Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman vel,14: Z a eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kT., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. "VredniŠtvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»S. uri popoludne. Štev. 47. V Ljubljani, v soboto 27. februvarija 1886. Letnik XIV. Državni zbor. Z Dunaja, 26. februvarija. V današnji seji pričakovali so nekteri novih napadov na kupčijskega ministra. Po razdelitvi raznih vlog, volil se je odsek, ki bo pretresal predlog o dednem nasledovanji pri kmetijskih posestvih ; izmed naših poslancev voljena sta v ta odsek grof Ho h e n-wart in Mihael Vošnjak. Potem je bila postava glede podržavljenja železnice iz Praga v Duhce-Boden-bach sprejeta v tretjem branji. Tretja točka bil je vladni predlog, da se ji dovoli 3,403.000 gld. za nakup novih železničnih mašili in vozov pri državnih železnicah in 2.000.000 gl. za nakup 971 vozov, ki jih ima sedaj od drugod na posodo Večina je predlagala, da naj se vladi omenjeni znesek dovoli, toda tako, da ga bode poplačala v petih letnih obrokih, med tem pa plačevala 5 odstotkov obresti. Manjšina pa je priporočala, naj se omenjeni denar izplača precej iz blagajničnih gotovin. Pri tej priliki so grozili, da hočejo zopet prijeti kupčijskega ministra; pa žalostna skušnja prejšnjih napadov jim je menda vzela pogum in govorila sta samo poročevalca Meznik v imenu večine, Beer pa v imenu manjšine budgetnega odseka. Tudi minister Duuajevski je spregovoril nekoliko besed in zavračal Beera, potem pa je bila postava sprejeta, ne da bi bil kdo kaj ugovarjal, tako kakor jo je predlagala večina odsekova. Glede novice, ki je iz poljskih listov prešla tudi v nektere druge liste, da bode namreč o veliki noči minister Pino odstopil in da pride na njegovo mesto sekcijski načelnik W i 11 e k, zamorem povedati, da o tej novici desnica državnega zbora prav nič ne ve, in da si izvzemši morda Poljake tudi ue želi odstopa Pinovega, ker je Pino eden najspretnejših, najdejavnejših in najbolj postrežljivih ministrov, ki ne dela nobenih sitnost in pri vsaki reči precej brez ovinkov pove, bode li to storil ali ne. Poslanci toraj precej vedo, pri čem so, ker on tudi gotovo ostane mož-beseda, kedar kaj obljubi. Sicer pa iz zanesljivega vira vem, da je bil minister. cesarju razložil vso reč, mu pokazal pismo, na ktero so se sklicevali levičarji, in da vladar v tem pismu ni našel nobene krivde in nobenega vzroka, da bi dal ministru slovo. Ko je bila ta reč dovršena, izročil se je vladni predlog o varstvu književnih izdelkov justičnemu odseku, ravno tako tudi predlog o premembi pravil splošnjega oskrbovalnega zavoda Dunajskega. Potem pa je še na dnevnem redu pet samostalnih predlogov, ki jih bodo imeli sprožitelji vtemeljevati. Ko to sklepam, govori ravno poslanec Tiirk o predlogu, da uaj se kmetijskim posestnikom zniža davek, ker so se poljski prideljki pocenili. Težko, da bi danes na vrsto prišlo vseh pet govornikov, zlasti ker se bode pri drugem predlogu Tiirkovem, ki zadeva borzni davek, oglasil tudi naš poslanec Obreza [ter imenovani predlog nekoliko spremenil. Ko bi namreč obveljal predlog Turkov, morali bi davek plačevati tudi pri tako imenovani žitni in mokarski borzi, kar bi pa kmetijskim posestnikom ne bilo na korist, ampak na škodo, zato bo Obreza, ki se je že v zadnjem zasedanji obširno pečal s to zadevo, nasvetoval primerno premembo Tiirkovega predloga. Prihodnja seja bo v torek 2. marca. Naj konečno še omenjam, da je včeraj obrtni odsek rešil 26 paragrafov postave o zavarovanji delavcev, ki obsega vsega skupaj 63 paragrafov. S r b i. (Konec.) Srbi v Dalmaciji upirajo se v zvezi z Italijani ne samo združenju Dalmacije s Hrvaško in Slavonsko, ampak tudi vpeljanju hrvaškega ali srbskega jezika v politično upravo in sodstvo. Srbi v Dalmaciji nočejo onega, kar tamošnji hrvaški rodoljubi želijo, a hočejo ono, kar ti nočejo. To bi ložje razumeli, ko bi bilo toliko Srbov in tako močnih, da bi mogli svoji volji podvreči brate Hrvate in Bolgare. Ali pa more srbstvo prevzeti tako ulogo, da bi v Srbe spremenilo Hrvate in Bolgare? Kaj tacega ne najdemo v srbski zgodovini, zato tudi v sedanjosti Srbi nimajo dosti moralne in fizične kreposti. Du- šanova Srbija je propala z Dušanom, Srbija Obre-noviča je podlegla Bolgarom, a v kulturnem pogledu je slabeja od Hrvaške. Srbija bi morala biti složna z Bolgari in Hrvati, vsak izmed teh narodov bi imel spoštovati pravo druzega. Od nekdaj je bila poleg srbske tudi bolgarska in hrvaška država. Srbi bi morali na korist sebi in skupnosti ozirati se na to zgodovinsko resnico. Kakor je pa na korist Hrvatom in Bolgarom, da je Srbija jaka, tako je tudi na korist Srbom, da je čvrsta Bolgarska in Hrvaška. Srbi v Hrvaški, Slavoniji in Dalmaciji naj podpirajo hrvaško narodno politiko, ktera ni in ne more biti proti-srbska. Konečno pravi „Obzor": „Ako zablode dosedanje srbske politike niso prepričale srbskih politikar-jev, da jim gre s krive poti odkreniti, potem jili čakajo še huje preskušnje (grozneja nazočaranja). Naprednjaki v Srbiji (kraljevini), sedanji zastopniki srbski v Hrvaški in Slavoniji niso srbski narod iu smemo se nadjati, da če ta narod izroči svojo osodo drugim ljudem, ki bodo srbsko politiko vrav-nali po zahtevah in na korist južnim Slovanom, a bodo zapustili nenaravne zaveznike." No, sedaj je še malo upanja: dokler v Avstriji ne potegne drug veter, tudi Srbi ne bodo spremenili svoje politike, a takoj potem, ko bi vedeli, da se Hrvatom dobro godi. Srbska politika, kakor videti je brez višega smotra, prav za prav oportunska politika, kakor iste čase, ko je na Ogerskem živel slavni Huniad; despot Srbski, Jurij Brankovič, sin izdajalca Vuka Brankoviča je omahoval veduo med Ogri in Turki, tako omahljivi so tudi sedaj Srbi, ušesa nastavljajo in