Program izgradnje objektov in naprav Javna razprava o predlaganem programu četrtega samo-prispevKa je bila zaključena v krajevnih skupnostih in delu delovnlh organizaci| in skupnosti z ocenami, ki so jih podale občinske konference SZDL. Kljub temu, da se krog razprave še nadaljuje v delovnih organlzacijah in dru&tvih, ]e mogoče in je potrebno, da predložimo prečiščen pro-gram in s tem omogočimo pravočasno in poglobljeno raz-pravo v delegatskem sistemu, oziroma pred zasvdanji občinskih in mestne skupščine. Ob vsej razvejanosti in krttičnosti v Javnl razpravi m občani in delovni ljud|e L|ubl|ane nedvoumno In večinsko podprli predloženi program, hkrati pa je večina menila, da s sredstvl samoprispevka ne bi smeli urejati grajskega pobočja in graditi javnih parkirnih garaž v območju Potni-ške postaje. Velika večina razpravljalcev je enoglasno pod-prla zlasti ekološko in komunalno-higiensko naravnane pro-jekte. Zelo številni razpravljalci pa so načelno podprli tudi nuj-nost čimprejšnje obnove in oživitve Ijubljanskega gradu in postopno izgradnjo prometnega središča. Pri tem je bila kot posebno nujna naloga poudarjena preselitev avtobusne postaje in taka prometna ureditev tega dela mestnega sre-dišča, ki bo prispevala k izboljšanju bivalnega in delovnega okolja, dajala prednost množičnemu in ekološko čistemu ter varčnejšemu javnemu prometu ter učinkoviti povezavi posa-meznih, z železniškimi napravami ločenih delov mesta. Z gotovostjo lahko trdimo, da bosta tako sanacija grajskega pobočja in njegova energetska in komunalna oprema na eni strani, kakor tudi komunalna priprava in oprema prometnega središča, pritegnili ter omogočili nadaljnja vlaganja gospo-darskih in drugih organizacij. Na podlagi večinskega stališča )e Mestna konferenca SZDL Ljubljana sprejela predlog za razpravo v delegacijah in skupščinah. OBJEKTI IN NAPRAVE ZA IZBOLJŠANJE ZRAKA EKOLOŠKA SANACIJA TERMOELEKTRARNE TOPLARNE V MOSTAH Gre za kompleksen načrt, ki bo največ prispeval izboljševa-nju kakovosti zraka v Ljubljani. Načrt tvori dvoje poglavitnih ukrepov in sicer: vgraditev naprav za čiščenje dimnih plinov in izgradnjo novega 180 metrov visokega dimnika Znatno število udeležencev prvega kroga javne razprave ni zaznalo glavnega poudarka tega načrta, ki je predvsem na vgraditvi naprav za čisčeftje dimnih plinov in pri terti zlasti na bistvenem, devedestodstotnem zmanjšanju količine žvepla v emisijah TE-TO. Predlagani 180-metrski dimnik mora biti pro-jektiran le zato, da bi še preostale škodljive snovi lahko varno odvajali nad najpogostejšo višino temperaturne inverzijske plasti Ijubljanskega ozračja. Bistveno reducirane emisije škodljivih primesi dimnih plinov, razredčene na predlagani višini, ne bodo ogrožale nikogar, ne v bližnji ne v daljni okolici. V nasprotnem pa bi se tudi ta minimalni preostanek prečiščevalnih procesov, ujet v neugodnih vremenskih razme-rah v inverzni plasti, kopičil na škodo prebivalcev (zlasti vzhodnega dela) Ljubljane. Vgradttev naprav za člščen|e dlmnlh pllnov Podatki kažejo, da se je z uvajanjem daljinskega ogrevanja v Ljubljani po letu 1960 bistveno zmanjšalo onesnazevanje ozračja (v ugodnih razmerah tudi do 10-krat v primerjavi z individualnimi kurišči na trda in tekoča goriva). V obratu, ki ga obravnavamo, proizvajamo hkrati toplotno in električno ener-gijo, tako da na območju Ijubljanskih občin vsem daje ener-gijo TE-TO, bodisi električno ali toplotno. Prav ta sistem energetske oskrbe je omogočil, da so dobivali občani Ljub-Ijane v preteklih energetsko zelo težavnih časih kvalitetno energijo, tako toplotno kakor tudi efektrično. Ne moremo pa več mimo dejstva, da je TE-TO za bližnjo okolico velik onesna-ževalec. Tega se delavci TE-TO zavedajo in se v mejah možno-sti trudijo, da bi zmanjševali onesnaževanje okolja. Popolna zaščita je izredno zahtevna in draga. Zahteve, da se zniža emisija žveplovega dioksida (SO2) in dušikovih odsidov (NOX) v dimnih plinih, je najodločnejša. Tehnološke rešitve obsto-jajo, a terjajo veliko denarja tako za investicijo kot pozneje za obratovanje Po znanih podatkih bi rabili za ekološko sanacijo tega energetskega vira naložbo v višini 35 do 40 odstotkov vrednosti celotnega objekta; pri novogradnjah energetskih objektov to znese približno 30 odstotkov. Leta 1982 je bila izdelana študija o transportu pepela in možnih deponijah ter ustreznih tovomjakih. TE-TO Ljubljana je sodelovala in še sodeluje na področju ekologije z mnogimi ustanovami in delovnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z reševanjem podobnih težav. Pri študijah in meritvah, pri nabavi instrumentov itd. sodeluje z elektro inštitutom Milan Vidmar, Zavodom za varstvo pri delu SRS, Inštitutom Jožef Stefan, Hidrometorološkim zavodom SRS, Fakulteto za stroj-ništvo, Ljubljansko univerzo in drugimi. V praksi pa se je doslej vedno zataknilo pri zbiranju potrebnih finančnih sred-stev, zato je postalo vprašanje ekološke sanacije TE-TO Ljub-Ijana še toliko bolj pereče in zahteva skupno reševanje. Program del Naprave za čiščenje dimnih plinov in posodobitev elektro-fittrov. Za doseganje zahtevane stopnje čiščenja dimnih plinov je potrebno vzgraditi tehnološko najustreznejše naprave za zmaitjšanje emisijc SO2 in istočasno posodobitev elektrofil-trov. Te naprave bodo čistile dimne pline v okviru standardov razvitih zahodno evropskih držav. Emisije SO2 in mehanskih delavcev bodo zmanjšane pod dopustno mejo v vseh režimih obratovanja. Prvi nakazani zaključki študija Smelta in njegovega nemškega konzultanta kažejo, da bo v TE-TO zaradi velikih množin dimnih plinov in zahtev po višji stopnji čiščenja najsmotrnejša vgradnja kom-biniranega in tehnološko zahtevnega postopka. V dosedanjih raziskavah smo upoštevali enostavnejšo tehnologijo, ki pa po prvih ugotovitvah študije ne bi mogla zadovoljiti zahte-vane stopnje čiščenja v Ljubljani. Zato je neposredna vred-nost naprav višja od vrednosti na osnovi zaključkov in ponudb