Najboljši kajakaši iz Irana želijo trenirati na solkanskih brzicah Tržaški pisatelj in esejist Claudio Magris praznuje danes sedemdeset let. Ob tej priložnosti je nastal daljši intervju. /i 12 Kako mladi doživljajo veliko noč, kaj jim pomeni, kako jo preživijo? Ta vprašanja si je tokrat zastavil Klop in povprašal naokrog. /¿22 Primorski dnevnik PETEK, 10. APRILA 2009_ Št. 85 (19.484) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Škoda, ker ni bilo pretepa SandorTence Če izvzamemo nekatere svetle izjeme (npr. radio in TV Koper-Capodistria in Slovenska tiskovna agencija) so občila v Sloveniji v glavnem prezrla torkovo pobudo na tržaški Pomorski postaji. Za urednike glavnih slovenskih občil so pobude, kjer se govori o sobivanju in dialogu, očitno nezanimive oziroma neprivlačne. Bolj odmevne so pobude, kjer pride do polemik in napetosti, da ne govorimo o tistih, ki se izrodijo v prepire. Lepo, da občila v Sloveniji poročajo o naši skupnosti, ko se ji zgodi krivica, dobro pa bi bilo, da bi v Sloveniji izvedeli tudi za dogajanja, ki sodijo v našo normalno vsakdanjost. Soočanje o ezulih in Slovencih pa je bilo vsekakor izreden dogodek, zato menimo, da bi si v matični domovini zaslužilo drugačno pozornost. Škoda torej za zamujeno priložnost. Torkova izmenjava stališč med Milošem Budinom in Luciom Tothom ni ušla italijanskemu zunanjemu ministru Francu Frattiniju. Pobudo ocenjuje za koristno v duhu dialoga in tudi morebitnih spravnih dejanj med narodi in državami. Zgodovinski spomin ustvarja identiteto za vsako skupnost, spomin pa ne sme nikoli postati sredstvo za politični boj ali celo orožje proti drugi skupnosti, pravi Frat-tini. Spodbudne besede, ki pomenijo ne samo čestitke za prireditelje torkovega srečanja, temveč tudi politično podporo tej in podobnim pobudam. potres v abrucih - Izrazil je solidarnost s prizadetimi in se zahvalil reševalcem Predsednik Napolitano obiskal območje potresa Število žrtev se je včeraj povzeplo na 281 - Danes državni pogreb TRST - Umestitev posvetovalne komisije za manjšino Dežela v odnosu do Slovencev vztraja na poti, ki jo je začrtal Illy TRST - Prva seja posvetovalne komisije (foto Kroma) FJK za slovensko manjšino se je odvijala v znamenju dialoga in kontinuitete. Za dialog med manjšino in Deželo so se zavzeli tako odbornik Moli- naro, kot člana komisije Pavšič in Štoka, sicer predsednika SKGZ in SSO. Kontinuiteta pa velja za politiko, ki jo Molinaro napoveduje do manjšine, pri kateri desna sredina naj ne bi odstopala od usmeritve Il- lyjeve levosredinske vlade. Molinaro je napovedal, da bo Dežela kmalu porazdelila Slovencem 5,13 milijona evrov državnih prispevkov. Na 2. strani L'AQUILA - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj obiskal območje potresa v Abrucih, ki je po zadnjih podatkih zahteval 281 mrtvih, več kot tisoč ranjenih, medtem ko je 28 tisoč ljudi ostalo brez strehe. Predsednik je izrazil je solidarnost s prizadetimi in se zahvalil reševalcem, ki jih je zdaj že več kot 11 tisoč. Pozval je tudi h kolektivnemu spraševanju vesti glede varnosti gradnje. Vlada je medtem včeraj sprejela sveženj ukrepov za pomoč prizadetim v potresu. Danes pa bo v L'Aquili slovesen pogreb. Po vsej državi bo dan žalovanja. Na 6. strani Portal za promocijo kraških pridelkov Na 4. strani Unija Istranov se vrača v Lokev Na 7. strani O Alojzu Gradniku v • - I* • v v • •• italijanščini in slovenščini Na 9. strani Zelena luč za ureditev V ■ • I I • • v v šestih parkirišč v Štandrežu Na 14. strani Goriški taksisti se pritožujejo nad slovensko konkurenco Na 14. strani boljunec - Glasbena revija Mladi glasbeniki oblikovali pestro in živahno prireditev Praga - Razplet politične krize Jan Fischer novi predsednik češke vlade BOLJUNEC - V dolinskem občinskem gledališču France Prešeren je v sredo popoldne kar mrgolelo otrok, ki so nestrpno pričakovali zaključni nastop v okviru Glasbene revije, ki jo je organizirala državna nižja sredna šola Sv.Cirila in Metoda. Pobuda je zaživela že deveto leto zapored in doslej privabila k sodelovanju približno tisočd-vesto osnovnošolcev in nižješolcev iz tržaške, deloma tudi iz goriške pokrajine. Na zaključnem koncertu se je zvrstilo enaidvajset točk, ki so jih oblikovale skupine, komorni sestavi in solisti, ki jih je komisija izbrala med vsemi udeleženci. Na 10. strani PRAGA - Češki predsednik Vaclav Klaus, katerega država trenutno predseduje Evropski uniji, je ekonomista Jana Fischerja imenoval za novega premiera. Nestrankarski Fischer, dosedanji vodja češkega statističnega urada, bo na položaju premiera zamenjal Mireka Topolaneka, potem ko je češki parlament Topolane-kovi desnosredinski vladi 24. marca izglasoval nezaupnico. V skladu z dogovorom med glavnimi češkimi strankami bo Fischer vodil prehodno vlado do predčasnih volitev 9. in 10. oktobra, prevzel pa bo tudi predsedovanje Češke EU, ki se izteče konec juni- ja. »Zavedam se, da situacija ni lahka, a prepričan sem, da boste svojo vlogo dobro opravili, in sem vam pripravljen pri tem pomagati,« je po slovesnem imenovanju novemu premieru dejal Klaus. Kot je napovedal Fischer, je njegova glavna naloga sestaviti ekipo, ki bo delovala. »To ne bo kabinet vizij, ampak kabinet trdega dela ... Ta kabinet bo moral častno izpolniti vse naloge, ki izvirajo iz predsedovanja EU. Poleg tega bo moral mi-nimizirati vpliv gospodarske krize na češko prebivalstvo,« je dejal Fischer. Na 13. strani 2 Petek, 10. aprila 2009 ALPE-JADRAN / deželna uprava - Napoved odbornika Molinara na prvi seji posvetovalne komisije Dežela bo kmalu razdelila manjšini 5,13 milijona evrov državnih prispevkov 980 tisoč evrov iz deželnega sklada bodo razdelili v drugi polovici tega leta TRST - Deželna vlada glede odnosa do slovenske manjšine ne misli odstopati od stališč, ki jih je zagovarjala in udejanjala levosredinska koalicija Ric-carda Illyja. To je na prvi seji posvetovalne komisije za Slovence dal jasno razumeti odbornik Roberto Molinaro, ki bo komisiji predsedoval. Njenim članom in dejansko vsej manjšini se je Molinaro opravičil za zamudo, s katero je bila sestavljena in umeščena ta pomembna komisija. Odborniku so na umestitveni seji stali ob strani Giuliano Abate, direktor Molinarovega odborništva. Marco Stol-fo, vodja oddelka za jezikovne identitete, Pavel Slamič, odgovoren za resorno strukturo za slovensko manjšino ter En-nio Kuret, ki bo opravljal vlogo tajnika komisije. Molinaro je izrazil upanje, da bo komisija delala za to, kar je poklicana, to se pravi za celovito izvajanje deželnega zakona za Slovence. Zamuda, s katero je bila ustanovljena, je odvisna od političnih dogajanj v letu 2008, ko so bile deželne volitve in ko je posledično prišlo do zamenjave za krmilom FJK. V sklopu izvajanja zakona za manjšino je deželna vlada pred kratkim priznala Sindikat slovenske šole kot predstavniško telo manjšinske skupnosti. Molinaro je omenil tudi odlok oziroma odloka o vidni dvojezičnosti, ki ju je izdal predsednik Renzo Tondo. Odbornik je nato prešel na konkretne zadeve. Deželna uprava je pred kratkim odobrila seznam t.i. primarnih organizacij slovenske manjšine, ki je enak seznamu iz lanskega leta. Gre za šest ustanov, ki se ukvarjajo z založniško in informacijsko dejavnostjo, ter za 14 ustanov, ki delujejo na kulturnem, umetniškem, športnem in znanstvenem področju. Priznane založniške-informacij-ske ustanove so: družba Prae, ki izdaja Primorski dnevnik, zadruga Goriška Mohorjeva (Novi glas), zadruga Novi Matajur, zadruga Mladika, zadruga Most (Čedad) in Založništvo tržaškega tiska. Ostale priznane ustanove so: Slovenski raziskovalni inštitut (Slo-ri),Slovensko stalno gledališče (SSG), Narodna in študijska knjižnica (NŠK), Glasbena matica, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta, Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Kulturni dom - Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica, Slovenska dijaška domova Srečko Kosovel iz Trsta in Simon Gregorčič iz Gorice ter goriški Kinoatelje. Tem ustanovam in organizacijam je treba prišteti Slovensko-kulturno gospodarsko zvezo in Svet slovenskih organizacij, ki ju je Dežela priznala kot najbolj reprezentativni združenji slovenske manjšine. Molinaro je napovedal, da bo Dežela v kratkem zgoraj omenjenim ustanovam in organizacijam razdelila 5,13 milijona državnih prispevkov. Sredstva iz deželnega sklada za Slovence (skupaj 980 tisoč evrov iz lanskega in tekočega leta) bodo razdelili v drugi polovici tega leta, potem ko bo Dežela poenostavila kriterije za njihovo delitev. 