Poitrifna platana v
Stev. 44
V Ljubljani, petek 23. februarja 1940
diij«^
Leto V
Anglija in Franclja se počasi obračata
Cau^Iani Angleško in sovjetsko vojno brodovfe se zbira
v Severnem ledenem morju - Ali gre za pomoč Finski ali za onemogočenje preskrbe Nemcev s sovjetskimi in norveškimi surovinami?
London, 23. februarja, a Vsi današnji angleški listi obširno pišejo o vesteh, da so močne angleške pomorske sile zbrane v Severnem ledenem morju blizu severne norveške in finske obale. Zbiranje angleškega vojnega brodovja na skrajnem evropskem severu je vzbudilo veliko vznemirjenje v Nemčiji in Sovjetski Rusiji. V tem dogodku vidijo Nemci in Sovjeti znamenje, da sta se Anglija in Francija odločili, da pojdeta pomagat Finski čez norveško ozemlje, ker sta dobili zadnje čase nedvomne dokaze, da Nemčija pomaga Sovjetom proti Finski.
Po sodbi angleških listov se položaj v skandinavskih državah naglo razvija, odkar je Anglija dala Norveški razumeti, da ne bo trpela, da bi nemške ladje izkoriščale norveške obalne .vode za svoje delovanje.
Poročila, ki prihajajo iz severne Norveške, potrjujejo, da je vrhovni poveljnik sovjetskega vojnega brodovja v Severnem ledenem morju admiral Kuznecov priletel nenadno v Murmansk. »Daily Mail« poroča tudi, da je sovjetsko bro-dovje dobilo povelje, da mora biti vsak trenutek pripravljeno odpluti iz Murmanska na široko morje.
V zvezi s tem poročajo angleški listi tudi, da je te dni odpotovalo 10.000 nemških strokovnih delavcev na Kavkaz, kjer bodo delali utrdbe in ceste po načrtih generala Todta, ki se je zadnje čase mudil v pokrajinah ob sovjetsko-turški meji. Ker sovjetski delavci niso dovolj izurjeni in dovolj okretni za naglo utrjevalna dela, je mornla poslati Nemčija svoje strokovnjake, ker je dr. Todt menil, da bi utegnilo biti stanje sovjetskih utrdb usodno spričo dejstva, da imajo Angleži in Francozi na bližnjem Vzhodu zbrano izborno vojsko, ki jo lahko vsak trenutek vržejo proti sovjetskim petrolejskim pokrajinam pod Kavkazom.
Angleški tisk pravi, da vsa ta znamenja sicer ne pomenijo takojšnjega spopada med Anglijo in Francijo ter med Sovjeti, da pa kažejo, kako se bo sedanja vojna razvijala v bodoče.
Stockholm, 22. febr. AA. Reuter. Zaradi nepričakovanega prihodu britanskih vojnih ladij v neposredno okolico Petsaina so v Moskvi v skrbeh, čeprav ne verjamejo, da bi britanske ladje začele kakšne operacije proti Sovjetski Rusiji. V Moskvi mislijo, da je namen vojnih ladij onemogočenje nemško-sovjetske trgovine čez Murmansk.	'
Poluradno poročilo iz angleških vladnih krogov pravit
Angleška letala nad Avstrijo in Češko
London, 23. februarja, o. Angleško letalsko ministrstvo uradno poroča, da so angleška letala snoči izvedla uspešne ogledne polete nad avstrijskim in nad češkim ozemljem. Vsa letala so se srečno vrnila.
Pomorsko poveljstvo je izdalo tole sporočilo: Admiraliteta obžaluje, da mora sporočiti, da je kraljevska ladja za pobiranje min »Fife Shire« bila potopljena ob napadu sovražnega letalstva. Boje se, da se je rešil samo en član posadke. Pogrešajo dva častnika in 19 mornarjev. Sorodniki elanov posadke so obveščeni. Nemška letala so napadla tudi ladjo za pobiranje min »Solen« z bombami in strojnicami, toda »Solen« je odbila sovražni napad ter se vrnila v luko.
Nemčija ima petrolejskih zalog zn štiri mesece, železa pa zu leto dni, trdijo švicarski listi ko razpravljajo o preskrbi Nemčije s surovinami. Pač pa ii popolnoma manjka rudninskih olj, katerih je uvažula 80 odstotkov.
Zbiranje sovjetskih čet na Kavkazu in gonja sovjetskih listov in sovjetskega radia proti Turčiji in Iranu sta prisilila zaveznike, da po-dvoje svojo pozornost na bližnjem in srednjem Vzhodu in da se pripravijo za vsako morebit-nost. Moskovska vlada bi utegnila skušati popraviti izgubo svojega ugleda na Finskem z naglo zmago južno od Kavkaza. Mislijo, da bi bila Perzija prva žrtev sovjetskega napada in da bi iranski petrolejski vrelci kaj lahko spravili Moskvo v skušnjavo. Tudi ni izključiti možnosti sovjetskega napada na Turčijo.
Razne vesti iz zaupnih virov kažejo, da zbirajo Sovjeti velike čete v Kavkazu in no vzhod-
ni meji Turčije ter na severni meji Perzije. Hkratu prihajajo poročila tudi o velikem številu aretacij v Armeniji. Moskovski radio in moskovski listi so začeli srdito gonjo proti Iranu in Turčiji, pri tem pa tudi napadajo Veliko Britanijo in Francijo. Posebno ostri so sovjetski napadi proti Perziji. Ti napadi spominjajo na sovjetske napade na Finsko, preden so Sovjeti z orožjem napadli to^ držav*. Iz tega bi se dalo sklepati, da pripravljajo Sovjeti nov napad. — Turčija je zaradi takšnih razmer izdala obsežne obrambne ukrepe. Zavezniški generalni štabi niso ničesar opustili, da bodo kos vsem more-bitnostim.
Rdeča vojska je zamudila tudi drugi rok za osvojitev Finske
Finci so odbili vse napade in preprečili rdeči vojski uspeh, ki naj bi ga dosegla za svojo 22. letnico
Helsinki, 23. febr. o. V noči od predvčeraj-njim na včeraj ter ves včerajšnji dan so sovjetske čete napele vse sile, da bi predrle Mannerheimovo črto vsaj na enem kraju. Posebno hudi boji so divjali in divjajo še pri postaji Kam ara ob progi med Summo in Viborgom. Ruski ujetnik pripovedujejo, da je poveljnik sovjetske vojske na tem delu bojišča obljubil, da bo do danes, ko praznujejo Sovjeti in z njimi ves svetovni komunizem obletnico ustanovitve rdeče vojske, padla, Če že ne Mannerheimova črta vsa, pa vsaj njena glava pri Koivistu in trdnjava Viborg. Toda rdeča vojska je zamudila tudi ta drugi rok za uničenje Finske, Prvi je bil v decembru za Stalinovo 60 letnico. Po finskih vesteh so bili vsi sovjetski napadi odbiti in niso rdeči oddelki navzlic vsem naporom zavzeli niti mesteca Koivista, ki je izpraznjeno, kaj šele utrdbe, ki se začenjajo za mestom.
Finci so odbili tudi vse sovjetske napade pri Tajpali in pri Kuhmi.
Hudi snežni viharji so včeraj ovirali vsako delavnost letalstva. Slabo vreme je prekrižalo vse načrte sovjetskega vrhovnega poveljstva, ki je
oviralo tudi delovanje finskega letalstva, ki je razbijalo zveze sovjetske vojske z Leningradom in onemogočalo dovoz streliva ter ojačenj.
Sovjeti so oznanjali, da bo rdeča armada vkorakala v Viborg na 20. obletnico svoje ustanovitve. Umik Fincev je upravičeval nekoliko to nado. Kakor se pa sedaj zdi, umik finskih čet v ničemer ni koristil Sovjetom in so se nade za njihov uspeh samo zmanjšale. Na eni strani so Finci skrajšali svojo mejo, na drugi strani pa so prisilili nasprotnika, da zbira in preuredi svoje sile, ker se je spremenilo ozemlje, na katerem teko boji. Sovjetske čete so z velikimi napori napadale na odseku pri Viborgu in TajpalL Te napade so izvedli v prvi vrsti zaradi tega, da bi olajšali položaj sovjetskih divizij na Ladoškem jezeru. Kakor so že poročali, sta dve sovjetski diviziji izvršili napad po močnem topniškem ognju. Toda Finci se držijo zelo dobro, ker so njihovi položaji tudi za topniški ogenj praktično neobčutljivi. To velja tudi za bombardiranja iz zraka. Ko preide sovjetska pehota v napad v upanju, da so finski položaji razbiti, jo sprejme smrtonosen ogenj, ki ga ni pričakovala. Kar se tiče novih finskih položajev v
bilo odločeno, da žrtvuje toliko ljudi in vojnega ) pokrajini Viborg, se vsi vojni strokovnjaki stri-materiala, kolikor bi bilo potrebno za kak vidnejši njajo, da je nova črta močnejša od one, ki so jo uspeh. Močno je pa sovjetske napade zadnje dni • izpraznilL
Obisk romunskega finančnega ministra v Bolgariji
V njem vidi tisk začetek boljšega sožitja med dosedanjima sovražnicama
Sofija, 23. febr, Bolgarska brzojavna agencija poroča: Včeraj ob 9 se je pripeljal v Sofijo romunski finančni minister Constantinesco, da vrne obisk bolgarskega finančnega ministra Božilova v novembru 1938. Na postaji je Constantinesca sprejel kraljev odposlanec finančni minister Božilov v družbi kmetijskega ministra Bagrianova, romunskega poslanika in poslaniškaga osebja, poslaniki ostalih balkanskih držav in mnogo drugih uglednih osebnosti.
Romunski finančni minister Constantinesco je včeraj obiskal predsednika vlade Filova, finančnega ministra Božilova in zunanjega ministra Popova, s katerimi se je dolgo razgovarjal, Finančni minister Božilov mu je priredil kosilo. Zvečer pa je romunski poslanik priredil v čast Constantinesca čaj, katerega so 6e udeležili člani vlade, diplomatski zbor in šs druge osebnosti iz finančnih, gospodarskih in političnih krogov.
Na pojedini je imel Božilov govor, v katerem je med drugim dejal: »To manifestacijo prijatelj-
Začetek organiziranega kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo
\i navzočnosti kneza namestnika in italijanskega prosvetnega ministra je bil včeraj slovesno odprt italijanski kulturni zavod v Belgradu
pomenu instituta. Za njim je italijanski prosvetni
Belgrad, 23. febr. Včeraj ob 17 je bil slovesno odprt zavod za italijansko kulturo v Belgradu. Slovesnosti sta se udeležila knez namestnik Pavle ia kneginja Olga. Navzoči so bili: predsednik senata dr. Anton Korošec, predsednik vlade Cvetkovič, zunanji minister Cincar-Markovič, pravosodni minister Lazar Markovič, prosvetni minister Boža Maksimovič, finančni minister dr. Šutej, minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budisavljevič, notranji minister Mihaldžič, trgovinski minister Andres, minister za ljudsko telesno vzgojo Tomič, minister Konstantinovič, minister dr. Smoljan, italijanski veleposlanik Indelli z osebjem, papeški nuncij Ettore relici, belgrajski nadškof Ujeič, episkop bački Irinej Čirič, načelnik glavnega generalnega štaba general Kosič, pribočnik Nj. Vel. kralja general Hristič, predsednik akademije dr. Belič, rektor univerze inž. Micič, veliko število univerzitetnih profesorjev, mnogo književnikov, umetnikov in zastopnikov tiska. Knez-na-mestnik Pavle in kneginja Olga sta prispela točno ob 17. Pri vhodu sta ju pozdravila veleposlanik Indelli in prof. Maver. Ko so gostje zavzeli svoja mesta, je imel univerzitetni profesor in predsednik zavoda Giovanni Maver najprej v italijanščini, nato pa v srbohrvaščini pozdravni govor. Nato je prosvetni minister Boža Maksimovič imel govor o
minister Giuseppe Bottai imel predavanje o novem humanizmu v šoli. Po končanem predavanju sta kralj, visočanstvi zapustili prostore italijanskega zavoda.
Knez-namestnik Pavle in kneginja Olga sta priredila včeraj v Belem dvoru kosilo v čast italijanskega prosvetnega ministra Bottaija in njegove gospe. Poleg ministra Bottaija in njegove gospe so se kosila udeležili: predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, podpredsednik vlade dr. Maček, italijanski veleposlanik Mario Indelli z gospo, opolnomočeni minister in ravnatelj v italijanskem prosvetnem ministrstvu Koch z gospo, prosvetni minister Božidar Maksimovič, zunanji minister Aleksander Cincar-Markovič z gospo itd.