pred dvema letoma. Končni produkt čiščenja mora biti ekološko sprejemljiv in uporaben na sanitarni deponiji. Tehnološki ukrepi za zmanjšanje dušikovih odsidov (NOX) Po dosedaj znanih rezultatih raziskav so pravzaprav naju-činkovitejši ukrepi zmanjšanja NO, - pravilni tehnološki postopki. Količina NOX v dimnih plmih je v veliki meri odvisna od temperature zgorevanja premoga. Ob sanaciji bodo predelali gorilce tako, da bo moč z regulacijo zraka doseči pogoje izgorevanja, ki ne dovoljujejo pretiranega tvorjenja NO,. Načrtujemo tudi nabavo ustreznih instrumen-tov za sprotne meritve NO». Izgradnja novega 180 metrov visokega dimnika Zdaj oddaja TE-TO Ljubljana v zrak letno okoli 12.000 ton žvepta in 6.500 ton trdnih delcev. Po izgradnji čistilnih naprav za trdne delce (elektrofiltri) in žveplo (naprave za odžveplanje) bo TE-TO Ljubljana letno oddajala v zrak le 1.200 ton žvepla in 300 ton trdnih delcev, kar pomeni, da bodo dimni plini očiščeni 90% žvepla in 99,7% trdnih delcev Da bi žveplo, preostalo po čiščenju dimnih plinov, pa tudi trdni delci in še druge sestavine emisije ne prispevali k ones-naževanju zraka v Ljubljani v brezvetmih in hladnih dneh, ko so inverzne plasti višje od 100 metrov (to je sedanje višine dimnika), morajo zgraditi višji, 180 metrov visok dimnik. Skratka, najprej je potrebno očistiti dimne pline in nato še tisto, kar ostane, z visokim dimnikom odvesti v višje plasti ozračja. Točko z najvišjo koncentracijo dimnih plinov z viša-njem dimnika oddaljujemo od tal. Po teh spoznanjih se ravnajo zdaj prav povsod po svetu, bodisi pri sanaciji že obstoječih termoelektrarn - toplarn ali pri izgradnji novih. Na enak način so rešili problem onesnaževanja zraka pri novi TE-TO v Gradcu, kjer ne glede na ugodnejše klimatske pogoje kot jih ima Ljubljana, gradijo poleg čistilnih naprav za dimne pline tudi 175 metrov visok dimnik. Prjprave dokumentacije in sama investicija je že v teku, vendar je to večletna naloga. Časovni program je naslednji: Do 31. 12. 1986 bo Smelt končal študijo, v katero je vlo-ženo 20 milijonov din in ki bo predlagala najprimernejšo tehnološko rešitev za Ljubljano. Pripravljalna dela bodo izvedena v letih 1987, 1988. Leta 1987 bo izdelan idejni projekt, investicijski program in tender za razpis. Leta 1988 bo izveden mednarodni razpis, zbrane ponudbe in sklenjene pogodbe. Glavna investicijska vlaganja bodo v letih 1988-1990. V letih 1989-1992 bo izvedena gradnja s končanjem naj-kasneje do 1993. leta. TE-TO Ljubljana posluje že več let na robu pozitivnega poslovnega rezultata in kot delovna organizacija, ki proizvaja tako električno kot toplotno energijo, ni uspela akumulirati potrebnih investicijskih sredstev. Brez skupne akcije v Ljub-Ijani bi se ekološka sanacija TE-TO Ljubljana pomaknila daleč v devetdeseta leta. Poleg ekološke je potrebna tudi tehnološka sanacija kotlov 1 ir> 2, sicer bosta po odločbi glavnega republlškega energet-skega inšpektorja morala prenehati obratovati. Stroški te tehnološke sanacije so ocenjeni na 8400 milijonov din (sred-njeročni plan investicijskih vlaganj TE-TO 1986-1990). Sred-stva za to sanacijo bo nosilo Elektrogospodarstvo Slovenije in jih bodo zbrali v okviru plana ter programa investicij Elek-trogospodarstva Slovenije za obdobje 1986-1990. Brez načrtovane ekološke sanacije ni moč pričakovati gradnje nove TE-TO v Ljubljani v obdobju 1990-2000. Dovo-Ijenje za graditev bo dano šele, ko bo TE-TO ekološko sani-rana, da ne bo motila niti bližnjih niti bolj oddaljenih naselij. Oa je to možno, kažejo številne tovrstne enote v razvitih deželah. Brez novega energetskega vira pa razvoj in širjenje daljinske oskrbe s toploto ne bo možen. Ker zemeljskega plina ne bo dovolj, bosta težo ogrevanja nosila premog in tekoča goriva, ki najbolj onesnažujejo okolje. V tem ozračju bomo delali in živeli, zato je toliko bolj pomembno, da čim-pre) zagotovimo ekološko sanacijo TE-TO Ljubljana. NOSILCI NALOG! Energetska skupnost Ljubl|ane DO Termoeiektrarna - Toplarna Ljubljana INVESTITOR: DO Termoelektrarna Toplarna Ljubl|ana ODGOVORNE OSEBE: mag. Janez Debel|ak, dipl. ing. el., direktor DO TE-TO LJub- Ijana Franc Stropnik, dipi. ing. str., vodja razvojne služba DO TE-TO LJubljana OBJEKTI IN NAPRAVE DALJINSKEGA OGREVANJA IN OSKRBE S PLINOM Širitev omrežja dal|lnskega ogrevanja Okoli 35% ogrevalne energije ali 900 MW dobijo Ljubljančani preko sistema daljinske oskrbe s toplotno energijo in plinom . iz omrežja. Do leta 1992 bomo s sredstvi četrtega samopri-spevka sofmancirali nadaljnjo pospešeno izgradnjo vroče-vodnega in plinskega omrežja in tako omogočili povečanje odjema ogrevalne energije za 35 MW. Srednjeročni plan SIS za energetiko.ljubljanskih občin predvideva, da se bo letni odjem ogrevame energije povečal za 25 MW, predvsem zaradi priključevanja potrošnikov, ki so se doslej ogrevali iz lokalnih kotlovnic. V obdobju 1986-1990 bi lahko priključili na sistem daljin-ske oskrbe s toplotno energijo in plinom iz omrežja 4.904 obstoječih stanovanj, od tega 3.591 stanovanj, ki se sedaj oskrbujejo iz lokalnih kotlarn in 1.313 stanovanj v objektih, ki nimajo centralnega ogrevanja. Tako bomo bistveno prispevali k zmanjšanju onesnaženja zraka v Ljubljani, saj prav majhna kurišča najbolj onesnažujejo zrak. Z dograditvijo vročevodnega in plinskega omrežja bo tako omogočeno priključevanje skoraj pet tisoč stanovanj na oba daljinska energetska sistema. Z zmanjševanjem porabe pri-marnih goriv se bo zmanjšala onesnaženost zraka, poleg tega pa tudi transport goriv in pepela. Investicijsko tehnična dokumentacija za širjenje daljin-skega ogrevanja bo pripravljena postopno v letih 1986-1988, sama gradnja pa bo potekala v letih 1987-1992. NOSILCI NALOG: SIS za energetiko Ijublfansklh občin DO Energetika Ljubljana INVESTITOR: DO Energetika Ljubljana OOGOVORNE OSEBE: Slavko Lambergar, dlrektor OO Energetika Jurij Paučič, dipl. ing. str., vodja sektorja za razširjeno repro- dukcijo DO