100 tisoč evrov bo tudi letos šlo za ovrednotenje rezijanščine in drugih slovenskih narečij v videmski pokrajini, poldrugi milijon evrov (državni denar) bo Dežela namenila gospodarskemu razvoju Benečije na osnovi državnega zaščitnega zakona. Predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka (oba sta člana komisije) sta pozdravila stališča in obveze odbornika Molinara. S.T. Nova komisija FJK za slovensko manjšino in (spodaj) njeno predsedstvo s predsedujočim odbornikom Robertom Molinarom kroma trst - Predstavniki ustanovnih članic o finančni krizi SDZPI Za uspešno prihodnost potrebuje zavod dolgoročno strategijo razvoja Predstavniki ustanovnih članic SDZPI med srečanjem na tržaškem sedežu SKGZ TRST - Predstavniki ustanovnih članic Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje (SDZPI) so se sestali na sedežu SKGZ v Trstu, da bi skupaj evidentirali najboljšo rešitev, ki bi omogočila slovenski izobraževalni ustanovi izhod iz trenutne finančne krize. Bili so si edini, da je to pomembna ustanova Slovencev v Italiji, ki ji zaradi pozitivnega učinka pri izobraževanju mladih kadrov gre zagotoviti ustrezni razvoj, ki mora seveda sloneti na primerni vsebinski in finančni osnovi. Prisotni so soglašali, da je potrebno izdelati perspektivno in dolgoročno strategijo za prihodnost zavoda, da bi se krize ne ponavljale. Jasno je potrebno definirati vlogo vseh akterjev od lastništva do uprave vse do osebja, ker samo tako bo vsakdo lahko na najboljši način opravil svojo funkcijo v korist zavoda. Nadalje bo seveda potrebno upoštevati novo, sicer še ne definirano reformo višješolske izobrazbe na poklicnem področju, kar bo seveda vplivalo tudi na zasebne šolske ustanove. V najkrajšem času bo torej potrebno evidentirati, kateri od ustanovnih članov namerava za naprej v celoti, tudi finančno sooblikovati delovanje zavoda in si prizadevati, da bo zavod še naprej koristen celotni slovenski narodnostni skupnosti v Italiji in učinkovit dejavnik razvoja manjšine. fjk - Baritussio Zapolnjena vrzel v zakonu 482 Franco Baritussio TRST - Zakonski predlog za zaščito nemških jezikovnih manjšin v Furlaniji-Julijski krajini zapolnjuje vrzel glede uveljavljanja zakona 482/99 o zaščiti jezikovnih manjšin. To je povedal včeraj podnačelnik deželnih svetnikov Ljudstva svobode in glavni pobudnik zakonskega predloga Franco Baritussio, ki je poudaril, da bo zakon 482 z odobritvijo zakonskega osnutka v celoti udejanjen. Zakonski predlog, je dodal Baritussio, sledi deželnima zakona za zaščito Slovencev in Furla-nov in je njegov namen zaščititi pripadnike nemške jezikovne skupnosti. Zakon se bo izvajal na celotnem območju Kanalske doline ter v Tablji, Timauu (Tischl-bong) in Saurisu (Zahre). Na teh območjih govorijo različne nemške oziroma germanofonske dialekte, ki so južnobavarskega in ko-roško-tirolskega izvora. Pripadniki nemške skupnosti bodo lahko uporabljali nemški jezik v odnosu do lokalnih oblasti, nemščina pa se bo pojavila tudi na javnih napisih, cestnih tablah in smerokazih. Ponekod v Kanalski dolini vsekakor že stojijo table v italijanščini, nemščini in slovenščini. Na območju Paluzze in Saurisa bodo zaščitili tamkajšnje starodavne različice nemških narečij. V okviru zakona bodo ustanovili deželno komisijo za nemško manjšino, za izvajanje zakona pa bodo poleg Dežele FJK zadolžene narodno mešane občine in Pokrajina Videm. Za finančno plat bo seveda skrbela deželna uprava, ki bo pri tem izkoriščala tudi državni denar iz zakona 482. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 10. aprila 2009 3 dreka - Hvalevredna pobuda domačih kulturnih društev Barvanje pirhov v Benečiji postalo že prava umetnost Delavnice so bile na sporedu v domačih dolinah in tudi v Ravasclettu zakon 482 Premalo denarja za vse manjšine DREKA - Slovenci v Furlani-ji radi obujajo stare beneške običaje in za to priložnost so zlasti pomembni prazniki, kot je velika noč. Društvo Kobilja glava z Očnega Barda (občina Dreka) je namreč že lani v Dreki priredilo delavnico barvanja pirhov, letos pa je bilo zanimanje za beneško tradicijo zelo veliko in so jih v sodelovanju s kulturnim društvom Ivan Trinko priredili kar štiri. Zanje so skrbele strokovnjakinje društva Kobilja glava Gabriella Cicigoi -Pi-tažova, Lucia Trusgnach - Škejco-va in Marica Cicigoi - Čikova, ki so otroke in odrasle spretno na- učile, kako se da pirhe čim lepše okrasiti. Prva delavnica je bila že konec februarja na Kambreškem v Sloveniji. Ker je tam požela izreden uspeh, so nato priredili še eno v Volčah in sicer konec marca. Časa za počitek ni bilo, saj so dan kasneje na vrsto prišli prebivalci Ra-vascletta v Karniji. »Tour de force« se je zaključil prejšnjo nedeljo na Solarjah, kjer se je prav tako zbralo lepo število ljudi. Ravno pred veliko nočjo je marsikdo namreč želel razveseliti sorodnike in prijatelje s pisanimi pirhi, kar mu je tudi zelo lepo uspelo. (NM) Tamara Blažina RIM - Vlada namenja premalo finančnih sredstev za izvajanje državnega zakona za zaščito jezikovnih manjšin številka 482. Tako meni skupina senatorjev Demokratske stranke, ki so se včeraj v zvezi s tem vprašanjem obrnili na ministra za deželne zadeve Raffaeleja Fitta. Vprašanje ministru so vložili senatorji iz Furlanije-Julijske krajine Tamara Blažina, Carlo Pe-gorer in Flavio Pertoldi ter njihovi kolegi Giovanni Legnini, Gian Piero Scanu in Luigi Zan-da, ki je podpredsednik senatorjev Demokratske stranke. Predstavniki opozicije so prepričani, da bi si zakon 482 (zadeva tudi slovensko manjšino) zaslužil večjo finančno pozornost s strani Rima. Finančni zakon 2009 namenja izvajanju tega zakona 2,74 milijona evrov, kar je očitno premalo za vse manjšine. Od tod zahteva parlamentarcev levosredinske opozicije, da bi vlada in parlament temu zakonu že v tekočem letu namenila nekoliko več finančnih sredstev. Ponudbe veljajo do 11. aprila 2009 VESELA Pecivo Colomba PALUANI klasična Pri nas si v družinskem krogu. RABOJEZ (TS) - Drž. cesta Farnei 40/b TRST (TS) - ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata 4 Petek, 10. aprila 2009 GOSPODARSTVO gemina - Na pobudo Fundacije CRTrieste Spletna stran za promocijo tipičnih kraških pridelkov Portal v štirih jezikih - Sodelovanje konzorcijev - Predvideni tudi vodeni obiski TRST - Na svetovnem spletu je od včeraj nov portal, katerega namen je promocija Krasa in njegovih značilnosti, še zlasti pa njegovih tipičnih pridelkov oz. proizvodov. Spletna stran www.carso-web.com v štirih jezikih - slovenščini, italijanščini, nemščini in angleščini - ponuja obiskovalcu vrsto informacij o italijanskem Krasu in ga z ustreznimi informacijami napoti v turistične kmetije ter nudi podatke o osmicah in tipičnih pridelkih, od vina do sira, olja in meda. Spletno stran z naslovom Kras -Vzljubimo barve in okuse je izdelala Fundacija CRTrieste v okviru projekta Gemina - Poti podeželskega Krasa. Ta je nastal že leta 2001 in je bil že takrat njegov namen po eni strani podpirati razvoj turizma, po drugi spodbujati promocijo kraških pridelkov oz. gospodarski razvoj ozemlja. V ta namen so že obnovili nekatere podeželske poti in steze, ki na okrog 8,5 km dolgi progi pelje od Mavhinj do Prečnika, Šempolaja, Praprota in Zidaričeve pejce (it. Grotta azzurra). To nudi možnost odkrivanja Krasa po nekdanjih stezah in klancih, ki peljejo skozi kraško gmajno prek gozdov, vinogradov in oljčnih nasadov. Fundacija si v sodelovanju s Pokrajino Trst prizadeva za ureditev poti še do Zgonika. Projekt Gemina so zdaj obogatili s portalom, ki bo s turističnega vidika še ovrednotil lokalne proizvajalce. Spletno stran so predstavili včeraj na sedežu fundacije podpredsednik njenega upravnega sveta Renzo Piccini, podpredsednik Pokrajine Trst in pristojni pokrajinski odbornik Walter Godina, generalni direktor deželne turistične agencije Turismo Fvg Andrea Di Giovanni in Manuela Monta-gnari v imenu tržaške univerze. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki konzorcijev za ovrednotenje in zaščito tipičnih kraških pridelkov, in sicer vina Kras Andrej Bole, Moisir Dario Zidarich in čebelarjev Aleksander Podobnik, ki je govoril Spletno stran in vodene obiske so predstavili včeraj na sedežu Fundacije CRTrieste v imenu vseh, ter Guerrino Lanci v imenu tržaške Trgovinske zbornice. Kot so namreč večkrat poudarili, zaznamuje pobudo sodelovanje oz. delovanje v sinergiji več institucij. Za dodaten prispevek k promociji je v tem smislu poskrbel Turismo FVG, ki bo med aprilom in oktobrom priredil 12 vodenih obiskov turističnih kme- tij oz. kraških proizvajalcev. Prvi bo v soboto, 18. aprila. Vodeni obiski bodo le v italijanščini ali v angleščini in jih bodo prirejali z manjšim avtobusom (16 mest), ki ga je dala na razpolago fundacija. Cena je 10 evrov, brezplačno s kartico FVG Card in za otroke do 12. leta starosti. A.G. prehrana Škodljivi akrilamid je v čipsu LJUBLJANA - Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) v testu 12 živil ugotavlja, da največ akrilamida - ta je rakotvoren - vsebuje čips. Vsebnost akrila-mida so sicer preverjali tudi v krompirčku (zamrznjenem in nato ocvrtem doma ter v restavraciji), kruhu, kroke-tih, slanem trajnem pecivu in domačih keksih, so povedali danes v Ljubljani. Največ akrilamida je vseboval Merca-torjev čips (1600 mikrogramov na kilogram; varen dnevni vnos je sicer sto mikrogramov na kilogram), sledita Sparov (790 mikrogramov) in Tušev (630 mikrogramov), je na novinarski konferenci povedala strokovnjakinja za prehrano pri ZPS Marjana Peter-man. V Kraševem slanem trajnem pecivu Vic sticks ga je bilo 170 mikro-gramov, Hokusovi zmrznjeni krompirjevi kroketi so ga vsebovali 61 mikro-gramov (med cvrtjem se je povečala na 83 mikrogramov), domači piškoti iz Dolenjske pekarne pa so ga vsebovali 66 mikrogramov. bazovica - Že od nekdaj vas številnih gostiln Restavracija pri športnem centru Zarje in nova upravitelja Grgičeve gostilne Ob odprtju restavracije v športnem centru Zarje kroma Milan Calzi in Ondina Tencich, nova upravitelja Grgičeve gostilne Bazovica je že od nekdaj znana kot vas številnih gostiln. Pred kratkim so v tej vzhodno-kraški vasi odprli še dva gostinska obrata. V središču vasi, na Grudnovi ulici ali »n' Korše« kot glavno cesto imenujejo Bazovci, upravljata Grgičevo gostilno Milan Calzi in njegova žena Ondina Tencich. Milana in On-dino lahko obiščete vsak dan in sicer od 9. do 14.30 in popoldne od 17. do 22. ure. Dan počitka je ob sredah. Milan, ki je bil še do pred kratkim športni vodja balinarske ekipe Gaje, vam ponuja domačo kuhinjo, nekaj posebnih specialitet in kmalu bo imel na krožnikih tudi ribe. V športnem centru Zarje, vedno v Bazovici (na cesti proti Pesku), pa upravlja nov gostinski obrat Darko Tambolas, Slavonec po rodu, dolgo let pa je živel na Reki. Darko kroma je v Bazovici dobro poznan, saj že nekaj časa upravlja gostilno Na vagi. Odslej bo hrvaški gostilničar deloval na dveh frontah. V športnem centru Zarje (obiščete ga lahko od 10. dalje) nudi tako mesne kot ribje jedi (rezervacija je dobrodošla). Restavracija ob travnatem nogometnem igrišču, kjer ni težav s parkiriščem, je zaprta ob ponedeljkih. (jng) EVRO 1,3273 $ +0,32 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. aprila 2009 evro (povprečni tečaj) valute 9.4. 