Z ukazom kralj, namestnikov in na predlog prosvetnega ministra so bili odlikovani: dr. Giovanni Maver, predsednik instituta za italijansko kulturo v Jugoslaviji, z redom sv Save 1. stopnje; dr. Eduardo Gorgio Alberti, ravnatelj zavoda za italijansko kulturo, z redom sv. Save 3. stopnje, dr Antonio Stefanini, profesor v institutu za italijansko kulturo, z redom ;ugoslovanske krone 4. stopnie, in dr. Dandonino. profesor v zavodu za italijansko kulturo, z redom sv. Save 4. stopnje.
stva s strani romunske vlade, izraženo z vašo prisotnostjo v Sofiji, vsi visoko cenimo, ker nam prihaja v trenutku nove vojne, ki vznemirja vse narode. Mi, ki smo poklicani voditi gospodarsko življenje naših držav, najbolje vemo, kaj pomenijo dobre gospodarske zveze za okrepitev prijateljskih odnošajev med narodi.« V odgovoru je Con-stantinescu izrazil veselje, da se nahaja kot gost finančnega ministra Božilova v bolgarski prestolnici. Izrazil je priznanje državniškim sposobnostim svojega tovariša ter naglasil upanje, da bo v kratkem obnovljen letalski promet med obema državama in železniški promet čez Donavo in da se bodo tudi ostala prometna sredstva zboljšala. »Posebno srečen bom,« je dejal Constantinescu, »če bo obisk prispeval k boljšemu razvoju odnošajev in zaupanja med obema državama, ki ju vežejo številne enake koristi, na prvem mestu pa skupna volja, da se ohrani mir.«
Težave med Anglijo In Italijo
Rim, 23. februarja. (Havas.) Italijanski veleposlanik v, Londonu Giuseppe Bastianini je prispel včeraj nenadno v Rim. Italijanski veleposlanik bo obvestil rimsko vlado o stališču londonske vlade glede raznih vprašanj, ki so ozko zvezana z italijansko-angloškimi odnošaji, posebno pa o vprašanjih v zvezi z blokado nad nemškim izvozom, posebno pa premoga, ki ga je Italija naročila v Nemčiji in bi ga rada prepeljala po morju iz holandskih pristanišč. Smatra se, da bo angleško trgovinsko zastopstvo, ki se je že pripravilo zapustiti Italijo, ojlložilo svoj odhod.
Vesti 23. februarja
Nemški gospodarski izvedenec dr. Clodius je nenadno spet dopotoval v Bukarešto. Njegov obisk je v zvezi z začetkom trgovinskih pogajanj med Italijo in Romunijo. Dr. Clodius naj skuša preprečiti, da ne bi nova trgovska pogodba škodila Nemčiji.
Turška vlada je izdala vrsto ukrepov, ki naj urede turško proizvodnjo, preživljanje in porabo ob morebitni vojni. Izdelovalce življenjskih potrebščin in pronajalce bodo prisilno organizirali ter določili cene, po katerih bodo smeli prodajati živila.
Veliko pomanjkanje petroleja je nastalo na Danskem, ker Nemci potapljajo ladje, ki vozijo petrolej in bencin.
Posadka angleške križarke »Ajnx«, ki sc je
■ odlikovala v boju z nemško križarko »Admiral von Spee« je bila včert j odlikovana.
Tri hude eksplozije so pripravili včeraj v Londonu irski teroristi. Več ljudi je bilo hudo ranjenih.
Vrhovni poveljnik nemške vojske general Brauchitsch je od 191 do 20. februarja nadzoroval tuborišče nemške vojske v zasedeni vzhodni Poljski in opozarjal vojake na velike naloge, ki jih čakajt v teli krajih.
Nemške oblasti so odkrile veliko tihotapstvo tujega denarja v Holandijo. Tihotapci so za skrivanje tujega denarju uporabljali slike kanclerja Hitlerja z izvotljenimi okvirji. V enem samem okvirju je bilo spravljenih 9000 funtov šterlingov (nad dva milijona dinarjev).
Jubilejno poročilo rdeče vojske o bojih na Finskem ob 22. letnici »Armade kmetov in delavcev« glasi: Na Karelijski ožini nič važnega.
Holandska trgovska mornarica je dozdaj izgubila 16 ladij s 73.000 tonami, t. j. 3 odstotke vsega ladjevja. Ladje so bile potopljene od nemških podmornic ali od min.
Od začetka vojne so Angleži zbili na Severnem morju in ob obrežjih 50 nemških bombnikov. Dva so sestrelile včeraj angleške ribiške ladje, katere so zdaj oborožili.
Madžarski zunanji minister Csaky je včeraj odpotoval v Gradec. Uradno poročilo pravi, da je potovanje zasebno.
Rooseveltov odposlanec Welles 1k> jutri zvečer dopotoval v Napoli ter bo takoj odpotoval v Rim, kjer ga bo v ponedeljek sprejel predsednik italijunske vlade Mussolini.
Nemški parnik »Antonio Delfino« (13.000 ton) ie včeraj odplul iz brazilskega pristanišča Buhia in namerava čez Panamski prekop in čez Tiho morje priti v Vladivostok, kjer bi iztožil tovor, vreden milijon dolarjev. Blago bi potem čez Sibirijo poslali v Nemčijo. Pred odhodom je poveljnik ladje izjavil, da bo parnik potopil, če bi ga napadle zavezniške vojne ladje.
Snočnje uradno poročilo francoskega vojnega poveljstva pravi, da je bilo na obeh straneh nekaj streljanja in letalskega udejstvovanja.
Francoska županska zveza je sklenila začeti z nabiranjem denarnih prispevkov za Finsko po vseh francoskih občinah.
Zadnji potres v Turčiji je zahteval po dosedanjih poročilih 80 smrtnih žrtev, več 100 ljudi pa je bilo ranjenih, kmetom je pobegnilo kakh 10.000 glavi živine
Sovjetska poslanica v Stockholmu Kolontajeva je izjavila švedskemu zunanjemu ministru, da Sovjeti ne mislijo po zavzetju Finske napasti tudi švedske in da sovjetske čete ne bodo stopile na švedska tla. Izjavi je treba verjeti, saj n pr. še vedno drži zadnja izjava sovjetskega zunanjega ministra Molotova, da se Sovjeti ne vojskujejo s Finsko. Molotov pa je šef Kolontajeve.
Večina francoskega tiska zadnje čase vedno odločneje zahteva naj Francja pretrga di-plomatične in druge zveze s Sovjeti, ker je Rusija gospodarski in vojaški zaveznik Nemčije. O njeni nevtralnosti ni več govora in sodelovanje z boljševizmom je nemogoče. Zato naj narodni socializem in boljševizem skupaj propadeta.
Italija bo varovala mir in nevtralnost Balkana z vsemi svojimi političnimi in vojaškimi silami in ne bo pustila, da bi si kdorkoli skušal na Balkanu zagotoviti premoč. Podvojila bo svoia prizadevanja za ohranitev miru, piše italijanski tisk ob novicah, da se bo sedanja vojna razširila tudi na Vzhod.
Italijanski zunanji minister grof Ciano naj bi po poročilih madžarskih listov obiskal Budimpešto maja meseca.
Nemška vlada je izdala spet dolgo uradno poročilo o poljskih grozodejstvih nad nemško manjšino. Poročilo pravi med drugim, da so Poljaki v septembru lani pobili 58.000 Nemcev. I* poročila ni razvidno, ali velja to število tudi ca n miške vojake, padle v boju. Poročilo obravnava tudi ravnanje Poljakov z Nemci v Šleziji med plebiscitom po svetovni vojni.
Obrambni posveti skandinavskih in baltiških držav
Kopenhagen, 23. febr. o. Zaradi zadnjih dogodkov, ki pomenijo veliko nevarnost za ohranitev stroge nevtralnosti skandinavskih držav, se bodo jutri sešli v Kopenhagenu zunanji ministri Švedske, Norveške in Danske, da se posvetujejo o skupnih korakih za obrambo svoje nevtralnosti, svoje pomorske trgovine ter o posledicah, ki jih prinaša sovjetski napad proti Finski za vse skandinavske države. Od tega sestanka je odvisno bodoče stališče severnih držav v sedanji evropski vojni. Poseben pomen temu posvetu daje dejstvo, da se vojno brodovje vojskujočih se držav zbira v severnih skandinavskih vodah in da so sovjetska letala napadla švedsko mesto Pajalo takoj potem,
ko je švedski kralj še enkrat slovesno zagotovil, da hoče biti Švedska v vojni med Finsko in Sovjeti nevtralna. Zunanji ministri severnih držav se bodo morali posvetovati tudi o skupnih korakih, ki bi jih morale skandinavske države izvesti, če bi se, sedanja vojna navzlic njihovemu odporu razširila tudi na nje.
Riga, 23. febr. o. Zunanji minister Muntere je za 14. marca sklical posvet baltiških držav v Rigo. Posveta se bodo udeležili estonski, letonski in litvanski Zunanji minister ter se posvetovali o nadaljnem ravnanju baltiških držav v sedanji vojni med Nemčijo ter Anglijo in Francijo in v voini med Sovjeti ter Finsko
Ljubljana od včeraj do danes
i
Vedno bliže smo Matiji, ki je znan po narodnem pregovoru kot tisti svetnik, ki »led razbija, če ga ui, ga pt> naredit. Letos mu ga prav gotovo ne bo treba narediti, dovolj ga imamo. Kar prav bo prišlo, če nas ga bo nekoliko osvobodil. To zimo ga je bilo že več ko preveč. Še zdaj, ko se prav za prav že skoraj poslavljamo od februarja, mraz, ki je letos dovolj pokazal, kaj premore, noče na noben način odnehati. Bomo videli, ali ga bo Matija, ki je letos prestopnega dneva v februarju celo en dan pozneje kakor običajno, poslal nazaj na sever, odkoder je bil prišel. Včeraj smo v našem mestu namerili prav čedno nizko temperaturo, danes pa tudi. Davi je bilo v našem mestu mraza spet okrog —13° C. Za februar, ko sonce že bolj prihaja do moči, je to kaj visoka številka. Upajmo, da nas bo ta mraz konec krajev venclarle že zapustil in napravil prostor znosnejši temperaturi. Zdaj zimske nerodnosti vsaj že lažje prenašamo, ker vemo, da nas ne bodo mogle treti čez čas, ki jim je odmerjen. Zima se lahko zavleče tja do srede marca in hladno lahko ostane še prav do začetka aprila, vendar pa vemo, da z vsakim novim dnem hitimo gorkeišim in prijetnejšim časom naproti. Ta zavest dosega, da tudi lažje potrpimo, če nas kljub koncu februarja sem pa tja še vedno obiskujejo neprijetni mrzli valovi. Vsaki reči so postavljene meje in tako so postavljene tudi mrazu. Prej ali slej se bo moral umakniti prihajajoči pomladi
Veliko zanimanje za „Lok".
Prihodnjo sredo bosta v našem mestu ponovno nastopila slovita plesna umetnika Pino in Pia Mlakar, ki sta bila ob prvi predstavi svoje najnovejše plesne umetnine »Loka« deležna od strani ljubljanskega občinstva naiveč-'ega priznanja. Pri tej predstavi je bilo gloda-išče razprodano prav do zadnjega kotička, tako da je veliko število tistih, ki bi si bili radi ogledali to znamenito delo, moralo oditi od blagajne praznih rok, saj so bile vstopnice razprodane ze davno pred dnem predstave. Uprava opernega gledališča se je v želji, da bi ustregla vsem obiskovalcem, obrnila na umetnika z vprašanjem, ali bi hotela v Ljubljani nastopiti še enkrat Dobila je pritrdilen odgovor in zdaj je že razglasila natančen datum njihovega ponovnega nastopa. Mlakarjeva bosta z »Lokom« nastopila v našem operne mgledališču prihodnjo sredo. Kakšno zanimanje vlada v našem mestu za ta njun nastop, je razvidno iz dejstva, da operno blagajno dan za dnem kar oblegajo tisti, ki si dela prvo pot niso mogli ogledati. Kakor hitro so šle vstopnice v predprodajo, so se začele pred blagajno zbirati desetine interesentov. Kdor bi si rad delo ogledal, mu priporočamo, da si omisli vstopnice čimprej, dokler še niso razprodane. Mlakarjeva sta medtem nastopila v Zagrebu, kjer sta doživela ogromen uspeh, kakor je razvidno iz časopisnih poročil.
Z nožem so ga obdelali
V neki kranjski gostilni so sedeli veseli bratci, pridno so gasili žejo in peli, da je odmevalo daleč naokrog. Vse je kazalo, da so to pajboljši prijatelji in da jih bo to razpoloženje močno ganilo, toliko, da se bodo začutili brate in plemenita srca in da bodo drug drugemu iazložili svoje težave ter potem od pijače in od govorjenja ter petja utrujeni mirno odšli domov. Pa se ni zgodilo tako, ampak čisto drugače. Bog vedi, kaj je bilo krivo, da so si kar na lepem prišli nekaj navzkriž. Padati so jele razburjene besede, duhovi so bili od sile ogorčeni, tako da so nenadoma ukazali rokam, naj zgrabijo, za nož. In tako se je tudi zgodilo. Nastal je hud »špetir«, v katerem so najbolj govorili stoli in noži. Seveda se taka reč nikdar ne konča brez žrtev. Tokrat jo je najhujše izkupil Jakob Lovres, krojaški pomočnik in bivši krvodajalec. Pošteno ga je »nasprotni tabor« obdelal z noži in stoli. Zdaj ga Dodo morali nekoliko »zaflikati« ljubljanski zdravniki.