Energetika mag. Zdravko Bedenčič, dipl. ing. str., pomočnik vodje sek- torja raziirjene reprodukci]e DO Energetika. OBJEKTI IN NAPRAVE ZA IZBOLJŠANJE IN VAROVANJE PITNE VODE POVEZOVALNI SiSTEM MESTNEGA VODOVODA Z dograditvijo Ijubljanskega vodovodnega obroča bomo zagotovili pogoje enakomernega vodnega pritiska na central-. nem Ijubljanskem vodovodnem omrežju in možnosti aktivira-* nja posameznih črpališč, če izpade eno ali drugo črpališče. S tem bomo dobili hrbtenico vodovodnega sistema, ki bo omo-gočala nadaljnje urejanje stavbnih zemljišč in boljšo oskrbo z vodo v širšem Ijubljanskem prostoru. Hkrati bomo izboljšali standard dobave vode in zmanjšali sedanjo porabo električne energije, ki je največji materialni strošek pri delovanju osred-njega sistema za oskrbo z vodo. Da bi zagotovili enakomemejšo in varnejšo oskrbo na posa-meznih območjih Ljubljane ter omogočili napajanje obmest-nih predelov občin Vič-Rudnik in Moste-Polje iz vodnih virov, iz katerih se oskrbuje sosednji vodovodni sistem, bomo zgra-dili manjkajoče primarne in napajalne vode premerov od 500 do 800 mm v skupni dolžini 12,5 kilometra. Sočasno bomo opremili pomembnejše smeri napajanja z napravEir.i za avto-matsko regulacijo pretoka ter s tem dobili možnost povezave s centrom za avtomatsko upravljanje. Primarni vodovod od Titove do Cetovške ceste v dolžini 1700 metrov s premerom 600/700 mm bo zagotavljal povezavo severnih vodarn, avtomatizacijo sistema in izboljšanje oskrbe z vodo v občini Šiška. Predvidena je gradnja vodovoda in celotna oprema. Lokacijska dokumentacije je delno priprav-Ijena. Potrebna sredstva znašajo 476 milijonov dinarjev. Možna je fazna gradnja. Pričetek del je predviden za leto 1989. Primarni vodovod Celovika — Dolgi most v dolžini 7175 metrov s premerom 600/700 mm bo zagotavljal povezavo severnih vodarn z zahodnim in južnim delom Ljubljane ter izboljšanje oskrbe z vodo na tem območju. Predvidena je gradnja vodovoda in celotna oprema. Loka-cijska dokumentacija je delno pridobljena. Potrebna finančna sredstva znašafo 2009 milijonov drnar-jev. Možna je fazna gradnja. Pričetek del je predviden v letu 1989. Primarni vodovod območja VP 6/1 Plutal ob Mestnem logu v dolžini 600 metrov s premerov 400 mm bo dopolnil južno vodovodno zanko. Predvidena je gradnja vodovoda in celotna oprema. Izdelana je programska rešitev jn investicij-ski program ter izdana lokacijska odločba. V izdelavi je PZI. Potrebna finančna sredstva znašajo 114 milijonov dinarjev. Možna je fazna gradnja. Pričetek de! je predviden za konec 1987 leta. Primarni vodovod Dolgi Most — Žičnica v dolžini 550 metrov s preraerom 400 mm bo dopolnil južno vodovodno zanko. Predvidena je gradnja vodovoda in celotna oprema. Izdana je lokacijska odločba, v izdelavi pa je izvedbeni načrt. Potrebna finančna sredstva znašajo 105 milijonov dinarjev. Možna je fazna gradnja. Pričetek del je predviden za konec 1987 leta. Primarni vodovod od Kardeljeve ceste do Opekarske v dolžini 375 metrov s premerom 600 mm bo prispeval k izbolj-šanju oskrbe z vodo v južnem deiu Ljubljane. Predvidena je gradnja vodovoda in celotna oprema. Lokacijska dokumen-tactja je delno pridobljena. Potrebna finančna sredstva zna-šajo 105 milijonov dinarjev. Možna je fazna gradnja. Predvi-den je začetek del v letu 1989. Primarni vodovod ob Ižanski cestl v dolžini 1375 metrov, s premerom 400 mm, bo zagotovil dograditev dela zunanje zanke vodovodnega sistema. Predvidena je gradnja vodo-voda in celotna oprema. Dokumentacije še ni. Potrebna finančna sredstva znašajo 261 miiijonov dinarjev. Možna je fazna gradnja. Pričetek del je predviden v letu 1989. IZGRADNJA LOKALNIH VODOVODNIH SISTEMOV Na območju Ijubljanskih občin se šestina prebivalstva oskr-buje z vodo iz lokalnih vodovodov. Univerzitetni Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana sistemsko nadzira vodo v 116 vodovodih. Po ugotovitvah tega zavoda, imajo številni lokalni vodovodi higiensko oporečno vodo. V pretežni meri je nezadovoljivo tudi higiensko-tehnično stanje ob-jektov Predlog sanacije oskrbe z vodo iz lokalnih virov je izdelan v dveh delih. Prvi vključuje dograditev in sanacijo lokalnih vodovodnih sistemov, s katero rešujemo več vodovodov hkrati. Drugi del zajema sanacijo lokalnlh vodovodov. V prvem delu naj bi z osmimi sistemskimi vodovodi razrešili problematiko 45 obstoječih lokalnih vodovodov, v drugem pa je predlagana sanacija 49 posameznih vodovodov. Uresničevanje nalog bo potekalo po izdelanem prioritet-riem vrstnem redu in bo ustrezno tehnično pripravljeno. Pregled de! Dogradiiev in sanacija lokalnih vodovodnih sistemov zajema 6 vodovodnih sistemov, ki so namenjeni oskrbi 21.500 prebivalcev okoliških naselij Ljubljane. Gre za naslednja dela: &•• ;;-.c ¦¦'•" ' "• _ ¦• '.f *¦¦ ¦. Vodovotf Brezova noga - Pijava gorica - Smerjene - Vrh Brezova noga - Draga - Ig Na območju krajevnih skupnosti Pijava gorica in Ig obstaja več lokalnih vodovodov z rveustrezno vodooskrbo. Vodni viri so nezadostni po količini (izjema Ig) in neustrezni po kakovo-sti vode, visoko ležeča naselja nadPijavo gorico pa vodovoda sploh nimajo. Posebno ogrožen je Zavod za prizadeto mJa-dino v Dragi pri Igu, kamor vodo za pitje in higieno dovažajo s cisternami. Na omenjenem območju živi okrog 2000 prebivalcev, tu je 200 kmetij, dve šoli z zmogljivostjo po 400 učencev, v Zavodu za prizadeto mladino pa je trenutno 200 gojencev. Program predvideva: - gradnjo dveh eksploatacijskih vodnjakov s spremljajo-čimi objekti; - vodovod do novega vodohrama nad Pijavo gorico, vodo-hram ter prečrpalnico za II. tlačno cono; - vodovodni sistem nadaljnjih tlačnih con z vodovodi skozi Brezje, Smrjene, Kopanke in Gradišče do Vrha nad Želimljami. Predvideni so vodohrami na Brezovškem hribu, nad Smrjenami, na vzpetini Brzek in na hribu Sv. Petra ter tri vmesne prečrpalnice; - vodovod mimo Drage in Kremenice do novega vodo-^ hrama nad Igom, vodohram ter navezavo vodovodnega sjstema Ig. V raziskovalna dela je bilo doslej vloženih 200 milijonov dinarjev, kar je investirala Območna vodna skupnost Ljublja-nica - Sava. ' Potrebnih je še 1910 milijonov. Zaradi obsežnosti bodo dela potekala po fazah, priprav-Ijalna dela so že v teku. Pričetek gradnje I. faze (vodnjaka ter vodovoda do Drage in Pijave Gorice) je predvlden v letu 1988, II. faza (vodovod od Drage do Iga ter vodohrama nad Igom in Pijavo Gorico) in III. faza (višje tlačne cone do Vrha nad Želimljami) pa bosta sledili do leta 1990. Načrti bodo kompletirani vzporedno s pripravljalnimi deli do leta 1988. Nosilec naloge je DO Vodovod - Kanalizacija. 