8.4. ameriški dolar 1,3273 1,3231 japonski jen 133,05 90717 132,37 9,0446 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 44,5043 66 3450 44,6317 66,4060 II lUlJjKa 1 UUljcl danska krona hntsn^U'! ti mt 7,4504 0,90440 7,4509 0,89935 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nAnc^ KrAna 10,8590 8 7930 10,8975 8,8960 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 26,510 1,5260 26,593 15170 jviv.aiji\i Malih. estonska krona m^HTarcki TArint 15,6466 289,85 15,6466 296,88 1 1 la.Ht>Liriki iH\l 11 i ■' a ■ ■ i-.-.ll :-.li Li Levo Claudio Magris, spodaj pa naslovnice njegovih »slovenskih« knjig nji dan. To pa ni Horacijev carpe diem, temveč zahteva, naj ne žrtvujemo sedanjosti. Moramo biti kot otroci: ko se igrajo, se resnično igrajo, ne da bi hoteli kaj drugega. Jasno, potem je tudi radovednost do prihodnosti. Pa tudi v tem primeru je neka ambivalentnost. Včasih je želja po poznavanju prihodnosti dramatična nujnost. Če le pomislimo na obdobje druge svetovne vojne, jasno da so ljudje hoteli vedeti, kako se bo končalo. Tu je seveda beseda radovednost neustrezna, saj bi bila prava katastrofa, ko bi drugo svetovno vojno izgubili. Radovednost v odnosu do prihodnosti najbrž ni bila nikoli tako živa kakor danes. Pomislimo le na vse možne spremembe, ki se bodo zgodile, na možnost, da klonirajo neandertalca. Takšna predvidevanja ustvarjajo v ljudeh tudi strahove, bojazni, in zato je povsem naravno, da si hočemo predstavljati, kakšen bo jutrišnji dan. Svojih pričakovanj pa ne bi označil za ra- njost. Vsekakor ne v običajnem pomenu, da obstaja le sedanjost, ker preteklosti ni več in prihodnosti še ni, ampak ker vsaka stvar zaživi v trenutku, ko nanjo pomisliš. Vse časovne razsežnosti so razgrnjene pred nami, tako kot leta drevesa v obročih na prečnem prerezu stoletnega debla. Pravimo, da je Shakespeare pesnik, ker je vse, kar ima neko vrednost, vedno navzoče - torej ne trdimo, da je bil pesnik, kakor da bi sedaj več ne bil. V tem smislu imam izrazit občutek, da je vse v sedanjosti. Tudi prihodnost. Prihodnost je sedanjost, ki bo nastopila, hkrati pa je prihodnost tudi sedanjost, ki se razpira bodočemu, ga anticipira, ne da bi ga uničila. Moni Ovadia je pred dvema letoma v Gorici na nekem simpoziju govoril o dveh tipologijah prihodnosti. Ena je prihodnost upanja, se pravi biblična, mesi-janska, revolucionarna prihodnost; druga je banalna prihodnost, ki skuša stalno nekaj opraviti, da bi opravila še nekaj drugega, kot predavatelj, ki med konferenco že ureja zapise za jutrišnje predavanje. Tako uničujemo prihodnost in je nikdar ne za-živimo. Če pa je vse v sedanjosti, lahko postane ta neprenehna sedanjost tudi dramatična, ker ne dovoli preteklosti, da bi minila. Mislim na Trst, pa ne samo na to mesto, ki ne zna pozabiti na svojo preteklost in svoje rane. Drži. Včasih je nujno, da se znebimo nekega preteklega doživetja, da ga takore-koč pustimo za sabo. V čudovitem dialogu Ibsenova Rebeka v delu Romsersholm pravi: »Pusti svojo bolečino za sabo, odvr-ži jo, da boš prost«. Ko govorim o sedanjosti, mislim na navzočnost stvari, ki so vredne. V tem smislu sovraštvo in rane nimajo neke vrednosti na sebi. Kar moramo rešiti, ohraniti v sedanjosti, ni krivica, ki smo jo utrpeli (ali si mislimo, da smo jo utrpeli), da nam bi plačali odškodnino. Izbrisano žrtev je treba ohranjati v spominu, da živi z nami, pa vendar ne tako, da se bomo znašali nad vnuki tistih, ki so bili morebiti njeni krvniki. To pa je izredno zahtevno, težko je ohranjati spomin, ne da bi postal obsesivno spominjanje na doživete krivice. V tem smislu je bil Trst, pa tudi vsa Mittelevropa, prava katastrofa. Johannes Urzidil, v Pragi rojeni avstrijski pisatelj, je v svojem čudovitem Praškem triptihu zapisal, da se mu dozdeva, da ga čudoviti praški spomeniki stalno nagovarjajo: »Pomisli, kaj so delali katoličani, pomisli, kaj so delali protestanti«. In tako naprej, brez konca. Dobro, pa vendar je to Vaš osebni dosežek. Kako pa pomiriti, spraviti sprto, ranjeno mesto, ki na svoje rane ne more ali noče pozabiti? To je izredno zahtevna naloga. Sicer pa ne bi govoril o dosežku, ker ne gre za kako mojo osebno zaslugo. To dolgu-jem svojim staršem, pa tudi prija-1 teljem, načinu, s katerim so mi govorili o nacionalnih Tržaški pisatelj in esejist Claudio Magris praznuje danes sedemdeset let. Ob tem lepem življenjskem jubileju smo ga prosili za pogovor, ki se mu je rad odzval. Magris, ki že vrsto let priteguje ne samo evropsko, ampak tudi svetovno literarno javnost, prav gotovo ne potrebuje posebnih predstavitev, za uvod naj prikažemo le, kako so njegova dela v zadnjih letih vse bolj navzoča in priljubljena tudi med slovenskimi bralci. Svoj prvi esej Habsburški mit, ki ga že več kot štirideset let izdajajo in prevajajo v najrazličnejše jezike, in ki ga je za ZTT Ivana Placer prevedla v slovenščino, je Magris posvetil podonavski literaturi. Pozneje se je v svojih esejih lotil evropske in nasploh svetovne književnosti in med drugim objavil Lontano da dove (Daleč od kod) ter zbirke esejev L'anello di Clarisse (Klarisin prstan) in Utopia e disincanto (Utopija in od-čaranje) in pred nedavnim izdano Alfabeti (Abecede). Magris je večkrat izpostavil, da so njegova dela nastala tudi zato, da bi si prilastil svet, v katerem je zrasel, in njegovo zgodovino. Iz te želje je prav gotovo nastala knjiga, ki jo je napisal v sodelovanju z zgodovinarjem Angelom Ara, Trst, obmejna identiteta. Za slovenski prevod je poskrbela Marija Cenda, knjiga pa je izšla pri ljubljanski Študentski založbi. Motivika, ki jo razvija v svojih esejih, se kaže tudi v njegovih leposlovnih delih. V njegovo zapisovanje so ujete usode ljudi, ki hrepenijo po tihem in skrivnem življenju, kakršno je življenje živali ali predmetov, brez misli, čustev, strasti, in zato brez bolečine. Sem spadajo njegovi drami Stadelmann in La mostra (Razstava), roman Un altro mare (Drugo morje), pripoved El Conde, ki je tudi izšla v slovenščini pri ZTT. V slovenščini imamo še Magrisov sloviti potopis Donava, ki ga je za Cankarjevo založbo prevedel Vasja Bratina. V zadnjih letih pa izhajajo slovenski prevodi Magrisovih del pri Slovenski matici: Mikrokozmosi v prevodu Vasje Bratine in Rade Lečič; ljubezenki monolog Saj razumete, ki ga je prevedla Veronika Brecelj in ki za Slovensko matico prevaja še zadnji Magrisov roman Alla cieca (Na slepo). Naj še povemo, da je za svoje delo Magris prejel vrsto častnih promocij, uglednih nagrad in visokih priznanj, kot so: Premio Strega (1997), špansko nagrado princa Asturije (2004) in avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo za leto 2005. S svojimi članki se pojavlja v raznih italijanskih časnikih, kot na primer Il Piccolo in Corriere della Sera. Je član mnogih italijanskih in tujih akademij, častni gost in profesor na evropskih in ameriških univerzah. V obdobju 1994-1996 je bil senator italijanske republike. se v šoli učili o ameriški secesij-ski vojni. No, potem pa sem praznoval svoj rojstni dan vedno 10. aprila. Če so Vam datumi delali preglavice, je tudi čas nasploh v vašem razmišljanju zagoneten. Namreč, gre za nekakšno dvojnost. Po eni strani občudujete habsburške dediče oziroma tiste avstrijske pisatelje, ki so znali živeti brez prihodnosti. Po drugi pa je v Vašem pojmovanju potovanja kot nenehne napovedi nečesa, kar ima priti, za-popadena radovednost do prihodnosti. Seveda, vendar glede prvega ne gre za občudovanje, v smislu, da bi si rekel, poglej, kako lepo so znali živeti, ampak za prepoznanje zgodovinsko-eksistencialne resnice, ki je kazala na zelo težko in žalostno stanje. Bila je to neka nujnost: ti pisatelji so bili prisiljeni živeti brez prihodnosti, saj je propadal svet, v katerem so zrasli. Pa ne samo, obstaja še neka razlika med tem zgodovinskim umevanjem, ki je negativno, in držo pisatelja Michelstaedterja, po kateri moramo živeti vsak dan resnično, kakor bi bil naš zad- ni, ki še ni povsem presegla meje med patriotizmom in nacionalizmom, in ima nekako nerazrešen odnos do slovanskega ži-vlja. No, ta oseba je pred nedavnim prebrala italijanski prevod knjige Borisa Pahorja Qui e proibito parlare (Parnik trobi nji), in ne morem reči, da mu je ravno odprla oči, prav gotovo pa je pri njem odigrala pomembno vlogo. Bila je kot nekakšno seme, ki ga je nekoliko spremenilo, in če bi bilo še drugih sto semen, ne mislim samo takih lepih, dobrih knjig, ampak semena so lahko tudi besede, drže, stiki, bi bila sprememba še globlja. Mislim, da je to treba podpirati brez ideoloških namenov: nima smisla ustanavljati skupine, ki naj skrbijo za spravo; zavzemati pa se moramo za inteligentno politiko, ki zna reševati stvari, ne da bi se z njimi neposredno spopadala. Verjamem