Včeraj so v ljubljansko bolnišnico pripeljali tudi delavca v pivovarni »Union«, Rudolfa Gorjanca, ki je izrabil svoj prosti čas, skočil na drsališče pod Cekinovim gradom, kjer se je nekaj časa kar pripravno sukal po ledeni ploskvi, dokler mu ni spodrsnilo, da je padel, in sicer tako nerodno, aa si je pri padcu zlomil levo roko.
Včeraj je ljubljanski tramvaj podrl upokojeno učitcljico Terezijo Korbiš, ki se je v napačnem trenutku neprevidno podala čez cesto.
Nesmrtna famllijaHudorovičev
Hudoroviči so ciganska familija, katere ime jc bilo že neštetokrat objavljeno po dnevnem časopisju in podčrtano v policijskem dnevniku. Ne mine mesec, da ne bi bil vsaj en član te familije v zaporu ali pa zasledovan. Zdaj oblasti zasledujejo Hudoroviča Pavleta, ki je star tako nekako od tridesetih pa do petintridesetih let, srednje postave, podolgovatega obraza, gladko obrit. Kakor navaja policijski opis, je oblečen v sivo obleko ter
nosi stare čevlje. Ljubljanska policija mu je za petami, ker ji je javila žandarmerijska postaja v Šenčurju prt Kranju, da je ta lludorovič Pavle dne 11. februarja letošnjega leta na zvit način zamenjal starega konja z dobro kobilo, in sicer na škodo posestnika- Mihe Štirna iz Moijače št. 6, občina Predvor v kranjskem okraju. S tem ga je oškodoval za približno 4000 dinarjev. Zdi se, da je po svoji uspeli lopovščini odšel nekam proti Kamniku. Stirnova kobila je stara devet let, je črne dlake, visoka je 160 cm, ima velik trebuh ter je vredna okrog 4500 din.
Tatovi koles so v našem mestu zelo pridni v svojem poklicu. Do zdaj so »spravili na varno« že celih 29 koles, ki predstavljajo po cenitvi skupno vrednost 26.300 din. Devet in dvajset koles je presneto čedna številka, ki močno opozarja lastnike koles, naj svojih vozil ne izpostavljajo lahkomiselno skušnjavi, ki tako rada obide tatove.
Februarfa fe manj zavarovancev pri OUZD kakor lani
Število zavarovanih delavcev in delavk je v januarju občutno padlo. Vsega skupaj je bilo zavarovanih 89.944 delavcev in delavk ali 287 več kakor januarja lani. Pač pa jo padec še bolj občuten v tekočem mesecu, kajti članstvo OUZD je padlo pod stanje v februarju lanskega leta. Nasprotno pa se je število bolnikov povečalo in je znašalo 3242 delavcev in delavk. Povprečna dnevna mezda je znašala pri delavcih 28.24 din, pri delavkah pa 20.12 din, kar da povprečno zavarovano mezdo v februarju 25.07 din. Celotna zavarovana mezda pa je znašala 2,254.991.60 din.
Nazadovanje zaposlenosti težko občuti socialno zavarovanje. Stblež bolnikov se je v januarju 1940 povečal napram istem mesecu predhodnega leta za 240 delanezmožnih delavcev. Celoten prirast članstva pa znaša skoraj isto toliko, oziroma samo neznatno več, namreč 287. To pomeni, da gre skoraj ves prirast članstva OUZD v bolniški stalež. Ker znaša normalni odstotek delanezmožnih članov okroglo 2.5%, bi se smel stalež bolnikov povečati za kakih 7 oseb, namesto za 240. Zaradi večjega staleža bolnikov je narastel tudi odstotek bolnikov za 0.25% na višino 3.60%, katera že nevarno ogroža bilančno ravnovesje OUZD.
Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki približno odgovarja dejanskemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, se je povečala za 15 par ali za 6%. V razmerju z draginjo je to povišanje delavskih zaslužkov vse prej kot zadostno tudi tedaj, ako bi bilo to povišanje stvarno. Zanimivo in važno namreč je, da so se delavske plače moških povečale za 34 par dnevno ali za dober odstotek, dnevni zaslužek ženska pa je celo padel za 25 par dnevno ali istotako za dober odstotek. Povečanje skupnega zaslužka moških in žensk je torej samo navidezno, kor ima svoj vzrok v naraščanju moških, ki so, kakor znano, bolje plačani, in nazadovanju slabo plačanih ženskih zavarovancev. O stvarnem izboljšanju delavskih zaslužkov skoraj ne moremo govoriti, vsaj ne na podlagi statistike OUZD, ki temelji na prijavah delodajalcev, katere pa seveda niso vedno popolnoma točne.
Zanimiva prelevitev navdušenega madiarona
Zagrebški >Jutarnji list« se bavi z osebnostjo znanega vojvodinskega politika in velikega glasnika jugoslovenarstva dr. Kosta Popoviča, ki si je danes zastavil nalogo, da bo svetu dopovedal, da v Vojvodini ni bilo nikdar nobenih Hrvatov. Vojvodinski hrvaški senator Josip Vukovič pravi o tem dr. Popoviču sledeče: Dr. Kosta Popovič je začel svojo kariero kot mestni uradnik v Somboru in je na njegovih vratih visel napis: Dr. Popovics, szilard varosy jegyz6k —
Kot najbolj zaupna osebnost madžarske vlade je postal tajnik grofa Windischgriitza in zaupnik madžarske vlade, ki ga je postavila tudi za komi* sarja za rekvizicije na vsem Madžarskem. Srbska šajkaška dobro ve, kako je izvrševal svojo rekvi-zicijo. Njegov pomočnik je bil Bela Szilagy. S Srbi in Bunjevci sploh ni hotel nikoli govoriti in se je vedno podpisoval >Dr. Popovics szilard«. Po prevratu je postal poverjenik za prehrano, pa je moral kmalu iti. Bil je član »Vojvodinske banke«, ki je propadla, nakar se je umaknil z vsem svojim imetjem, toda tako, da na svoje ime ni imel napisanega prav nič. Nato se je v nekem kopališču spoznal s Petrom Zivltovičem in stopil v aktivno politično borbo. Ko je bil poslanec v somborskem okraju, je vladal tam strašen strankarski režim. Preganjal je opozicijo, odganjal uradnike in delal prava čuda. Leta 1935 je bil izvoljen na listi Boška Jevtiča, s prihodom dr. Stojadinoviča pa se je umaknil, kasneje pa se je izjavil za pristaša JRZ in se zaganjal proti Hrvatom v Vojvodini. Med vojno je torej vodil madžaronsko politiko, od 6. januarja 1929 jugoslovenarsko, danes pa velikosrbsko.« — List pravi dalje, da je bil dr. Kosta Popovič za vselej izključen iz Narodne odbrane dne 30. maja 1935. To bodo najbolje vedeli ugledni člani vodstva te obrambne organizacije. In ta dr. Kosta Popovič straši danes kot senator še naprej.
„Jutro" in proces proti Mravljetu
Kar smo zapisali včeraj o morali »Jutra« in »Naroda«, je seveda vzbudilo odmev pri »Jutru«, ki zadnje čase s sumljivo vnemo brani vse, kar ima zvezo s komunizmom, kakor jo ima n. pr. sedanji voditelj JNS-arske mladine Milan Mravlje po svoji preteklosti. V odgovor »Jutru« ugotavljamo naslednje:
1. Dokazano je, da je šenčurski proces uprizoril JNS-arski, to je jutrovski tabor. Ne da bi služil državi ali kakemu vzoru, marveč, da bi z na j nepoštene jstmi in najnemoralnejšimi sredstvi potlačil svoje politične nasprotnike. O tem priča izjava JNS-arskega voditelja Milana Mravljeta, ki je dejal: »Ne gre za krivo ali nekrivo pričevanje, gre za to, da se klerikalce uničil«
2. Izid šenčurskega procesa, pri katerem je bilo veliko ljudi po nedolžnem obsojenih, je treba pripisati naročenemu ali nenaročenemu, zavestnemu ali nezavestnemu krivemu pričevanju in krivim prisegam. To dejstvo Je potrjeno s svoječasno obsodbo priče Prešerna in s procesom proti Milanu Mravljetu, ki je bil zločina krive prisege oproščen, ker mu ni bilo mogoče dokazati, da ni namenoma po krivem pričal. Ugotovljeno pa je pri tej razpravi bilo, da dekan Škrbec ni izgovoril besodi, zaradi katerih je bil na podlagi Mravlje-tovega pričevanja obsojen na leto dni ječe.
8. Šenčurski proces, njegova priprava in njegovi nameni nimajo primere v slovenski politični zgodovini. Take procese Je uprizarjala Avstrija proti hrvatskim in slovenskim domoljubom. Enak proces proti slovenskim domoljubom so uprizorili JNS-arji. Moralna odgovornost za to pada na njihovo stranko, katere šef dr. Kramer si je povrh vsega kot edini slovenski politik nakopal sramotni sloves, da je sam osebno denunciral svoje politične nasprotnike.
To so dejstva, ki jih je ob procesu proti Milanu Mravljetu vredno poudariti. Ta dejstva naj »Jutro« ovrže, če jih more.
Muke pri pomirjevanju sremskih radikalov
Ruma, 23. febr. j. V Rumi so imeli radikali sestanek, ki je bil sklican na pobudo bivšega ministra dr. Voja Janjiča. Na sestanku naj bi dosegli vsi radikali med seboj spravo, po drugi strani pa je hotel dr. Janjič po svojih prijateljih urediti tudi vprašanje kandidature za prihodnje volitve. Na vsak način bi rad kandidiral on. Ko je eden njegovih prijateljev predlagal, da se pošljeta pozdravni brzojavki Acu Stanojeviču in dr. Janjiču, so se razburili ostali in nastopili proti drugi brzojavki. Janjičevi prijatelji pa so se spet oglasili in navdušeno govoričili o neminljivih zaslugah Janjiča za rumski okraj. Protigovornik pa je predlagal, naj radikali sklenejo, da ne bodo kandidirali nikogar, ki pride »od zunaj«. Vse pomirjevanje se je nazadnje izcimilo v ropotanje in kreganje, dokler niso Janjičevi prijatelji umaknili svojega predloga, da se Janjiču pošlje brzojavka. Ostalo je le to, da se pošlje pozdravna brzojavka Acu Stanojeviču. — Kaže, da radikali s takimi pomirjevanji ne bodo daleč prišli.
Celjske novice
Italijanski minister Bottal in francoski pisatelj Duhamel v Zagrebu
Zagreb. 23. februarja, j. Danes zjutraj je prispel v Zagreb italijanski prosvetni minister Bolta i, ki bo danes popoldne odprl zavod za italijansko kulturo, ki je enak tistemu, katerega je včeraj odprl v Belgradu. Istočasno pa se mudi v Zagrebu tudi znameniti pisatelj Duhamel, ki si je ogledal mesto in obiskal tudi mestnega župana. Zupan Starčevič je pri tej priliki izročil francoskemu gostu album s slikami zagrebškega mesta. Duhamel je dal časnikarjem tudi izjavo o svojih vtisih in rekel, tla mu Jugoslavija nenavadno ugaja. Povsod je dobil samo ugodne vlise. Duhamel bo imel v Zagrebu predavanje o francoski kultur'.
Filmi,
Narodno gledališie v Mariboru uprizori drevi ob 8. v mestnem gledališču veseloigro »Konto X«. Predstava je za abonma.
Gradnja hodnika ta pešce v Gaberjih je neodložljiva. Na torkovi občinski seji je bilo prebrano poročilo tehničnega oddelka mestnega poglavarstva o tlakovanju cestišča in istočasni izvedbi hodnika za pešce. Tehnični oddelek se je hotel zavarovati pred morebitnimi očitki, zaradi gradnje in je predlagal, da se naprava hodnika izvede istočasno s tlakovanjem cestišča. Proti predlogu sta protestirala mestna svetnika gg. Gologranc Konrad in Kranjc ter zahtevala, da se dela zaradi nevzdržnih razmer zanesljivo prično že spomladi, odnosno čimprej, saj je bil že v lanskem preračunu odobren kredit 150.000 din, v letošnjem pa celo 250 tisoč din. Mestni svetnik g. Gologranc je pribil, da so načrti že končani, cesta že tlakovana, potrebno je le malo volje pri tehničnem oddelku. Predsednik g. dr. Voršič je zagotovil, da se bodo dela čimprej pričela.
Z a regulacijo Hudinje je nakazala banovina
100.000	din.
Brezposelnost je po evidenci Javne borze dela v Celju narasla v 10 dneh od 998 oseb na 1226. Delo dobi en pek, pečar, krojač, 3 hlapci, 10 kmečkih dekel, 2 sobarici, 10 kuharic, 6 služkinj in po-strežnica.