poslušajo, od kod brije močnejši veter, da bodo potem plašč po vetru zasukali. Mislijo s tem dokazati posebno bistroumje, a obsede med dvema stoloma na tleh. Sedaj še pošiljajo Srbi iz kraljevine preko-savskim bratom svete in opomine, kako naj bodo poslužui Madjarom, naj se le na-nje naslanjajo, naj skrbe za moč Ogerske (madjarske države), naj se skazujejo vrle podanike madjarski državi, kajti le od močne (madjarske) države imajo pričakovati dušnih in gmotnih koristi, samo narod ua ideja jih ne bodo LISTEK. Benetke. Popisuje Karol Perinčič. (Dalje.) Na jugovzhodni strani, kakih 12 m od veličastne bazilike kipi na prostem v nebo 100 m visok zvonik sv. Marka, „Campauile" imenovan. Do lanskega poletja mislili so Benečani, da zavzema temelj tega zvonika, kterega ne prekosi v Avstriji noben zvonik, razun sv. Štefana na Dunaji, bodi-si kar se tiče gradiva, bodi-si visokosti, celi prelepi trg sv. Marka in manjši trg: „Piazzetta". A lani dokazal je nek amerikanski zemljeslovec vpričo Beneškega starešinstva, ktero mu je dovolilo izkopati osem metrov globoko jamo poleg zvonika, da je zvonikov temelj navpičen in da ne zavzema večega prostora, kakor je širokost zvonika; pokazal je tudi, da obstoji temelj iz samih kolov hrastovih, kteri so se v teku toliko stoletij (zidali so ga namreč od 1. 911 do okoli 1200) tako vtrdili, da se ni bati, kakor pri drugih privatnih stavbah, da bi ne mogli vzdržati velikanskega zvonika ob času potresa. S tal do zvonov sezidan je zvonik iz samih laških opek (terra cotta) ter obrobljajo cel zvonik velikansko mar-meljnaste škrli. Z nad zvonov dalje do vrha sveti se v belem marmelji ob robu in zelenem v sredi ter se končuje polagoma v ostri konec z zlatim levom sv. Marka in s križem. Zvonik podoben je v svojem slogu Oglejskemu. Do zvonov in nad nje vodi 1 '/u m široka po polževo okoli notranjega zvonika zavita pot brez stopnic. Da se ne gre v enomer in brez oduška navzgor, je pot na 37 krajih za nekoliko razpoložena. Tako se pride lahko jahaje do zvonov, kakor sta storila Henrik in Napoleon. Da se more pa to poskusiti, treba je s seboj pripeljati konja ali osla s kopnega, ker v celem mestu ni dobiti repa. Od zvonov odpre se najkrasnejši pogled na mesto, neizmerno morje in na precej oddaljeno kopno zemljo. Tii se dobro razločuje na suhem mesto Mestre iu trdnjava Arqua, kjer je slavni Petrarca 1. 1374 umrl in bil pokopan. V sinji daljavi proti severu kažejo se zelo majhni naši orjaki: Triglav, Kanin in Krn; takrat so so jih ovijali zagoreli oblaki. Opazujoč mesto pod seboj, videč samo hišo pri hiši, neštevilno cerkev (jih je nič manj ko sto in dve [102], 7 sinagog), čudil sem se, da nisem zapazil nikjer izmed toliko ulic, mostov in mostičev nijednega, hiša ti je pri hiši. Še orjaškega mosta Rialto ni videti celega; le zgornji del moli nad hišami. Iz tega se da sklepati, kako se križajo prav tesne ulice in kanali. Na oni strani sem pa opazoval kupčijsko brodovje v luki ter se mi je zdelo, da vidim pod seboj okleščen gozd. Kar naravnost pod seboj videl sem trg sv. Marka v celi velikosti, po kterem se spreletavajo trope golobov sv. Marka ter pobirajo zrnje. Te živalice so Benečanom nekako svete, največa gospoda jiin krmo posiplje, so pa tudi popolno domači. Od zvonov sv. Marka jih je že skočilo in se usmrtilo 103, kakor mi je rekel čuvaj; zadnji je bil nek Pražan I. 1883. Radi tega ne sme nobeden iti sam v zvonik. Na vzhodni strani od zvonika in tik bazilike sv. Marka stoji veličastna stavba, palača dožev, ktera oklepa na severni strani „Piazzetto". Ta stavba, prekrasna in prezanimiva zarad svoje zidarske umetnosti in zgodovine (bila je namreč prvič sezidana 1. 809 v mavro-arabskem slogu in od takrat ni manj kakor petkrat pogorela, zadnjič ko so jo predelali, v 14. stoletji, pridejali so ji tudi gotiški slog), zveličala, naj popuste te sanjarije, vsi brez razlike, naj se podvržejo madjarski državni misli. Tako in enako je pisal „ Videlo", glasilo napred-njaške stranke v Belemgradu, ter se na vso moč laskal Madjarom, a karal in svaril Srbe pod ogersko vlado, poslavljal Mišo Saboljeviča, ki je v narodnostni debati hvalil vitežki narod Madjarov; tega poslanca „Videlo" priporoča za vodjo in politiškega preroka, ter pravi, da so Madjari v osodnem trenotji pokazali prijateljstvo in iskreno interesovanje za srbsko stvar. (Kaj pa je bilo 1 1876.) Madjari znajo, da jim nevarnost ne grozi od Srbov, kakor to mi vemo, da nam nevarnost ne preti od njih. (Drugo ne, nego narodna smrt, ako bodo Madjari mogli izpeljati svoje naklepe.) Glas iz Belegagrada je odmeval tostran Save in „Branik" v Novem Sadu prav pikro odgovarja „Vi-delu"; navesti hočemo le najbolj označivne reke, videli bodemo, da vsi Srbi še niso zatajili narodnega ponosa z besedami: „Tko (kdo) ti je skopao oko? Brat — zato je tako duboko (globoko)." Začenja obirati napredno stranko ter pravi: „Napred-njaci se valjda nikad tako niso pokazali v svojoj nagoti, kakor v ovom članku. To so ljudi, kojim več ništa sveto nije." In tako gre v tem smislu dalje: „Videlo" pravi, kako je Srbija obvezana Avstro-Ogerski zarad onih simpatij, pokazanih v prošli vojski. Čudno je, da list, ki izhaja v nezavisni Srbiji, zastopa take politične misi. „Yidelo" brani ogersko državno misel, svetuje nam, naj se ognemo opoziciji in da mirno in v ljubavi priklonimo glavo. Mi ne iščemo ničesa od naših prekosavskih bratov; mnogi izmed nas trpeli so razne neprilike zbog Srbije, a ni jeden dosedaj ni tožil nad Srbijo, mi smo zadovoljni, ako so bratje srečni. Ali eno moremo iskati! Nikari nas ne izdajajte, uikari nam ne obtežujte položaj, ki je že brez tega dosti težaven. Ali veste vi, kaj razumo (idejo) Madjari pod ogersko državo mislijo? Oni hočejo ostale nemadjarske narodnosti pomadjariti. In za tak posel jim vi pomoč ponujate! In vi nam svetujete,- da