potreb ali možnosti — resnica je ena: malo ga je in je nadvse dragocen. Ne glede na to, za kak namen ga uporabimo, v vsakem primeru moramo ravnati z njim kot z resnično dragocenostjo. Z gradnjo ga moramo oplemenititi, ne pa osiromašiti, ustvariti moramo novo kvaliteto (bivanja), ki bo v ponos nam in prihodnjim rodovom.
Mojca Potočnik
Naši topničarji
SPOROČILO JAVNOSTI
Organizacijski komite za ureditev Spominskega parka svobode in *rb Poljana se zahvaljuje vsem udeležencem proslave — ljudskega “borovanja 18. maja na Poljani pri Prevaljah, ki so s svojo prisot-Pstjo ustvarili veličastno vzdušje, vredno slovesnosti v počastitev ■ obletnice naj večjega dogodka v naši zgodovini: osvoboditve Ju-Pslavije in zmage nad fašizmom.
Zvezne proslave na Poljani se je udeležilo nad 30.000 borcev, mla-•hcev, gostov in občanov iz vseh krajev naše domovine. Udeleženci ? orovanja ste s svojim discipliniranim in častnim pristopom zagodli uspeh prireditve in olajšali delo vsem službam, ki so na pro-?sodelovale. Za uspeh prireditve se organizacijski komite za-Valjuje celotni slovenski javnosti.
Posebno priznanje izreka vsem sodelujočim v kulturnem pro-°l’ah>u:
Umetniškemu ansamblu JLA iz Beograda združenim pevskim zborom Koroške učencem srednje šole TNPU Ravne na Koroškem združenim folklornim skupinam občine Ravne in pobratenih Čačak, Probištip, Varvarin ~~ VIS Samorastniki KUD Prežihov Voranc Ravne na Koroškem Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev Kulturni program je s svojim vsebinskim sporočilom in kakovostjo izvedbo enkratno združil temeljno misel in hotenje ob našem raZniku: SVOBODI IN MIRU.
menjeno hitrosti izvrševanja navodil in ob tem uigravanje posadk. Le-te so znova okrepljene z »novimi« fanti. Mladost pa je eden izmed pogojev uspešnejšega izpolnjevanja nalog pri uničevanju zračnih ciljev. Ena izmed značilnosti vaje pa je bil dober izkoristek časa, kar se je dalo
vajah, ki so se odvijale v nočnih pogojih, so utrdili še taktične postopke v neposrednih bojih. Posebna pozornost je bila znova dana čim večji varnosti vseh udeležencev. Vaja se je končala brez poškodb, kar je osnovni element pri ugotavljanju uspešnosti.
Samo Šavc
IZ OBČINE IN REGIJE
PREDNOSTNI PROIZVODNO TEHNIČNI POKLICI
V šolskem letu 1985/86 bodo po predlogu Občinske skupnosti za zaposlovanje Ravne imeli pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev prednost kandidati, ki sc bodo izobraževali v proizvodno tehničnih usmeritvah. Lista prednosti poklicev pa bo tudi osnova za podeljevanje točk za deficitarnost pri kadrovskih štipendijah.
OMENJENA DELA PO POGODBI
V prvih treh mesecih letošnjega leta so v koroški regiji obravnavali 62 vlog DO za soglasje k pogodbenemu delu, ki so ga nameravali skleniti za 98 različnih del. Pri obravnavanju pogodbenih del so se ravnali po sklepu, da lahko za delo po pogodbi sprejmejo DO neza-
(Nadaljevanje na 18. strani)
J
ZDRAVJE
kjer se človek sreča »z vsem hudim« — pravimo, da takšni ljudje otopijo). Če pa je stres premočan, preide telo v fazo izčrpanja in stresu podleže.
Poglejmo še primer uspešnega moža, predstavljajmo si nekaj stresorjev, ki nam ga bodo nazadnje pogubili. Denimo, da naš možakar dela na odgovornem delovnem mestu, dobi novo nalogo, še težjo od prejšnje (stres št. 1), doma pospešeno gradi hišo (stres št. 2), kadi, ker drugače ne gre (3), nima časa za rekreacijo (4), je obilno, ker mu stalno nekaj manjka (stres št. 5), ob vsem tem pa se še stalno sekira (6). To je tipičen primer modernega homo sedensa, ki si
Najbolj nevaren je stres, 1° ne najde poti navzven — P®" iskal si bo žrtev znotraj organi' zrna npr. želodec (čir) ali p" dalj časa povišan krvni prit®5 itd. Tudi s svojim sedečim načinom življenja pripomore®®’ da še dodatno zvišujemo verjet' nost, da bomo dobili eno sodob-nejših bolezni (sladkorno, arteriosklerozo, nekateri celo povezujejo stres in rak ...)
Vedno več ljudi spoznava neprecenljivo vrednost gibanja, nas pri stresu najhitreje sprosti Nekatere študije v Ameriki 8 kažejo na zmanjšanje smrtnost in obolevnosti zaradi bolezni srca in ožilja. To je verjetno posledica spremenjenega načina živ-
V pasji vročini
zasluži najmanj infarkt. In koliko nas je takšnih!
Kako se ubranimo pred stresom?
Če prepoznamo situacijo, ki je v danem trenutku za nas stresna, je najbolje, da pripravljeni energiji damo pot na prosto. Poskusimo se sprostiti. Najboljši bi bil lahek tek v naravi, lahko tudi nekaj počepov na delovnem mestu ali kaj podobnega (prej smo spoznali, da je pri stresu mobilizirana predvsem motorična sposobnost organizma).
ljenja (vedno več se jih ukvarja z joggingom, prodira pa tud zavest o pravilnejši, predvse® manj obilni prehrani).
Za zaključek še to!
V vsakem posamezniku se ®°' ra prebuditi spoznanje, da 1 zdravje lahko največ naredi® sami. Za preprečevanje marsikaterega obolenja pa je zelo d°bt misel že starega pregovor® »Najboljša pot k zdravju je PeS' pot.«
Evgen Jan®
zdravnik
DEJAVNOST DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Ribiči-upokojenci so tekmovali
Zveza društev upokojencev Slovenije je za ribiče-upokojence 29. junija 1985 priredila na Smar-tinskem jezeru 12 km od Celja že
7.	ekipno tekmovanje. Vsako ekipo so sestavljali trije ribiči. Pravila so bila: tekmovalec je moral imeti mrežo za ulovljeno ribo, loviti pa so smeli le bele ribe na večji trnek z zamaškom ali obte-žilnikom, in sicer samo na kruh. Upoštevali so ulov samo ene najtežje ribe. Tokrat so bili najuspešnejši ribiči iz DU Titovo Velenje,
ki so ujeli ribo, težko 1,57 kg-tem pa so tudi za eno leto osV jili prelep prehodni pokal, k® rega so do sedaj imeli v lasti r® či iz DU Ravne. Drugo mesto zasedli ribiči iz DU Rimske T plice — 0.37 kg, tretje DU Hr®. nik — 0,29 kg, četrto DU P°st°L na — 0,28, na peto mesto pa se uvrstili DU Ravne in DU CeU - 0,27 kg.	l.
Za nas so nastopili: Jože ov nik — 0.27, Ignac Skitek in Ma„ Klemenčič. Ekipo je vodil o* upravnega odbora Jože Sotoše® Ervin Wlodyga
PREMAGAJMO STRES
Stres, civilizacija, življenjski slog, čas ... Povsod v civiliziranih deželah se srečujemo s podobnim pojavom — namreč, še tako razvita zdravstvena slu2ba ne more znižati globalnega števila obolenj. Vzrok za to lahko iščemo tudi v stresu.