Vincencijeva konferenca v Celju je polagala v sredo zvečer obračun svojega dela. Iz posameznih poročil je bilo razvidno, da je konferenca mnogo storila za revne sloje. Podpirala je 326 družin in izdala v preteklem letu 82.940 porcij v kuhinji. Hrano so dobili revni dijaki, vajenci siromašnih staršev in številni reveži. Konferenco je podpirala banska uprava, občina, domači denarni zavodi, trgovci, peki, mesarji, zlasti pa podeželsko dobro ljudstvo, ki je rado dajalo živila. Celoten denarni promet je presegal 200.000 din.
ki jih velja videti... ali ne videti
»Štirje osvetniki« (Kino Matica). — Ta film predstavlja zgodbo, ki kljub obilnemu streljanju, boksanju in senzacijam vsake vrste, ni banalna in tudi v gledanju kljub dokaj romantični koncepciji ne zapušča dojma, da bi bila postavljena kar tja v en dan. Sujet je v kratkem naslednji: intrige brezvestnega orožarskega velepodjetja dosežejo, da je po nedolžnem degradiran angleški polkovnik ki je vse svoje življenje častno opravljal svojo službo, Štirje njegovi sinovi, dijak v Oxfordu, diplomatski uradnik v Nevvjorku, londonski advokat in aviatik, pridejo v rodni dom, kjer se sestanejo z očetom, ki je prinesel s seboj važne dokumente, dokazno gradivo, da je nedolžen. Še preden pa oče sinovom lahko pojasni, kako je z njegovo zadevo, pade strel in neznanec ukrade njegove dokumente. Sinovi prisežejo maščevanje in se podajo na vse štiri strani sveta iskat krivce očetove degradacije in njegovega^ umora. Pri tem dožive vrsto največjih pustolovščin, prestanejo najrazličnejše nevarnosti in zaidejo v najnerodnejše situacije, dokler se jim končno po mnogih ovinkih ne posreči izslediti krivca. Ob koncu se jim posreči dobiti za očeta popolno rehabilitacijo: kralj odlikuje očeta z največjim odlikovanjem. V delo je kajpada spretno vpletena tudi ljubavna zgodba, ki nam predstavi dva odlična partnerja Loretto Joungovo in Richarda Greeneja. V ostalih vlogah srečavamo še Aubreyja Smitha, ki igra starega polkovnika, Sanderea, Carradineja in druge. Film, ki sicer odgovarja bolj ameriškemu okusu, je tudi za naš Se kar sprejemljiv, dokaz, da ni slab. Občutno pa nas moti dejstvo, da je kopija nemška in ne originalna.
Važno za sadjarje
Pravo vrednost ima dandanes samo po kakovosti neoporečno prvovrstno namizno sadje. Tako sadje pa ne zraste kar samo od sebe, brez sodelovanja sadjarja. Treba je zato smotrpo urejenega, intenzivnega obdelovanja. Najvažnejši del sodobne sadne kulture pa je varstvo sadnega drevja pred zajedavci. In to varstvo se na noben drug način ne da popolnoma zanesljivo izvesti kakor z obdelavo sadnega drevja z določenimi in v mnogoletni praksi preizkušenimi škropili, škropljenje sadnega drevja je brezpogojna zahteva sodobne sadne produkcije.
To delo pa ni tako preprosto, ker Je "uSpeh zavisen od raznih okolnosti, kakor od škropiva, od dobe škropljenja, od števila škropljenj, od načina škropljenja, od vremena itd. Zato je neogibno potrebno, da vsak sadjar to velevažno kulturno delo na vse strani in do dobrega prouči, kajti le potem ga more upravljati s pravim umevanjem, s potrebno spretnostjo in z zanesljivostjo. Kje pa naj dobi sadjar vsa tozadevna navodila in pojasnila? V knjigi »Škropljenje sadnega drevja*, ki jo je spisal po 20 letnih lastnih skušnjah splošno znani strokovnjak, ravnatelj banov, vinarske in sadjarske šole v Mariboru, g. Josip Priol, in ki jo je ravnokar izdalo v 2. izdaji »Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani*.
Kako potrebna je ta knjiga in kako je sadjarjem z njo ustreženo, nam izpričuje dejstvo, da je bila 1. izdaja tiskana v 5000 izvodih, razprodana v pičlem letu. Druga izdaja tega poljubnega navodila za zboljšanje našega sadnega pridelka v množini in kakovosti je na podlagi najnovejših lastnih izkušenj ter domačega in tujega slovstva temeljito predelana, izpopolnjena in povečana. S pridom bo služila ne samo začetniku v škropljenju, ampak tudi že bolj izkušenemu sadjarju, čeprav ima morebiti že prvo izdajo.
Noben sadjar, ki mu je na tem, da bi pridelal obilo prvovrstnega namiznega sadja, ne bo brez te knjige. Dobi se pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu v Ljubljani in po vseh knjigarnah. Za društvene člane stane 12 din, za nečlane in po knjigarnah pa 15 din izvod.
Že deset dni neprestanoma pada sneg v Južni Srbiji, zlasti pa okrog Kosovega. Vse ceste so za-metene, v gorah pa ga je za tri metre. 2o dva meseca je prekinjen vsak avtobusni promet, le železnica posluje kolikor toliko v redu. Ker so odrezani od ostalega sveta, trpe ljudje veliko po-mankanje hrane in zmanjkuje jim tud* kuriva. Posebno hudo je za živino, ker je vsa rezervna hrana posla.
25
Smrt vznemirja Craig!ey College
Lukas ja z drhtečo roko napol dvig-nil pokrov. Profesor mu jo odrinil roko in popolnoma odprl pokrov. Pred njegovimi očmi je ležal odprt zvezek in v njem zadnja beseda. Gospod Netlton je vzel zvezek in ga prelistaval. Lucasu sc ni moglo dogoditi prav nič hujšega. Tajnost je bila odkrita in. odkril jo je gospod Netilo«, eden izmed glavnih osumljencev.
»Prosim vas, gospod, to je čisto zasebna zadeva!« ja poskušal Lucas.
»Vidim,« je odgovoril profesor mirno. »Nastavite roko!«
John Lucas je podrgnil z umazano roko ob hlačnico in bojazljivo nastavil prste. Ravnilo se je dvignilo in naglo spustilo, toda. .. Ustavilo se je pred samim ciljem. Oči gospoda Netltona so se čudno zasvetile. Videti je bilo, kakor da 6e je v trm trenutku nečesa domislil. Spustil je roko in vrgel čmi evezek nazaj v predal.
»Zaslužili ste, da bi vam vzel to bedarijo in to bom tudi storil, če vas bom le še enkrat zalotil...«
Govoril je polglasno
»Odmor po tej uri boste prebili za kazen v moji sobi.«
Nato se je obrnil k ostalim učencem:
»Analizirajte mi prihodnjo besedo ...«
Lucas ni mogel priti k sebi od začudenja. Kaj je bilo »Netlnu«, da mu je pogledal ekozi prste? To sicer ni bila nje-
gova navada. Ne samo, da ga ni udaril z ravnilom, temveč mu je vrnil tudi zvezek in povrh vsega ga bo odpeljal ge v tvojo sobo, katero bo prav gotovo zelo zanimivo in prijetno preiskavati.
Ob enajstih ga je gospod Netlton odpeljal v svojo sobo. ga pustil tam, nato pa mu posebe prepovedal, da bi sc smel česa dotakniti. Te zapovedi si Lucas oi vzel preveč k srcu, ker je vedel, da bo profesor angleščine dežurni za ves čas odmora in da se ne bo mogel vrniti pred pol ure. Sedaj ali nikoli lahko pride do kakega senzacionalnega odkritje!
Čeprav je temeljito pregledal sobo, vendar ni mogel odkriti ničesar razen ve-i like kovinaste škatle, ki je stala na stolu poleg pisalnega stroja. Toda škatla je bila zaklenjena. Luca6 jo je poskušal odpreti s ponarejenim ključem, katerega je bil z naglico naredil iz svoji igle za kravato, toda brezuspešno.
Vsedel se je na posteljo. Soba je bila čisto navadna. Gospod Netlton je ljubil preprostost. Razen slike neke zelo kosmate osebe, pod katero je bilo napisano Walt Whitman, ni bilo nobenega drugega okrasja. Lucas je začel pozorno motriti veliko omaro. Morda pa ie na dnu te omare skrit kak tajni predal? Poln upanja je stopil k omari, ko mu je pogled
obvisel nenadoma na kupu papirja na tleh pod omaro.
Pokleknil je in potegnil ta kup na preprogo. Bili so samo časopisi. Ves razočaran jih je hotel postaviti spet na mes.to, ko je nenadoma opazil, da to niso bili časopisi, na katere je bil navajen. To ni bil niti »Daily Sketch«, ki ga je rada brala gospodična Sofija, niti častitljive »Times«, v katerem se je vsako jutro pri zajtrku potapljal njegov oče. Luca6 je razgrnil en list in vzkliknil od navdušenja: cela stran je bila poslikana v barvah! Začel je žreti pripovedbe o Popaju, Micky-ju, Tarzanu .. Čudni naslovi! In čudna komaj razumljiva angleščina. Toda elike! Lucas je pozabil na svojo dvojno vlogo kaznovanega učenca in detektiva in je začel i navdušenjem, primernim za njegova leta. brati o pustolovščinah teh čudnih oseb. Ko je prebral stran je začel prelistavati druge liste, ne da bi našel še kako tako slikano stran. Naslovi ga niso dosti zanimali. Slike pa še manj. Nenadoma pa je izbuljil oči. Spustil je časopis na tla in ga začel pazljivo gladiti. Tu, na vrhu stolpca, je bila slika Harveya Nell-tona.
Lucas ni mogel priti k sebi od začudenja. Toda dvoma ni bilo... Ta spodnja čeljust, ti gladki in svetli lasje, vse to je Lucas preveč dobro poznal! Tresoč se od presenečenja, je prebral pod sliko;
»Kj« je David Hervey? Pop (ameri-kanska kratica za očeta) in vsa družina so v skrbeh za najbolj veselega mladeniča v
mestu. Bogve, kaj ga zadržuje na oni strani Oceana. Vrni 6e David, pop te kliče. Čakam te!«
Lucas ni mogel iz tega kratkega besedila sicer ničesar razbrati, vendar p*,jc takoj razumel, da je to odkritje važnejše od vseh tajnosti, ki jih je bil zapisal v črni zvezek. Gospod Netlton torej ni bil gospod Netlton? Za vraga! To je odpiralo čisto nova pota. šele, ko je šolski zvonec naznanil konec odmora, se je Lucas 6pomnil. da se bo kmalu pojavil pro-. fesor angleščine in ga pustil na svobodo, j Pazljivo je odtrgal ta list. zravnal ostale | časopise in jih vrnil na njihovo mesto pod | omaro Dragoceni list pa je zložil skupaj j ter ga vtaknil v svoj hlačni žep, in ko je gospod Netlton stopil v sobo, je že našel kaznjenca, ki je stal nedolžno naslonjen ob posteljo.
»Dragi moj Lucas, dane6 ste jo 6rečno odnesli! Toda če va6 še enkrat zalotim, gorje vam! Ne samo, da niste pazili na pouk, temveč ste me tudi nalagali! Pazile se!
»Dobro, gospod! Hvala gospod!« Lucas je gledal v profesorja, kakor da bi hotel ugotoviti, če se je kaj spremenil po najnovejšem odkritju.
»Tega ne bom več 6loril, gospodi«
»Dobro, lahko greste!«
Gospod Netlton je pristopil k ogledalu in vzel glavnik. Lucas je bil V6e preveč vznemirjen, da bi odšel naravnost k pouku. Čeprav je vedel, da je gospodična Santaiy zahtevala, naj bodo vsi na svo-
jem mestu, da bi lahko začela narekovati,
vendar stekel do glasbene 6obe. .. »Trk, trk.« »Notpr,« je odgovoril glas gsopodične Sofije. Lucas je vstopil in našel učiteljico klavirja v razgovoru z Mac-PHeyem
“Gospoidčna Dodd, MacPhcy, poglejte! Našel sem nekai v sobi gospoda Netltona ... Zaprl me je za kazen... To jc ležalo pod omaro!«
»Gospodična Dodd, MacPhey, poglej-
»O Lucas, kako 6te predrzni...«
Toda MacPhey je skočil in potegnil list iz Lucasovih rok. Oči so se mu zasvetile, ko je bral.
»,Saint Paul’s Chronicle',« je rekel. »Glejte, zakaj agencija ni mogla ničesar odkritil«
»Toda,« je rekla Sofija in prav tako vstala, »kaj pa je to?«
MacPhey je pogledal Lucasa.
»Dobro si naredil, mali! Zdaj pa hitro k pouku, in niti besedice nikomur!«
»Bodite brez skrbi, MacPhey! Z; grem,« je rekel Lucas in počasi odšel.
Pred vrati učilnice je obstal, in slišal prešerni glas gospodične Santaiy, ki je začela pravkar narekovati. Ko je Lucas vstopil, je prenehala in ga z ledenim pogledom spremila do njegovega sedeža.
»Oprostite gospodična gospodična Dodd m: je nekaj časa dalj zadrževala pri klavirski uri.«
»Hitite, hitite,« je zamrmrala gospodična Santaiy in njene črne oči so se do-novno spustile na knjigo.
Od tu in tam
Včeraj je italijanski prosvetni minister Giuseppe Boltni odprl zavod za italijansko kulturo v Belgradu. Otvoritve sta se udeležila tudi knez namestnik Pavle in kneginja Olga, dalje pa so bili navzoči tudi številni člani vlade, drugi odličniki, znanstveniki, književniki in vseučiliški profesorji. Uvodno predavanje je imel minister Bottai, za njim pa profesor Giovanni Maver, ki bo vodil zavod v Belgradu. Knez namestnik Pavle je odlikoval z visokimi odlikovanji italijanske znanstvenike, italijanski kralj pa je odlikoval več jugoslovanskih javnih delavcev, med njimi tudi profesorja italijanščine na belgrajski univerzi dr. Stanka Škerlja. Danes se je minister Bottai odpeljal v Zagreb, kjer bo odprl enak zavod kakor v Belgradu.