se pretopimo v Madjare. Kaj še več! Kakor da bi se vi radovali, ako zginemo iz obličja zemlje. Ni jim dosti, da so Srbijo pripeljali do kraja materijelne propasti, hočejo tudi Srbom na drugi strani škodovati. Ljudje, kterim primanjkuje rodoljubja v domači zemlji, ti se čudijo, kako se more zastopati to rodoljubje v nezgodnih prilikah v drugi zemlji. „Videlo" pravi, da morda mi nismo bolji Srbi od onih v Srbiji, ker oni hočejo prijateljstvo z Madjari, zakaj ga pa mi nočemo. Pred vsem ne venjemo, da bi današnji vladajoči krogi v Srbiji zastopali srbski narod v Srbiji. Vašega sveta ne potrebujemo." Potem se Srbom, t. j. v politiki merodajalnira, očitajo vse napake v zadnjem času in „Branik" piše dalje nekako tako-le: „Ogerske državne misli, kakor jo sedaj razume večina Madjarov, mi nečemo sprejeti (prihvatiti) ter hočemo, da ostanemo Srbi. Da spoštujemo državne zakone, da ljubimo domovino, to mi sami činimo, ni nas treba opominjati. A tiste dolžnosti, ki se toliko povdarjajo, da mora vsak državljan ogerski biti tudi Madjar, ne priznamo. Mi smo prepričani, da moremo biti dobri državljani ogerski, a da pri tem ostanemo dobri Srbi. Mi naj podpiramo ogersko vlado! Koliko je storila ogerska vlada, da se pomiri z narodnostimi? Tisza je imel lepe besede, a druzega nič, rekel je, da narodnosti nikjer ne vživajo toliko prava, kakor na Ogerskem. Z drugimi besedami „Videlo" to potrduje, pa reče, v Srbiji mora vsak zastopati srbsko državno misel, na Ogerskem pa ogersko. Kaj zahteva ogerska državna misel, kaj zahteva Srbska? Vsak mora biti za povečanje očevine, v kteri živi, ali vso kaj druzega je, ako se zahteva, da se ena narodnost oropa narodnih osebnost na korist državi. V tem je razlika med ogersko in srbsko državno mislijo. Mar vi mislite, da se vam bode bolje godilo, ako nas ne bode. „Videlo" se ne brine za nas, a le za Madjare, potomci Karadjordjeviča i Miloša imajo kaj druzega opraviti, a ne brigajo se za ogersko državno misel. Nečuvate misel svoje države, kakor je treba, a brigate se za misel tuje države. Ta pomenljivi sestavek končuje s tem besedami: „Pa nije dosta, što so upropastiii narod v Srbiji, nego i nas ne ostavljaju (ne pustč) na miru. Od kud treba, da nas sunce grije, odonud nas led bije. Takva nam je sudbina." Sodbo o teh člankih prepuščamo našim čitate-ljem. Nam pa je zanimivo slišati izvirni glas naših bratov na jugu. Ako to vse prevdarimo, bodemo ložje razumeli najnovejše zgodbe južnih Slovanov. A priznati moramo, da ne pričakujemo tako hitro boljših vesti. Politični pregled. V Ljubljani, 27. februvarija. Notranje dežele. Boj za nemški državni jezik še vedno ni dognan iu se bo v kratkem času na Dunaji ponovil z nečuvano strastjo. Dosedaj so se posebno Dunajski liberalni listi redili od škandalov v poslanski zbornici, ktere so levičarji trgovinskemu ministru delali. Sedaj so ti dognani in mir bi nastopil, če bi ne imeli ravno nemščine in državnega jezika, ktero mislijo v kratkem na dnevni red spraviti, da bode zopet kaj ,,dušne paše" za svet. Ali bodo letos liberalci kaj več sreče imeli pri naskoku za vpeljavo nemščine, kakor prej, nam ni znano; če nas pa skušnja poslednjih dveh let ne prevari, lahko rečemo, da bode ves boj tudi letos le za — oslovo senco. Tega se smemo temveč nadjati, ker Nemci v tej zahtevi sami niso edini. Tisti, ki bi Avstrijo radi na kosce razbili, hočejo svoje zahteve izpeljati po vsi sili: zmernim konservativuim Nemcem se pa za tako priznanje nič kaj ne mudi; saj dobro vedo, da tolikošnjo priznanje nemščine, kakoršno sedaj vživa pri vseh narodih po tihem, povsem zadostuje in da se več ne bo dalo doseči! In prav imajo, da se ne pulijo za prazni nič, saj dobro vedo, da se jim ne godi krivica. V tej domišljiji, da se Nemcem v Avstriji krivica godi, žive le edino tisti, ki po Bismarkovem odrešenju hrepene. Ti nas pa tudi letos še ne bodo pozobali! Na Dunaji se pečajo z mislijo ustanovitve trgovinskega muzeja, kar nam je telegraf predvčeranjem poročal. Ob enajsti uri včeraj sošla se je dotična enketa v mali dvorani obrtniške in trgovinske zbornice. Namen ji je, kakor smo že rekli, ustanovitev trgovinskega muzeja, kar se bo^ zgodilo s primernim razširjanjem dosedanjega ori jentalskega muzeja, kteri je pod pokroviteljstvom Nj. cesarskega Visočanstva nadvojvode Karola Lu-dovika, kteri se je poleg ministrov in drugih zastopnikov trgovinskega svetil tudi vdeležil enkete. Orijentalski muzej je imel do sedaj nalog skrbeti za razvoj avstrijske trgovine na iztoku. Ker je pa dandanes v svetovni trgovini splošna konkurenca nastala in država državo spodriva s svojimi izdelki, se je tudi v Avstriji čutila že več časa živa potreba po kaki boljši podlagi za našo inostransko, posebno pa za iztočno trgovino, za ktero je naša država kakor nalašč vstvarjena, kajti ne le da je naravna soseda iztoku, ima tudi jako dobro vrejene ceste tjekaj po mokrem in po suhem. Po mokrem Sava, Donova in jadransko morje, po suhem pa železnice, ktere bodo še le pravo svojo vrednost zadobile, kedar bode srbsko-turška proga Beligrad-Solun popolnoma dodelana, kar se bo kmalo zgodilo. To trgovino pospeševal naj bo v bodočnosti splošni trgovinski muzej, ker bo ravno pospeševal izvoz naših izdelkov na iztok, kjer se dobro prodajajo. Da se bo delo obneslo, porok je dosedanji orijentalski muzej, ki je v dvanajstih letih svojega obstanka zdatno pripomogel k razvoju naše trgovine na iztoku. Kako pomenljiva da je bila ta enketa, priča nam navzočnost velikih dostojanstvenikov, ki so se je poleg že imenovanih vdeležili. Prišli so tudi načelnik pomorskega odseka viceadmiral Sterneck, sekcijski načelnik Sz6gyenyi, zastopniki raznih mi-nisterstev in drugi. V ogerskem državnem zboru menda ni dne, da biv ta ali oni poslanec ne stavil kake interpelacije. Če se vojak-novak zmoti in z desnico namesto