Pogosto slišimo besedo stres. Srečamo jo v vsakdanjem življenju, pomeni pa običajno neko neprijetno doživetje. Situacij, ki izzovejo v našem telesu stresno reakcijo, je veliko. Srečamo jo na delu, če z njim nismo zadovoljni, če nas le-to preobremenjuje, srečamo jo na cesti, ko tvegamo svojo glavo, da bi čim prej prišli na cilj, srečamo pa jo tudi doma, kjer nas zopet čaka delo. Skratka, situacij je nešteto, vendar smo večinoma zanje krivi sami s svojim prenapetim načinom življenja.
Oglejmo si npr. res burno stresno reakcijo. Denimo, da na cesti zapeljemo v škarje. Zavedamo se bližajoče se nevarnosti, odločiti se moramo v trenutku. Če bi se takrat opazovali, bi videli, da so se nam napele mišice, srce je začelo hitreje biti, dihanje je globlje, pozornost se nam zoži le na moteč dražljaj, oblije nas znoj, zenice se nam razširijo. Skupek vseh teh znakov opisujemo kot alarmna faza stresa.
Zakaj tako burna reakcija? Odgovor moramo iskati v času rojevanja civilizacije. Takrat je moral človek v boju za preživetje stalno dokazovati svoje sposobnosti prilagajanja surovemu okolju. Stres je takrat pomenil splošno mobilizacijo obrambnih sil v organizmu oz. pripravljenost boriti se ali zbežati. Nekdo bi rekel, da danes takšnega boja za obstanek ne poznamo, da smo civilizirana družba, v kateri so pravila medsebojnih odnosov zelo stroga. Res da ni vedno potreben boj za življenje in smrt, toda boj za napredek je vsako-
dneven (tu se ne bi pogovarjali o uspešnosti tega boja), kajti vedno znova moramo dokazovati svoje sposobnosti. Temu lahko rečemo »pozitiven stres«, ki je pravzaprav gonilo razvoja človeške družbe. Dokaz za to trditev so poizkusi na ljudeh, ki so jih obvarovali vsakršnega stresa. Kmalu so s poizkusi prenehali, ker so ugotovili, da je življenje brez stresa delovalo stresno.
« 4S
; y - w,
M ■
.
Omenili smo alarmno fazo stresa, kateri sledi faza prilagajanja, ki nam pove, da se je telo stresu prilagodilo. Znaki alarma so zabrisani (primer so poklici,
(Nadaljevanje s 17. strani)
poslene ali delno zaposlene osebe, druge pa le, če ni nezaposlenih, ki bi izpolnjevali izobrazbene pogoje.
VEČJA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, VEČJE ZALOGE Industrijska proizvodnja občine Ravne je bila maja letos za 11®/« višja od poprečja preteklega leta in za 17,1 ®/o večja kot lani maja. V prvih petih mesecih letos je bila za 13,8®/» večja kot lani v istem obdobju. Zaloge gotovih izdelkov so se maja povečale za 4,2®/« glede na lanskoletno poprečje oz. za 90®/« glede na stanje lani konec maja. Petmesečno povečanje je 91,8 ®/o.
VEČ MLADINSKIH PRESTOPNIKOV IN NARKOMANOV
Temeljno javno tožilstvo Maribor, enota Slovenj Gradec, je v letu 1984 prejelo kazenske ovadbe proti 634 polnoletnim storilcem kaznivih dejanj. Vidno se je v občini Ravne povečalo mladinsko prestopništvo (23 več kot leta 1983) in število narkomanov. Zaradi gospodarskih prestopkov je bilo prijavljenih 28 pravnih oseb s sedežem na Ravnah.
MANJ SPORNIH ZADEV NA SODIŠČU ZDRUŽENEGA DELA
Lani se je število spornih zadev (1032), prijavljenih na sodišču združenega dela v Mariboru, zmanjšalo za 18,36 ®/o. Iz leta 1983 so rešili 416 zadev, pravno pomoč so nudili v 1200 primerih, na novo so rešili 1090 spornih zadev, za občino Ravne 52.
(Vir: Referalne informacije INDOK centra, št. 6/85)
KULTURA
NEKAJ DROBCEV IZ ARHIVA ZKO RAVNE
. Včasih brskam po arhivih. V njih i^OCeno gradivo za spoznavanje Preteklosti in posredno seveda tudi j ,nj°sti. Le v primerjavi s preteklo lahko ugotavljamo določene . emembe: napredovanje, nazadova-)e’ stagniranje.
Tudi pri ugotavljanju kulturnega kaz,y,°ia ni drugače. Sedemnajst let, olikor je star arhiv Zveze kulturnih l |anizacij, res ni veliko za razvoj a*e dejavnosti, nekatera spoznanja
pa so vendarle presenetljiva. V tem zapisu želim predstaviti delček arhivskih zapisov, ki sem jih namenoma odbral in po svoje pokomentiral.
Iz zapisnika seje PD Kotlje z dne 23. 11. 1968
»Knjižničarka je povedala, da je knjižnica končno po 20 letih le dobila spodoben prostor, kar je tudi vse. V prostoru manjka že pohištvo in peč. Vse težave je večkrat povedala funkcionarjem na vasi, pa se do da-
PESMI NAŠIH DELAVCEV
SRAMEŽLJIVOST
Kadar me gledaš, postanem trava, ki jo umiva rosa, postanem gola skala v jutranji svetlobi, nemirni kalček planinskega vetra.
Noč je.
Rosa pada na travo, na osemnajst belih cvetov. Že je jutro stopilo k reki. Tista, ki sem jo ljubil, bo odnesla lepoto.
METULJČICA
Plešeš
v obleki divje trte.
Smeješ se
s smehom mlade breskve v noči,
ki žubori v času mladosti in vonja
po vlažni divji jagodi.
Poljubljam te
s poljubi rose, mokre od dežja. Poljubljam te z valovi, s sanjavimi listi brez, z zamišljenimi vodami potoka. Plamen boš v mojih željah,
jaz v tvojem žaru strast — propad.
Pokošena lat trave
boš,
odtrgan cvet mladosti, žena jutra boš, jaz — človek brez duše.
ROJSTVO IN SMRT Moški
in mlado dekle sta stala pri izviru.
On je gledal sončni vzhod, izginotje rose.
Gledal je sončni zahod in črne lase, ki so plapolali v vetru.
Ona se je vzpenjala na prste,
da bi prijela košček neba.
Listje topola je trepetalo kot šepet njenih besed, v katerem je postala stvarnost — ženska.
Duši se jima bosta srečali
v raju.	.
Ratomir Ilic
nes ta zadeva ni uredila. Mnenja je, da bi Prežihove Kotlje morale imeti tako urejeno knjižnico, da bi bila v ponos naši vasi in zgled drugim knjižnicam.«
Tudi po sedemnajstih letih Kotlje nimajo primernega prostora za knjižnico (predvsem je premajhna), kaj šele, da bi imeli knjižnico, vredno Prežihovega imena, knjižnico, da bi bila za zgled drugim. Čeprav so se Kotlje v tem času nekajkrat povečale, čeprav so se napolnile z izobraženci, je knjižnica ostala na ravni tipične vaške knjižnice iz obdobja petdesetih let.
Iz zapisnika ustanovne skupščine 2KPO Ravne z dne 21. 11. 1968
»Za vso kulturno dejavnost, ki je, brez ozira na vrsto dela, absolutno deficitna in na breme občanov, pa moramo zagotoviti določena minimalna finančna sredstva.