Osrednje tajništvo delavskih zbornic je imelo v Belgradu svojo sejo, katere so se udeležili zastopniki vseh jugoslovanskih delavskih zhornic, razen zastopnika zagrebške in splitske zbornice, ki pa sta svoj prihod najavila. Izvoljen je bil najprej za predsednika Vasilij Besermenji, nato pa se je začela razprava o denarnem poslovanju osrednjega tajništva v lanskem letu. V razpravo so posegli tudi slovenski delegati, nakar je bil preračun sprejet. Mnogo so govorili tudi o poslovanju v osrednjem tajništvu, ko so tam gospodarili socialisti e Krekičem na čelu. Ugotovili so, da manjka okrog 00.000 djn denarja. Poleg tega je osrednje tajništvo vložilo večje vsote v neko delavsko zadrugo, seveda socialistično, obenem pa te vloge zavezalo z enoletnim odpovednim rokom. Sklenjeno je bilo, da se pokličejo na odgovornost tisti, ki so zakrivili, da se je imovina osrednjega tajništva na nedovoljen način nalagala. Končno je bil izvoljen ožji odbor za preučevanje vprašanj in poprišča delavskega prava.
_ Zanimiv je bil izid volitev obratnih zaupnikov
v železarni Zenica, ki spada v koncem Jugoslovanskega jekla d. d. Nastopilo je pet delavskih strokovnih organizacij. Volivnih upravičencev pa je bilo 2418. Socialisti so dobili devet zaupnikov, Hrvatska delavska zveza 3, neodvisna srbska lista 4, neodvisna muslimanska lista in Jugoras pa nobenega zaupnika.
Tri dni se je v Belgradu mudil francoski zdravnik in raziskovalec dr. Fisainger, ki je predaval zdravnikom o svojih izsledkih pri zdravljenju jeter, zlasti pa glede vpliva alkohola na jetra. Pariški zdravnik je mnenja, da vsaka tudi najmanjša količina alkohola vpliva na jetra in da jim slabi funkcijo. V drugem predavanju je obravnaval sladkorno bolezen in poudaril svoja dognanja, da morejo dobivati bolniki na sladkorni bo-lozni večje količine insulina, kajti insulin odriva iz jeter zaloge sladkorja v kri, obenem pa pospeši, da ta sladkor hitreje izgoreva v mišicah. Ovrgel je nekatera naziranja drugih raziskovalcev sladkorne bolezni, zlasti kar se tiče vprašanja sladkorja, ki se kopiči v jetrih. Pariški zdravnik je včeraj zapustil Belgrad, že prej pa si je ogledal vse belgrajske medicinske ustanove, zlasti pa kliniko.
Zaradi mraza se je spet naredil led na Savi
■ MB,,s tem je prenehala vsa plovba na reki. Polagoma so se začele pojavljati ledene plošče, dokler se ni naredila na vsej reki plast ledu. Vse ladje so spet morale v prezimovališča. Pač pa se niža polagoma vodna gladina in s tem se olajšuje odlok reke Donave, v katero pritoki ne dovajajo več tako obilnih voda. Donava se sicer v redu odteka, vendar pa je v Donjem Milanovcu še zmerom skoro pol mesta pod vodo. Pač pa voda polagoma upada.
Za učinek nove uredbe za nadzorstvo nad cenami se zelo zanimajo potrošniki v vsej državi. Prejšnja uredba za pobijanje draginje se je pokazala kot neučinkovita. Nokateri obžalujejo, da v seznamu 31 predmetov, ki spadajo pod kontrolo, niso tudi posamezni predmeti gradbenega materiala, dalje ni med njimi papirja, zlasti pa ne kož in obutve. Potrošniki se boje, da ne bi veletrgovci tudi to novo uredbo izigravali kakor so prejšnjo, ker 60 kljub vsem prepovedim in grožnjam znali najti način, da so svojo špekulacijo uveljavili in si pridobili nedovoljene zaslužke.
Cerkev v Sinju je hudo poškodoval požar, ki
je izbruhnil pred tremi dnevi ponoči. V električni napeljavi v zakristiji je prišlo do kratkega stika, nakar se je vnela omara, v kateri je bilo polno sveč in voska. Tako se je ogenj na mah razširil in uničil tudi dosti dragocenosti, preden so ga opazili. Gasilci so z veliko muko pogasili ogenj in s tem obvarovali, da se ni vnel bližnji frančiškanski samostan in še druge hiše. Cerkev trpi okrog 400.000 din škode.
Zastopniki cementne indnstrije, ki so zborovali v Belgradu, so se zelo pritoževali nad državno trošarino na cement, ki se steka v cestni sklad. Tovarnarjem ni prav, da namerava država iz tega sklada zgraditi svojo tovarno, da bo izdelovala cement za tista dela, ki jih država izvršuje. Indu-strijci menijo, da ei bo država s tem sama poslabšala finančno stanje. Dalje so rekli, da se mora vlada pobrigati, da bo dobil naš cement nove trge v čezmorskih krajih, zlasti pa v Južni Ameriki in v Perziji. Sfcer bo zašla jugoslovanska cementna industrija v še večje stiske kakor pa je sedaj. Znano je namreč, da imajo zlasti dalmatinske tovarne polne zaloge, kupcev pa nič in so zaradi tega že večinoma ustavile delo in odpustile vse delavstvo.
Otrok * dvema glavama se je rodil kmetu Peru Vučičeviču iz vasi Trbojevo pri Mrkonjič-gradu. Otrok je bil sicer drugače popolnoma normalno razvit, prav tako pa sta bili normalni in pop#inoma enaki obe glavi. Seveda otrok ni mogel dolgo živeti in je po treh dneh že umrl.
Ugrabljeno dekle so spremili na sodišče oboroženi svatje iz vasi Ugljenik pri Bijelini v Bosni. Ko očeta in matere ni bilo doma, je prihitel 20-•etni Vasilij Pejčič v hišo Neškovičevo in je odvedel 16 letno hčerko Petro, obenem pa odpeljal tudi vso njeno doto. Ker je bila hiša na samem, ni nihče opazil ugrabljenja. Ko sta pa starša prišla zvečer domov, sta našla hišo prazno. Ko sta izvedela za ugrabitev, sta šla na sodišče tožit ugrabitelja, češ da jima je ukradel tudi 16.000 din gotovine. Sodišče je poklicalo nasilnega ženina in njegovo dekle, toda z njima vred je prišlo na sodišče tudi 20^ oborožen ih svatov, ki so bili pripravljeni z orožjem odbiti vsak poskus nasprotne stranke. Pred sodnikom pa je dobila vsa stvar drugo obliko, ko je Petra rekla, da je vesela svojega ugrabitelja, ker da jo je odpeljal iz domačega pekla. Odklonila je zahtevo očeta, da bi se vrnila domov. Tako sodnik ni mogel drugega storiti, kakor dekle pustiti ženinu, pač pa bo nadalje vodil preiskavo ob Neškovičevi obtožbi, da so mu ženin in svatje odnesli težke tisočake.
Ker zaradi raznih zaprek ne moremo predvajati napovedanega lilma „Hej Slovani”, smo poskrbeli krasen češki film po Čapkovem romana in po motivih A. Dvofakove Humoreske”
KINO UNION, tel. 22-21
DANES PREMIERA!
Gosli vabijo...
Ta film je bil nagrajen s češko državno nagrado za umetnost, obenem je vzbudil na bienali v Benetkah splošno pohvalo!
Glasbeni del: A. Dvofak in B Smetana.
Sodelujejo: J. Pruha, L. Bobač, F. Smolik, J. Šej-bal in drugi. Režija: Otokar Vavra Predstave ob 16,19 in 21
Tako propadajo pohorske kmetije ...
Zaradi 4000 din prodano na dražbi 300.000 din vredno posestvo, na katerem je gospodarila ena družina nad 100 let
Maribor, 22. februarja.
Pohorski kmetje so nekdaj sloveli kot pravi kralji na svojih obsežnih posestvih. Teh časov danes ni več. Malo je še svobodnih pohorskih kmetij, večina jih je prešla v roke raznih dolinskih bogatašev, veleposestnikov in trgovcev, njihovi nekdanji lastniki pa životarijo danes žulostno življenje na svoji nekdanji lasti kot najemniki ali kakor jih na Pohorju imenujejo »otric. Mnogo takih posestev pa je sploh opuščenih, poslopja so novi lastniki porušili, njive in travnike pa zasadili z gozdom, ki več prinaša, kakor pa polje v hribih. Tam, kjer je nekdaj doraščal zdrav in podjeten pohorski rod, se širijo danes ogromni gozdovi in Pohorje postaja polagoma^ spet tako zapuščeno, kakor pred davnimi časi, ko je bilo še vse prerastlo s pragozdovi. Kaj pa je vzrok propada pohor-
skih kmetij, pa nam žalostno dokazuje primer, ki se je te dni pripetil v Ribnici na Pohorju. V Hudem kotu pri Ribnici je kmetija, na kateri je gospodarila ena in ista rodbina nad tOO let. Posestvo je v današnijh časih vredno svojih 300.000 din, prodano pa je bilo na dražbi zaradi dolga, ki je znašal — samo 4000 din. Lastnica posestva — vdova ni mogla plačati tega dolga, ni mogla dobiti tudi potrebnega
Eosojila in tako so ji pognali njeno imetje na oben. Po stoletnem trdem delu, s katerim je skrbela za svoio zemljo ter jo gnojila z znojem. je sedaj družina izgubila domačijo zaradi borih nekaj tisočakov. To je primer, ki spet jasno dokazuje, kako potrebna je tudi pri nas zaščita kmečke posesti, če hočemo, da bo naša zemlja ostala v rokah svobodnega kmečkega rodu.
Razne igodbe iz sodne dvorane
Za uboj Iz malomarnosti 10 mesecev - Tožbe zaradi stanovanjskih
odpovedi
Ljubljana, 23 febr.
lam v Tržiču, v restavraciji Lončarjevega hotela, je bila na praznik Treh kraljev večja družba Bornovih drvarjev v kuhinji in ae mirno raztovarjala. Tudi v sobi je bilo pozno v noč še več gostov, tja je prišel pekovski pomočnik Martin Zupan, zaposlen pri peku Deržiču. Fant je drugače priden in čedno oblečen, le demon-alkohol ga včasih tako omami, da postane siten in nadležen. Martin je prišel okoli pol 2 zjutraj v kuhinjo in začel tam nadlegovati kuharico in natakarico. Drvarji so lili nevoljni in eden mu je prisolil drvarsko klofuto. Ker še ni nehal, so ga spravili iz kuhinje. Prišel je takrat v gostilno nočni čuvaj Rok Kralj, invalid, ki mu je bila v tovarni pri stroju poškodovana leva roka. Kralj je drugače močan človek. Prijel je nadležneža za vrat in ga pošteno ponesel iz kuhinje skozi vežna vrata na dvorišče. Martin se je ujezil. Vrnil se je nazaj v gostilno. Čuvaj je v tem trenutku stal ob robu lesenih stopnic, ki vodijo v vinsko klet. Martin se je vanj z vso silo zaletel in ga pahnil po stopnicah. Bilo je usodnol čuvaj je priletel z glavo na betonska tla pred kletnimi vrati. Butnil je z veliko silo na beton tako, da je dobil prelom lobanje na levi strani in pretres možganov.
Nezavestnega čuvaja so takoj naložili na privatni avto ter ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Na kirurgičnem oddelku so izjavili, da je poškodovanec že mrtev in zato so ga odpeljali nazaj v Tržič. Sodna obdukcija je ugotovila, da je čuvaj umrl zaradi notranje izkrvavitve v možganih.
Martin Zupan, ki so ga še tisto noč aretirali, je tržiškim orožnikom priznal, da je čuvaja vrgel po stopnicah, brez vsakih olepšav in izgovorov. Državni tožilec ga je sedaj obtožil zločinstva uboja po paragrafu 178/11. Pred malim senatom, ki mu je predsedoval dr. Leon Pompe, se je moral Zupan zagovarjati zaradi tega zločina. Sodnikom je zatrjeval: »Imani čisto vest! Bil sem vinjen in se ne spominjam, da bi vrgel čuvaja po stopnicah.* Pravil je, da se je, ko je bil mlad, močno pobil po glavi in so se mu možgani pretresli. Zato, kadar je nekoliko vinjen, ne ve popolnoma nič, kaj dela in kje je. Šel je vgostilno in ni hotel nikomur nič žalega,
Seja predsedstva JRZ
Belgrad, 23. febr. j. Včeraj opoldne je bila v kabinetu predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča konferenca predsedništva JRZ, katere so se udeležili predsednik JRZ Cvetkovič, prvi podpredsednik dr. Anton Korošec in drugi podpredsednik dr. Džafer Kulenovič. Razpravljali so o aktualnih političnih vprašanjih.