torej, da so spremembe možne, potekajo pa zlagoma, zlasti tako, da se izogibamo situacijam, ki bi lahko spet izostrile napetosti. In to mora opraviti politika, tako da sledi etiki prepričanja in etiki odgovornosti. V Nemčiji so Kohla večkrat kritizirali, ker se ni udeleževal manifestacij ali drugih prireditev, je pa dosegel, da ni bilo v nemškem parlamentu niti enega samega predstavnika kake neonacistične stranke. Sam sem ga občudoval, ker menim, da je bolj ustrezna taka politika, kot pa prirejanje tudi povsem plemenitih manifestacij, ki izzovejo naslednji dan hude spopade. Jasno da ne smemo pretiravati z etiko odgovornosti in dopuščati čisto vse. Že baročni politiki so učili, da moraš uskladiti previdnost in neposredni pogum. Ja, so trenutki, ko je treba nastopati naravnost, pogumno, kot je nemški kancler Willy Brandt, ko je obiskal varšavki geto, pokleknil pred spomenikom junakov in sklonil gla- dovednost, ampak rekel bi, da gre za občutek zgodovine kot zgodovine odrešenja. Verujem v Blochovo »načelo upanja«, po katerem teži svet za dobrim. Odrešenje pa ne sme zadevati samo prihodnosti, zajeti mora tudi preteklost, vse žrtve preteklosti, sicer ni pravo odrešenje. V teh primerih rad citiram Pasolinija, ki pravi, da moramo biti kot zadnje straže, ki se ustavljajo, da bi pobirale umirajoče, da bi stregle ranjenim in jih prepeljale na varno. Če pa je zgodovina resnično zgodovina odrešenja, tega ne vem. Na misel mi prihaja Vaš roman Alla cieca (Na slepo), kjer se pretakajo različne časovne razsežnosti, se pa v izpovedi prvoosebnega pripovedovalca stekajo v nenehno sedanjost. Drži, to pa zato, ker verujem v seda- konfliktih in tudi o izredno bolečih in trdih trenutkih naše zgodovine. Vsekakor pa mislim, da je pomiritev mogoče doseči, vendar zlagoma, indirekt-no. Neki moj znanec, res dobra oseba, je zrasel v italijanski družini, ne ravno fašistični, niti nacionalistični, pa vendar v druži- ratura pomembno vlogo in ni res, kar pravijo nekateri pisatelji, da se vsak roman rodi in umre s tistim, ki ga napiše. Ne, to ne drži. Literatura odigrava nedvomno pomembno vlogo, vendar je ta vloga, po mojem, indirektna. Primer, ki sem ga navedel, se mi zdi zanimiv, ker ni nekaj izrednega, ampak primer neke minimalne, če ne ravno spreobrnitve, vsaj izboljšave. Ob Vašem pomembnem jubileju Vam želim vse najboljše in da bi napisali še veliko knjig, tudi bolj enostavnih od romana Alla cieca. Potem ne bo tako, ker je nebuloza, ki jo imam v glavi, še bolj zapletena. Ali nam lahko kaj razkrijete? Ne, ker še sam ne vem, kaj bo iz tega. Ampak, spočetka je zmeraj tako, da pisatelj ne ve ... Zmeraj, zmeraj. Še zlasti v fazi načrtovanja, ko lahko postane to, kar smo mislili, da bo osrednji del, le neka stranska ali okvirna zgodba. Ne morem govoriti, ker bi bilo povsem zmedeno, saj je, kot bi vprašali dva, ki se zaljubljeno sprehajata, ali se bosta poročila. Zagotovo ne bi vedela, kaj naj odgovorita. Ne gre za kake skrivnosti, res ne. Sem v fazi, ko še raziskujem, iščem dokumente, potem bo nastopila predelava z raznimi osnutki, shemami, risbami, z vsem, kar na koncu vržem v smeti. Zdaj sledim zgodbi neke črnke, ki so jo zasužnjili Španci in ki je bila nedvomno genialna ženska, saj se je v 16. stoletju naučila brati, in je bila potem za družabnico pri neki plemiški družini. Ko se je ta družina odpravila na karibsko otočje, so jo vzeli s sabo, a tam so jo ugrabili in postala je žena nekega karibskega poglavarja. Res izredna ženska, ki je pustila tudi neko svoje pričevanje. No, pa bo spet poklon ženski in ženskosti, kot v Saj razumete, kjer ste ustvarili nov ženski mit, novo Evridiko. No ženski sem se poklonil še najbolj v delu La mostra (Razstava), pa tudi v romanu Alla cieca. Nedvomno. Za zaključek: kaj pa si sami želite, kaj si voščite? Zelo težko odgovorim. Ne mislim na pisanje, to vsekakor ni v ospredju. Želim si, da bi živel bolj osmišljeno, da bi rešil še kaka protislovja. No, priznam, da se zdaj bolje počutim kot nekdaj. Nisem tako srečen, kot nekoč, vem pa, da sem privilegiran, da mi je življenje veliko dalo. Z nepopolnostjo znam živeti na zrelejši način. Pa vendar so taka vprašanja nemogoča, kajti dogaja se mi, kot da bi na Vaše vprašanje čutil, kaj si želim, potem pa nenadoma ne znam tega zapopasti. Vsekakor več miru, več časa za razmišljanje, refleksijo ... Pogovarjala se je Veronika Brecelj / SVET Petek, 10. aprila 2009 1 3 češka - Vladi bo predsedoval dosedanji direktor statističnega urada Klaus imenoval Jana Fischerja za premiera do oktobrskih volitev 9. maja naj bi prevzel vodstvo vlade in predsedovanje Evropski uniji PRAGA - Češki predsednik Vaclav Klaus, katerega država trenutno predseduje Evropski uniji, je ekonomista Jana Fischerja včeraj imenoval za novega premiera. Nestrankarski Fischer, dosedanji vodja češkega statističnega urada, bo na položaju premiera zamenjal Mireka Topolaneka, potem ko je češki parlament Topolanekovi desnosre-dinski vladi 24. marca izglasoval nezaupnico. V skladu z dogovorom med glavnimi češkimi strankami bo Fischer vodil prehodno vlado do predčasnih volitev 9. in 10. oktobra, prevzel pa bo tudi predsedovanje Češke EU, ki se izteče konec junija. "Zavedam se, da situacija ni lahka, a prepričan sem, da boste svojo vlogo dobro opravili, in sem vam pripravljen pri tem pomagati," je po slovesnem imenovanju novemu premieru dejal Klaus. Kot je napovedal Fischer, je njegova glavna naloga sestaviti ekipo, ki bo delovala. "To ne bo kabinet vizij, ampak kabinet trdega dela ... Ta kabinet bo moral častno izpolniti vse naloge, ki izvi- rajo iz predsedovanja EU. Poleg tega bo moral minimizirati vpliv gospodarske krize na češko prebivalstvo," je dejal Fischer. Kot je še pojasnil, nima nobenih nadaljnjih političnih ambicij in se namerava po predčasnih volitvah vrniti na položaj direktorja statističnega urada. 58-letni Fischer je sicer napovedal, da bo začel ministrsko ekipo sestavljati naslednji teden. V skladu s političnim dogovorom med glavnimi češkimi strankami - tremi strankami doslej vladajoče desnosredinske koalicije in glavno opozicijsko stranko socialdemokratov (ČSSD), ne pa tudi opozicijskimi komunisti (KSČM) - bo Topolanek, katerega kabinet je odstopil 26. marca, začasno vlado vodil do 8. maja, dan kasneje pa bo z delom uradno začela Fisc-herjeva ekipa. V skladu z dogovorom naj v novem kabinetu ne bi bilo nobenega člana sedanje vlade, sicer pa naj bi polovico ministrov predlagale desnosredinske stranke, polovico pa ČSSD. Ministri naj bi bili nestrankarski strokovnjaki. Stranke so, kljub tradicionalnim razhajanjem tokrat zares pohitele z dogovorom o rešitvi trenutne politične krize - tudi iz strahu, da bo evroskeptični Klaus izgubil potrpljenje in predlagal kabinet po lastni izbiri. S tem bi med drugim lažje blokiral proces ratifikacije Liz-bonske pogodbe, ki ji ostro nasprotuje, v češkem parlamentu. Spodnji dom češkega parlamenta je Lizbonsko pogodbo potrdil februarja, glasovanje v senatu pa bo predvidoma potekalo 6. ali 7. maja. Na koncu mora ratifikacijo podpisati še Klaus. Kot piše avstrijska tiskovna agencija APA, ima Češka od imenovanja Fischerja de facto dva premiera, saj je začasna Topolanekova vlada do imenovanja nove uradno še vedno na položaju. Poleg tega tudi ni jasno, kdo je trenutno predsedujoči EU, ali Klaus ali Fischer, čeprav češki mediji ugibajo, da je to Klaus. Na vprašanje novinarjev glede tega je Klaus včeraj odgovoril, da o tem še niso govorili. (STA) Jan Fischer Volilne operacije indonezija - Tretja največja demokracija Volitve minile mirno, incidenti le na Papui DŽAKARTA - Volitve v Indoneziji so včeraj minile večinoma mirno, le na Papui, najbolj vzhodni provinci države, je prišlo do incidentov, v katerih je bilo ubitih pet ljudi. Po prvih preštetih glasovih naj bi najbolje kazalo Demokratični stranki (PDI) indonezijskega predsednika Susila Bambanga Yudhoyona. Volišča so se zaprla že okoli 14.30 po lokalnem času (9.30 po srednjeevropskem), končni rezultati pa bodo znani šele čez več dni. Po nekaterih ocenah šele čez mesec dni. Po prvih preštetih glasovih vodi stranka PDI predsednika Yud-hoyona, ki ima trenutno 19,8 odstotka glasov podpore. Na drugem mestu je glavna opozicijska Demokratična stranka boja (PDI-P) nekdanje predsednice Megawati Sukarnoputri, ki ima 16 odstotkov glasov, tretja pa je stranka Golkar s 13,5 odstotka glasov. Toda za zdaj je preštetih le okoli 30 odstotkov oddanih glasov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Včerajšnje volitve v Indoneziji so sicer šele tretje po letu 1998, ko se je končala več kot tri desetletja trajajoča diktatura Suharta. Volivci so volili 560-članov nacionalnega parlamenta, 132 sedežev drugega doma parlamenta, hkrati pa so potekale še volitve zakonodajnih teles na lokalni ravni in ravni provinc. Včerajšnje parlamentarne volitve so za Indonezijo pomembne tudi zato, ker bodo v veliki meri določile potek precej pomembnejših predsedniških volitev, napovedanih za 8. julij. Stranka, ki bo prejela 25 odstotkov glasov ali v parlamentu zasedla petino sedežev, bo imela namreč pravico imenovati svojega kandidata za predsednika. Volitve so po poročanju tujih tiskovnih agencij večinoma minile mirno, ponekod pa naj bi volivci dobesedno preplavili volišča. Toda še pred začetkom volitev je na Papui prišlo do več oboroženih incidentov, v okviru katerih so separatistični uporniki na Papui napadli tudi eno od volišč. Oboroženi so bili z loki in puščicami, pa tudi zažigalnimi bombami. Policija je na