1 Nosilec raziskave vodnega vira je OVS Ljubljanica - Sava. Če naložba ne bo uresničena so posledice lahko hude. Že doslej so na območju Iga večkrat zabeležili hidrično epide-mijo, ki je ogrozila zlasti najmlajše. V sušnih obodbjih morajo dovažati vodo tudi v nekatera druga naselja označe-nega območja. Zavod za prizadeto mladino pa je dobil dovo-Ijenje za gradnjo le pod pogojem, da se dokončno reši vodo-oskrba. Povezovalni vodovod Brest - Podpeč - Notranje ter Vnanje Gorice - Brezovica - Tržaška cesta z vodohramtfm Naselja v krajevnih skupnostih tega območja se oskrbuje z vodo iz neustreznih šestih lokalnih virov. Vseh šest naj bi sanirali, saj gre tudi tu za dolgoročno planiran razvoj. Program predvideva gradnjo: - primarnega vodovoda po Tržaški cesti do Brezovice v dolžini 3825 metrov s premerom 400 mm. Predvidena je gradnja vodovoda in celotna oprema. Potrebna so sredstva v višini 765 milijonov dinarjev; izdelana je programska rešitev, PZI bo izdelan za posamezne odseke postopno od leta 1987-1989. - primarnega vodovoda Brezovica - Notranje Gorice v dolžlni 3245 metrov s premerom 350 mm in v dolžini 1155 metrov s premerom 300 mm. Gre za ureditev oskrbe z vodo v Vnanjih in Notranjih Goricah. Predvidena je gradnja vodo-voda in celotna oprema. Izdelana je programska rešitev. Potrebna so sredstva v višini 857 milijonov dinarjev. Možna je postopna'gradnja. Pričetek del je predviden v letu 1988; - primarni vodovod Notranje Gorice - Podpeč v dolžini 2090 metrov s premerom 300 mm. S tem bi izboljšali oskrbo z vodo v KS Preserje - Podpeč. Predvidena je gradnja vodo-voda in celotna oprema. Izdelana je programska reSitev. Potrebna so sredstva v višini 3376 milijonov dinarjev. Možna je postopna gradnja. Pričetek del je predviden v 1989 letu; - primarni vodovod Brest - Podpeč v dolžini 6325 metrov s premerom 300 rron. S tem bi dodatno izboljšali oskrbo z vodo v KS Podpeč - Preserje, Vnanje in Notranje Gorice, Brezovica. Predvidena je gradnja vodovoda in celotna oprema. Izdelana je programska rešitev. Potrebna so sred-stva v višini 1119 milijonov dinarjev. Predviden pričetek del v letu 1990; - vodohram - z njim naj bi zagotovili normalizacijo oskrbe z vodo v zahodnem delu Ljubljane, na območju KS Kozarje, Brezovica in Notranje ter Vnanje Gorice. Predvidena je gradnja in oprema vodohrama. Lokacije in projektne dokumentacije še ni. Potrebna so sredstva v višini 250 milijo-nov dinarjev. Pričetek del je predviden v 1989 letu. Z izgrad-njo navedenega povezovainega vodovoda ter priključitvijo obstoječih lokalnih vodovodov bodo obravnavana naselja oskrbovana z vodo iz centralnega vodovodnega sistema Ljubljana. Lokalno vodovodno omrežje bo potrebno pred-hodno prilagoditi novim spremembam. Nosilec naloge je DO Vodovod - Kgnalizacija Ljubljana. Vodovodi Dolsko v skupnl dolžini okrog 6,5 kllometra Na območju KS Dolsko in KS Klopce - Vrh je treba dokon-čati vodovod, ki ga že grade. S tem vodovodom bodo ustrezno oskrbovana naselja Dolsko, Kamnica, Senožeti, Laze, Klopce. Za dokončanje predvidenega sistema je treba zagraditi: - tlačni cevovod do vodohrama pri Sv. Helenl, - gravitacijski vodovod do naselja Senožeti, - tlačni cevovod do Laz in - vodohram Laze. Za naselje Klopce je treba zgraditi: - prečrpalnico in - tlačni cevovod do obstoječega črpališča v Klopcah. Za celotni sistem je izdelana programska rešitev. Potrebno je izdelati lokacijsko dokumentacijo in projekte za izvedbo. Z dosedaj zbranimi sredstvi je že realiziranih cca 25% vseh del, vložiti pa je potrebno še sredstva v višini 1176 milijonov dinarjev. Z. gradnjo naslednih faz bo moč pričeti v letu 1988 in končati do 1990. leta. Vodovod Horjul V KS Horjul so naselja z neustrezno oskrbo z vodo: Horjul, Vrzdenec, Zaklanec, Ljubogojna, Podolnica, Brezje ter Žažar. Krajani teh naselij so v letu 1984 namenili lastna sredstva, da bi pričeli reševati probleme neustrezne oskrbe z vodo. Sku-paj z Območno vodno skupnostjo Ljubljanica - Sava so že vložili v sanacijo sistema za oskrbo z vodo okoli 30 milijonov dinarjev. Izvajalci so pričeli delno obnavljati obstoječe objekte in graditi večji vodohram. Ža dokončno ureditev oskrbe z vodo v naseljih: Vrzdenec, Ljubgojna, Horjul, Zaklanec, Podoinica, Brezje in Zažar js potrebno raziskati nov vodni vir pod Kurjo vasjo, zgraditi zajetje in čistilno napravo za pitno vodo ter tranzitni cevovod Kurja vas - Brezje. Poleg tega je potrebno zgraditi povezo-valne cevovode od tranzitnega cevovoda do omenjenih nase-lij Za Žažar bo potrebno zgraditi še prečrpalno postajo. V okviru IV. samoprispevka bi v smislu celotnega vodo-vodnega sistema zgradili povezovalni cevovod Horjul - Vrz-denec ter Zaklanec - Podolnica. Kraji: Brezje, Podolnica -Zaklanec, Lesno Brdo in Žažar ostanejo kot lokalni vodovod. Izdelana je programska rešitev, PZI bo izdelan v letu 1988. Z deli bi lahko pričeli v letu 1988. Doslej je bilo za vodovod Horjul vloženih 30 milijonov dinarjev. Potrebnih je še 290 milfjonov dinarjev. Vodovod Tur)ak Pri pregledu hidrogeoJoških razmer na obravnavanem območju smo ugotovili, da obstajajo realne možnosti za zajem dveh močnejših vodnih virov nesporne kvalitete in predvidevamo, da bosta v perspektivi dva vodovodna sistema in sicer: - Selo - Dednik - Rob - Velike Lašče - Turjak Z zgraditvijo sistema Turjak - Dobrepolje bo urejena pre-skrba z vodo naslednjih naselij: Veliki Osolnik, Mali Osolnik, Prazniki, Četež, Turjak, Mali in Veliki Ločnik ter Gradež. Predvidena gradnja vsebuje: - prikjjuček na obstoječi tranzitni vodovod Zvirče .