Športne vesti
SK Split suspendiran. V nedeljo se začne, kakor smo že poročali, pomladno kolo prvenstva v hrvaško-slovenski ligi. Nastopiti bi moralo vseh deset klubov po sporedu, ki smo ga že objavili. Pri snočni seji hrvaške nogometne zveze pa je bilo sklenjeno, da se SK Split do nadaljnega suspendira in tako bo drugi splitski klub, ki igra v hrvaško-slovenski ligi, svojo prvo pomladansko tekmo izgubil s 8:0. Razlog suspenzije je nediscipliniranost SK Splita. Že lansko leto je prišlo pri tekmi med Osvitom in Splitom v Šibeniku do grdega incidenta. Igralec Splita Kuljiš je s postjo z vso silo udaril sodnika Damjana in ga poškodoval po glavi. Hrvaška nogometna zveza je zaradi tega Kuljiša do nadaljnega suspendirala. Kljub temu pa je Split zadnjo nedeljo nastopil proti Hajduku z moštvom, v katerem je igral tudi Kuljiš, dasi ne bi smel igrati. Hrvaška nogometna zveza je zaradi tega sedaj suspendirala SK Split. Odlok Hrvaške nogometne zveze je treba s športnega stališča samo pozdraviti. Kazen za SK Split je sicer ostra, vendar potrebna, ker je treba nujno napraviti red in konec incidentom na igriščih.
Lanski svetovni prvak v smuških skokih Josip Bradi je v nedeljo nastopil prvič v letošnji sezoni pri skakalnih tekmah. Kakor je znano, si je Bradi ob začetku letošnje smučarske sezone močno poškodoval nogo in ni mogel nastopati. V nedeljo pa je Bradi spet pokazal, da je v prav dobri formi. Na skakalnici v Bischofshofenu je v ostri konkurenci med 30 tekmovalci zmagal s skokoma 33 in 35 m. Drugi je Krallinger s skoki 31.5 in 33 m.
Državno žensko smučarsko prvenstvo v alpski kombinaciji. Smučarski klub Ljubljana razpisuje damsko državno prvenstvo v alpski kombinaciji na Pokljuki-Lipanci dne 25. in 28. t. m. Start za smuk dne 25. febr. ob 14. z Mrežice nad Lipnico, cilj na terasi pod kočo na Lipanci. Višinska razlika približno 500 m. dolžina proge približno 2500 m. Start za slalom dne 26. febr. ob 10. v bližini Sjiorthotela na Pokljuki Tekmuje se po pravilniku JZSS. Prijave do 22. t. m na JZSS in do 24. t. m. vodstvu tekme, Sporthotel Pokljuka. Prve tri v kombinaciji prejmejo plakete.
Senat j« glede tega kaznivega dejanja, ki ga je državni tožilec označil za uboj, zavzel drugo stališče ter je Zupana obsodil le zaradi prestopka po § 177/1. k. z., da je obtoženec usmrtil nočnega čuvaja iz malomarnosti, ter ga je obsodil na deset mesecev zapora, ker ni ravnal dolozno, marveč le malomarno.
*
Veliki križ in težave so s sodnimi stanovanjskimi odpovedmi. Lani je okrajno sodišče zaznamovalo 1461 odpovedi, ki so se zlasti množile ob izbruhu velikih mednarodnih konfliktov v lanskem septembru. Gospodarji niso smeli po vladinih odredbah povišati najemnikom stanarin, zatekli pa so se k drugemu triku. Odpovedali so pod raznimi izgovori strankam stanovanje, novim strankam pa so diktirali višjo najemnino. Nastale so med strankami in gospodarji zaradi raznih okolnosti in žalitev tudi mnoge tožbe.
Dejstvo je, da odpovedujejo gospodarji strankam stanovanja v 95% primerih zato, ker so bili najemniki prav neredni plačniki in ostajajo dostikrat najemnino dolžni za več mesecev. V pogodbah si gospodarji zaklavzulirajo različne pogoje, posebno glede plačila najemnine in glede odpovednega roka. Zanimiv je nek primer, da si je gospodar izgovoril kar tridnevni odpovedni rok, ko ne bi najemnik redno in točno ob terminu plačal najemnine. Najemnik je bil neki mesec v stiski. Ni takoj plačal. Gospodar je jadrno odhitel na sodišče ter mu odpovedal stanovanje, zahtevajoč, da se mora v treh dneh po dostavitvi sodne odpovedi izseliti. Ta gospodar kljub temu, da ga je najemnik prosil za potrpljenje, je bil trdosrčen. Sodna odpoved je postala pravomočna. Nekateri gospodarji navajajo v odpovedih gorostasno neumne razloge. Dostikrat najemniki tožijo gospodarje zaradi žaljenja časti, ker so navajali v odpovedih razloge z žaljivo vsebino. Neki gospodar je v odpovedi navedel kar cel roman in poudaril: »Najemnik je nevaren za moj življenjski obstoj. Psuje. Dela nemire, napravlja hišne poškodbe ter me okrog grdo opravlja.« Seveda najemnik ni bil tih in je gospodarja pošteno prijel.
Letos zaznamuje okrajno sodišče že 161 stanovanjskih odpovedi.
Borba proti špekulantom
Belgrad, 23. febr. Včeraj zvečer je bila seja vlade pod predsedstvom predsednika vlade Dra-giše Cvetkoviča. Seje so se udeležili vsi ministri in podpredsednik dr. Maček, odsotna sta bila le ministra Maksimovič in Cincar-Markovič. Na vladni seji so v glavnem razpravljali o1 gospodarskih in finančnih vprašanjih. Sklenjeno je bilo, da se začne odločna borba proti vsem špekulantom. Nato so razpravljali o načinu borbe proti tistim, ki špekulirajo s cenami žganja in vina in vale vse breme trošarine na pridelovalce. Na ta način si pridobivajo neupravičene zaslužke. V vrsti predvidenih ukrepov pride na prvo mesto sklep o posredovanju »Prizada« na tržišču vina in žganja. V ta namen je bil izdan ukaz kmetijskim referentom v vseh okrajih, kjer se pridobivata žganje in vino, da pripravijo vse potrebno za nakup žganja in vina od pridelovalcev v imenu in na račun »Prizada« in da s tem v zvezi poskrbe za potrebne posode in skladišča. Nato so preučevali tudi druge ukrepe za borbo proti špekulantom na vseh po-priščih gospodarskega življenja. Zbran je bil odbor, ki bo že jutri začel urejati potrebno besedilo v zvezi z vladnimi sklepi. V odboru se nahajajo pravosodni minister Markovič, trgovinski minister Andres, kmetijski minister Čubrilovič, minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Budisavljevič, notranji minister Mihaldžič in minister brez povt-felja dr. Konstantinovič.
S samokresom v roki mu je odvzel kolo
Maribor, 2. febr.
Pred malim senatom v Mariboru sedi danes na zatožni klopi delavec Slavko Kolenc iz Počehove. Obtožen je, da je izvršil dejanje, ki močno diši po ropu. Kakor smo že svoječasno poročali, je Kolenc s samokresom v roki prisilil Ivana Škergeta, da mu je izročil svoje kolo. Dne 1. januarja sta popivala Kolenc in Škerget v gostilni Filoft v Rošpohu. Škerget je imel s seboj kolo ter ga je Kolenc nekajkrat zaprosil, naj mu ga posodi, kar pa je Škerget odklonil. Potem sta skupaj odšla iz gostilne proti domu. Ko pa sta prišla nekaj sto korakov od ceste, je Kolenc naenkrat drugače nastopil. Zahteval je od Škergeta, naj mu kolo izroči in ko se je ta še branil, je Kolenc podkrepil svoje zahteve s samokresom, katerega je potegnil iz žepa ter ga nameril proti Škergetu. Nato mu je Škerget iz strahu za življenje izročil kolo, na katerega se je Kolenc vsedel in se odpeljal proti mestu. Iz Maribora se je potem podal na kolesu k Sv. Jurju, potem v Voličino, po več dneh pa se je spet vrnil v Maribor, kjer pa so ga že sprejeli policisti ter ga aretirali, kolo pa zaplenili.
Vrepiensko poročilo »Slovenskega doma«
Kraj	Barometer-sko stanje	Tempe ratur* v C1		3> a a » 3« 3*	Oblačnost od 1 -> 1	Veter (smer. ja kost	Pada- vine	
		. « ?!	00 , *at « c a « e				m/m	vrsta
Ljubljana	772-9	-1-4	-■2 e	:5	t	NE,		_
Maribor	7723	4-0	-li-0	90	i	0	—	—
Zagreb	778-5	•l-o	-21-0	90	0	0	—	—
Belgrad	777-7	-2-0	-13-0	70	i	sw,	—	—
Sarajevo	750-5	-4-0	-210	90	3	0	—	—
Vis	771-0	5-0	-2-0	90	0	NNEi	—	—
Split	771":	lo-o	o-0	40	0	NNE..	—	—
Kumbor	7681	10-0	1-0	50	0	N,	—	—
Žirje	77.-l	y-o	-2-0	50	0	0	—»	_
OuUPovniP	767-5	80	2-0	SO	1	NNW,	—	-s
Vremenska napoved: Deloma oblačno, precej mrzlo in stanovitno vreme. Najnižja toplota zraka na letališču — 18-7 C
Koledar
Danes,
Sobota,
etek, 28. februarja: Peter D.
4. februarja: Prestopni dan.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta.
Vse starše obveščamo, da je izšla 1. številka »Zaščite otrok in mladine«, s sledečo vsebino: »V miru in vojni za naše otroke« — »Zaščita otrok za slučaj vojne« — »Kam se bodo otroci v primeru vojne izselili« — »Ali se bodo 6mele matere z otroci v primeru vojne izseliti« itd. — Poleg tega vsebuje številka »Zaščite« še mnogo drugega gradiva. Letna naročnina znaša 35 din. — Naroča se pri upravi: Ljubljana, Beethovnova 14 Tel. 38-26, ček. račun 13.882.
Ljubljanski godalni kvartet priredi v petek 1. marca 1940 ob 20 v veliki filharmonični dvorani svoj redni letni koncert. Opozarjamo ie sedaj na izredni umetniški užitek, ki nam ga Ljubljanski kvartet s svojimi koncerti vselej nudi.
Glasbena Matica ljubljanska je izdala za ponedeljkov koncert lično programno knjižico, v kateri je natisnjen prvotni tekst Prešernovega Sonetnega venca ter kratek glasbeni uvod in razdelitev dela, katerpga je napisal skladatelj Škerjanc sam. Neobhodno je potrebno, da si vsak posetnik koncerta v ponedeljek, 26. t. m., že v naprej prečita uvod In besedilo Sonetnega venca, ki se deloma razlikuje od znanega besedila, ki je izšlo leta 1847. Programna knjižica in vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. Izvedba Prešernovega Sonetnega venca zahteva velik aparat, 5 solistov, moški zbor in veliki simfonični orkester. Koncert bo vodil ravnatelj Mirko Polič. Vršil se bo v veliki dvorani hotela Union v ponedeljek ob 20. uri.
Odkritje posebnega pralnega sredstva za volno in svilo. Brezplačno poskusno pranje s senzacionalnim novim sredstvom CISTINIT se vrši vsak popoldan v trgovini Lavrič, Celovška cesta 28 (poleg pivovarne Union). Prinesite s Beboj volnene ali svilene stvari.
Kmečki upori je naslov današnjega perdavanja, ki ga bo imel na XVI. prosvetnem večeru banski inšpektor g prof. Silvo Kranjc. — Žalostna je bila usoda našega kmeta v dobi grajskih valptov, zato ni čudno, da so socialni in gospodarski razlogi privedli do kmetskih uporov. Mnogi pesoikl in pisatelji 60 zajemali iz te dobe glavne misli za svoja dela. Na svoj način jo bo podal tudi danes zvečer g. predavatelj, ki je priznan zgodovinar. Predavanje je opremljeno s skioptičrtimi slikami. Posebno vabimo našo mladino, da spozna tudi s te strani slovensko zgodovino. Za uvod bo deklamiral g. svetnik Zakrajšek Aškerčevo balado: Kronanje v Zagrebu. — Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi in v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici.
Opozorilo šoferjem in samovozačem motornih voziL Uprava policije v Ljubljani opozarja lastnike vozniških izkaznic, da se mora banovinska taksa na te listine plačati najdalje do konca tega meseca tudi če se trenutno ne obratuje z motornim vozilom. Kdor želi biti oproščen plačila te banovinske takse, mora vozniško izkaznico predložiti uradu e prošnjo, da 6e jo pobrani pri registru.
Liubliansko gledališče
DRAMA. — Začetek ob 20.
Petek, 23 februarja: Zaprto.
Sobota, 24. februarja: Praznik cvetočih češenj. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja, 25 ianuaria ob 15: Kupčfia s smrtjo. Izven Znižane cene od 20 din navzdol.
Ob 20: Asmodej. Izven Znižane cene od 20 • din navzdol.
OPERA. - Začetek ob 20.
Petek, 23. februarja ob 15: Gorenjski slavček. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 din nazdol.
Sobota, 25. februarja: ob 15: Lumpacius Vagabun-dus Izven.
Ob 20. Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjun-gj Jnac-Gavellove.
Hlabundova japonska drama »Praznik cvetočih češenj«, učinkovito delo, ki je visoka pesem ljubezni in požrtvovanja za domovino, bo vprizorje-na v soboto, v običajni zasedbi, le vlogo Tonani bo igrala mesto obolele Marije Vere, Mileva Boltar-jeva.