njihov napad odgovorila z ognjem, pri tem pa je bil ubit eden izmed napadalcev. Uporniki so sicer pred tem v še dveh napadih ubili še štiri ljudi, najmanj trije pa so bili ranjeni, še poroča dpa. (STA) moldavija - EU skuša miriti Rusija pozvala Romunijo k spoštovanju suverenosti MOSKVA - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je včeraj pozval Evropsko unijo in Romunijo, naj ukrepata in zagotovita, da proromunski slogani in zastave ne bodo ogrožali suverenosti Moldavije. Kot je dejal, so romunske zastave, ki so jih v torkovih nasilnih protestih v Kišinjovu uporabili protestniki, dokaz, da je za tem ideja uničenja suverenosti Moldavije. "Upamo, da bosta EU in Romunija ukrepali, da zagotovita, da romunskih zastav in sloganov ne bodo več uporabljali kot pretveze za grožnjo moldavski suverenosti," je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo Ria Novosti še dejal Lavrov. Številni demonstranti so se na torkovih protestih v Kišijovu, ki so se sprevrgli v izgrede, vzklikali "Mi smo Romuni" in nosili romunske zastave. Nekaj romunskih zastav so celo izobesili na zgradbo moldavskega parlamenta, v katerega so vdrli. Moldavski predsednik Vladimir Voronin je odgovornost za izgrede med torkovimi prote- sti v Kišinjovu v sredo pripisal sosednji Romuniji. Voronin je ob tem napovedal poostritev nadzora na meji z Romunijo in ponovno uvedbo vizumov za romunske državljane. Poleg tega je romunskega veleposlanika v Moldaviji razglasil za nezaželeno osebo in odredil, da mora v 24 urah zapustiti državo. Romunsko zunanje ministrstvo je Voroninove obtožbe o vpletenosti v proteste zavrnilo in jih označilo za pro-vokacijo. Evropska unija pa je včeraj pozvala Moldavijo, naj ponovno vzpostavi normalne odnose z Romunijo. "Razumemo zapletenost moldavsko-romunskih odnosov in pozivamo mol-davsko vlado, naj z Romunijo ponovno vzpostavi normalne odnose," je v skupnem sporočilu zapisal trio predsedujočih držav, ki ga sestavljajo Češka, Francija in Švedska. Ob tem so oblasti v Kišinjovu še pozvali k spoštovanju vseh ustavnih pravic, vse strani pa, naj se odpovejo nasilju. (STA) Kim Jong Il ostaja trdno na oblasti v Severni Koreji PJONGJANG - Vrhovna ljudska skupščina v Severni Koreji je predsednika države Kim Jong Ila včeraj vnovič potrdila na položaju predsednika nacionalne obrambne komisije, ki je najvišji organ v tej komunistični državi. Po poročanju severnokorejske tiskovne agencije KCNA gre "za izraz podpore in zaupanja celotne vojske in ljudstva". Ponovna izvolitev Kima je bila sicer le formalnost in je bila pričakovana, čeprav je severnokorejski voditelj zelo šibkega zdravja. Je pa medtem v medijih završalo, saj je državna televizija pokazala tudi posnetke Kimovega nastopa v skupščini. To je njegov prvi nastop v javnosti, potem ko naj bi ga lani avgusta zadela kap. Kim na posnetku pride v prostore skupščine, kjer ga zbrani pozdravijo s stoječimi ovacijami. Je tudi vidno shujšan. 67-letni Kim Severno Korejo s trdo roko vodi od leta 1997. Je tudi vodja delavske stranke, edine severnokorejske stranke in vrhovni poveljnik severnokorejske vojske. Na Kitajskem usmrtili Ujgura zaradi terorističnega napada PEKING - Na Kitajskem so včeraj usmrtili dva Ujgura, ki naj bi v provinci Xinjiang na severozahodu Kitajske avgusta 2008 zagrešila teroristični napad, v katerem je bilo ubitih 17 ljudi, 15 pa jih je bilo ranjenih. Sodišče v Kasghar-ju je 33-letnega Abdurahmana Azata in 28-letnega Kurbanjana Hemita zaradi napada obsodilo na smrt decembra lani. Dvojica naj bi po navedbah kitajskega vrhovnega sodišča izvedla "teroristični napad z namenom sabotirati olimpijske igre". Poleg tega naj bi bila spoznana tudi za kriva nezakonite izdelave orožja, streliva in eksploziva. Med napadom, ki se je štiri dni pred začetkom olimpijskih iger zgodil v mestu Kashgar, sta obsojenca s tovornjakom zapeljala v skupino 70 policistov in jih nato napadla z doma narejenimi bombami in noži. ■ f^i ••• v* v* V Gruziji množični protesti proti Sakašviliju TBILISI - Na ulice gruzijske prestolnice se je včeraj odpravilo več deset tisoč protivladnih protestnikov, ki zahtevajo odstop predsednika države Mihaila Sakašvilija. Očitajo mu vodenje avtoritarne politike in zatrjujejo, da bodo s protesti nadaljevali, dokler ne odstopi. Do zgodnjega popoldneva se je pred stavbo parlamenta v Tbilisiju zbralo najmanj 50.000 ljudi, ki so mahali z opozicijskimi zastavami in vzklikali slogane, kot je "Odstopi!". Opozicijski voditelji ob tem obljubljajo, da bodo na ulice pritegnili najmanj 100.000 ljudi in s protesti nadaljevali, dokler Sakašvili ne odstopi s položaja predsednika in razpiše predčasnih volitev. (STA) iran - Napovedal je pripravljenost na pogovore z ZDA, »ob spoštovanju enakopravnosti« Predsednik Ahmadinedžad slovesno odprl prvi obrat za pridobivanje jedrskega goriva TEHERAN - Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je včeraj, ko so v Iranu praznovali nacionalni jedrski dan, v Isfahanu slovesno odprl prvi obrat za pridobivanje jedrskega goriva, kar naj bi bil pomemben mejnik v razvoju iranskega jedrskega programa. Ahmadined-žad je obenem napovedal pripravljenost na pogovore z ZDA, a le če bodo ob tem spoštovane pravice Irana. Po poročanju iranske tiskovne agencije Mehr, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP, lahko obrat v Is-fahanu proizvede deset ton jedrskega goriva letno za 40-megavatni jedrski reaktor na težko vodo v Araku - ta naj bi bil dokončan še letos ali pa prihodnje leto -ter 30 ton goriva za reaktorje na lahko vodo, kot je jedrska elektrarna v Bušerju. Kot pojasnjuje ameriška tiskovna agencija AP, je postopek pridobivanja goriva za reaktor na težko vodo - gre za proizvodnjo kroglic uranovega oksida -povsem drugačen od procesa bogatenja urana, s katerim se lahko pridobiva tako jedrsko gorivo za reaktorje na lahko vo- do kot tudi cepljivo jedro atomske bombe. Zahod se boji, da bi lahko Teheran izrabljeno jedrsko gorivo iz reaktorja v Araku ponovno predelal in tako pridobil plutonij, ki bi ga nato uporabil za izdelavo jedrske bojne glave. Vendar pa, kot piše AP, predstavlja iranski program bogatenja urana trenutno veliko večjo grožnjo v smislu izdelave jedrskega orožja kot reaktor na težko vodo, saj je veliko bolj razvit. Ahmadinedžad naj bi sicer ob včerajšnjem nacionalnem jedrskem dnevu obiskal tudi obrat za bogatenje urana v Natancu, nedaleč od Isfahana, kjer po novem - kot je oznanil vodja iranske jedrske agencije Golam Reza Agazadeh -deluje 7000 centrifug, 1000 več kot doslej. Sam Ahmadinedžad pa se je pohvalil, da lahko Iran poleg pridobivanja jedrskega goriva predstavi še en pomemben dosežek: testiranje dveh novih vrst centrifug v Natancu, katerih zmogljivost za bogatenje urana je veliko več- Mahmud Ahmadinedžad ansa ja od zmogljivosti obstoječih centrifug. Včerajšnje odprtje v Isfahanu po pi- sanju AFP dokazuje, da Iran sedaj obvladuje celotni jedrski ciklus, AP pa ob tem spominja, da prihaja do tega pomembnega mejnika le dan po tem, ko so ZDA napovedale sodelovanje na neposrednih pogovorih z Iranom o njegovem jedrskem programu. Gre za pomemben odmik od dosedanje politike ZDA, na katerega se je Ahmadinedžad včeraj odzval z besedami, da je pripravljen na pogovore z ZDA in drugimi državami, a le če bodo ti utemeljeni na "enakosti, pravičnosti in spoštovanju pravic Irana". Kot je spomnil, so pogajanja v preteklosti propadla zaradi zahtev Zahoda, da Iran opusti jedrski program. Ob tem je ponovil, da je Iran miroljubna država, ki pa ne bo odstopala od svojih jedrskih pravic, saj je vedno spoštovala tako sporazum o neširjenju jedrskega orožja (NPT) kot tudi pravila Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Pozdravil je tudi nedaven poziv ameriškega predsednika Baracka Obama k svetu brez jedrskega orožja. (STA) 1 4 Petek, 10. aprila 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu Zelena luč za ureditev šestih novih parkirišč Začetek del morda že konec letošnjega leta - Preko sto novih parkirnih mest DEMOKRATSKA STRANKA Debora Serracchiani prihaja tudi v Gorico »Vzhajajoča zvezda« Demokratske stranke Debora Serracchiani prihaja v Gorico. 