Ta sredstva so s strani občinske skupščine zagotovljena pravzaprav v isti višini kot v prejšnji mandatni dobi. Upajmo, da bodo tudi realizirana. So pa bistveno manjša od sredstev, ki so na razpolago za telesno kulturo.« (Podčrtal A. P.)
Stara pesem. Tudi danes ni nič drugače. Imamo pač — bolj kot duhovno — razvito telesno kulturo; kultura je pa le.
»V današnji težavni gospodarski situaciji skorajda ni misliti na kakršnekoli investicije za kulturne domove ali obsežnejšo opremo ...«
Ugotovitev ni današnja, ampak iz leta 1968, da ne bo pomote.
»Ravne kot sedež občine in industrijski center s tolikšno intelektualno kapaciteto pa imajo kulturni dom v sramoto marsikateri revnejši občini...«
Stanje tudi po 17 letih, kar se Raven tiče, ni nič boljše. Kulturni dom — Titov dom bo treba zaradi dotrajanosti celo zapreti.
»Tovariš Peruš je seznanil prisotne, da v Mežici DPD Svoboda ne dela več in da bo potrebno najprej imenovati nov odbor društva, sicer v tem kraju ne bo mogoče obuditi kul-turno-prosvetnega dela.«
Mežiška Svoboda se, žal, tudi danes ne more postaviti z ne vem kako bogatim delom.
»Predlagal je tudi (tov. Hric s Prevalj — op. A. P.), naj bi v bodoče vsa kulturno-prosvetna društva v občini
redno pošiljala zapisnike sej in občnih zborov Zvezi, ker bo le tako mogoče imeti pregled nad delom društev v dolini.«
Na prste ene roke preštejemo zapisnike, ki jih je Zveza v zadnjih treh letih prejela od društev. Tega gradiva pa bi moralo biti, če računamo res minimalno sestankovanje, vsaj 78 na leto (26 društev po 2 seji in 1 občni zbor).
»Predsednik KS (Mežica, tov. Lednik, op. A. P.) je v kratkem govoril sledeče:
Svoboda že več let ne dela. Pri Krajevni skupnosti je že več let bil rezerviran denar zanjo od 4000 do 8000 N din, vendar ga niso porabili.«
(Zapisnik s sestanka o poživitvi kulturno prosvetne dejavnosti v Mežici, 7. 3. 1969.)
Stanje na žiro računu omenjenega društva je v obdobju januar—april ’85 vseskozi nespremenjeno: 140.000 din.
»Trenutno je situacija v Titovem domu taka, da je na omrežje kurjave v dvorani priključen en sam radiator. 2e samo zato je torej neuporaben in od 1. oktobra 1969 zaprt za vse vaje in prireditve.«
(Obvestilo o odstopu odbora KPD Prežihov Voranc, 24. 10. 1969.)
Ugotovitve ni treba posebej komentirati. V celoti jo lahko ponovimo. Svoje pa so že povedali tudi strokovnjaki (gradbeniki) in pa pristojna inšpekcija. Titov dom bo treba zaradi dotrajanosti zapreti in temeljito obnoviti. Upamo, da bomo tokrat našli dovolj dobre volje in denarja, da bomo ob številnih objektih (športnih) družbenega standarda zgradili še kulturni dom, kakršnega si Ravne zaslužijo.
»Pogosto razpravljamo, da Kotulj-ci radi pojo ter da so dobri pevci. Zaradi tega smo razmišljali, kako bi jih organizirali, da bi načrtno vadili ter bili pripravljeni peti tudi na odru.«
Poročilo o delu PD Kotlje 12. 11. 1968
Razprave so bile sicer dolgoletne, a so le rodile uspeh. Hotuljci so namreč kot zbor zapeli na odru letos februarja na srečanju Od Pliberka do Traberka. Novorojencu želimo vsaj tako dolgo življenje, kot je tekla razprava o njem.
Alojz Pikalo
SLOVENSKA POEZIJA
Slovenska poezija.
Evropska matura slovenskega genija. Naša vstopnica v mednarodni Panteon besede. Dokument naše zemeljske identitete in našega izvirnega srečanja z večnim. To, kar je tudi hrbtenica naše literature, v večji meri kakor naša manj univerzalna proza.
Kako je danes z njo.
Slovenska poezija danes.
Ali slovenski besedni šport danes?
Nad letinami poezije se res ne moremo pritožiti. Vse škarpe so že polne te čudne nove flore. Vse založniške kašče so je polne. Toliko ga je, tega navdiha brez kritja, da inflacija gre že proti meji 100. Preveč, da bi mogli jemati to produkcijo zares, kaj še, da bi se sklanjali nadnjo s pobožno akademsko lupo.
Najboljši dokaz za to je, da »poezijo« producira celo zamejski ce-
ment. Razpiši literarni natečaj: proze nobene iz tega cementa, poezije pa kakor regrata na koše.
Več ko sumljiva rodovitnost. Prej znamenje debilnosti kakor zdravja nekega duha.
Metaforična milnica, kolikor zmore metafore zunaj ptic-najraje mrtvih —, rož, nožev, metuljev itd.
Kdo jo še bere na Slovenskem? Kdo jo še jemlje zares?
Sprašujem se, odkod takšna razveljavitev besede prav v poeziji, ki je vendar imela pri nas tako velik ugled. Razveljavitev besede v izbranem poligonu duha, kakršen naj bi bila poezija?
Odkod to, da bodo vsak čas začeli pesnikovati Še bančni direktorji, strokovnjaki inženiringa in boksarji?
Je morda v tem izraz neke epohalne frustracije, ki slovenskemu duhu dopušča samo neko trpno razpušče-
20	INFORMATIVNI	FUŽINAR
FORMA VIVA NA HALDI
Lani poleti smo imeli v železarni veliko kulturno-umetniško akcijo. Umetniki — trije inozemski in en domači — so ustvarjali skulpture na temo: MIR — NIKOLI VEČ VOJNE. Pomagali so jim delavci SGV, ki nam jih je zato manjkalo pri letnih remontih. Ni treba poudarjati, da je vsa stvar tudi precej stala. Zdaj pa, kakor da ne vemo, kam s temi izdelki. 2e skoraj leto dni v miru počivajo na haldi. Menda ne nam vsem v ponos in menda ne za vedno.	„
M. P.
JAMBORSKA CESTA
nost, potem ko se mu je pristudil zgodovinski logos?
Je tega kriva »filozofska« kritika, ki je s pobožno hvaležnostjo prestrezala na svoj amuzični pladenj še tako slaboumno eksperimentiranje, da je le v njem našla novo gradivo za svoje možganske konstrukcije?
In tako je poezija — doslej najvišji atribut naše evropske kulturne identitete — postala orodje za manjvredno iracionalizacijo, če že ne idiotiza-cijo naše duhovne atmosfere.
Zato je upati, da gre ta možganska viroza, ta epidemija verzifikatorske driske, mimo, naj bo te manjvredne rodovitnosti konec. Naj se nam rajši ozročje zdravilno posuši in ojalovi v novo odraslost. Da nam bo potem poklicani zapel ne iz Cinizma — zakaj to je nova Hipokrene sodobnega ver-zificiranja —, ampak iz duha.
Seveda je za takšno poezijo premalo hoditi na kongrese Pena. Zanjo je treba zgoreti. V Cukrarni ali v Grahovem.
Mlademu Slovencu, ki čuti slast besede, bi svetoval, naj ne piše poezije, vsaj dokler ni omenjena epidemija mimo. Naj ne doliva k naši narodni sentimentalnosti. Naj ne veča naše manjvredne folklornosti. Naj nam prizanese z novim plinom.