Mariborsko gledališče
Petek, 23. februarja: Zaprto. (Gostovanje v Cel u Sobota, 24. februarja: Ob 20. »Othello«. Zniž. cvm. Nedelja, 25. februarja: Ob 15. »Via Mala«, /n žane cene. — Ob 20. »Cigan barone.
CELJSKO GLEDALIŠČE,
Petek, 23. februarja: Ob 20. »Konto X«. Goslo\a-je mariborskega gledališča.
Kolenc se sedaj zagovarja, da je nameraval kolo Škergetu vrniti ter si ga je od njega samo izposodil.
Ne verjemite divjim vojnim poročilom!
Številke in dejstva v vojnih vesteh je treba presojati z zdravo pametjo
Pod gornjim naslovom prinaša ameriški tednik »Forum« pameten in zanimiv članek, v katerem pravi med drugim:
Varujte se vojnih poročil, ker so vedno polna nemogočih reči. Nekatera teh poročil dobe svojo pravo vrednost v nadaljnjem razvoju dogori kov. večina jih pa ostane neopaženih. Toda večina bi morala vzbuditi pri vsakem razumnem človeku sum, zakaj ta poročila presegajo vse meje zdrave presoje
Vsak povprečen bralec listov se spominja naslednjih primerov Na Maginotovi črti je 8 milijonov Francozov; Finska je mobilizirala
300.000 mož; Sieglriedova črta je prebita na šestih mestih; Nemčija pošilja v Porenje- po 70 divizij na teden. In polno podobnih stvari.
Ali verjamete v>-eniii temu? Ali ste res pričakovali, da bodo zavezniška letala šla reševat Varšavo, da bo francoska vojska vdrla v Nemčijo, bo ko zlomila odpor Siegfriedove črte in da bo angleško brodovje priplulo v Baltiško morje, da bi rešilo Gdinjor
_ Veliko ljudi je verjelo v to. Toda vsakemu vojaku je na prvi pogled jasno, kako je vse to nemogoče. Vsako od teh poročil predstavlja v vojaškem oziru nekaj nemogočega
Nekatera teh poročil so seveda sad čiste propagande. Francozi so se nadejali, da jim liodo Nemci verovali, da imajo res 8,000.000 ljudi pod orožjem. Finci so se tudi zavedali, da Rusija ne bo tako lahko stopila v vojno, če bo vedela, da ima pred seboj 300.000 namesto
30.000 ljudi.
Toda te številke niso mogle preslepiti vojnih strokovnjakov. Dočim so jih časopisi slepo sprejemali, ker so to bila »uradna poročila te ali one vlade«.
Finska ]e mobilizirala prve dni 30.000 mož
Vzemimo za primer Finsko. Ta ni mobilizirala 300.000 mož in 150.000 pomožnih sil iz preprostega razloga, ker ni toliko vojakov imela. Vsakemu vojnemu strokovnjaku je jasno, da je Finska prve dni vojne mobilizirala vsega tri pehotne divizije, eno konjeniško brigado in en oddelek tankov, kar znaša skupaj okrog
30.000 mož.
Ameriška vojaška strokovnjaka Dupuy in Eliott trdita v svoji knjigi »Če pride do vojne«, da šteje finska redna vojska vsega 25.000 mož. To število je prvi teden vojne mogoče povečati na 50.000. Finski narod razpolaga vsega skupaj s 125.000 izurjenih vojakov.
Hanson Baldvvin, pisec sijajnih vojaških razprav v »Newyork Timesu«, trdi v svoji knjigi »Čete se premikajo«, da imajo Finci 30 tisoč redne vojske, vsa njihova vojna sila pa dosega 150.000 mož.
Povprečen bralec seveda ne razpolaga s temi strokovnjaškimi podatki in ne more presojati kot strokovnjak, vendar pa so v poročilih
velike napake, ki jih je takoj moči najti. Vsakdo lahko postane vojni strokovnjak, če pomni nekaj najpreprostejših načel, po katerih lahko ugotovi vse nemogoče, celo tisto, kar se zdi neverjetno. Ta načela so:
Vojske, ki jih ni
Nikar ne verjemite poročilom o »milijonih moč«. Teh ni. Vojni strokovnjaki se smejejo, ko bero poročila o tem, da bo 8 milijonov Francozov in 4 miljone Rusov začelo z akcijo, saj vedo, da je ni države, ki bi mogla takoj mobilizirati toliko ljudi.
Ameriški major pravi v knjigi »Oborožitev sveta«: »Vsa vojna sila Francije more doseči 6 milijonov mož. Toda te številke so na papirju in ni moči računati, da bi Francija mogla poslati toliko ljudi na fronto že v začetku vojne.
Dupuy sodi, da je Francija v začetku vojne poslalu v boj 630.000 mož. Vštete so tudi edi-nice kolonijalnih vojakov iz raznih garnizij v evropski Franciji 1. novembra lani, 60 dni po začetku vojne je Francija imela pod orožjem
1,130.000	mož, kar še zdaleč ni 8 milijonov v prvih bojnih črtah, a tudi ne 6 milijonov, ki so jih po trditvah tiska poklicali pod orožje v prvih dveh tednih.
Rusiia more mobilizirati — 2 milijona mož
Prav tako vojni strokovnjak pravi, da ima Rusija vsega 1,048.000 vojakov, ki pa jih morajo mobilizirati po vsej državi, ne pa v enem samem določenem delu. 60 dni po mobilizaciji so Sovjeti imeli pod orožjem 1.281.,000 mož. Dupuv ne verjame, da bi Rusija mogla mobilizirati več kakor 2,011.000 mož. sposobnik za boj. ker nima tvarnih sredstev, ki bi ji dovoljevala, da vrže v boj več vojakov, dobro ob-blečenih, oboroženih in izurjenih.
Tudi Baldvvin sodi tako. V knjigi »Čete se premikajo« pravi, da razpolaga rdeča vojska z 1,050.000 možmi redne vojske in z rezervami, ki štejejo 1,000.000 izurjenih vojakov.
V presoji vojaških strokovnjakov se znatno zmanjšuje tudi vojna sila drugih držav. Nemčijo računajo na 756.000 mož redne vojske in na 2,250.000 rezervistov, ki pa ne predstavljajo prvovrstnih bojnih čet. Anglija ima za boj sposobnih mož manj kaor 400.000. Italija lahko razpolaga z vsega 1,450.000 možmi. Holandija 4S0.000, Švica 450.000, Romunija 392 tisoč, Jugoslavija 350.000, Bolgarija in Grčija po 120.000, Madžarska pa ima vsega 70.000 izurjenih in oboroženih mož.
Ogromne množice vojaštva, o katerih smo toliko slišali, so sad gole doimšljije. Varuj se vojnih dopisnikov ki razmetavajo s tako učin-kovimi številkami.
Zaradi pomanjkanja kovin, ki jih vse potrebuje vojna industrija, so v Nemčiji začeli izdelovati celo posode za bencin in avtomobilsko olje — iz papirja
Bojne enote
Drugo načelo pravi: Kadar je le mogoče, primerjajte številke s številom vojakov, ki jih lahko postavi kaka država, ne pa s številom prebivalcev. Prišli boste do resničnejših zaključkov. Ljudske množice se ne vojskujejo. To delajo samo vojske. In z njimi je treba računati. Številčna premoč v prebivalstvu ne igra posebne vloge, o čemer priča primer Finske in I Rusije. Odločujoča je premoč v dobro izurjenih in dobro oskrbljenih vojakih, pa še to ne vselej.
Skoraj v vseh vojskah sveta je glavna enota divizija Njeno večino tvori pehota, kateri pomaga topništvo. Divizija ima tudi inženirske in pomožne oddelke ter zdravstveno osebje. Divizija šteje skoraj povsod od 15 do 20 tisoč mož.
Razen navadnih divizij imamo še posebne divizije: konjeniške, mehanizirane in motorizirane, ki se hitreje gibljejo kakor pehotne divizije, uporabljajo jih pa samo za to, da pripravljajo pehoti pot. Po ureditvi so čisto podobne pehotnim, različna pa je oborožitev. _
Konjeniška divizija ima konjenike, premično topništvo in pomožne oddelke. Topove in prtljago vlečejo konji, kakor v navadnih pehotnih divizijah.
Resnica o mehaniziranih in motoriziranih divizijah
Motorizirane divizije prenašajo vojaštvo in potrebno opravo na motornih vozilih, njihovi vojaki pa so oboroženi navadno in se bore s puškami, ko jih prepeljejo na bojišče. Motorizirane divizije so prav za prav pehotne divizije, ki se premikajo na motornih vozilih.
Mehanizirane divizije pa se vojskujejo na motornih vozilih in se samo prevažajo. Te divizije so nove. Sestavljajo jih lahki in težki tanki, oklepni avtomobili in velike količine strojnic. Na papirju pomeni uporaba teh divizij hud udarec za nasprotnika, ki naj ga silna brzina in moč zdrobita.
Toda na svetu je danes prav malo mehaniziranih divizij. Nemška vojska je v začetku vojne imela samo tri ali štiri, ki so bile popolnoma pripravljene za boj. dri njene divizije pa so bile samo na pol oskrbljene.
Francija ima štiri mehanizirane divizije, Rusija tri, Anglija pa vsega eno, zaradi česar tvorijo motorizirane in mehanizirane enote samo majhen del vojske na bojišču. Da vrednosti mehaniziranih divizij navzlic vsemu ne kaže pretiravati, priča primer pri Lvovu, kjer so Poljaki nuditi taki diviziji edini pripravljeni odpor in celo nemško divizijo uničili z dobrim topni štvo.
Vojni strokovnjaki mislijo, da so mehanizirane divizije sicer močnejše od navadnih pehotnih divizij, nihče pa ne trdi, da so nepremagljive, zato tudi noben strokovnjak ne mara povedati jasne sodbe, kakšno je razmerje med mehaniziranimi in pehotnimi silami. Vsi se strinjajo v tem, da mehanizirana divizija s pomočjo močnega letalstva, ki bi prisililo k molku topove proti tankom, lahko uniči navadno pehotno divizijo, ni pa mogoče reči, da se bo to ob spopadu tudi res zgdilo, saj je treba računati še s toliko nenadnimi naključji! Kadar govorimo o motoriziranih in mehaniziranih enotah, moramo računati, da se gibl jejo 15 do 20 krat od navadnih enot. Zaradi njihove ma-loštevilnosti jih je treba smatrati za ogled-nice. Toda če oglednice pridejo daleč, to še ne pomeni, da je že tudi vsa vojska tam
Iz vsega tega pa je treba izvajati novo načelo glede mehaniziranih oddelkov, načelo o težavah, ki jih morajo mehanizirani oddelki zaradi svojega posebnega značaja premagovati, o težavah, ki jim jemljejo dobršen del učinkovitosti. O tem pa se bomo pobavili v nadaljnjih izvajanjih.
Program radio Ljubljana
Petek, 23. februarja: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila, 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče), 11 Šolska ura: Kaj pridela južna Bolgarija (V. Bučar), 12 Nekaj naših (plošče), 12.30 Poročila, objave, 13 Napovedi, 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork., 14 Poročila, 18 Ženska ura: Vzgojna posvetovalnica (ga, V. Peršuh), 18.20 Bolgarska lahka glasba (plošče), 18.40 Francoščina (dr. St. Leben), 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave, 19.50 0 Smrekovcu (bere Gojko Pippenbaeher), 20 Pevski zbor »Slavec«, 20.45 Plošče, 21 Skladateljska ura P. Šivica (sodelujejo Zlata Gjungjenac, Silva Hrašovec, prof. č. Šeldbauer in prof. P Šivic), 22 Napovedi, poročila, 22.15 V oddih igra Radijska orkester.
Obleke imajo preveč žepov
Vsaka vojna je huda reč in ljudje marsikatero pogruntajo, ki je sicer ne bi, če bi bil mir. lega seveda ne delajo zaradi dolgega časa, ampak ker jih silijo razmere v to. fak* »pogruutacije« niso bogve kaj prijetne, tod« \ sili vrag še muhe žre, pravi pregovor, ki prav dobro pravi.
Kakor vsem vojskujočim se državam sili voda v grlo — eni bolj drugi manj — tak" tudi Nemčija uravnava svoje življenje in potrebe v mejah prilik, v aktere jo je potegnila vojna. Tudi oni si morajo vedno bolj stiskati pas, zmaga je pa le njihova, je rekel v zadnjem govoru nemški gospodarski diktator Gd ring. Dokler je na pasu še kaj lukenj, že še gre, kadar jih pa zmanjka, je pa tudi stiskanja konec. To bomo občutili morda vsi, ne samo nekateri.
V Berlinu je bila pred kratkim skupščina krojačev iz vse Nemčije, ki so razpravljali o novi modi, ki jo narekuje vojno gospodarstvo. Nadomestilo pravega sukna za obleke so si ogledali od vseh strani in pri tem so imeli besedo najboljši krojači. Ugotovili so, da je »nadomestilo« za obleke, kostime in površnike iz-vanredno težko in zato bodo odslej naprej Nemci nosili obleke brez vate in brez podloge. Sli so pa še dalje. Ugotovili so, da imajo moške obleke preveč žepov in to čisto brez vsake stvarne potrebe. Za te da se porabi preveč blaga in^ prav pri »nadomestilu« je treba gledati na stednjo. zlasti ker žepi po mnenju nemških krojačev delajo obleko še bolj tt; ko. Z eno besedo, treba je manj žepov in vate tei več »nadomestila«, pa se bo povsod poznalo.