- Dobre-poije - črpališča. - več vodohramov, prečrpalnic ter drugih potrebnih objek-tov in okrog 8 km cevovodov. Doslej vložena sredstva so prispevali krajani sami, Komu-nalna skupnost Grosuplje in OVS Ljubljanica - Sava. Potrebnih pa je še 570 milijonov dinaVjev. Za celoten sistem je pripravljena programska rešitev, dela pa bo moč dokončati do leta 1990. Vodovod Svet|e-Medvode-Vlkr6e; Medvode-Zbilje-Smlednik Na območju krajevnih skupnosti Medvode, Pirniče in Smlednik je problematična oskrba z vodo v naseljih, ki leže na koncu vodovodnega omrežja, kot tudi v večjih skoncenti-ranih naseljih zaradi slabe prepustnosti cevovodov. Posebej kritična je osl«rba z vodo v Smledniku, Hrašah in Dragočajni. Ta naselja dobivajo vodo iz Kranja. Zastarela in neustrezna je tudi oprema obstoječih vodnjakov v Svetju. Predvidena je rekonstrukcija vodnjakov v Svetju ter grad-nja novih napajalnih cevovodov od črpališča prek Save do Vikrč in od Medvod prek Zbilja do vodohrama nad Smled-nikom. Izdelana je programska rešitev celotnega vodovodnega sistema za dolgoročno obdobje. Ker je predvidena gradnja po fazah, je možna izdelava projektne dokumentacije po odsekih. ' Investicijska dela so ocenjena na 650 mi|ijonov dinarjev. Z realizacijo je možno pričeti v letu 1986. Vodovodi ha območju KS Vodice, KS Bukovica - Šlnkov turn, KS Edvard Kardelj in KS Gamoljne Občani KS Vodice, KS Bukovica - Šinkov turn se sedaj oskrbujejo z vodo iz vodnega vlra pod Krvavcem. Obstoječe napajalno omrežje nima zadostne propustnosti, zato v konč-nih vodovodnih vejah primanjkuje vode. Tudi vodohrami imajo premajhne zmogljivosti oziroma še niso vsi zgrajeni. Na ogroženem območju so naselja: Zapoge, Dobruša, Dor-nice, Vodice, Bukovica, Šinkov turn, Selo, Polje, Vesca in Skaručna. Tu živi in dela cca 4000 prebivalcev. Ta številka naj bi se sodeč po srednjeročnem programu stanovanjske gradnje povečala za okrog 600 prebivalcev. Predvidena je gradnja naslednjih vodovbdov in objektov: - rezervoar nad naseljem Selo, - dograditev rezervoarja Repnje, - povečava rezervoarja Bukovica, - povezovalni vodovod nad naseljem Polje in Vesco, - ojačitev požarnega sistema, - povezava vodovoda pod rezervoarjem Bukovica, - prestavitev vodovoda ob farmi, - sovlaganje v skupne programske investicije na primarnem viru. Za predvidene vodovode in objekte že obstaja programska rešitev, pričetek del pa je predviden za začetek leta 1989. Na območju KS Edvarda Kardelja in KS Gameljne sedaj prebiva cca 3500 Ijudi, zgrajena pa je tudi industrija. V bližnji prihodnosti bo na tem področju prebivalo cca 5500 Ijudi, kasneje pa še več. Krajani, kakor tudi industrija so sedaj oskrbljeni z vodo pretežno iz vodovodnega sistema Tačen--Šmartno-Gameljne, delno po iz začasnih vodnih virov. Ta vodooskrba je neustrezna tako glede na vodne vire, kakor tudi zaradi premajhnih profilov vodovodnih napeljav. Predvi- deno je nadaljevanje gradnje napajalnega vodovoda v Gameljnah ter dodatne raziskave vodnih virov za naselje Ra-Sica. Za napajalni vodovod obstaja že delna dokumentacija. Območje vseh krajevnih skupnosti bo v končni fazi oskrbo-vano iz vodnega sistema Skaručna, ki bo predvidoma zgra-jen po letu 1990. Za naštete investicije je potrebno 300 milijonov din. Vodovodi Besnica Naselja v Besniški dolini in kraji, ki so nad dolino, dobivajo vodo iz petih lokalnih vodovodov. Voda je neustrezna, ob suši pa je zmanjkuje. Neustrezno preskrbo z vodo imajo naselja: Mali vrh, Veliko in Mato Trebeljevo, Prežganje, Volavlje, Janče, Gaberje, Vnajnarji ter Zgornja in Spodnja Besnica. V teh naseljih živi zdaj okrog 1300 prebivalcev. Tod so tri osnovne šole in kmečki turizem. Nov vodovodni sistem bo oskrboval z vodo vsa navedena naselja, ter povezoval vse ustrezne obstoječe vodovodne objekte v enoten sistem. Omogočen bo razvoj intenzivne živinoreje in gradnja novih stanovanjskih objektov v območju KS Besnica. Program del je dokaj obsežen, obsega pa: - zajetje, - cevovod za nižinsko cono do Spodnje Besnice, - prečrpalnico za II. višinsko cono, - vodovod do vodohrama na Malem vrhu, - vodohram zmogljivosti 150 kubičnih metrov, - gravitacijski cevovod med naselji Mali vrti - Trebeljevo -Prežganje - Volavlje, - prečrpalnico v Gornji Besnici, - vodovod do Gaberja, - razširitev vodohrama v Gaberju ter gravitacijski cevovod od Gaberja do Vnajnarjev. SKupna dolžina novih vodovodov bo okrog 16 kilometrov. Izdelana je programska rešitev vodovodnega sistema in opravljene so bile raziskave vodnega vira. Vodnj vir je zašči-ten z odlokom. Celotno investicijo ocenjujejo na 1202 milijona din. Lokacijsko odločbo bo možno pridobiti v letu 1988, zače-tek gradnje I. faze je predviden v 1989. letu in dokočanje 1991. leta. SANACIJA LOKALNIH VODOVODOV Vzdrževanje zdravja ni mogoče brez zadostnih količin zdrave pitne vode, ki jo potrebujejo ne le za prehrano, ampak tudi za vzdrževanje osebne, stanovanjske in komunalne hi-giene. Pri vodovodih, kjer je voda vedno ali le občasno (najpogo-steje ob obilnih padavinah) bakteriološko neprimerna, je nevarnost hidričnih epidemij stalna. Najpogostejše so hidrične epidemije trebušnega tifusa, salmonele, griže in nalezljive zlatenice. Na področju vodovoda Ig je že bila hidrična epidemija griže med novoletnimi prazniki 1983/84 v naseljih Ig, Kot. Staje, Iška vas, Iška Loka in Matena. Zdrav-stvena služba j? prijnvits 363 primerov bolezni, a bolnikov je bilo gotovo Co več, ker vsi verjetno niso iskali zdravniške pomoči. Epidemija je izbruhnila čeprav je bilo poleg kloriranja za področje iškega vodovoda odrejeno tudi prekuhavanje pitne vode. V izredno težkem položaju je tudi Zavod za varstvo in delovno usposabljanje otrok in mladostnikov v Oragi pri Igu, kamor dovažaio vodo s cistemami, kljub