39-letna odvetnica in tajnica videmskega krožka stranke, ki si je 21. marca s svojim bojevitim nagovorom na državni skupščini v Rimu priborila kandidaturo na evropskih volitvah, bo v četrtek, 16. aprila, spregovorila v goriškem Kulturnem domu. »Povabili smo jo v Gorico, ker smo se z njenimi besedami povsem istovetili. Soglašamo predvsem s tem, da mora biti DS složna in da mora izražati jasne predloge, ki odgovarjajo na potrebe ljudi,« je povedal goriški tajnik DS Giuseppe Cingolani. Srečanja, ki se bo začelo ob 18. uri, se bo udeležil tudi poslanec Alessandro Maran. Novo parkirišče bodo zgradili tudi v ulici Abetti bumbaca Goriški občinski odbor je med včerajšnjim zasedanjem dal zeleno luč za ureditev šestih novih in krvavo potrebnih parkirišč v Štandrežu. Na predlog župana Et-toreja Romolija so namreč odobrili preliminarni načrt, ki ga je izdelala naveza med podjetjem Tecnoprogetti in tehničnim studiom inženirja Bruna Crocettija. Gradbeni poseg je vreden 650.000 evrov, za njegovo finančno kritje pa je dežela zagotovila goriški občini dvajsetletni prispevek 45.500 evrov letno. Med včerajšnjo predstavitvijo sklepa ostalim odbornikom je župan med drugim povedal, da je 28. januarja štandreški rajonski svet soglasno izrazil pozitivno mnenje projektu, medtem ko so ga mestni redarji vzeli v pretres 12. marca in ugotovili, da ustreza določilom prometnega zakonika. Dokumentacijo mora občina pred koncem meseca posredovati pokrajinski direkciji za javna dela, zatem pa bo sledila izdelava definitivnega in izvršnega načrta. Če ne bo birokratskih zapletov, bi se gradnja novih parkirišč lahko začela že pred koncem letošnjega leta, drugače pa v začetku prihodnjega, so pojasnili na občini. Nova parkirišča, ki jih bodo uredili predvsem v bližini novogradenj in kjer bo skupno preko sto parkirnih mest, bodo v ulicah Abetti, Trivigiano, Natisone, Ta-gliamento in Monte Festa ter ob vaškem pokopališču, kjer bodo lahko parkirali tudi avtobusi. Ob parkirnih mestih bodo poskrbeli tudi za razsvetljavo in nasaditev dreves, asfalt pa bo omogočal odtok odpadnih voda. Med drugim je v včerajšnjem sklepu predvideno, da bo 84.000 evrov šlo za razlastitev nekaterih parcel, na katerih bodo uresničili nova parkirna mesta; zemljišča v ulici Abetti, v ulici Trivigiano in ob vaškem pokopališču so namreč že v občinski lasti, ostala pa bo goriška občina odkupila po izteku razlastitvenega postopka. gorica - Predlagajo fiksne tarife za nekatere proge Taksisti se spet pritožujejo nad slovensko konkurenco Ob črpalkarjih se v Gorici nad slovensko konkurenco pritožujejo tudi taksisti. Za njihove težave so sicer ob ugodnejših cenah in večji fleksibilnosti čezmejnih kolegov krivi tudi nekateri Italijani, ki nudijo te storitve na črno, in tri goriške zadruge, ki razpolagajo z večjim številom avtomobilov in se pri določanju tarif ravnajo po drugačnih pravilih. O možnih rešitvah je včeraj tekla beseda na sedežu goriške občine, kjer se je podžupan Fabio Gentile sestal z goriškimi šoferji taksijev in predstavniki zveze Confartigianato. Vzrok za sestanek so bile javne izjave nekaterih taksistov, ki so bili kritični do odločitve občine Gorica, da razpiše natečaj za dodelitev dveh novih licenc za vožnjo avto taksija. »Očitke zavračam. Povišanje števila licenc za taksije s šest na osem je bila namreč določena v pravilniku, ki sta ga zveza obrtnikov in občinski urad za gospodarske dejavnosti podpisala že pred nekaj leti. Z izdajo novih licenc cilja občina tudi na to, da priskrbi vsaj en taksi za prizadete osebe, ki ga trenutno v Gorici nimamo. Ne nazadnje ne moremo zakrivati oči pred dejstvom, da mnogi občani opozarjajo na težko dosegljivost taksijev v našem mestu,« je podčrtal Gentile. Direktor zveze Confartigianato goriške pokrajine Bruno Gazzulli je izpostavil, da doživljajo goriški taksisti težke trenutke. »Problem so slovenska konkurenca, delo na črno in dejstvo, da imamo v Gorici tri prevozne zadruge, ki imajo skupno petnajst avto taksijev,« je povedal predstavnik zveze obrtnikov, taksisti pa so podčrtali: »Konkurenci ne uspemo kljubovati predvsem zaradi razlike v cenah. Za standardno vožnjo s taksijem plačajo potniki pri nas fiksno ceno 2,85 evra in dodatnih 80 centov oz. en euro na kilometer. Tarifa za vsak kilometer vožnje je odvisna od tega, če gre za mestni ali izvenmestni prevoz. Slovenski kolegi in uslužbenci zadrug pa sami določajo tarife,« trdijo goriški taksisti. Le-ti opozarjajo, da jim slovenski taksisti izmikajo posel tudi s tem, da potnike pobirajo na ozemlju goriške občine in jih vozijo v Novo Gorico. Njihovih storitev se na primer ob vikendih poslužuje rastoče število mladih, ki se bojijo posledic strogih zakonov v zvezi z vožnjo pod vplivom alkohola. Zato je Gazzulli predlagal, naj pride do srečanja med predstavniki taksistov z obeh strani meje, ki bi se lahko dogovorili o fiksnih cenah za nekatere proge. Taksiji pred goriško železniško postajo »Podčrtati je vsekakor treba, da se je občina Nova Gorica lani prilagodila našemu pravilniku o delovanju taksijev. Dogovor sem našel z načel-nico novogoriškega občinskega oddelka za gospodarstvo Tatjano Gregorčič, ki je v novogoriški pravilnik dala vključiti člen, ki tudi tamkajšnjim šoferjem taksijev prepoveduje, da pobirajo kliente čez mejo. Sile javnega reda so marsikateremu slovenskemu šoferju, ki so ga zasačili pri kršenju pravilnika, tudi izdale globo, ne moremo pa zahtevali, da bo policija vsak večer lovila taksiste,« je ocenil Gentile. Po Gazzullijevem mnenju bi bilo ob dogovoru s slovenskimi taksisti treba nujno iskati tudi sporazum s tremi goriškimi zadrugami, s katerimi so goriški taksisti v konkurenci. »Ob tem bomo za srečanje vprašali tudi goriško prefektinjo Mario Augusto Marrosu, da jo seznanimo s problematiko,« je zaključil predstavnik zveze Confartigia-nato. (Ale) bumbaca velika noc Čas obredja, tradicij, sprostitve in dobrot Z današnjim dnem stopa v živo velikonočni čas, ki ga na Goriškem spremlja lepo sončno vreme. Veselijo se ga predvsem turistično atraktivni in letoviščarski kraji, kjer pričakujejo naval ljudi. Iz Gradeža so sporočili, da so za prvi pomladni vikend že delno opremili osrednjo plažo, v nedeljo in na velikonočni ponedeljek - če jim vreme ne bo po-nagajalo - pa bodo ponujali brezplačno uporabo sončnih dežnikov, ležalnikov in druge opreme. Pričakujejo, da bo gradeško morje pritegnilo ljudi iz dežele, pa tudi tujce, zlasti Avstrijce in Nemce, ki so se v minulih dneh že množično pripeljali na s soncem obsijani in s hoteli nabiti otok. Turistični operaterji opažajo, da število tujcev ni upadlo, zadržujejo pa se manj dni. Šlo bo za neke vrste »po-kušnjo« nove letoviščarske sezone, ki se bo -kot veleva tradicija - uradno začela prvega maja. Praznovanje velike noči zaznamujejo tradicionalni verski obredi. Nanje se pripravljajo po vseh župnijah Goriške. Včeraj v jutranjem času je goriški nadškof Dino De Antoni daroval v stolni cerkvi krizmeno mašo, na kateri so duhovniki obnovili mašniško zaobljubo; med obredom so se tudi spomnili visokih jubilejev nekaterih goriških duhovnikov, med temi Ristitsa, Stefuzze in Ozbota, ki so dosegli 65 let duhovništva, Pleta in Pontela pa ob 60-letnici. Sinočnje obrede je v Gorici naznanjalo glasno zvonjenje. Danes bo nadškof vodil obred v stolni cerkvi ob 18. uri, ob 20.30 bo sledil križev pot po mestnem središču, s trga Sv. Antona na goriški grad; na njem bo sodelovala mladina. Danes ob 15. uri bo v slovenski duhovniji pri sv. Ivanu, v severni goriški četrti, križev pot za mlajše, ob 18. uri pa križev pot za mladino v Štmavru. Jutri bodo obredi velikonočne vigilije ob 20. uri pri sv. Ivanu v Gorici, ob 22. uri z nadškofom pa v stolnici. Vrhunec velikonočnega tridnevja bodo verniki doživljali v nedeljo pri vstajenjskih mašah. Tradicionalno slovensko slavje v Gorici bo z začetkom ob 6.30 v stolni cerkvi; ob 7.30 bo svoje voščilo prinesel nadškof. To je obenem čas velikonočnih dobrot in običajev s posebno simboliko. Po slovenskih krajih krasijo pirhe in pripravljajo velikonočne jedi, med prireditvami pa velja omeniti tekmovanje v »sekanju pirhov«. V frančiškanskem samostanu na Sveti Gori so že v nedeljo odprli razstavo pirhov, ki bo z jutrišnjim dnem in do 19. aprila na ogled vsak dan od 10. do 18. ure; včeraj popoldne so otroci barvali pirhe na Bukovju v Števerjanu. V Mir-nu napovedujejo t.i. cikanje pirhov, v Vipavski dolini in na Goriškem pa se bodo zvrstili tudi tradicionalni velikonočni pohodi. Turistično društvo Lokovec tako v ponedeljek prireja deveti pohod na Lašček, velikonočni pohod pa bo tudi na Malo goro. Ponedeljek bo v Ajdovščini popestril velikonočni koncert skupine Conard Jazz Band, ki se bo predstavila med krajšo turnejo po Evropi. pevma - Zaradi neprilagojene hitrosti Devetnajstletnika zapeljala s ceste v drog VKrminu pes povzročil trk avtomobila s tovornjakom Včeraj navsezgodaj je v Pevmi prišlo do prometne nesreče, ki ji je morebiti botrovala neprilagojena hitrost. Avtomobil je zavozil s ceste in silovito trčil v drog javne razsvetljave, devetnajstletnika, ki sta se v njem peljala, pa k sreči nista utrpela poškodb. Nesreča se je pripetila ob 6.25. Avtomobil znamke Alfa romeo, v katerem sta sedela 19-letni M.T. iz Gorice in njegov sovrstnik M.S., je peljal po ulici Bellave-duta z Oslavja proti Gorici. M.T., ki je sedel za volanom, je po ovinku v bližini pevmske cerkve izgubil nadzor nad vozilom in zavozil desno. Avtomobil je najprej trčil v cvetlična korita, nato pa še v drog javne razsvetljave, kjer je obstal. Po besedah goriške prometne policije, ki je posredovala na kraju, je materialna škoda precejšnja, mladeniča pa sta nepoškodovana. Prometna policija je včeraj dopoldne obravnavala tudi nesrečo v Krminu. Na deželni cesti št. 56 sta trčila avtomobil in tovornjak, ranjenih pa tudi v tem primeru ni bilo. Nesrečo je povzročil pes, ki je prečkal cesto. Da bi ga ne povozil, je voznik avtomobila vw passat pritisnil na zavore. Šoferju tovornjaka, ki je peljal za njim, ni uspelo pravočasno ustaviti vozila. Trčil je v zadnjo stran avtomobila, v nesreči pa se ni nihče izmed voznikov poškodoval. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 10. aprila 2009 15 gorica - Glasbena matica obeležuje svojo stoletnico Polni življenjskih sokov in umetniškega potenciala Na odru gojenci in profesorji - »Potrebno je še veliko truda in dela za utrjevanje podobe goriške šole« Nastopajoči in občinstvo v goriškem Kulturnem domu bumbaca »Čez celo leto ob glasbi uživamo,/ mali in veliki se zabavamo;/ naj naša pesem spremlja nas povsod/ in žalost naj prežene daleč proč.