Človek se res čudi takemu načrtnemu in pametnemu gospodarstvu, ker danes v teh brez denarnih časih res ne ve, zakaj naj bi imel žepe.
Neprostovoljno potovanje
Dva osemnajstletna Angleža sta si hotela privoščiti majhen izjet po morju in sta se usedla v majhno ribiško barko. Nekaj časa je šlo vse po programu, naenkrat pa je zapihala huda sapa m ju polagoma potiskala na široko morje. Prav nič si nista mogla pomagati. Ko ju le ni bilo domov, so ju šli s čolnom iskat, toda vse zaman, niso ju mogli najti, čeprav so iskali vso noč in križarili po morju daleč na okrog. Prepričani so bili, da sta se fanta na morju ponesrečila in da sta mrtva, ter so iskanje opustili.
Fanta_ sta blodila po morju naprej, dokler ju ni našel nek 'švedski parnik ter ju rešil.
*cer F11 nF™°Scl izkrcati v nobenem angleškem pristanišču, sta se odpeljala na njem v Buenos Aires, kamor je bil namenjen. Tako sta morala fanta prepotovati 18 000 kilometrov dolgo pot. pot, o kateri se nobenemu še sanjalo ni. Predno pa se bosta vrnila, bosta morala čakati, ker v teh časih se ni kar tako podajati na pot.
Svetovna razstava kruha v Rimu
Znano je. da tudi najboljši kruh postane čez 15 dni neraben, toda kljub temu so v Rimu odprli razstavo, kjer je razstavljen kruh iz^vstjb krajev sveta.
Na tej razstavi je videti najrazličnejši kruli iz vseh kulturnih držav. Razumljivo je, da zavzema častno mesto italijanski kruh, ki ima različne in nenavadne oblike. Zanimiv je poljski kruh, ki ima obliko vezi.
Francoski kruh je »eleganten«, švedski dobro pečen, ruski pa črn in trd.
Holandci dobro vlečejo
Holandci niso samo hrabri ljudje, ki jih vse grožnje naokoli niso zmešale, ampak so tudi pridni kadilci tobaka. Od sile pridno vlečejo in se jim pod nosom kadi^ kakor iz ognjenika. To so menda najhujši častilci te božje travice na svetu. Lansko leto so spustili v zrak eno milijardo šesto sedemdeset milijonov cigar, pet milijard dvesto trideset milijonov cigaret in enajst milijonov kilogramov tobaka za pipe in cigarete. Mnogokrat so morali poseči v žep in v enem letu so iz njega privlekli za ves ta din okrog pet milijard dinarjev. Kar precej jih je veljala ta rumena sila.
Na vsakega Holandca posebej odpade 190 cigar, 585 cigaret, en kilogram tri sto gramov tobaka za zvijanje odnosno za pipo._
Dobro so vlekli in mnogo dima je bilo, če pomislimo, da ima Holandska šest milijonov prebivalcev.
R. L. Stevenson:
Na Južnem morju
En napis je bil celo francoski: »Je n’e6t (sic) le sous«. Po Urn opoldanskem miru in tišini pa človek ne cme misliti, da je ječa neobljudena, nasprotno, Kalabuse v Tai-o-haeju ima zmerom velik obisk. Nekaj stanovalcev je bilo ob tem času pri vrtnem delu na vladnih posestvih, nekaj pa jih je pometalo ceste. Bili so prav tako svobodni, čeprav ne povsem.
Tako pridni kakor naši marljivi cestni pometači. Zvečer pa so jih. kakor majhne otroke od ij^fer, poklicali domov, in pristaniški čuvaj (ki je hkratu tudi jetničar) jih pro forma zapr; do šestih zjutraj. Če pa bi kak jetnik rad v mesto, bodisi po opravkih ail pa za zabavo, mu ni treba druge ja kakor dvigniti žaluzijo ter izginiti, in če se vme do jutranjega poziva ter za 6eboj 6pet lepo zapre, ga za to nihče ne krega, kaj šele, da bi bil kaznovan. To pa še ni vse. Ljubeznivi francoski guverner M Delaruelle me je nekega dne, ko je opravljal svoj službeni obisk v Kalabuseji, povabil 6 seboj. Na dvorišču, ki je bilo poraslo s travo, na6 je smehljaje 6e pozdravil nekakšen neverjetno raztrgan hidalgo, čigar noge so bile skaiene radi elephantiade, ki je bila na6plošno razširjena po otočju:	»Eden od naših političnih
jetnikov — insurgent iz Raiateje,« je pripomnil guverner, ter dodal, ko se je obmil k ječarju, »mislim, da sem naročil zanj nove hlače«. Ves ta čas_pa razen razcapanca ni bilo na spregled nobenega jetnika. »Eh bien,« je dejal guverner, »ou sont vos prison-nies?« »Monsieur le Rčsident,« mu je po vojaškem pozdravu odvrnil ključar, »comme c’est jour de fčte, je les ai laisser aller š la chasse«. Vsi skupaj so bili v gorah, kjer so lovili divje koze! Potem smo prišli v oddelek za ženske. Tudi tu ni bilo žive duše. »Ou sont vos bo«ines femmes?« je vprašal guverner. In ključar mu je zadovolino odgovoril: »Je c role, Monsieur le Rčsident, qu’elles sont allčes
quelque part faire trne visite « Brez dvoma je bil namen M. Delaruelleja, ki je bil zaljubljen v muhaste posebnosti svoje male države, da bi mi pokazal kaj Komičnega, da pa 6e mu bo načrt tako sijajno in popolno posrečil, prav gotovo niti sam ne bi bil nikdar pričakoval Če hočemo zdaj sliko jetniškega življenja v Tai-o-hae še dopolniti, moramo še povedati, da ti zločinci prav tako redno kakor predsednik republike, dobivajo tudi svojo mesečno plačo, in sicer po deset 6ousov na dan. Za denar, za hrano, za stanovanje, za obleko in — hotel 6em reči »za svobodo« — je torej poskrbljeno. Francozi so res dobrodušni ljudje in vladajo milo. Razen tega pa gledajo s hudomušno prizanesljivostjo na Markezan-ce. »Ti ubogi vragi izumirajo,« mi je pojasnil M. Delarualle. »glavno ie, da se ta reč izteče v miru in tišini.« S tem ni zadel le žebljice v glavico, ampak je tudi podčrtal in označil 6plošno mnenje, kakor se mi zdi Razen tega pa je stvar še drugačna; kaznjenci niso samo koristni, temveč so dejansko nepogrešljiv, da, neobhoden element v francoskem kolonialnem gospodarstvu. Ob nepoboljšljivo lenem ljudstvu, ki povrhu še sovraži nove gospodarje s srditostjo, ki bi jo bilo možno primerjati samo z endemično kugo, so kaznjenci in zločinci za vlado pravi pravcati božji blagoslov.
Tatvina je tod skoraj edini zločin. Skraja so tai-o-haejski možakarji kradli le nadrobno, pozneje pa so prešli k drznejšemu delu: razbijati so začeli ključavnice in vlamljati v blagajne. Po več sto dolarjev jim ie včasih padlo v roke namah, čeprav mark .ižanski vlomilec 6 tisto značilno miroljubnostjo polinezijskega vlomilca navadno pri vlomu jemlje le del, drugi del pa (kakor radi nekakšnega »družab-štva«) prepusti lastniku. Če je ukradena stvar čilski denar — ta denar je na otoku splošno v rabi — potem tatu ne zalotijo; če pa je zlat denar, francosko 6rebro ali bankovci, potem pa policija preprosto počaka toliko časa, da ta denar začne krožiti, nato pa zgrabi vlomilca takorekoč igraje. Zdaj pa pridemo k sramotnemu delu te zadeve. Kar gladko jo povejmo:
| Jetnika mučijo tako dolgo, dokler ne prizna,
| in če je le mogoče, denar vrne. Kajti zapreti Mar-kezanca za noč in dan v temno luknjo se pravi,
I podvreči ga najhujši muki. Celo 6voje lopovščine in : razbojništva Markezanec uganja pri belem dnevu, pod vedrim nebom, ob mikavnosti podjetja in v var-' stvu tovariša, ki preži in pazi, da ne pride do neljubega presenečenja. Njegov strah pred temo ostane 6lej ko prej nepremagljiv. Zato si kaj lahko predstavljamo, kaj mora pretrpeti v temni samici; kako zelo si želi, da bi lahko priznal, kako hrepeni, da bi postal pravi kaznjenec in dobil dovoljenje, da stne spati skupaj s svojimi tovariši Za našega bivanja _ v Tai-o-haeju je bil v preiskovalnem zaporu neki tat. Ob osmih zjutraj je bil udrl v neko hišo, vlomil v kovčeg ter odnesel enajststo frankov. In zdaj je bil pod pritiskom grozotne teme, samote in s hudiči preplavljene kanibalske fantazije voljan priznati in razložiti svoj rop. Iz nekega skrivališča, ki ga je bil navedel, so že izvlekli na beli dan, pričakovali pa so, da bo kaj kmalu povedal še za druge.
Glavni povod za te tatvine je nova strast, ki se je razpasla zadnje čase po otočju: staro in' mlado jč opij. »Delati tod ne mara nihče, vsi pa jedo opij,« je razlagal naki orožnik; in Ah Fu je poznal neko žensko, ki je vsak dan pojedla za cel dolar opija.
Tat, ki mu je tatvina uspela, bo dal slednjemu od svojih prijateljev pe6t denarja, kakšni ženski bo kupil obleko, preživel večer v kakšni tai-o-haejski beznici, in pri tem gosti vsakogar, lri pride vanjo, končno izvleče velik kos opija in se umakne v grmovje, kjer ga poje in nato prespi opojenost. Trgovec, ki ni prodajal opija, mi je tarnal, da ne ve kaj početi in da si ne zna pomagati. «Jaz ga ne prodajam, prodajajo ga drugi,« ie dejal. »Domačini delajo le, da bi si ga lahko kupili. Celo, kadar pridejo k meni, da bi mi prodali pavolo, jim ni treba napraviti drugega kakor stopiti na drugo plat ceste, kjer lahko svoj denar zamenjate za opij. Včasih pa se jim niti ne ljubi delati dvojne poti. Kar k trgovcu, ki prodaja opij, zavijejo ter tam svoje blago zame-
njajo za opij. Vse govorjenje je odveč,« je pristavil. »Opij je denar in plača v tej deželi.«
Mož, ki je za mojega bivanja v Tai-o-haeju sedel v preiskovalnem zaporu, je izgubil svojo potrpežljivost, ko so v njegovi bližini zasliševali nekega kitajskega trgovca z opijem. »Seveda mi je prodajal opij!« je nenadoma z vso silo bruhnilo iz njega, »vsi Kitajci, kar jih je tod, prodajajo opij! Samo, da bi lahko jedel opij, sem kradel: tu vsak krade samo zato, da bi lahko jedel opij. Če hočete' to reč spremeniti, potem ne 6mete v deželo spustiti več nobenega Kitajca i*i “id opijal«
Polinezijski kristjan
Slučajno so bili edini tekmeci katoliškega škofa Domillona in njegovega misijona na Markezan-skem otoku rjavopolti evangelisti s Havajskega otočja. Ko sem bil v Tai-o-haeju, so nastopile ir učenke dekliške šole poletne j>očitnice Celo brodovje čolnov je bilo poslano iz Ua-fK>ja, da bi odpeljali otoške hčere. V enem je bil tudi naki pa-stor-domačin. Kauvvealoka, odličen, starikav gospod tistega levjega tipa, ki je doma na Havajih Obiskal me je na »Casci« ter me zabaval s pripovedovanjem o svojem tovarišu Kekeli, ki je bil misijonar na velikem kanibalskem otoku Hiva-oa. — Zdi se, da je kmalu potem, ko je otok obiskala neka peru-anska suženjska ladja, pristal v nekem otoškem zalivu amerikanski kitolovec. Tam so ga domačini napadli, tako da so Amerikanci komaj jmbegnili! le prv krmar je ostal, bil je to neki mr. Whalon Tega so domačini zgrabili, mu na hrbtu zvezali roke ter ga pahnili v neko hišo: in poglavar je o tem dogodku obvestil Kekelo Pri tej priliki navajam pripovedovanje Kouwealohe: to ja vsekakor krasen primer kakšna je kanaška angleščina B-alec si mora p'" tem predstavljati, da je Kauwealoha povrhu govoril še z najrazburjenejšim poudarkom in s 6ilno zgovorno pantomimo.
»Jaz melikanskega klmalja imeti,« je dejal poglavar.
INadalievanie.)
Za Jugoslovanske tiskarno v Ljubljani: Joto Kramarič - Izdajatelj lot Joto Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov no vračamo »Slovanski dom« itbala vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 din. ta Inotemstve 26 din. Uredniltvo: Kopitarjeva nliea 6/III Teleloe 4001 do 41X15 Uprava; Kopitarjeva ulica 4