z levico iztopi, je že interpelant nad vojnim ministrom, zakaj da se je to tako zgodilo in kaj misli vkreniti, da se temu v okom pride. Res, ni je malenkosti, da bi nekterim poslancem ne bila zadosti dobra za interpelacijo; da pri tem ne prezirajo velikih dogodkov, ume se samo po sebi. Tako so on-dašnje protestante jeli tudi nezmerno v oči bos.ti re-verzi, ktere so katoliški župniki po cerkvenih postavah zahtevali od takih ženinov, ki so sklepali mešane zakone, med katoliki namreč in protestanti. Ondašnjim protestantom ni všeč, da bi se morala dotična zakonska obvezati svoje otroke v katoliški veri izrejati in se je poslanec Zsilinsky zarad tega oglasil te dni v poslanski zbornici in je povdarjal, da se morajo taki reverzi odpraviti, ker motijo verski mir države. Katoliki bi se pač še mnogo lahko učili od svojih nasprotnikov, kar se tiče varstva katoliške vere in cerkve. Kako hitro so kviško ljudje vsake druge vere, kedar mislijo, da so njihove verske koristi v nevarnosti, za nas pa je vse dobro. Vsakdo sme našo vero smešiti in čez njo zabavljati, razun kakega kmeta se ne bo nihče potegnil za njo; da, omikanci še s slastjo prebirajo take židovske liste ter lastno zasramovanje še z naročnino plačujejo. Kedaj se bo tii na bolje obrnilo ter roka pravice čez take umazane liste in pohujšljive podobe stegnila! V nanje države. O sklepanji miru čuje se vrlo malo in še to kar pride med svet, je tako zmedeno in zavito, da človek dostikrat ne ve, kaj bi si mislil, da bi resnici vsaj od daleč na sled prišel. Sedaj se čuje iz Bolgarije ukaz, da naj zastopnik prijenja, kolikor se le di, kar daje nekaj nade da bo mir. V tej misli nas tudi potrjuje včeranji telegram, da je srbski minister vse naročila na vojno obleko, na strelivo in orožje, kar jih je komu že dal, preklical in odpovedal. Tega mož ni storil morda zarad tega, ker ima še doma vsega zadosti, ampak le zato ker Srbi čutijo, da bo mir in da bi si prihranili stroške. Pa tudi Turk je jel nekaj tako kimati, da naj se le mir napravi, da je tudi njemu tako še najbolj všeč. Di-plomatično pismo, ki ga je v tem smislu visoka zarad svoje kolosalne velikosti in mnogovrstnih olepšav zanima vsakega obiskovalca ter zavzema tudi najlepšo lego (prostor) ob morji, kjer se izteka breg „Riva Schiavoni" v piazzetto in v Beneško luko. V sebi hrani tisočero spominov prestare slave in skrivnostne groze svojih gospodarjev ter kaže v svoji zunanjosti, da se niso bali ponosni Benečani izvrševati najnevarnejših in najpredrznejših del v zidarstvu in olepšavi. Sezidana je z dvemi nadstropji iz rudečih in belih marmeljnastih plošč, ktere jo oblačijo v mrežasto obleko. Dvojna vrsta svedrasto zavitih stebrov obdaja palačo, kterih so čela (kapiteli) obložena z okladi v polžke zavitimi, s plameni, vazami in spletvami iz cvetlic, izmed kterih gledajo vedno premenjene človeške in živalske podobe. Vsi ti prebogati okraski iu tehtično dovršene oblike oko kar omamijo. Na prekrasno dvorišče peljejo prestara in v obliki veličastnega slavoloka izdelana vrata „Sella Carta". Še dobro si ne ogledaš preslavnega portala, že se li odpre čaroben svet. To ti je dvorišče; od vseh strani v podobi žtirivogelnika oklepajo ga znotraj še lepše s svojimi prehodi (galerijami) okinčane palačine strani. Okoli in okoli vse polno kipov iz samo belega marmeljna, visoka okna v rozete razdeljena, na sredi preumetno iz kovin izrezljani vodnjak in tlak marmeljnast in z različnimi mozaiki okrašen. Z dvorišča v prvo nadstropje vodijo prezanimive belo-marmeljnaste stopnice z različnimi kipi ob straneh. Vrh stopnic varujeta vhod bogova morja iu vojskii, Neptun in Mars, ktera spričujeta, da so se Benečani le na morji opomogli ter si mnogo morskih obrežij le s pomočjo vojn na morji podjarmili.*) Od vhoda po galerijah spremljajo nas različni kipotvori in dragoceni stebri. Dva stebra se po svoji visokosti in barvi od vseh razločujeta, sta namreč iz rudečega porfirja na najlepšem kraji galerije, od koder je izrekalo starešinstvo tako zvano „Consiglio dei Dieci" in skrivno svetovalstvo „Oonsiglio dei Tre" svojo sodbo nad zatoženci v pričo občinstva na dvorišči. Res strašansko je moralo biti v tej palači za časa Ijudovlade, ko je bilo tii, kakor v kakšni državi. Pod eno in isto streho bil je dožev sedež, sodišče, *) Med tima mogočnima kipoma venčali so slovesno vsakega novoizvoljenega doza z doževo kapo, v znamenje vladarske oblasti in moči. Tu so sneli tudi (Benečani) svojemu do/.u Falieri-ju doževo kapo radi njegove visoke starosti (star je bil 84 let) in resnicoljubnosti, prelomili mu dožev meč in potem mu se glavo odsekali, ktera je priropotala po stopnicah na dvorišče. ječe in par korakov od tod morišče, namreč med onima visokima stebroma na vhodu na piazzetto. Dalje proti prvi dvorani vrsti se mnogo doprsnih podob Beneških dožev in umetnikov, kakor n. pr.: Podoba doža Pisani, Zeno Paladis, fizika Gallilei, umetnika Canova, doža Fr. Morosini Peloponnesiaco 1613—1694, Contarini, Dandolo z napisom: „Apri al comercio intentate vie in Egitto, fu amico del Petrarca" od 1. 1306—1354. Michiel, Orseolo Pietro in dr. Na to pride se v najbogatejšo dvorano „Sala del Maggior Consiglio" (dvorana višcga sveta), ktera je 54 m dolga in 25 m široka. Vse stene pokrivajo največe podobe najboljših mojstrov, kakor Tiziana in njegovega učenca Tintoretta in dr. Strop obrobljajo podobe dožev, kterih je 76, druge podobe pa ostalih prvih dožev, kajti bilo jih je (dožev) 114, zgorele so 1. 