Naj rajši pusti, da pride do naših okuženih nosnic še kaj zemeljskega. S triglavskega ledenika in iz gorenjskih smrečin. Iz dolenjskih zidanic, kolikor jih še niso prezidali v počitniške hiše. Pa še kakšen dih z onstran meje, dokler je še kaj živega tam ob Dravi in Soči. Iz Vestfalije, od koder veter prinaša novo Dumo, z novim udarjanjem zvona in z novim jokom vdovice...
(Alojz Rebula, Od misli do besede. Iz knjige Ustvarjam, torej sem, Celje, Mohorjeva družba 1985)
Pred leti sem se navdušil za jadranje na vodi, in ko je bil tečaj za vaditelje na Ravnah, sem se prijavil, tako kot mnogi iz Mežiške doline. Izpit smo polagali v reški kapitaniji. To je bil moj prvi pravi stik s plovbo na papirju.
V tistem navdušenju sem bral vse, kar je bilo v zvezi s plovbo, morjem, rekami, prekopi, jezeri, navigacijo in seveda s plovili. Hotel sem celo ustanoviti brodarsko društvo. Da bi to idejo podkrepil, sem napisal članek s celim kupom letnic, ki so potrjevale navezanost Slovenca na vodo kot prometno pot. Članek ni izšel, društva pa tudi ni v celi koroški regiji, čeprav je precej plovil v dolini.
Plul sem kot mnogi. Največ na zračni blazini, tudi v čolnu, san-dolinu, kajaku, v ribiškem čolnu, prirejenem za turiste, s trajektom. Tudi s katamaranom in celo z motornimi čolni, da ne pozabim deske (ki me je metala v vodo, tako da sem se bolj kopal kot deskal). Tako sem plul, če so me povabili dopustniški prijatelji.
Še v najlepšem spominu mi je ostala plovba v smrekovi skorji. Plohu v mezgi smo prerezali skorjo, jo previdno olupili (da ni počila) po celo dolžini štirih metrov. Zamašili smo luknje s smolo. Na dno smo dali nekaj kolov, da se ni preveč upognila. Suhe trave in listja, da se je bolj udobno sedelo. Koli so morali biti primerno dolgi, da se je
skorja upognila le toliko, da sta premec in krma ravno prav gledala iz vode. Šlo je kot s kanujem. Zdržal pa res ni dolgo.
Preden pridem na Jamborsko cesto, moram reči nekaj besed o možu, ki me je pripeljal nanjo. Bil sem v bolniški in hodil na Ravne na obsevanje. Čas sem si krajšal z branjem. Zato sem večkrat zavil v študijsko. Ravno sem bral zgodovino slovenskega slovstva, kjer Ivo Grafenauer žmika Koseskega, da se mi je kar zasmilil. Zato sem šel v študijsko, da vidim, kak je ta Koseski. In ko mi je knjižničarka dala delo Jovana Vesela Koseskega, me je ogovoril star mož prijazno radovednega pogleda in palico je imel v roki. Skupaj sva šla na avtobus. On je izstopil na Prevaljah, jaz pa sem se peljal naprej v Mežico. Vse do Prevalj sva se pogovarjala kot stara znanca.
Ko sem vračal Koseskega, so mi knjižničarke povedale, da je ta stari mož direktor Študijske knjižnice dr. Franc Sušnik. Večkrat sva tako šla na avtobus, nekajkrat celo peš do Prevalj, če je bilo lepo vreme. Pa tudi potem, ko je prišel na čelo študijske profesor Janez Mrdavšič. Tako sem spoznal starega moža — velikega človeka. Ob njegovi osemdesetletnici so izšli njegovi biseri pod imenom Opomnje. Ko sem mu rekel, da se jih nikjer ne da kupiti, mi jih je Marija Suhodolčanova podarila. Rekel sem, kaj pa avtogram, in šla sva v njegovo pisarno, da mi podpi-
Št. 8/1985
še. Tam me je zmotil s knjižn*' mi novitetami in me po ovinki*1 vprašal, da je zvedel za moje ime in priimek.
V posebni časti ga imam, njega sem zvedel za stvari, o katerih se mi še sanjalo ni. Naj omenim samo eno, da je bila slo' venščina jezik diplomatov. Seve-da ne bi znal tako ponoviti zgO' dovinskega dogodka kot on iz 1®' ta 1227 in pozdrav — Buge waS primi gralva Venus.
Tako, zdaj pa po bližnjici na Jamborsko cesto.
Kot sem že povedal, sem t®' krat bral vse, kar je povezano z vodo. Ugotovil sem neke ind*' cije, ki so govorile o tem, smo na Slovenskem bili avtorj* katamaranov ali pa, da je idej® o dvotrupih plovilih bila nena* vadno hitro prenesena na naša tla. Grafiki 16 in 17 v Valvasor* jevem berilu sta pravi dvotrup®® — katamaran. Če primerjaš Id' nice, kdaj je Anglež videl kata* maran in letnice nastanka gra' fik, je ta špekulacija kar verjet' na. Po Sušnikovem nasvetu so naredili fotokopije in s tem ma* terialom naj bi šel v Slovenj Gradec, kjer je bil na zdravlje' nju dr. Miroslav Pahor iz P*ra' na. On kot zgodovinar naj presodil. In šel sem. Vendar P®' horja ni bilo več v bolnici. P® pa bi koga drugega vprašal, m1 ni prišlo na misel. Tako je moj® navdušenje tudi zaradi teh dve*1 neuspehov splahnelo, ni pa prene* halo. Med drugim sem prečita* študijo ing. Pahernika pod na* slovom: Šajke in splavi na Dr®'
vi.	Zal pa delo ni izšlo kot knji' ga, zato ni preveč dostopna bral* cem, ki jih te stvari zanima)0’ Niso pa imeli take sreče kot W in takih vodičev, kot sta bila za* me Marija Suhodolčanova in dr Franc Sušnik. Saj, če te kdo od' rine od obale in sam malo pove* slaš, te kar nese.
Občinski sindikalni svet je da' letos pobudo in razpis, da se zb®' re gradivo o delavskem gibanj0 v Mežiški dolini in jaz sem sl izbral temo: Prosti čas — Pre' hod na 42-urni teden z 48-urne* ga delovnega tedna. Pri zbiranj0 gradiva sem naletel na drobno knjižico, ki me drugače sploh n® bi pritegnila, če mi ne bi b° znan eden od dveh avtorjev. Na* slov te knjige je kar se da č°' den: Po jamborski cesti v mest0 na peklu, avtorja sta dr. Mir°' slav Pahor in Ilonka Hajnal.
Knjiga je nastajala več let, vej desetletij. Odkriva nam čisto n° svet naše preteklosti, naše gl°^0" ke navezanosti in povezanosti morjem. Kopnega z morjem. J* nje izveš, da so tesali dele za ladje vse do Ljutomera in ji*1 vozili v mesto na peklu — Trst. Tam so jih sestavljali _ ladje. Govori o ogromnih jad1' borih, zaradi katerih so ravna* ceste in podpirali mostove. G°' vori o ljudeh, ki so hodili na <*®j lo v mesto na peklu, se vrača* ali pa tudi ne. Ilonka Hajna” kustosinja pomorskega muze)® Sergeja Mašera v Piranu, s°av' torica knjige Po jamborski ces* v mesto na peklu, mi je deja1^ da je bil zadnji čas, da se j zbralo pričevanje, če ne, bi vse v pozabo. Bo to dovolj, da ® koga zamika, da stopi po ja10, borski cesti v mesto na peW“
Marjan Mauk°
SKORAJ VSI CILJI PORTOROŠKE DEKADE DOSEŽENI
-RaCunali sm0; <ja b0(j0 na na.
letošnjo portoroško dekado nPj||Vali naslednji zunanji dejav-
~~ otroci bodo iz plenic ~~ regres bo samo štirištevilčen —- vreme bo tropsko, luna rav-takrat polna.