temu pa prihaja v zavodu otčasno do hišnih epidemij črevesnih nalezljivih bolezni. Na območjih, kjcr ni urejena preskrba z zdravo pitno vodo, si težko zamišljamo tudi nemoteno delovanje obratov živilsko industrije za družbeno prehrano, pa tudi šol in vrtcev. Stro-kovnjaki Univerzitetnega Zavoda za socialno medicino in higi-eno v Ljubljani navajajo rezulfate 3457 brisov na snažnost iz leta 1985, odvzetih v osnovnih šolah in vrtcih na območju z neustrezno preskrbo z vodo. 20% brisov je bilo bakteriološko pozitivnih. Doslej so bile na lokalnih vodovodih opravljene le najnuj-nejše izboljšave, ki so pomenile le zasilne in začasne rešitve. Sistematično in strokovno pravilno delo pri reševanju pre-skrbe z vodo smo venomer odlagali. Čas je, da se lotimo tudi te akutnaproblematike mesta Ljubljana. Za to govori dejstvo, da imamo 116 lokalnih vodovodov, pri katerih je vodastalno ali občasno bakteriološko oporečna. Pri higiensko neustreznih vodovodlh je še posebej nevarno, če vdrejo kemične snovi v pitno vodo, ker lahko povzroCi množične zastrupitve Ob nekontroliranem odlaganju odpad-nih snovi v okolje je do takšnih primerov že prišlo. Strokovna komisija pri OO Vodovod-Kanalizacija proučuje stanje navedenih 49 lokalnih vodovodov ter izdeluje predlog za njigovo sanacijo. Ta predlog bo vseboval najnujnejša dela, ki bodo ornogočila izboljšanje kakovosti vode in zagotovitev , potrebnih količin vode. Vključili pa bo tudi potrebno sanacijo vodovodnega omrežja ter objektov in naprav, vključno strojno ter električno opremo, naprave za dezinfekcijo in potrebno avtomatiko. -V okviru navedenih ukrepov bo mogoče okrepiti požarno varnost prizadetih naselij. Izboljšanje oskrbe je zlasti pomembno v sušnem obdobju, saj bo na tak način mogoče zmanjšati stroške. ki nastajajo z dovozom vode na deficitarna področja. Prednostni vrstni red sanacije lokalnih vodovodov bo izde-tan na podlagi dela strokovne komisije. Roki za izvedbo bodo dotočeni z letnimi plani. Otelna Moste-Polie ' 1. Tuji grm v KS Besnica, 2. Dotgo brdo v KS Besnica, 3. Javor v KS Besnica, 4. Bizovik v KS Bizovik, 5. Sadinja vas v KS Zadvor 6. Šentpavel v KS Zadvor, 7. Oolsko-Osredki v KS Dolsko, , 8. Križevska vas in šol v KS Klopce Občlna Šlška f 9. Topol I v KS Trnovec-Topol, 10. Topol II v KS Trnovec-Topol 11. Vaše v KS Vaše ~ Goričane, 12. Preska v KS Preska, 13. Žlebe-Planina v KS Preska, 14. Sudenčica-Žlebe v KS Preska, 15. Seničica-Žlebe v KS Preska - OMina Vtt-Rudnlk 16. Dole pri Škofljici v KS Škofljica 17. Lanišče v KS Škofljica 18. Oobravica v KS Ig, 19. Visoko v KS Golo-Zapotok, 20. Golo in Škrilje v KS Golo-Zapotok 21. Velike Lašče v KS Velike Lašče, 22. Dvorska vas v KS Velike Lašče, 23. Srebotnik v KS Velike Lašče, 24. Podžaga v KS Veltke Lašče, 25. Kaplanovo v KS Velike LašCe, 26. Karlovica-Borovec v KS Velike Lašče, 27. Oolščaki v KS Velike Lašče, 28. Skrlovica v KS Velike Lašče, 29. Bavdki v KS Rob, . 30. Ščurki v KS Turjak, 31. Kurja vas v KS Horjul, 32. Oobrova v KS Dobrova, 33. Podsmreka (stari) v KS Dobrova, 34. Podsmreka (novi) v KS Dobrova, 35. Selo pri Oobrovi v KS Dobrova, 36. Komanija v KS Dobrova, 37. Hruševo v KS Dobrova, 38. Osredek pod Topolom v KS Dobrova, 39. Šentjošt-Suhi dol v KS Horjul, 40. Žažar v KS Horjul, 41. Butajnova v KS Horjul, 42. Lesno brdo v KS Horjul, 43. Brezje pri Oobravi v KS Dobrava, 44. Praproče I v KS Polhov Gradec. 45. Praproče II v KS Polhov Gradec, 46. Hrastenice v KS Polhov Gradec, 47. Dvor-Dolenja vas v KS Polhov Gradec, 48. Črni vrh v KS Črni vrh, 49. Orle v KS Lavrica ZAŠČITA VARSTVENIH PASOV VODNIH VIROV IZGRADNJA KANALIZACIJE NA OBMOČJIH VODARN Večina prebivalcev Ljubljane in njene bližnje okolice se oskrbuje s pitno vodo iz podtatnice, ki jo črpamo v vodarnah Kleče, Šentvid, Hrastje, Jarški brod, Črnuče in Brest. Oa bi te vodne vire zaščitili, je bU na SML sprejet Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov. Med najpomembnejšimi tehničnimi ukrepi za zaščito talne vode je gradnja kanalske mreže za odvod odpadne vode na območju varstvenih pasov in tudi čiščenje te vode, če izliv iz kanalizacije neposredno ogroža podtalnico. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 smo pričeli v Ljub-Ijani graditi kanalizacijo za zaščito podtalnice vodarn Kleče, Hrastje in Brest. Občutna dosedanja vlaganja v gradnjo kana-lizacije in razpoložljiva sistemska finančna sredstva nezadoš-čajo. Ob sedanjem prilivu sredstev bi nujno potrebne naloge izpeljali šele pč letu 2000. Dolgi roki izvedbe za zaščito pod-talnice pomenijo nenehno nevarnost začasnega ali trajnega onesnaževanja posameznega vodnega vira, kar resno ogroža oskrbo prebivalstva z zdravo pitno vodo. Potrebno je zgraditi cca 21,5 kilometra kanalov na območju prvega in drugega varstvenega pasu vodarne Hrastje v KS Zadobrova-Sneberje, Šmartno in Tomačevo-Jarše, vodarne Jarški brod v KS Nadgorica-Ježa, vodarne Kleče v KS Savlje--Kleče, vodarne Šentvid in Vižmarje-Brod. Za zaščito vodarne Brest je treba končati gradnjo kanalskega ststema Iška vas-lg s čistilno napravo na Igu. Naložba zajema gradnjo kanalizacije na območjih, kamor je že segla urbanizacija, a še ni možnosti priključka na javno komunalno mrežo. Program del Med investicijska dela so zajeta: Urejanje kanalizacije na območju vodarne Kleče, ki zajema gradnjo kanalske mreže in dveh črpališč. Skupna dolžina kanalov je 3950 metrov. Investicija je ocenjena na 389.400.000 dinarjev. Urejanje kanalizacije na območju vodarne šentvid, ki zajema gradnjo kanalske mreže s skupno dolžino kanalov 350 tnetrov. Investicija je ocenjena na 26.400.000 dinarjev. Urejanje kanalizacije na območju vodarne Hrastje, ki zajema gradnjo kanalske tnreže s skupno dolžino kanalov 15.774 metrov in lovilca olj. Naložba je ocenjena na 1.071,400.000 dinarjev. Urejanje kanalizacije na območju Jarskega Broda, ki zajema gradnjo kanalske mreže s skupno dolžino kanalov 1315 metrov. Investicija je ocenjena na 114,400.000 