1577 za časa velikega požara, med temi podobami vničil je ogenj tudi mnogo neprecenljivih slik prvega Beneškega slikarja Tiziana. Prekrasna je posebno kolosalna Tintorettova podoba „Marijino venčanje", ktera pokriva eno celo stran dvorane, toraj 25 m (dolga) široka in kakih 20—25 m visoka, ter obsega 700 oseb, t. j. angeljev in svetnikov. Kakor sem čital v katalogu, slikal jo je slavni Tintoretto osem celih let. Ob stranskih / porta izročila velesilam predlaga, da naj bi se dotična mirovna pogodba osnovala na podlagi enega samega člana, ki naj bi se glasil: „S tistim dnevom, kedar se podpiše medsebojna pogodba, prično se zopet prijazne razmere in mir med kraljevino Srbsko in kneževino Bolgarsko. Pričujoči akt se ratificira, ratifikacije same se bodo pa najkasneje v 14 dneh, če mogoče, pa še poprej v medsebojno zameno izročile. To se ve, da bodo Srbi tudi še svoj edini član zahtevali, ki povdaja nekak status quo pred vojsko. Ali se bode pa svet na-nje oziral, je pa pač drugo vprašanje. Grki so v poslednjih časih hoteli dati svoji politiki značaj veliko-grškega patrijotizma, ter so za sebe zahtevali Kreto. A to ne bode nikoga motilo, ker svet dobro ve, da je akcija grška kakor srbska namenjena bila zoper zedinjenje Bolgarov, za neko »balkansko ravnotežje" in za Berolinski mir. A to se je kaj slabo obneslo, in iz tega more Grška uvideti, da je le prijateljstvo narodov na Balkanu koristno za nje namene. Na Balkanu je sedaj vse nestalno in se pretvarja. Narodi na Balkanu naj bi čas za to porabili, da se jim rane zacelijo, in da bodo v pravem časi zopet pripravljeni in složni, le tedaj jim je mogoče kaj doseči. S sedanjim stanom na Balkauu nihče ni zadovoljen, in zato ne more dolgo trajati. Niso zadovoljni balkanski narodi, ne Rusija, niti Avstrija, ker bosensko-hercegovsko vprašanje še sedaj ni rešeno, isto tako ne prašanje zarad železnice v Solun. Na balkanskih narodih je toraj ležeče, da se dobro okoriste o tem kratkem času, dokler se ne reši konečno vzhodno vprašanje. V Vatikanu zbralo se je 21. t. m. mnogo cerkvenih najvišjih dostojanstvenikov, da so proglasili več mrtvih kristjanov za zveličane ua podlagi dokazanih čudežev, ki so v najtesneji zvezi z ostanki mrtvih. Slovesnosti vdeležili so se tudi državni zastopniki avstrijski, francoski in španjski. To je bilo solnčna stran Rima 21. t. m. Senca se ie pa pa-kazala v veliki auli rimskega kolegija. Ondi so napravili dijaki nekako protislovesnost, na kteri so po-veličavali in proslavljali spomin verskega odpadnika in bivšega dominikanca; Bruno Jordanu s mu je bilo ime. Te dijaške slavnosti, ki je bila nalašč Vatikanski na kljub napravljena, vdeležili so se vsi laški bivši ministri in mnogo profesorjev. Bruno Jordanus se je pred tremi stoleti po svetu klatil, kjer je pridigoval upor proti duhovski in svetni gosposki. Da se mu pri tedanjih razmerah za tak poduk ni posadila zlata krona ua glavo, bo vsak že sam vganil, pač pa so ga posadili na gromado, kjer je žalostno poginil. Današnji laški velikošolci pa hočejo temu rovarju spominek postaviti, ker se nadjajo s tem po dveh enako jim pristudenih oblastih vdariti, po cerkveni in državni. Temeljni kamen, za spominek rovarju na čast postavljen, se bode vložil menda že to poletje, v teku enega leta se bode pa potem spominek dovršil. Vsak čas ima svoje ljudi. Ker je dandanes po celem svetu anarhizem na površji, pač ni čuda, če ima tudi na Laškem in to celo v Rimu prvo besedo. Pri laški (in drugi) vse po opiško posnemajoči mladini se temu ni toliko čuditi, saj lahko rečemo, da zrelega uma nimajo, a večna sramota bodi takim profesorjem in bivšim ministrom, ki se takega rogovilstva vdeležujejo in vladi, ki take spominke dovoljuje. Svet res ne more dolgo več stati, ker razuma tudi pri starih, tudi pri visoko povikšanih ni več. Ircem se ponuja rešitelj v osebi lorda Ran-dolfa Churchilla. Tudi na Angleškem je tako, da če človeku v enem taboru tal zmanjka, si gre jih iskat v druzega. Lord Churchill hotel si je svoj šotor postaviti v konservativnem ministerstvu Salisburyjevem, kjer bi bil poleg druzih tudi Irce zopet kolikor toliko za uos vodil. Ker se mu je pa stališče, na kterem je mož hotel svoje gospodstvo vtrditi po Glad- stenah naslikane so različne tudi velike in zanimive podobe, kakor sprejem Henrikov s spremljevalci pri papežu Aleksandru, doža Zianieva vojna z Nemci, poslednja sodba po slikarji Palma Giovane in mnogo drugih. Tu je tudi shranjena knjižnica sv. Marka z 110.000 volumi (zvezki), evangeljska knjiga iz prvih časov sv. cerkve in preumetno izdelan globus leta 1468 po bratu mnihu Mauro. Kroglja brez stojala doseže visokost treh metrov, ter je iz samega lesa. Omenjeni potrpljivi redovnik se ni vstrašil tacega dela ter si je s samim nožičkom cel zemljevid pravilno izrezljal pred iznajdeno Ameriko. Res občudovanja vredno delo. Iz te dvorane pride se v „SaIa del Srutorio" (preiskovalno dvorano), ktera je manjša od prve, pa ne priprostejša od nje, kajti ne manjka jej slik prvih umetnikov, kakor „Vojna pri Zadru, Kotaru in Le-panto" in več drugih podob, ktere predočujejo, kako so Benečani obhajali svoje slovesnosti in sprejemali goste in tujce itd. V prvem nadstropji je tudi bogat arheologični kabinet, v kterem se zapazi več starin iz Ogleja in njega okolice. V drugo nadstropje peljejo stopnice, imenovane „scala d'oro", po kterih so smeli hoditi samo Beneški plemenitaši (nobili). Marmeljnaste stopnice •obdajajo pozlačeni držaji, polni rezbarskih izdelkov, stonovem prizadevanji kar čez noč podrlo in Churchill obsedel med dvema stoloma na tleh, je svoje moči ponudil Ircem, če ga hočejo za svojega bori-telja. Churchill je Irce v tem smislu že enkrat poprej za nos vodil ter ogreval za nadaljevanje pobojev in morije, povdarjajoč, da so Irci boljše in mileje osode vredni, ktero si morajo pa sami priboriti. Kakor kaže si prizadeva sedaj Irce enako slepiti. Od sedanje vlade, pravi Churchill, se jim ni prav ničesa nadjati in pravi boj pričel se bo še-le sedaj. Toraj kar so fenijci pričeli in s tolikošnjo požrtoval-nostjo več časa izvrševali, hoče lord Churchill nadaljevati in vso Irsko proti Angležem kvišku spraviti. Nadejati