^J^auirali smo, da bomo v takš-okoliščinah dosegli naslednje
Portorož in nazaj bomo Ptlšli srečno.
2. Ne bomo se odebelili.
3. Maksimalno se bomo spočili in nabrali novih moči.
4. Veselili se bomo v mejah zmogljivosti.
5. Za celo leto se bomo naužili morja in sonca.
Dober tek v Portorožu
Prvi cilj nam je uspelo v celoti realizirati. Največ zaslug za to imajo šoferji avtobusov posebne vožnje in vsi tisti, ki so šli na pot s svojimi avtomobili, da je bilo za
nas več prostih sedežev. Slabosti je bilo malo. V glavnem so jih imeli otroci.
Za dosego drugega cilja smo se maksimalno angažirali, a žal nismo uspeli. Krivda je na strani kuharic, ki so vse tisto, kar je bilo na fabriškem jedilniku, odlično
pripravljale. Delno krivdo nosijo tudi strežajke, ki so skoraj vedno hitro servirale, da ni bilo nič postanega. Levji delež krivde pa v tem primeru pripada portoroškim
sladoledarjem. Premamijo te, pa če narediš tudi po sto sklepov čez dan — zvečer se postaviš v vrsto.
Dokaz, da smo uspeli realizirati tudi naslednji cilj, je »musklfi-ber«, ki nas grabi po vsakem delu zdaj doma. Zaslužni za to so predvsem precej hladno morje, ki ni preveč vabilo k rekreaciji, še kar pridni otroci, razkrečena namiznoteniška miza pri domu, mirni sosedje in nenazadnje vestne sobarice, ki so ti znale posteljo pospraviti tako, da te je vedno znova vlekla vase. .
Na realizacijo četrtega cilja dekade je vplivalo nekaj okoliščin, ki jih prej nismo planirali. Trendi v ekonomski stabilizaciji so namreč prinesli svoje. Tako je doseganje cilja zavrla podražitev piva v domu. Prišla je ravno v naši dekadi. Vendar je bil njen negativni vpliv samo začasen, saj smo kmalu našli novo metodo: kupovanje trgovinskega piva, ki je tovrstne izdatke zmanjšalo na polovico. Drugače imata za doseženi ta cilj zasluge še harmonikarski as in nekaj par, ki se je v tisti dekadi v Portorožu poročil.
Zadnji cilj letošnje portoroške dekade nam je prav tako uspelo uresničiti. Ni bilo zahtevno: sonce je ves čas sijalo, morje pa pljuskalo ob obalo. Kako ob fabriško, sicer ne vemo, ker nas ni privlačevala. Pa nič zato: v bližnji Bernardin smo imeli regresiran vstop, v nedaleč odmaknjeni bazenček in plažo Emone pa celo prostega. Dokaj so k doseganju slednjega cilja prispevali tudi dopustniki, ki so se pred nami pobrali s plaže, da smo mi v zahajajočem soncu uživali na njihovih ležalnikih. To je dokaz, da nam iznajdljivosti ni manjkalo.
Kot vidimo, smo letos uspeli uresničiti skoraj vse cilje portoroške dekade. Upamo, da jih bomo ob tesnem sodelovanju z Družbenim standardom tudi drugo leto.
(Vir: preživet dopust v
fabriškem domu v Portorožu)
H. M.
■
*
ISKRE
h.y>zionar laže samemu sebi, laž-n,v®c drugim.
Nietzsche
* * *
Ijjj e bi bili prazniki vse leto, bi a zabava dolgočasna kot delo.
Shakespeare
* * *
gro^ seješ kaktus, ne pričakuj
Arabski pregovor * * *
iMo spoznamo s plavanjem, eka s pogovorom.
Korejski pregovor * * *
> .
Um ler duh ne dela z roko, ni
metnosti.
L. da Vinci
* * *
v
UiCe Ulr>etnosti dajete idejo res-s Pomočjo laži.
Degas
%	★	•k	*
Ni
bo ,, Se še rodil in nikoli se ne °dil tak, ki bo vsem všeč.
Latinski pregovor
V^fečji talenti se izgubljajo Tolstoj
REKREACIJA IN ŠPORT
SAH
V Topolšici pri Šoštanju, kjer je pred štiridesetimi leti hitlerjevska vojska podpisala predajo na naših tleh, je bil 22. in 23. junija v hotelu Vesna šahovski turnir posameznikov. Zbralo se je blizu 60 šahistov. Igralni čas je bil pol ure za igralca. Po švicarskem sistemu je v 9 kolih z 8 toč-
kami zmagal mednarodni mojster Vojko Musil iz Maribora. Za Fu-žinar so nastopili: J. Jesenek (5,5 točk in .15. mesto), Rotovnik in Burjak (4,5) in Grzina (3,5).
Na letošnjem prvenstvu Fuži-narja je sodelovalo 18 šahistov. Igralni čas: 1 ura za posameznika. Vrstni red: Burjak in Jesenek 15, Vrečič 14,5, Komarica 13,5 Erjavc
12, Motnik 11,5, Hrovatič 10,5, Rotovnik 10, Kumer 9,5, M. Kert 9, Uršič 7, Šalamun 6, Grzina 5,5 točk itd.
Redno hitropotezno klubsko prvenstvo se igra v šahovski sobi DTK vsak drugi in četrti ponedeljek v mesecu s pričetkom ob 16. uri. Po dosedanjem poteku je najuspešnejši tekmovalec Z. Burjak.	.k
Mladi upi Korotana
NOGOMETNI KLUB PREVALJE
Prvi nogometni klub Hermes je bil ustanovljen leta 1909. Na Prevaljah so pred dvema letoma proslavili 50-letnico obstoja Nogometnega kluba Korotan. Sedaj je vanj vključenih okoli 120 igralcev in odbornikov. Pionirska, mladinska, kadetska in članska ekipa sodelujejo v občinski rekreacijski ligi, kjer so še posebej uspešni mlajši nogometaši. V klubu se ubadajo z različnimi težavami, najbolj pa jih pestijo finančni problemi.
Upravni odbor kluba je sklenil, da je treba vso pozornost posvetiti vzgoji mladih nogometašev,
mešano, pri članicah Simonovičeva, ki je bila prva na 100 m delfin in 3. na 100 m kravl. Kopova je bila prva na 100 m hrbtno in 200 m mešano in 2. na 200 m hrbtno, Pe-šlova pa 3. na 100 m prsno.
Pri mladincih je bil Ceru prvi na 200 m mešano, drugi pa na 100 m delfin in 100 m hrbtno, Pesjak 2. na 100 m prsno, 3. pa na 200 m in 400 m mešano. Kopova je bila pri mladinkah prva na 100 m in 200 m hrbtno in 200 m mešano, Pešlova pa 2. na 100 m prsno.
Zenska štafeta Fužinarja je bila na 4 X 100 m mešano prva, na 4 X 100 m kravl pa tretja.
Na republiškem prvenstvu za pionirje B v Krškem je Krešo Božikov osvojil 6 prvih mest, in sicer na 100 m, 200 m, 400 m in
1500 m kravl ter 100 m in 2001" hrbtno.	i0
Na republiškem članskem 1 mladinskem prvenstvu 27.—28. v Ljubljani so bili uspešni: Ambrož na 100 m in 200 m hrt no, 100 m delfin in 200 m meša!) prvi. Pesjak je bil 2. na 200 prsno in 3. na 100 m prsno pri c* ? nih, pri mladincih pa prvak obeh disciplinah. Ceru je bil P mladincih 2. na 200 m hrbtno 1
3.	na 100 m delfin. Prva je o1' tudi mladinska štafeta na 4 X ' metrov mešano, 3. pa na 4 X 1 metrov kravl.	.