« Z verzi, ki sta jih napisali učenki šole, uglasbila pa odgovorna za jazz oddelek Andrejka Možina, je zbor učencev goriške Glasbene matice uvodoma pozdravil občinstvo na prireditvi ob stoletnici ustanove, ki je potekala v sredo v goriškem Kulturnem domu. Otroci iz goriške pokrajine so v zadnjih letih utrdili svoj prepoznaven slog pri oblikovanju bolj slovesnih šolskih prireditev. Jana Drasič je našla tudi tokrat način, da je aktivno združila večje število učencev vseh starosti na proslavi, katere vezna nit je bila predstavitev delovanja šole in predvsem njenih glavnih učnih predmetov. Koliko profesorjev poučuje na oddelkih za klavir, kitaro, flavto, violino, violončelo, tolkala, jazz glasbo, kje potekajo lekcije in kdo sestavlja učni kader na goriški Glasbeni matici, so bile informacije, s katerimi so sami učenci povezovali glasbene točke, ob napovedih skladb, ki so bile zaupane najmlajšim. Solistično in v komornih zasedbah so igrali učenci, ki imajo za seboj nekoliko večjo izkušnjo, nekateri pa so spremljali petje zbora najmlajših in začetnikov. Vsak je imel svojo vlogo in je lahko plodno sodeloval z drugimi, kar je ustvarilo prijeten vtis neprisiljenega poklona z mladostnim predznakom. Zborček je pred predstavitvijo vsakega glasbila zapel pesmico s solističnim vložkom, ki jo je po znanih ali izvirnih motivih priredila Jana Drasič, nakar so učenci posameznih oddelkov s profesorji stopili na oder in spremljali nastope nekaterih solistov. Reprezentanca pianistov je bila seveda najbolj številna. Solo in kot spremljevalci so nastopili Ivan Antonutti, Tarin Ferletič, Samuele Ferletti, Demetra Jarc, Mateja Jarc, Lara Lakovič, Ivana Nanut, Anna Saggin, Elisa Terrana, Cristian Visintin in Giacomo Zotti. Mlada Ivan in Demetra sta se nepričakovano izkazala tudi kot avtorja skladb, saj sta oba predstavila sad lastne ustvarjalnosti in sicer skladbi Mravlje za klavir, violončelo in dve flavti ter Skoki po klavirju za klavir in ksilofone. Flavte so zaigrale tako solo kot v kvartetu z izvedbami Federice de Lorenzo, Ivane Gerin, Valentine Nanut, Erice Ocretti in Štefanije Šuc. Oddelek za kitaro je doživel znatno povečanje števila vpisov, a je še prezgodaj, da bi začetniki lahko dovolj solidno obvladali skladbe za javni nastop, zato je vse svoje mlajše kolege zastopala Sara De-vetak. »Kdor harmoniko igra, ta veliko dela ima,« je spodbudno zapel zborček, ko je uvedel v nastop Silvie Lepore, predstavnice oddelka za harmoniko. Člani jazz tria, ki so povezani s specifičnim oddelkom šole, so sodelovali pri uvodni pesmi, a tudi v podporo samozavestnim pevcem, ki so nastopili v zadnjem delu programa: Marta Donnini, Alberto Loro in Tina Renar. Za konec je ponovno stopil na oder zbor učencev, ki je v veselem tonu zapel Kekčevo pesem. Drašičeva je pred zaključkom podala učencem nasvet, naj se zavedajo svojih, različnih sposobnosti in razumejo pomen sodelovanja, saj tudi v glasbi ne more biti vsak protagonist. Obenem je izrazila voščilo, da bi vsi ostali pri svojem delu tako skromni in iskreni. Pred mikrofon je stopila tudi predsednica Glasbene matice Nataša Paulin, ki gleda na Glasbeno matico kot na mladostno ustanovo, polno življenjskih sokov in umetniškega potenciala. Danes je šola prisotna od Milj do Trbiža in povsod zbližuje narode in kulture, vedno s poudarkom na slovenski ustvarjalnosti. Kot je povedala predsednica, je potrebno še veliko truda in dela za utrjevanje podobe goriške šole, stoletnica ustanove pa je lahko začetek novih poti, ki se vijejo v neskončnost. (ROP) gorica - Nogometni trener na obisku v Kulturnem domu Edi Reja izpolnil obljubo Njemu v čast bodo v sodelovanju s Conijem priredili javno srečanje - Gosta sta sprejela Komel in Tomasetig Reja med Komelom in Tomazetičem bumbaca Minilo je deset let, od kar je Edi Reja zagotovil vodstvu goriškega Kulturnega doma, da bo prišel na uraden obisk. Obljubo je priznani goriški nogometni trener, ki je takrat vodil ekipo Pro Gori-zia, izpolnil včeraj, ko se je v slovenskem kulturnem hramu srečal z ravnateljem Igorjem Komelom in tajnikom goriškega ZSŠDI-ja Igorjem Tomasetigom. Že na podlagi uvodnih pozdravov je bilo razumeti, da ne gre za uradno, protokolarno srečanje, ampak za pristno in toplo prijateljsko snidenje. Reja si je najprej podrobneje ogledal vse domove prostore, od male in velike dvorane do telovadnice, nato pa se je dalj časa zaustavil pred Sokolskim praporom iz leta 1904, ki ga hranijo v zgornjem do-movem foyerju. Priznanega trenerja iz Ločnika, ki je po rodu zamejski Slovenec, je ljubezen do nogo- meta odpeljala v Neapelj pod Vezuvom, kjer je dodatno kronal svojo trenersko kariero. V daljšem pogovoru, ki je v celoti potekal v slovenščini, je Reja zaupal sogovornikoma, da je močno navezan na Goriško, še posebej na Ločnik in Brda. V lepem spominu pa hrani tudi Kulturni dom, ki ga je prvič obiskal na začetku osemdesetih let. Zadovoljen je, ko v italijanskih dnevnikih prebira o pestri in razvejani dejavnosti Kulturnega doma, ki je odprta celotnemu goriškemu mestu. Z nogometnim strokovnjakom sta se Komel in Tomasetig tudi dogovorila, da se bo kot protagonist udeležil javnega srečanja. Predvidoma bo potekalo v mali dvorani Kulturnega doma v torek, 21. aprila, z začetkom ob 18. uri; pri organizaciji bo soudeležen tudi pokrajinski odbor zveze Coni. potres v abrucih Pomoč prizadetim in javno žalovanje Tudi na Goriškem se bodo ob današnjem dnevu javnega žalovanja poklonili žrtvam potresa v Abrucih. Zveza trgovcev ASCOM je včeraj pozvala vse svoje člane, da danes ob 11. uri, ko se bo začel pogreb žrtev z državnimi častmi, znižajo rolete trgovin in javnih lokalov. S prefekture so medtem sporočili, da zbirajo prispevke za popotresno obnovo in za pomoč potresencem. Kdor želi nameniti prispevek državni civilni zaščiti, to lahko stori ravno v uradih prefekture v Gorici (faks. 0481-595463). Potresencem hoče pomagati tudi goriška pokrajina, ki v ta namen daje na razpolago svoj počitniški dom v Lužni-cah v občini Naborjet. To sta včeraj napovedala predsednik pokrajinskega sveta Claudio Fabbro in pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki je med drugim pristojen tudi za civilno zaščito. »V počitniški hiši je bil nekdaj hotel, v njej pa je takoj uporabnih šestdeset ležišč,« je povedal Marinčič in pojasnil, da so v domu večja stanovanja, ki lahko sprejmejo do 13 oseb, zato pa so primerna za razširjene družinske skupnosti ali za skupine mladih. Predvčerajšnjem je Marinčič obvestil deželnega odbornika za civilno zaščito Vannija Lenno, da je poslopje takoj na razpolago. Odbornik se je Ma-rinčiču zahvalil in mu potrdil, da bodo preko civilne zaščite iz Abrucov preverili, če obstaja potreba po uporabi strukture. Predsednik pokrajine Enrico Gherg-hetta je o počitniškem domu spregovoril s predsednico pokrajine L'Aquila Ste-fanio Pezzopane, hkrati pa ji je seveda izrazil solidarnost ob tragični katastrofi. Marinčič je sicer razložil, da bodo po prvi fazi nudenja pomoči počitniški dom lahko uporabljale manjše skupine tudi poleti. Goriška pokrajine je ob tem ponudila Abrucom tudi strokovno pomoč svojega tehničnega osebja za preverjanje stanja poškodovanih nepremičnin; v prihodnjih tednih bo namreč treba ugotoviti, katera poslopja je mogoče sanirati, katera pa bodo obsojena na rušenje. Skupaj z Marinčičem in Fabbrom sta o pobudah za pomoč potresencem spregovorila še Roberto Fatigati, predsednik deželnega združenja priseljencev iz Abruca, in Mario Brancati, predsednik deželne konzulte združenj prizadetih oseb. Fatigati je povedal, da je več po-tresencev našlo zatočišče pri svojih sorodnikih na Goriškem, medtem ko je Brancati povedal, da bodo pozvali vse domove za prizadete osebe, naj začasno sprejmejo potresence. Fatigati je za zaključek povedal, da je združenje priseljencev iz Abruca že odprlo tekoči račun za pomoč potresencem. V solidarnostno akcijo se vključuje tudi Kulturni dom oz. solidarnostni odbor iz Gorice. V preteklosti so izpeljali že več humanitarnih pobud, zato pa bodo tudi tokrat zbirali prispevke za po-tresence, in sicer v okviru festivalov Ko-migo in »Across the Border«. Kulturni dom goji zelo dobre stike z združenjem priseljencev iz Abrucov in Moliseja, ki enkrat letno prireja svoj kulturni dogodek v slovenskem kulturnem hramu v ulici Brass. Pomoč za potresence zbirajo tudi na Tržiškem. Prispevke je mogoče nakazati na bančni račun tržiške občine, ki bo poskrbela, da bo denar šel v prave roke; načelnik tržiške civilne zaščite Sandro Ustulin pojasnjuje, da bodo naknadno odločili, kateremu projektu nameniti zbrani denar. Iz Tržiča sta v Abruce odpotovala dva prostovoljca civilne zaščite; eden izmed njiju je zaposlen kot delavec v tovarni Eaton in je trenutno v dopolnilni blagajni. Solidarnostno akcijo so sprožili tudi v občini Foljan-Redi-pulja, kjer civilna zaščita zbira igrače, otroške obleke, vozičke in vse, kar je potrebno za nego dojenčkov in otrok. Po-tresencem lahko pomagajo tudi člani zadruge Coop Nordest, in sicer tako, da posebnemu skladu namenijo točke, ki jih dobijo z nakupi. Državna zveza Legaco-op je medtem odprla poseben bančni račun za potresence. 