se je, da so se Irci po dolgih skušnjah že spametovali ter spoznali, da s hudobijo in umorom, se ne pride do blagostanja. Včeranji telegram iz Pariza sporoča o nekem Pionierji, ki je v zbornici v strop vstrelil, kakor pravi, le zato, daje vlado, posebno pa Clemenceauna na-se opozoril. Mož ima, kakor trdi, jako imenitno državno pravdo, v kteri bi se marsikaj pojasnilo iz predaje Metza v prusko-francoski vojski in o navzočnosti pruskih ogleduhov v francoski armadi. Star je 35 let, revolver pa, s kterim je vstrelil, je bil nabit s kroglo, ktero so pozneje v dvorani našli. Ob enem vrgel je v zbornico iz galerije nek počečkan papir, ki so ga Floquetu, predsedniku parlamenta, izročili; drznega strelca je pa policija na prefekturo odgnala, kjer so ga zaprli. Prej ko ne, je mož blazen, kajti pameten človek se ne bo revolverja posluževal, da bi ministre z njim na svojo malenkost opozarjal. Ce pa že strelja, potem tudi vse drugače strelja, kakor je ta streljal. Da se pruskih ogleduhov . v francoski armadi ni manjkalo, bo menda vsak rad verjel, toda kaj če to Francozom sedaj čez 15 let? Po smrti je vsako kesanje prepozno, in tudi Francozom bi sedaj prav nič ne koristilo in nič ne škodovalo, če bi tudi do pičice natančno zvedeli, koliko sto pruskih ogleduhov se je po njihovih taborih klatilo, in koliko so taisti v resnici škode napravili. Domače novice. (Cesarjevič Rudolf) pride 5. marca v Pulj, kjer ga bode c. kr. mornarica posebno sloveče sprejela. Iz Pulja popelje se Rudolf na cesarski jahti „Greif" v Lacromo. Za zapovednika „Greifu" imenovan je korvetni kapitan Wachel pl. Elben-bruck. (V „Ivatoliški družbi") je preteklo sredo govoril preč. msgn. Jeran „o potovanji na Jutrovem". Pripovedoval je, kaj je našel na potu v mesto Damask — neznano množino požrešnih kobilic, pravo kazen jutrovim deželam, omenil je pa tudi, kako da se požrešna žival prikaže včasih v Evropi, vzlasti na Ruskem, celo do Ogerskega jih včasi vetrovi za-neso. — Potem ovinku nas je g. govornik pripeljal v Damask, nam pripovedoval nekaj o zgodovini tega mesta, posebno pa je mnogo govoril o zadnjem grozovitem preganjanju kristijanov v tem mestu 1. 1860, ki se je začelo na Libanonu po Drusih in se je po lokavosti in potuhnjenosti turške vlade razširjalo po nekterih mestih v Siriji, vzlasti pa v Damasku, kjer je bilo pomorjenih na tisoče kristijanov, požgane njih hiše in cerkve. V prihodnjo sredo nam je mon-signore obljubil nadaljevati to zanimivo predavanje. (Duhovske spremembe v Ljubljanski škofiji.) Cč. gg. Leopold Gestrin in Jožef Bel ar, župnika, gresta v pokoj. — Č. g. Janez Vidergar se je fari sv. Duha odpovedal. — č. g. Andrej Pipan nad kterim se začnejo veličastne mitiške podobe Tizianove, Tintorettove in Pavla Veronese. Po teh stopnicah dospe se na desno v dvorano: „sala dei Dieci", polno žalostnih spominov prejšnjih časov. Od tu vodili so dolžne in nedolžne zatožence v grozo-vitne ječe, ne daleč od tii po stranskih temnih stopnicah na vzdol. Iz te sobe pride se v manjšo „sala dei Tre", kjer so trije najhujši nepoznani sodniki razsojevali med življenjem in smrtjo meščanov in celo dožev. Na levi strani stopnic kaže marmeljnast lev z napisom pod seboj, da je tu vhod v veliko sobo: „Sala del senato". Stene in strop vse je pozlačeno; ob straneh so stolice za starešine in konci dvorane v sredi vzdiguje se dožev sedež, okolu kterega se vrstijo prostori za doževo spremstvo. Pojdimo po drugih stopnicah navzdol, in sicer po onih stranskih, ktere peljejo na most „Ponte dei Sospiri" (most vzdihljejev, zdihovalcev), kteri veže glasovite ječe onstran malega ozkega kanala s palačo. V zgornjem delu ječe pod s svincem krito streho „piombi" tugovale so političnih pregreškov krive žrtve nad svojim življenjem. Za nje ni bila nobena prememba v tih zaprtijah, kakor strašanska vročina po dnevu in mrzlični trepet po noči. Vsi so jih že k mrtvim prištevali. (Daljo prih.) je dobil faro Polica. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Pavel Kramar v Šempeter pri Novem mestu; Franc Demšar v Toplice; Ignacij Koren gre za farnega oskrbnika na Vrh. — Spraznjene in razpisane so sledeče fare: St. Jurija pod Kumom, Sv. Duha (v Leskovški dekaniji), Adlešiče in Hotedršica. (Postno .postavo za Ljubljansko škofijo) priobčil je zadnji škofijski list. Poseben pastirski list sledi pozneje za sveto leto. (Zanimiva novica) se uara poroča iz prav zanesljivega vira, da je namreč nekdaji vrednik ali pisač „Resnih Glasov" zaradi velikih zaslug svojih (!) prosil za državno službo, ktera se mu je na mnoga priporočila baje tudi nekoliko obetala. Vrednika „Resnih Glasov" zasluge morajo biti res velikanske, ako mu bodo morali prostor narediti celo dosluženi vojaki s certifikati, ali dolgo let brezplačno službo-joči praktikanti. (Slovenski slikar Ljudevit Grilec), rodom Idrij-čan, učenec ranjkega umetnika slikarja Wolfa, biva sedaj že drugo leto na slikarski akademiji v Benetkah, da popolni svoje slikarske študije. Sedaj slika v akademiji večo sliko predstavljajočo „Smrt Rachaele", ktera bode obsegala osem osob in je 1 m visoka in 85 cm visoka, in ktera bode dodelana koncem meseca marca. Slikarju g. Grilcu je na razpolaganje sedaj lepi atelier, v kterem razven akademije lahko slika tudi večje podobe, posebno za altarje, in prav rad bi umetno in vestno izvršil kake naročila od čč. farnih predstojnikov ali gg. duhovnikov, in gotovo ceneje, ko marsikteri mazač, kterim se še žalibog take dela za cerkve izročavajo. Ko bi kdo hotel kaj naročiti, pristavimo tii naslov slikarja, kteri se glasi: Ljudevit Grilec, pittore, St. Pantaleone, Palazzo Ar-naldi Nr. 34, Venezia. (Vrsta porotnih obravnav) pri deželni kot porotni sodniji, ktere se prično 1. marca je v prvem zasedanji sledeča: 1. marca (dve obravnavi) Luka Markužič, hudodelstvo ponarejenja kovanega denarja in Miha Pavlin, hudodelstvo hude telesne poškodbe. 