Pri članicah je bila SimonoVj čeva prva na 100 m in 200 m de fin, 2. na 50 in 100 m kravl, 3. P na 200 m in 400 m kravl. Pešk>v je bila 1. na 100 m prsno in 3. n 200 m prsno.
Aljoša Krivograd in Andrej Zagernik sta perspektivna cicibana — smučarska skakalca
Kadrovska gibanja
od 21. 6. do
saj je le tako mogoče pričakovati kvaliteten nogomet tudi v prihodnje. Od 26. do 30. junija 1985 je na igrišču na Prevaljah potekala pionirska nogometna šola, v kateri so se udeleženci seznanili z osnovami nogometne igre. Trenerji so zadovoljni z obiskom (poprečno 27 pionirjev na treningih dvakrat dnevno) in z rezultati nogometne šole. Izmed mladih igralcev bodo poizkušali pridobiti najboljše in jih vključiti v klub.
V počastitev 4. julija — dneva borca, je NK Korotan pripravil tradicionalni turnii', ki so se ga udeležile ekipe iz ravenske občine. Pokrovitelj teh srečanj je krajevna konferenca ZZB Prevalje, ki tudi tako prenaša tradicije NOB na mladi rod.
V NK Korotan so aktivni še na drugih področjih. V počastitev 40-letnice svobode so organizirali turnir v malem nogometu. Ze vrsto let sodelujejo s pobratenim NK Mladost iz Varaždina, večkrat pa se srečajo z zamejskimi Slovenci iz Avstrije in Italije.
Nogometni klub na Prevaljah ima že dolgoletno tradicijo, a tudi za njegovo prihodnost se ni bati.
Andreja Čibron
ODBOJKARSKI TURNIR
ZA POKAL »IVARCKO ’85«
V soboto, 20. julija 11985, je bil na Ivarčkem v čast dneva vstaje odprt odbojkarski turnir za moške in ženske ekipe. Tekmovanje je potekalo ves dan, od 8. ure zjutraj do 20. zvečer, v prijetnem vzdušju. Zaradi nespoštovanja pravil igre je moral organizator po prvem kolu izločiti iz nadaljnjega tekmovanja le moško ekipo Tihi.
Rezultati: moški: 1. Jeklolivar-na, 2. Reka, 3. Orodjarna, 4. Komerciala, 5. TSD, 6. Nogometaši,
7.	Vuzenica, 8. Tihi.
Zenske: 1. Prevalje, 2. Tekstilna Otiški vrh, 3. Komerciala, 4. Gospodarjenje, 5. Računovodstvo.
Ekipama, ki sta osvojili pokal, čestitamo, ostalim pa se zahvaljujemo za sodelovanje in jih vabimo na Ivarčko tudi prihodnje leto. Prav tako pa še druge.
Organizator rekreacije Boris Fabijan
KOŠARKA
Na območju občine Ravne na Koroškem že nekaj let deluje Koroški košarkarski klub. Klub ima
značaj občinske selekcije, obenem pa naj bi združeval mlade in stare, ki jih zanima košarka, od Raven do Črne.
Klub je najprej imel sedež na Prevaljah, vendar se je leta 1983 moral premestiti na Ravne, na Javornik. To pa zaradi tega, ker se je članska selekcija uvrstila v republiško ligo in tekme je lahko igrala samo v ustrezni telovadnici, ki je na Prevaljah premajhna.
V okviru kluba delujejo tri pionirske ekipe, ena kadetska, ena mladinska ter ena članska ekipa. Slednja nastopa v drugi republiški ligi — vzhodna skupina, ostale ekipe pa tudi v rednih republiških tekmovanjih.
Rezultati posameznih ekip leta 1935:
pionirji — uvrstili so se med 12 ekip v republiki
kadeti — po spomladanskem delu so na predzadnjem mestu v republiški liga — 1. skupina
mladinci — po spomladanskem delu so na prvem mestu v drugi republiški ligi — vzhodna skupina
člani — so se obdržali v drugi republiški ligi.
Lestvica: 1. Bistrica 22, 2. Rogaška 20, 3. Polzela 18, 4. Ruše 16, 5. Ptuj 16, 7. Elektro 14, 7. Koroška 12, 8. Slovenj Gradec 6,
9.	Radgona 0.
Klub je samostojna telesno-kulturna organizacija, deluje na amaterski bazi, vsa dela v njem se opravljajo prostovoljno in brez plačil honorarjev.	-sto
ATLETIKA
Statistiki bi morali povedati, ali so Korošci že imeli atletskega državnega prvaka. Če ga še niso, ga imajo od letos naprej. Na državnem prvenstvu v Zagrebu je namreč članica KAK Lihteneger-jeva zmagala v skoku v višino s 181 cm in premagala celo Lidijo Lapajne. Čestitamo!
PLAVANJE
Plavalci in plavalke Fužinarja so julija na državnem in republiškem prvenstvu osvojili toliko medalj kot že dolgo ne.
Na državnem članskem in mladinskem prvenstvu, ki je bilo
12.-14. 7. v Skopju, so bili uspešni :
Pri članih Ambrož, ki je bil prvi na 100 m, 200 m hrbtno in 200 m
20. julija 1985 je bilo v železarni zaposlenih 6100 delavcev, kar je 27 več od prejšnjega meseca, predvsem zaradi prihodov iz JLA in novih zaposlitev v DO TSD.
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI
JEKLARNA — Domadenik Venčeslav, pripravnik — prva zaposlitev; Ristič Aleksander, RTV mehanik — iz JLA; Lozinšek Milan, NK delavec — iz druge DO; Knez Peter, pripravljalec za litje — iz Jcklovleka.
JEKLOL1VARNA — Pečnik Zdravko, NK delavec, Šehič Sejad, zidar, Obrul Albert, RTV mehanik
— iz JLA; Golič Duško, NK delavec
— prva zaposlitev.
VALJARNA — Krajnc Mirko, NK
delavec — iz JLA; Todič Dragan, likovni tehnik — prva zaposlitev; Vučič Tomislav, NK delavec, Kiš Gorazd, prodajalec — iz druge DO.
KOVAČNICA — Kelemen Zoltan, Vrbančič Darko, NK delavca, Hamer Ivan, tesar, Smolak Miroslav, RTV mehanik, Kocen Martin, klepar — vsi iz druge DO; Vukovič Stanko, pla-menski čistilec — iz TOZD Vzme-tarna.
STROJI IN DELI —- Biberovič Ma-to, voznik mot. vozil — iz druge DO; Habit Izidor, NK delavec — prva zaposlitev.
INDUSTRIJSKI NOŽI — Kolar Miroslav, NK delavec — iz druge DO; Smolak Andelko, brusilec — iz TOZD Jeklarna.
PNEVMATIČNI STROJI — Janše Bernarda, strugarka — iz druge DO; Apšner Marko, NK delavec — iz TOZD Komerciala; Špegu Janez, vrtalec — iz TOZD Jeklarna; Plesivč-nik Marija, skladiščna delavka — iz TOZD RPT.
VZMETARNA — Podbrežnik Miloš, NK delavec — ponovna zaposlitev v 2R.
SGV — Kumpuš Jože, ključavničar, Roter Alojzij, soboslikar — iz druge DO; Majerič Janko, avtomehanik — iz JLA; Gracelj Srečko, ključavničar — iz TOZD RPT; Perič Nedeljko, ključavničar — iz TOZD Valjarna; Cesar Marko, ključavničar — iz JLA; Večko Ivan, skadiščnik — iz TOZD Jeklarna.