dinarjev. Urejanje kanalizacije na območju vodame Brest, ki zajema gradnjo kanalske mreže in gradnjo II. faze čistilne naprave Ig. Naložba je ocenjena na 598.400.000 dinarjev. Skupaj potrebujemo 2200 milijonov dinarjev. Za območje varstvenih pasov vodnih virov je tehnična dokumentacija v pretežni meri že izdelana. Čeprav so projekti za izvedbo že izdelani, pa bo za gradnjo kanalizacije treba pridobiti še lokacijsko odločbo na območju vodarne Štentvid; za gradnjo kanalov po ulicah Franje Koširjeve in Spomeniške ulice še lokacijsko odločbo na območju vodarne Šentvid; za gradnjo investicijske programe Zara.di obsežnega in zamudnega dela, zlasti pri urejanju zemljiške problematike, bo mogoče pričeti z delom v začetku leta 1987. Dela bodo zaključena do konca leta 1990. NOSILCI NALOG: Komunalna skupnost Ijubjanskih občin, DO Vodovod - Kanalizacija Ljubljana, Krajevne skupnosti INVESTITOR: OO Vodovod - Kanalizadja, TOZD Mestni vodovod; za objekte povezovalnega slstema, lokalne vodovodne slateme in vodovodne objekte na Ijubljanskem gradu, OO Vodovod - Kanallzaclja, TOZO Kanalizacija; za izgrad-njo kanallzacije za zasčito varstvenih pasov vodnih virov Krajevne skupnosti za sanacijo lokalnih vodovodov ODGOVORNE OSEBE: Drago Liplč, dipl. ing. geod., glavni direktor DO Vodovod -Kanalizacija Ljubl|ana, dr. Jože Kolar, dipl. ing. gr., namest-nik glavnega direktorja OO Vodovod - Kanalizacija Franc« Karpe, dipl. ing. str., dtrektor DO Vodovod - Kanalizacija, TOZO Mestni vododod; PradsadniM svetov KS (za tokalne vodovod«) OSTALI OBJEKTI IN NAPRAVE ZA IZBOLJŠANJE OKOLJA IZGRADNJA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE Centralna čistilna naprava Ljubljana je nujen sestavni del osrednjega kanalskega sistema Ljubljane. Temeljna naloga le-tega je varovanje vodnih virov, iz katerih se oskrbuje z vodo pretežni cJel prebivalstva in industrije na območju Ijubljanskih občin. Na ta sistem je sedaj priključenih okrog 250.000 prebivalcev in vsa pomembnejša industrija na območju Ljubljane. Koli-čina onesnaženja, ki ga sistem zajema in odvaja v Ljubljanico v Zalogu, neposredoo nad njenim izlivom v Savo, je enaka onesnaženju, ki bi ga povzročilo mesto z enim milijonom prebivalcev. Z izlivom neočiščene odpadne vode mesta Ljubljane je ogrožena vodna oskrba prebivalcev v številnih naseljih vzdotž Save, saj je vodna oskrba povsod vezana na reko Savo. Z gradnjo čistilne naprave, v kateri bomo čistili odpadno vodo Ljubljane, podobno kot je to že uresničeno v Škofji Loki in Kranju, bomo pripomogli k temu, da bo reka Sava zopet čista. S tem bodo tudi izpolnjena določila Družbenega dogovora o skupnih ukrepih za preprečevanje onesnaževanja in izbolj-Sanja kvalitete vode v porečju reke Save, ki so ga podpisale vse jugoslovanske občine, katerih območje leži ob tej reki. Na temelju doslej opravljenih meritev in analiz, potrebuje Ljubljana že sedaj čistilno napfavo, v kateri bo mogoče oči-stiti sto petdeset tisoč kubičnih metrov odpadne vode dnevno. V kritičnem obdobju najnižjih vodostajev na rekah Ljublja-nici in Savi je potrebno zagotoviti 50-60% učinek čiščenja. Odpadno vodo iz nekaterih industrij bo treba pred priključ-kom na osrednji kanalski sistem ustrezno pnpraviti s prečiš-čenjem, v nekaterih primerih pa tudi izločiti posamezne stru-pene snovi, sicer naprava ne bi zanesljivo delovala. Naprava je zasnovana tako, da bo mogoče v končni fazi izgradnje njeno kapaciteto povečati na dnevni dotok 240.000 kubičnih metrov, učinek pa na 95 odstotkov. V prvo fazo gradnje čistilne naprave bodo zajeti objekti za grobo mehansko čiščenje, objekti za izločanje usedljivih, po potrebi pa tudi lebdečih in dela raztopljenih snovi ter naprave za presnovo in zgoščevanje blata. Pri presnovi blata, izločenega v postopku čiščenja, ki bo potekala v zaprtih ogrevalnih gniliščih, se bodo organske snovi v blatu v veliki meri razkrojile, s tem bomo pridobili gniliščni plin (v glavnem metan). Ta plin bo osnova za ener-getsko oskrbo čistilne naprave, saj bo poganjal plinske motorje in dajal potrebno energijo za ogrevanje gnilišč. Mineralizirano blato bo zgoščeno, kar bo omogočilo meša-nje blata s trdimi komunalnimi odpadki na odlagališču komu-nalnih odpadkov. Promet blata bo urejen tako, da ne bo potekal skozi obstoječe naselje Zalog. Mešanica komunalnih odpadkcv in presnovljenega blata iz čistilne naprave se stabi-lizira hiteje kot sami komunalni odpadki, s tem je zmanjšana tudi nevarnost nastajanja neprijetnih emisij na odlagališču komunalnih odpadkov. Gradnja centralne čistilne naprave Ljubljana, ki spada med najpomembnejše komunalne objekte v našem mestu, je zah-tevala že v svoji zasnovi obsežna in strokovno zahtevna pri-pravljalna dela. Tako potekajo sistematične meritve in analize že od leta 1975. Opravljene so bile tudi številne študije in raziskave, ki zajemajo predvsem tehnološke probleme. Za napravo je že izdelan lokacijski načrt, ki je predložen pristojni občinski skupščini. Strokovnjaki SMELTA s številnimi sode-lavci pripravljajo projektno dokumentacijo, ki bo izdelana v mesecu oktobru tega leta in bo služila za razpis. Med tehnično pomembna in materialno zelo zahtevna že opravtjena dela spadata dograditev povezovalnega kanala vse do centralne čistilne naprave, kakor tudi odkup zemljišča za čistilno napravo. Doslej je bilo v navedena in druga dela vloženih dve mili-jardi dinarjev, za gradnjo centralne čistilne naprave same pa bo potrebno vložiti še 9,5 milijarde dinarjev. 30 odstotkov zneska naj bi zagotovili s četrtim samoprispevkom. Začetek del je možen v letu 1967, ob koncu srednjeročnega obdobja pa naj bi bila prva faza centralne čistilne naprave zgrajena in naj bi pričela obratovati. Investitor centralne čistilne naprave bo delovna organiza-cija Vodovod-Kanalizacija, nad realizacijo naloge bdi Svet centralne čistilne naprave, ki ga je imenoval Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. Ta svet sestavljajo priznani jugo-sloVanski strokovnjaki za podro.