2. marca (dve obravnavi) Janez Zegar, hudodelstvo spolskega posiljenja in Luka Strojan, hudodelstvo uboja. 3. marca menda ne bo obravnave, imel bi biti po dnevnem redu umor Kraljeve hčerke; ker se je pa Kralj pritožil na nadsodnijo v Gradec, njegov priziv morda ne bo še do tedaj rešen, ter pride Kralj še-le 8. na vrsto, kedar mu poteče postavni obrok. Le če bi sam dovolil, postavili ga bodo že tretjega pred porotnike, sicer bodo morali vsi porotniki do 8. marca na Kraljevo milost čakati, da ga bodo smeli soditi. 4 marca: Janez Kavčič, Janez Stefe in Karol Jano h hudodelstvo zlorabe uradne moči. (Amtsgevvalt). S to obravnavo je zaklučeno prvo zasedanje porotnikov. (Slovensko pevsko društvo „SIavec") priredi jutri popoludne ob 5. uri pevski večer v Ivosler-jevi pivovarni po sledečem sporedu: 1. Eisenhut: „V naravi", zbor. — 2. Komičen prizor, predstavlja g. Krasen. — 3. Hajdrih: „Petelinček", zbor. — 4. „Postrešček št. 1.", komičen prizor s petjem. — 5. Hudba: „Marjanka", zbor. — 6. •i.** „Povsod smola", komičen prizor s petjem. — 7. Stegnar: „Kitajci", šaljiv čveterospev. — 8. Stooss: „Brzo junaci", zbor s premljevanjem orkestra. — 9. Ples. — Med posameznimi točkami in pozneje svira godbena družba gosp. Stiaral-a.— Vstop za člane prost, za neude 30 kr. za osobo. (V Kranji) je umrl 23. t. m. ondašnji c. kr. vodja zemljiščnih knjig, g. Valentin Prešerin. Služba njegova je razpisana do 4. aprila 1886, in morajo prosilci znanje slovenščine temeljito dokazati. (Okrajni komisar grof Attems) je ta teden odšel iz Litije, kjer je bil baje zelo priljubljen. (Vabilo k veselici s petjem), ktero priredi v korist društva prostovoljna požarna bramba v Smartnem pri Litiji dne 29. februvarja t. 1. v prostorih gostilne pri ^Udovču". Spored: 1. „Slovan", zbor. 2. „Mihova ženitev", šavljivi zbor. 3. „Sladko spavaj", čveterospev. 4. „Solza", zbor z bariton-solo. 5. ..Avstrija moja", zbor. 6. „Domovini", čveterospev. 7. „Bedasti", šavljivi zbor. 8. „Na goro", zbor z bariton-solo. — Vstopnina 50 kr. Gospč proste. Začetek ob 5. uri popoludne. K obilni vdeležbi vabi odbor. (V dekliških šolah), kterih je novejši čas tolikanj, bi želeti bilo, da se po vseh vresniči in pod-učevati začne, kar poroča Popotnik" : »Kuhinjski poduk se je v Bruselj u kot obligateu predmet vpeljal za vse deklice po vseh mestnih šolah. Novemu predmetu odločena sta dva tečaja, teoretičen in praktičen. Podučevalo se bode, kaj in kako kupovati na trgu, kako in iz kterih snovij je prirejati in kuhati tečna, okusna iu zdrava jedila, mesna, močnata in druga. Vrhu tega gojili bodo umno gospodinjstvo in računstvo za trg, dom in kuhinjo. V kuhi izobraževale se bodo tudi gojenke višjih dekliških šol, kterim je odprta za praktičen poskus kuhinja v pripravljalnici za učiteljice, kjer poduču-jejo kuhati tudi najfineja jedila." — V umnem gospodinjstvu za dom naj bi bila gotovo tudi šivanka, tenka in debela, potlej pa računstvo za otroke in družino, koliko smem izdati, da mi iz prihodkov nekoliko ostane, in da ne bo treba delati dolgov na brado iu na pogubo vsej rodbini. (Vrhniška posojilnica) ima v četrtek, 11. marca, ob 8. uri popoludne četrti redni občni zbor. Ta mladi denarni zavodje v spretnih rokah in se vkljub nemčurskemu nasprotovanju čvrsto razvija, kar svedočijo najbolj naslednje številke: Posodila se je pretečeno leto 414 strankam svota 142.990 gl., hranilnih vlog je konec leta od 442 strank 93.835 gl., in čisti dobiček znaša 1531 gl. 67 kr., kteri se večinoma rezervnemu zakladu pripiše. — Želeti bi bilo več takih denarnih zavodov, potem bi oderuštvo več ne cvetelo. Današnji list ima za prilogo cenilnik zdravil Piccolijeve lekarne na Dunajski cesti. Razne reči. — Včasih tudi neumnost srečo prinese. K nekemu bankirju, ki je srečke prodajal, pride kmetovalec ter tirja štev. 42. Bankir išče in išče, a nič ne najde. „Mi je žal, pravi poslednjič da ravno te številke nimam." „Dobite mi jo, pravi kmetovalec, rad vam dam dvakrat toliko za-njo." „Bom poskušal pridite čez teden dni." Dobro, bom prišel," s tem se ločita. Res kmetovalec je prišel in tudi bankirju se je posrečilo zaželjeno številko zamenjati in tako nazaj dobiti. — Po srečkanji dobila je res štev. 42 prvi dobitek. Pri izplačevanji praša bankir osrečenega kmetovalca: „Povejte mi saj, kako ste pa vendar vedeli, da bode štev. 42 najbolj srečna." „Vidite gospod tako-le: Sanjalo se mi je, da je bila moja soba v štev. 7 polna sedmič. Toraj sem si mislil: tedaj pa moram staviti iu ker je sedemkrat sedem 42, bo gotovo štev. 42 najprvo vlečena." Bankir se dobitek izplačevaje smehlja ter precej glasno misli: „Včasih tudi neumnost srečo prinese". Telegrami. Beiigrad, 26. febr. Garašanin je rekel Turku, cla njegovega predloga ne more sprejeti, ker se mora vendar ozirati na velesile, in počakati, kaj bodo na srbski predlog (glede „status quo ante" 14. nov.) odgovorile. Birmingham, 27. febr. Kujajoči delavci Nettlefoldske tovarne za vijake pre-silili so so blizo 1000 druzih delavcev, da so se kujati jeli. Vsi skupaj drli so potem v Birmingham, kje so se mislili znositi nad drugo Nettlefoldsko tovarno, pa so se spekli, kajti močna tolpa redarjev, ki je čuvala tovarno razgnala je nerodneže vsaksebi. Vse Nettlefoldske delalnice ostanejo do torka zaprte. T u j c i. 25. febr. Pri Maliču: Dr. Finschger, odvetnik, iz Gradca. — Dr. Ernst Schuster, odvetn. kandidat, iz Gradca. — Oskar Sehmidt, zasebnik, iz Bielefelda. — A. Seročka, zasebnik, iz Cliemnitza. — Štefan Behofschitz, trg. pot., Iz Linc-a. — V. Schleimer, trgovec, iz Rothenmanna. — Henrik Grof Attems, c. k. okr. komisar, iz Litije. — Artur Stetin, zasebnik, iz Ljubljane. Pri Slonu: Aufmuth in Fiscbel, trgovca, z Dunaja. — Grofinja Scbalfgotsche, zasebnica, s sinom, iz Jnsbrucka. ■— .Tanes Dettelrach, zasebnik, s soprogo, iz Gradca. — Henrik Kopčar. zasebnik, iz Trsta. — Anton Fedi, ngent, iz Keke. — Kari Brasslauer, lesni trg., h Kostanjevice. Pri Južnem kolodvoru: Hohrmann, Sduscli, Hcller, trg. pot., z Dunaja. — Edvard Munk, mizar, z Dunaja. — — Marija Kaus, zasebnica, z Vrhniko. Pri Avstrijskem caru: Janez Trainer, zasebnik, iz Celovca. — Josip Pretnar, komi, iz Mokronoga. Vremensko sporočilo. d P Čas Stanje Veter Vre m o OJ , a £ ia« s g opazovanja zrakoraera v mm toplomera po Celziju 26. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 73983 738-94 738-84 - 6-2 + 1-6 - 3-2 brezv. si. svz. si. svz. megla jasno jasno 000 Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 27. februvarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 86 gl. 10 kr Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) 86 „ 20 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 114 „ — „ Papirna renta, davka prosta . . . 102 „ 10 p Akcije avstr.-ogerske banke . . 874 „ — n Kreditne akcije......296 „ 90 London.......126 „ — „ Srebro.......— „ — „ Francoski napoleond......10 „ 01'/» „ Ces. cekini.......5 „ 95 „ Nemške marke..........61 , 70 !Slvi>/l>s» opista (onUjua) in cerkvenika se oddaja pri sv. Duhu nad Krškim o sv. Jurji tekočega leta. (3) Zjutraj megla, popoldne in zvečer jasno. Srednja temperatura — 2 6° C., za 3o° C. pod normalom. poprej Matej Schreiner, izdelovalec cerkvenega orodja in posode, v Ljuhljaui, Sv. Petra cesta štev. 27. Prečastiti duhovščini in p. n. gospodom cerkvenim predstojnikom priporoča svojo že staro, daleč okolo dobro poznano delavnico cerkvenega orodja. Zdaj izdeluje se vse prav lepo in močno, po novih obrisih in modelih; vse orodje bode izdelano v zlogih primerno cerkvam, n. pr. gotičnem, romanskem itd.; tudi imam v zalogi več reči izdelanih, kot inouštrance, kolibo, lainpe, križe za ban-dera in oltarje, svečnike mnogovrstne velikosti, dobro posrebrene, tudi izdelujem rumene, ka-koršne kdo želi; staro cerkveno orodje bode na novo po/.lateno in posrebreno; strelovodi, ker morajo večkrat pozlateni biti, se v ognji pozlati. Priporočam tudi svojo novo napravo za posrebrovanje. Sprejemajo se vsakojakc kovine za p o s r e b r o-njo, pozlačonje, ponikljenje, pobakrenje itd. Žlice, noži in vilice iz kitajskega srebra posre-brujejo se pri meni vstrajno iu dobro. Srebrne reči osnažim, da so kakor nove. Poprave v stroko spadajoče izvršujem točno in jake poccni. Ponikljevanjo se posebno priporoča pri železu in jeklu, kterega se potem ne prijema rja in prav lepo izgleda. Naročena dela izvršujejo se v vsa-koršnem zlogu natančno po nakazanem obrisu točno in kar mogoče po nizki ceni. Za dobro pozlatenje in srebrenje je garantirano. (13) Med v satovji [ t» kg SO lev. j' (iinrn n t i ran pitanec v škatljali po 5 kg, kg po 00 kr., škatlja 30 kr., se pošilja po pošti proti predplačilu ali povzetji. V škafih na debelo ceneje. OROSLAV DOLENEC, sveear, (2) v Ljubljani, Gledališke nlice. !YY^Mn,YVYrrvYYV^,vvYy^,yry,, Terček & Nekrep, ^ trgovina z železnino v Ljubljani, mestni trg št. 10, priporočata stalno, dobro izbrano zalogo no.jl>«l j-l£m, cevi za vodnjnke in vo riv. t ♦ ♦ tvornica za plahte in koče poprej Lichtenauerjeve vdove in sinov, ♦ razpošilja po svoji Dunajski zalogi konjskih odej, loo etin. z ziivitiioin vred. X Kdor jih vzame 10, dobi jeden komad po vrhu ali so mu pa cena za 10% zniža. Samo radi velikanskega izdelovanja in prodajo smo v stanu konjske odeje tako nenavadne velikosti in tako izborno kakovosti tako nenavadno ceno prodajati, llazpošiljajo se s povzetjem. Blago, ki ni po godu se brez ugovora nazaj sprejema. — Naj se dobro pazi na naslov: Pferde-Decken-Fabriks Haupt Niederlage WIEN, Itothenthurmstrasse Nr. U. t ♦ : ♦ t i K Umetne 10) ustavlja po naj novejšem a m e r i k a n s k e m načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse. zobne operacije zobozdravnik A. Paicliel, poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. {Skrajni eas!!! Po celem svetu znane konjsko odeje, ktere sem na javni dražbi kupil za polovico navadne cone in ktere so žo po celem svetu razširjene, prodajam, kolikor jih imam ravno še v zalogi po 1 gold. 50 kr. Vsaka taka silno velika, debela, Široka konjska odeja so ne dii vničiti, trdna kakor deska ima barvano krajevino, je 190 cm. dolga 130 cm. široka, močna pa, da je kaj! Prve vrste po 1 gl. 75 kr. najlinojc pa, ki so že prav kaj posebnega, po 1 gl. jj 95 kr. Dalje imam še 500 tucatov rumenih fijakarskih odej, ki so pisane v šesterih barvah, popolnoma veliko, jako lino in se dobivajo po 2 gl. 40 kr. komad. Ce so dolge po 190 ctm. in široke po 135 <-tm , veljajo 2 gl. 80 kr.; 195 ctm. dolgo in 155 etin. široko pa dajem po 3 gl. Lc-te posebno priporočam posestnikom fljakerjev. 400 komadov svilnatih odej (kovtrov) iz najflneje Burett-sviln v najlepših barvah rudeče, modro, rumene, zeleno, poinarančasto in pisane, in so za največjo posteljo zadosti dolgi, komad po 3 gld. 50 kr , dva komada 6 gld. 50 kr. — Razpošiljajo se le proti pred-plači ali [ia c. I;. poštnem povzetji. Na stotino odličnih oseb poslalo mi jo žo zahvalna pisma o izbovnosti teli odej in so si jih še naročili; nekaj teh zahvnlnic objavil sem tudi že po listih, drugo so v moji pisarni vsakemu na razpolaganje ter jih bom prav kmalo vso objavil. Kar naročenega bi komu ne rgajalo, naj sc mi brez ugovora vrne. SStr»ii»iln f Vsace8a sviu'"n pred nakupom tistih kov-0\ dlllU. t rov, ki jih ponujajo razno tvrdke po svojih oznanilih brc/, podpisanega imena. Kdor toraj v resnici dobrega blaga za majhen denar želi, naj se lo zaupljivo obrno do trgovsko vknjiženo tvrdke J. H. RaMnowiez, Wien, III., Hintere Zollamtsgasse 9. Op. Kovtve, ki jih druge tvrdke ponujajo po l gld. 60 kr., 1 gl. 00 kr., jaz na zahtevanjc razpošiljam po 1 gl. 20 kr. (2)