ETS — Meh Roman, obr. elektrikar — iz TOZD Jeklarna.
20. 7. 1985
TRANSPORT — Jambrošič DfiT gutin, NK delavec — prva zapoS** tev; Gaberšek Jože, NK delavec •j' iz druge DO; Vehovec Franc, NK d*" lavec — iz JLA.	,
TRO — Siherle Robert, NK dd1 j vec — iz JLA; Breznik Katica, N' delavka — iz druge DO; Greg0 Slavko, kalilec — iz TOZD Jeklarn1; Salkič Marjeta, pomožna delavka iz Delovne skupnosti KSZ.
RPT — Večko Ivan, dipl. oec. ^ iz TOZD Kontrola kakovosti.
KONTROLA KAKOVOSTI ' Izak Jaroslav, kontrolor — iz TOZ Jeklolivarna.
KOMERCIALA — Penšek Dark0' NK delavec — iz JLA; Urnaut Izt° ' NK delavec — iz JLA; Grebenc D1^ ko, Drol Stanislav, NK delavca 1 druge DO.
DRUŽBENI STANDARD -lenko Jožica, Krajnc Marija, NK “e lavki — iz druge DO; HauptJ11^ Marija, kuharica — prva zaposlitej
KSZ — Goričan Stanko, vratar iz TOZD Jeklarna.	,
DO TSD — Kos Anton, rud9'; Hovnik Rajko, ključavničar, Pot°j nik Darko, NK delavec, Šipek Stan ’ avtomeh. delovodja — vsi iz “r j!. DO; Simanič Dragomir, strojni , nik — prva zaposlitev; Koprivnik.^ Branko, gimnazijski maturant TOZD Valjarna; Topalovič St>P°j ključavničar — iz TOZD SGV; S01 Darko, NK delavec — iz TOZD ljarna; Krajnc Maksimiljan, orodl — iz TOZD Jeklolivarna.
KOVINARSTVO — Kladnik D^ go, Zerovnik Jože, rezkalca —V JLA; Vršnik Mirko, ključavnic1^ Podkrižnik Peter, avtomehanik druge DO.
DELOVNO RAZMER^ JE PRENEHALO
JEKLARNA — Pcševski Vlaj!1* pripravljalec za litje — samovoD . zapustil delo; Begovič Husein, V pravijalec za litje — izključen« “ i gor Slavko, kalilec — prcmcšecn^ TRO; Smolak Andelko, brusilec premeščen v Industrijske nože; gu Janez, vrtalec — premeščen^ Pnevmatične stroje; Goričan Stan , vratar — premeščen v DS KSZ. e1 Roman, obr. elektrikar — prerne5 ^ v ETS; Večko Ivan, skladiščnik premeščen v SGV.
JEKLOLIVARNA — Goluska
* j mila, izdelovalka jeder — odpore Ir ,delavlte; Krajnc Maksimiljan, TSn rn°delov — premeščen v DO Dr	Jaroslav, kontrolor —
^mescen v Kontrolo kakovosti, ra ALJARNA — Petrič Vladimir, ll0'P?rejpvalec gredic — sporazum-
• i j.“ožinovski Borislav, valjavec —
‘lučen; Koprivnikar Branko, £jQSPortni delavec — premeščen v lip	Seitl Darko, menjalec va-
\jV, ~T Premeščen v DO TSD; Perič vSGV °’ ključavničar — premeščen
^Kovačnica — Krejan Ivan, PK 2 ,.?c — plamenski čistilec, Grnjak *U[^0’ pomočnik kovača — spora-
brJEKLOVLEK — Polovšek Anton,
^ silec — sporazumno; Knez Peter Umeščen v Jeklarno.
STROJI IN DELI — Osrajnik Dra-,ki’ strugar, Merkač Vinko, ekonom-‘ehnik — sporazumno.
Dr, v ETARNA — Vukovič Stanko, .močnik plamenskega čistilca — 22? n v Kovačnico.
0r V. — Proje Karel, skladiščnik |Q .,Ia ~ invalidsko upokojen; Topa-^ lc Stipo, ključavničar — mazalec .Premeščen v DO TSD.
Vo -p NSPORT — Metulj Peter, n-2? cestnih vozil — invalidsko
“Pokojen.
r0« ^MATURE — Zlatar Bogomir, r),Cll1 brusilec — sporazumno; Sveti-lav gdan> strugar — odpoved de-“a: Vezonik Dušan, strugar — sa-,no zaPustil delo; Matjaž Da-jka> rezkalka — izključena.
.	— Gracelj Srečko, žagar —
suemesčen v SGV; Plesivčnik Marija, p adisčna delavka — premeščena v Revmatične stroje.
kontrola kakovosti — je-
• rnik Elizabeta, vodja spektrofoto-^etrije, Potočnik Marija, analitik — ,.arostna upokojitev; Večko Ivan,
oec., — premeščen v RPT.
minut za leposlovje
Ivan S. Turgenjev
Občinske raziskovalne skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec objavljajo
RAZPIS
za oblikovanje srednjeročnega raziskovalnega programa ORS za obdobje 1986—1990
V raziskovalni program ORS so prioritetno vključene razvojno raziskovalne naloge s področij skupnega in splošnega pomena za razvoj občin oz. Koroške krajine.
Program je razdeljen na naslednje tematske sklope;
— razvoj v prostoru — raziskovanje naravnih bogastev in varovanje okolja
— prebivalstvo in poselitev — rast števila prebivalcev, usmerjanje poselitve, zaposlovanje prebivalstva
— socialni razvoj — razvoj družbenih dejavnosti in družbenega upravljanja
— razvoj infrastrukturnih gospodarskih dejavnosti — energetika, promet, komunalne dejavnosti, stanovanjsko gospodarstvo
— razvoj kmetijstva in storitvenih dejavnosti — obrt, trgovina, turizem
— splošen gospodarski razvoj — razvoj posameznih proizvodnih dejavnosti (tehnologije, informatike, poslovne organizacije ...).
Vabimo vse organizacije in skupnosti, strokovna društva in združenja ter posamezne občane, da sodelujejo pri oblikovanju tako zastavljenega programa in nam posredujejo predloge razvojno raziskovalnih nalog oz. opredelitve razvojno raziskovalnih problemov, s katerimi se srečujejo v svojem delovnem in življenjskem okolju in ki so širšega pomena za razvoj občine oz. krajine.
Mnenja in predloge posredujte na naslov: STROKOVNA SLUŽBA ZA OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI, Ekonomski center, Ravne na Koroškem, Na gradu 5, do 30. 9. 1985.
KOMERCIALA — Apšner Marko, skladiščni delavec — premeščen v Pnevmatične stroje.
DRUŽBENI STANDARD — Sko-bir Damijan, oskrbnik rekreac. centra — odpoved delavca; Grobelnik Pavla, glavna kuharica — sporazumno.
KSZ — Bricman Stanislav, varnostni inženir — sporazumno; Salkič Marjeta, čistilka — premeščena v TRO Prevalje.