čje čiščenja odpadne vode in vidni družbenopolitični delavci. ODGOVORNE OSEBE: Drago Llplfc, dipl, Ing. gcod., glavni dlraktor DO Vodovod- Kanallzacl]a L)ubl|ana, dr. Joie Kolar, dipl. Ing. gr., namestnik glavnega dlrektorja DO Vodovod-Kanallzacl|a, Tome Zevnlk, direktor DO VO-KA, TOZD Kanatlzaclja IZGRADNJA ODLAGALIŠCA KOMUNALNIH ODPADKOV Na podlagi raziskave alternativnih lokacij in idejne rešitve sanitarnega deponiranja odpadkov se je Ljubljana v svojem dolgoročnem planu razvoja do teta 2000, v srednjeročnih dokumentih občin in mesta ter v planih in programih Komu-nalne skupnosti Ijubljanskih občin, opredelila za gradnjo centralnega odlagališča odpadkov na Barju, južno od obsto-ječega smetišča. Varno, higiensko neoporečno odlaganje odpadkov zahteva tehnologijo, ki sicer ni poceni, je pa cenejša, če je na eni sami lokaciji in če zagotavlja prostor za odlaganje odpadkov za več desetletij. Projekt urejanja novega odlagališča je zas-novan tako, da se najprej zgradi obodni nasip okoli deponije (tega že grade) in nato odpadke odlagajo v pasovih od severa proti jugu. S tem je če!o obrnjeno vedno proč od naselij in zavarovano z obodnim nasipom. Naselja bodo vizualno in ekološko zaščitena tudi, ko bodo po severovzhodni brežini odlagališča gosteje zasajana dre-vesa. Širjenje smrada bo preprečilo znotraj deponijskega telesa vzpostavljeno odsesavanje bioplina oziroma stalen pod-tlak. Da ne bo možen dostop, bo okrog odlagališča zgrajena ograja, razpihani papir in druge predmete pa bodo ustavljali posebni prenosni mrežasti panoji ob čelu deponije. Tehnologija odlaganja odpadkov predvideva gradnjo večih objektov in uveljavitev ukrepov, s katerimi bo preprečeno onesnaževanje bodisi zraka s smradom iz deponijskih plinov, bodisi podtalnice in vodotokov z onesnaženimi izcednimi vodami. Tako sta predvidena nasipavanje odpadkov na prej pripravljeno nepropustno podlago iz eiektrofiltrskega pepela na površini skoraj 40 ha in gradnja 3 kilometre dolgega neprepustnega nasipa okrog deponije, ki bo prav tako izde-lan iz elektrofilterskega pepela. Z moderno tehnologijo, kakršna je predvidena na novem odlagališču, bo izdelanih več postopkov, ki bodo vpiivali tudi na ekonomičnost investicjje. Med temi je uvajanje tako ime-novanega »prisilnega odplinjevanja-. Pri tem postopku odse-savajo bioplin iz razpadajočih odpadkov po prej vgrajanih dre-nažnih ceveh. Z bioplinom bomo proizvajali električno ener-gijo za potrebe odlagališča in bližnjih objektov. Centralno odlagališče odpadkov Barje bo lahko spreje-tpalo le komunalne odpadke kot so: gospodinjski, ulični in gradbeni odpadki, kondicionirane in dehidrirane gošče iz uličnih jaškov in čistilnih naprav komunalnih odplak, elektro-fUtrski pepel \z toplarne, izrabljeni livarski pesek in razne ddpadke, ki niso nevarni. Predvidena letna zmogljivost odlagališča je 700.000 kubič-nih metrov odpadkpv za dobo več kot 20 let. Tako velika količina odpadkov zahteva, da uvedemo najsodobnejšo teh-nologijo, sodobno mehanizacijo, stroge sanitarne ukrepe za varstvo okolja in dobro organizirano strokovno usposobljeno službo. Za to investicijo je bil že v letu 1980 izdelan in v letu 1983 dopolnjen investicijskj program, ki je predvideval realizacijo odlagališča v šestih letnih etapah. Od teh so bile prve tri v letih 1983,1984 in 1985 že realizirane v načrtovanem obsegu, četrta etapa je v gradnji, predvideni sta še dve etapi v letih 1987 in 1988. Program del V prvih treh etapah so poleg raziskav s področja hidrolo-glje, geologije, hidrometeorologije, arheologije in vpliva na okolje ter odkupa zemljišč opravili pripravljalna dela in zgLa-dili naslednje večje objekte: - začasnl most z dostopno cesto, - delovno ploščad odlagališča, - novi armiranobetonski most prek potoka Cernovec, - novo asfaltno dovozno cesto, - elektronsko kamionsko tehtnico, - delno pripravo odlagali&čnega prostora, - meteorno in fekalno kanalizacijo na delovni pJcSCadi, ¦ - krajinsko in ekološko sanacijo stare deponije. V zadnjih dveh etapah bo potrebna še: - gradnja objektov upravljanja in varovanja (garderobe, sanitarije, prehrana zaposlenih in podobno) - gradnja objektov za vzdrževanje naprav in mehaniza-cije, - gradnja garažnih in skladiščnih objektov, - dokončna izgradnja komunalne infrastrukture, - gradnja in oprema zaklonišča, - gradnja obodne ceste in jarkov za meteorno vodo, - gradnja sistema zajemanja in zbiranja izcednih vod v bazenih, - gradnja sistema prisilnega odplinjevanja z izkorišča-njem bioplina za električno in toplotno energijo, - dokončna krajinska in ekološka sanacija stare deponije. Investitor je za celotni proaram odlagališča že odkupil pdtrebno zemljišče ter pridobii lokacijsko dovoljenje za vse objekte in naprave na deponiji. Gradbeno dovoljenje prido-biva skladno z investicijskim programom in s programi letnih etap ter zagotavljanjem sredstev. Trenutno pridobiva grad-beno dovoljenje za tehnologijo odlaganja ter gradnjo vodo-voda in elektrike po dovozni cesti do platoja v dolžini pri-bližno 1100 metrov. V prihodnjih letih bo treba pripraviti glavne projekte in pridobiti gradbena dovoljenja za preostali program. Vrednost investicije je po investicijskem programu - po cenah izdecembra 1985 - 3613 milijonov dinarjev. Doslej je bilo v gradnjo sanitarne deponije vloženih 703 milijone dinar-jev, tako da je za uresničitev zadnjih dveh etap treba zagoto-viti še 2910 milijonov dinarjev. NOSILCI NALOG: Komunalna skupnost Ijubljanskih občin, Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava, Sklad stavbnih zemljišč Ijubljanskih občin, DO Komunalno podjetje Ljubljana - TOZO Javna higiena INVESTITOR: DO Komunalno podjetje Ljubljana - TOZD Javna higiena ODGOVORNE OSEBE; Janez Sluga, dipl. ing. arh., glavni direktor Komunalnega podjetja Ljubljana Viktor Pirnat, ing. gr., pomočnik glavnega direktorja Komu- nalnega podjetja Ljubljana Dušan Butina, dipl. ing. gr., dlrektor KPL TOZD Javna hi- giena