Kadrovska služba
Po	* sem se z ^ova *n s*°Pa*
koi Vr*;nem drevoredu. Pes je te-Pred menoj. ra,Znenada je zmanjšal svoje kotla 'n se za^el plaziti, kakor •>e začutil pred seboj divjad. ^ pgledal sem vzdolž drevoreda rUmn ?a£ledal mladega vrabca z ! lwen’no okoli kljuna in s pu-Ivet na g^av’- Padel je iz gnezda dre	je močno majal breze v
0li.Voredu) in zdaj sedel nepre-ter brez moči razprostiral malo zrasle perutničke.
bo^edtem k« se mu je moj pes
„tras> bližal, se je nenadoma Vra|al z bližnjega drevesa stari
Pad s ^rno dso na prsih, in Sov	kamen	prav	pred	nje-
ka" gobec- Ves razčeperjen, izna-kafe-n ie obupno in turobno čiv-žc,ba*p ^očll kake dvakrat proti
tal a§nal se je, da bi s svojim Scem zavaroval svojega otro-tf a • • • a vse njegovo telesce je ■£do od Sroze> S'as mu je Vai lvial in hropel, zamrl, žrtvo-Se je!
a kakšna velikanska pošast se 3ar . moral zdeti pes! In ven-Vj mogel obsedeti na svoji ki, varni veji... Sila, moč-
zevajoči pasti.
nosti v državi glede turizma. Na znamki so prikazani otočje Cres-Lo-šinj, grb mesta Cresa, grb Malega Lošinja ter ena izmed prvih vil na obali, stara približno 100 let.
Likovna obdelava znamke je delo Dimitrija Cudova, izdal jo je zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki večbarvnega ofseta v polah po 25 12. junija.	f
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem skladiščne operative v tozdu Komerciala za darilo in obisk na domu. Želim jim še veliko uspeha pri delu in sreče v življenju.
Franc Kojzek
ZAHVALA
nejša od njegove volje, ga je vrgla od tod.
Moj Trezor je obstal, se umaknil... Očitno je tudi on priznal to silo.
Pohitel sem in poklical zmedenega psa — in odšel spoštljivo.
Da; ne smejte se. Čutil sem sveto spoštovanje do te male junaške ptice, do njenega ljubezenskega nagona.
Ljubezen, sem si mislil, je močnejša od smrti in smrtnega strahu. Samo ona, samo ljubezen je osnova in gibalo življenja.
LATELUA FILATCLUA FILATELIJA FILA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem tozda Kontrola kakovosti za lepa darila, ki nam bodo v trajen spomin.
Vsem želimo še mnogo delovnih uspehov.
Mojca, Poldika, Elza
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem elektrodelavnice v Strojih in delih za lepo darilo, vodju pa za prisrčne poslovilne besede. Vsem elektrikarjem želim še veliko delovnih uspehov.
Jože Kanovnik
ZAHVALA
C'1/ViA/V V l/ >/vwO
FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA
100-LETNICA TURIZMA NA OBMOČJU OBČINE CRES—LOŠINJ
Ob 100-letnici razvoja turizma na območju občine Cres-Lošinj izdaja Skupnost jugoslovanskih PTT priložnostno poštno znamko za 10,00 dinarjev.
Turizem se je na območju občine Cres-Lošinj začel 21. januarja 1885, ko je prišel v Mali Lošinj kot prvi gost na okrevanje po bolezni grla sin doktorja Konrada Klara iz Avstrije, ki ie tu popolnoma okreval.
Danes spada občina Cres-Lošinj med r.ajrazvitejše družbenopolitične skup-
ZAHVALA
sosedom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi govornikom za poslovilne besede ter šentjanške-mu g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoča žena Milka in vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka Ivana Plešeja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala govornikom ter
g.	kaplanu za tople poslovilne besede. Hvala pevcem in Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev za žalostinke. Posebna zahvala njegovim sodelavcem v tozdu Energija za požrtvovalno in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoča žena in hčerki z družinama
_____________ ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice in prababice Urške Kokal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sostanovalcem za izrečeno sožalje in darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala g. župniku za tople poslovilne besede in opravljeni obred, Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev za odigrane žalostinke ter strežnemu osebju internega oddelka (koronarni) bolnišnice Slovenj Gradec.
Žalujoči: sinovi Karel in Franc z družinama ter Stanko z Lilo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta Antona Založnika se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Jeklarna, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti v Celju ter darovali cvetje in denar.
Žalujoči sin Adolf v imenu vsega sorodstva
Vsem sodelavcem iz tozda Družbeni standard se najlepše zahvaljujem za lepo darilo ob odhodu v pokoj. Vsem skupaj želim obilo zdravja, sreče in še veliko delovnih uspehov.
Leopoldina Podržavnik
Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 6000 izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Ivica Klančnik, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Vladimir Novinšek.
Uredništvo: glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Merkač in Mojca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek.
Telefon: 861131, int. 304. Tiska CGP Večer, Maribor.
Glasilo je po 7. točki 1. odst. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72 in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka.
Ob boleči izgubi dragega Maksa Projeta se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in
Fotografije za to številko so prispevali: S. Jaš, A. Krivograd, H. Merkač, M. Potočnik in kadrovska služba
				S Uk/c a-Ski ginekolog (FRANC)	Obrežja	jJapaha	Redka gblika. imena. OTILIJh	Mater	Ime Črka	Glavni Štaunilc	FeudaC. posest TURČIJI	.i/se , i/redu	* <*• "4/J
NX													uLok* zrak
/			Halo gospod- arstvo					Reka v gr. podz. Hesto v ANGLIJI					
			SracLtge ueški „ platnic						Italijan. avto			Kisik	
									Jeze.ro v AFRIKI			Onjah vida	
			S vatio, OjnajJUŠ-K.O pivo				Osebni zaimek			Avtomat- obUCtava podatkov Prikuha			
		Hrib	Kalorija.				Ptica s. morij						
			Prebivat-ica IRSKE				Šteunik						
Žiul\an-$ka te-(Cočmo.				Gnaki. črki	Jod	Mesto ruX Mi~ ZOZBM. (.sir)					Oranje Miiozam.		
VredcL- uerjz						človek, z. val nosov						Samogla- snik	
						Slov pisa teij						Odprtin-a - v stani	
Tovarnex bojlerjeu v . Ljubija*.					Tona		kraj na Ctoa.CNJ-						jlastni* z reta' čimi cul' toVi	„
					Iztat		kemijski element						
Nukiein. & ka, kislina				Sttzvnik				Potujoči delec (GRŠKO)	Prva črka abecede		Kilometer		.	-
				Smučar pcraovič					Aiit. ozn ■ KRANJA		?i$at<U-j MEŠKO		
Kalcij			Nahajal- rudnin. Kjo.Ui							Orient. prašek ZA LAS F			
Anper		0z.au hodnik-								Stisnjeno sadje Vodna živaL			—
			Gora. nad. B>ouceM						Radičevič A ndrija Ke.nu.jskl element			Grlandtr Tage	SolmitA' cijSki Z.ic>3
/\				Stoti del dinarja	Vzklik			Franc . Skladat.					
					Mesto u Črni gori			Grška Črka.					
			Ludolfo- UO s tev. v*			/me črke	vasoli-sko . vozilo						
v 'V			Zimski pozdrav				Prostor v SlcuauŠ. Jezero v SZ					Kemuj- ski element	Mesto \ DALJI*0 JI
		Potrdilo	Lesen plug					Ivan. Cankar			Krajevna skupnost		
			Zoran, (Ljubih)					Slovasna pesem			Pravoil ■ podoba		
Divja fsti-CO/						Hajvečja ptica Ovinek				Me drvar. sistem, ta. enote Prečiis Cof* Samast(J<4			
zopon- aski prčKC (HlMbUtlll				Telovadno orodje					Slanov z-ofc				
Todvodi Ind. Sfea-La				Mesto o SZ.					Maj kan konj Avt- ozn . kAkiovcA				
(jrska Črka				Mest° v VOJVODINI					Top Žveplo					
OUuer Tuuist			tp	Fr itr -d Unica			Ur ar j						£ m