16 Č etrtek, 9. aprila 2009 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Delegacija iz Irana obiskala kajakaški center Najboljši iranski kajakaši na solkanskih brzicah Za olimpijske igre želijo trenirati na Soči - Načrtujejo gradnjo podobnih kajakaških centrov gradišče - CIE Dva so prijeli, devetnajst jih je še na begu Policisti so v sredo pod večer prijeli dva Alžirca, ki sta dan prej skupaj z drugimi devetnajstimi sodržavljani zbežali iz centra za identifikacijo CIE iz Gradišča. Ograjo centra je v noči med torkom in sredo preskočilo 23 alžirskih državljanov, vendar sta se dva poškodovala, tako da se jima je beg takoj izjalovil. Eden izmed njiju si je zlomil nogo, drugi pa je zadobil tako močan udarec, da je obležala na tleh in bega ni uspel nadaljevati. Ostali priseljenci so se razbežali po poljih in njivah v okilici Gradišča ter izginili neznano kam. Dva so kot rečeno policisti ujeli v sredo, enega pri Romansu v popoldanskih urah, drugega pa pri Vi-lešu pod večer. Včeraj so se na nov beg iz centra CIE odzvali predstavniki policijskega sindikata SAP. »Ko se ljudje vozijo pred centrom CIE v Gradišču, se sprašujejo, kako je mogoče zbežati iz tovrstne strukture, če jo obvaruje tako visok zid. Odgovor je zelo preprost, visok zid so zgradili samo pred centrom, na ostalih treh stranicah pa so iz nam neznanih razlogov namestili zgolj ograjo,« opozarjajo sindikalisti in poudarjajo, da je število osebja sil javnega reda v centru CIE že od vsega začetka prenizko, premalo pa je tudi operaterjev zadruge, ki upravlja strukturo. »Zadruga ohranja isto število operaterjev, čeprav je vsaj sto priseljencev več kot pred nekaj meseci,« pravijo sindikalisti in kritično ugotavljajo, da bo zaradi popravka, ki ga je v poslanski zbornici doživel zakonski odlok o javni varnosti, zapustilo center CIE 130 priseljencev. Nazadnje sindikalisti opozarjajo, da stane vzdrževanje in upravljanje centra CIE zelo veliko denarja, vendar policija ne prejema vseh potrebnih sredstev. Novogoriški župan Mirko Brulc si je med včerajšnjo sejo mestnega sveta vzel pol ure časa za sprejem iranske delegacije, ki jo je vodil podžupan Teherana za tehnologijo in razvoj in predsednik iranske kajakaške zveze Ahmad Donyamali. Gostje iz Irana so si prišli ogledat Kajakaški center Solkan, saj bi radi tudi v Iranu v prihodnjih letih zgradili dva do tri podobne kajakaške centre. Ker si močno želijo, da bi se njihova kajakaška reprezentanca uvrstila na Olimpijske igre, ki bodo leta 2012 potekale v Londonu, so zainteresirani tudi za to, da bi njihovi najboljši kajakaši prišli na nekaj treningov v Solkan. Brulc je visokemu gostu povedal, da so njihovi kajakaši v Solkanu dobrodošli, deležen pa je bil tudi povabila v 12-milijonsko iransko glavno mesto Teheran. Tamkajšnjega podžupana je zanimalo tudi, od kod so v Solkanu pridobili sredstva za izgradnjo kajakaškega centra. Brulc mu je pojasnil, da je polovico investicije zagotovila občina, polovico pa država. Ob tej priložnosti je pohvalil vodstvo Kajakaškega kluba Soške elektrarne, v katerem ves čas skrbijo za razvoj vrhunskih kajakašev in organizacijo tekmovanj na najvišji ravni. Donyamali je med obiskom povedal, da je pred desetimi leti že obiskal Slovenijo, in da se je država v tem času zelo razvila. Ob zaključku obiska sta si novogoriški župan in teheranski podžupan izmenjala protokolarna darila, Brulc pa je gosta prosil tudi za podpis v občinsko spominsko knjigo, kamor je slednji zapisal nekaj vtisov v Parsiju. (nn) Podžupan Teherana Ahmad Donyamali včeraj na novogoriški občini (zgoraj) in kajakaški center pri Solkanu (desno) foto n.n. štarancan - Po razkolu v levosredinskem taboru SKP predstavila listo Z zavezniki iz liste Staranzano partecipa še izbirajo županskega kandidata Po razkolu v levosredinskem taboru v Štarancanu je včeraj Stranka komunistične prenove prestavila svojo listo kandidatov, ki se bodo na občinskih volitvah 6. in 7. junija potegovali za izvolitev v občinski svet. SKP se bo na volilni preizkušnji predstavila skupaj z levičarsko občansko listo Staranzano partecipa, s katero bodo v prihodnjih dneh določili svojega županskega kandidata. »Biti bo moral odprt in vedno pripravljen na soočenje z občani,« poudarja v zvezi z županskim kandidatom Emiliano Zotti, tajnik krožka SKP iz Tržiča in Štarancana. Po njegovih besedah so na listi SKP kandidati z večletno upravno izkušnjo, drugi pa so novinci. Na listi SKP se tako volivcem predstavljajo 62-letni upokojenec Carlo Ambrosino, 59-letni arhitekt Ferdinando Bertani, 22-letna študentka Freya Behrens, 55-le-tni delavec Liviano Broggian, 47-letni delavec Massimo Comari, 40-letna bolničarka Maria Luisa DAcunto, 35-letni delavec Andrea Deiu-ri, 58-letni upokojencev Ermando Ferletic, 34-letna delavka Eva Florean, 51-letni delavec Gianpaolo Iacumin, 47-letni uradnik (bivši odbornik današnje občinske uprave) Vincenzo Incarnato, 37-letni gro- bar Nevio Milloch, 52-letna učiteljica Giulietta Montagnani, 52-let-na uradnica Maria Clara Salvatorini in 54-letni delavec Mauro Savioni. Med včerajšnjo predstavitvijo liste SKP so letele ostre kritike na Demokratsko stranko, s katero je prišlo do spora, potem ko se je leta izrekla za gradnjo termoelektrarne na biomaso. Proti temu projektu so v par dneh zbrali 700 podpisov, ne glede na to pa je občinska uprava vztrajala z njegovo realizacijo. Iz vrst SKP so včeraj kritizirali predvsem podžupana Diega Morettija, ki naj bi po njihovih besedah postavil veto nad ponovno kandidaturo Vittoria Brancatija v Gorici. Ne glede na včerajšnje polemike štarancanska leva sredina resnično tvega, da bo izgubila prihodnje upravne volitve. Desnosredin-ska koalicija bo namreč po vsej verjetnosti nastopila z enim županskim kandidatom, medtem ko bo imela leva sredina dva kandidata. SKP in lista Staranzano partecipa bosta v kratkem predstavila svojega kandidata, medtem ko bosta Demokratska stranka in lista Sini-stra per Staranzano izbrali svojega kandidata s primarnimi volitvami, ki bodo 19. aprila. Širitev pokopališča v Podgori Predsednik rajonskega sveta za Podgo-ro Walter Bandelj zahteva od goriškega župana Ettoreja Romolija pojasnila v zvezi s širitvijo podgorskega pokopališča. Zato je na prvega občana naslovil pismo, v katerem ga prosi za srečanje. Za širitev pokopališča se rajonski svet zavzema že več desetletij, uprava pa ni še dodelila posegu namenskih sredstev v proračunu. Bandelj je pred časom že vprašal za srečanje odbornika Cosmo, odgovora pa ni prejel. »Slovesnost naj bo odložena« Sovodenjska občina napoveduje slovesnost ob odprtju prenovljenega sedeža civilne zaščite in prevzemu novega vozila, ki naj bi potekala 18. aprila na Vrhu. Opozicijski svetnik Vlado Klemše je s tem v zvezi pisal sovodenjskemu županu: »Ob naravni katastrofi, ki je prizadela deželo Abruci in ki dobiva vedno večjo razsežnost, saj obračun smrtnih žrtev in gmotne škode žal narašča iz ure v uro, menim, da bi bilo vredno razmisliti o umestnosti napovedane slovesnosti in jo odložiti na kasnejši čas ali odpovedati, že nakazana finančna sredstva pa nameniti v sklad za pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu.« Kraški utrinki na Gradini V sprejemnem centru Gradina v Doberdobu bodo danes odprli fotografsko razstavo o Krasu, ki jo prirejajo v sodelovanju z univerzo za tretje življenjsko obdobje iz Nove Gorice. Odprtje bo ob 17. uri. Danes ornitološki izlet Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije organizira dvodnevni izlet v Trnovski gozd. Izlet je namenjen predvsem opazovanju nočnih vrst ptic iz vrst sov, kot so mali skovik, kozača in koconogi čuk. Zbor udeležencev bo danes ob 18. uri pri lovski koči v Krnici, za izlet pa se je treba predhodno prijaviti. Nočitev bo organizirana v lovski koči Krnica, naslednji dan pa bo zgodaj zjutraj sledil še obisk Kuclja in Avške gmajne; več o izletu na spletni strani www.pti-ce.si. (nn) Madžarska današnjega časa V knjigarni Rinascita v Tržiču bo danes ob 18.30 predstavitev knjige z naslovom »L'Ungreria contemporanea - Dalla mo-narchia dualista ai nostri giorni« avtorjev Gizelle Nemeth Papo in Adriana Papa; ob njuni udeležbi bo govoril docent Videmske univerze Gianluca Volpi. V Gradišču iščejo delavca V pokrajinskem uradu za delo v ulici Al-fieri v Gorici bodo v petek, 17. aprila, zbirali prijave za nadaljnje selekcije za mesto delavca pri občini Gradišče. Pogodba bo trajala tri mesece. Prijave bodo zbirali med 9.30 in 12.30. nova gorica - Vseslovenski festival mladih Turizmu pomaga lastna glava Voda v turistične namene S svojimi izdelki so se predstavili učenci iz enajstih primorskih osnovnih šol - Najboljši bodo nagrajeni Mladi prikazujejo svoje zamisli foto n.n. V Mercatorjevem nakupovalnem centru v Kromberku je včeraj potekala turistična tržnica v okviru 23. vseslovenskega festivala mladih z naslovom Turizmu pomaga lastna glava, ki jo organizira Turistična zveza Slovenije. Letošnjega festivala na temo Voda -zdravje - izziv za prihodnost se je udeležilo skupno 88 slovenskih šol. Včerajšnja turistična tržnica je bila šesta od osmih območnih tržnic, ki so organizirane po Sloveniji, finale pa bo v Ljubljani. S svojimi izdelki na naslovno temo so se predstavili učenci iz enajstih primorskih osnovnih šol od Bovca, Kobarida, Tolmina, Bregi-nja, Mosta na Soči, Čepovana, Komna, Pre-garij, Marezig, Sečovelj do Postojne in Pivke. »Namen letošnjega festivala je bil, da mladi najdejo nek turistični produkt, povezan z vodo, ki bi ga lahko v kraju ali na območju, kjer deluje šola, tržili obiskovalcem oziroma turistom,« je povedal Jurij Smerdelj, predsednik komisije za mladino in izobraževanje pri Turistični zvezi Slovenije. Pojasnil je, da komisija ocenjuje raziskovalno nalogo, ki jo morejo učenci posamezne šole pripraviti, predstavitev na stojnici, pa tudi predstavitev stojnice obiskovalcem, kar pomeni, da so mladi usposobljeni za predstavitev tega, kar na stojnici ponujajo. »Povedati moram, da so se šole v zadnjih nekaj letih zelo povezale s turističnimi društvi, ki lahko prevzamejo njihove ideje in to realizirajo, saj so ideje mladih zelo inovativne,« je še pojasnil Smerdelj in dodal, da je bilo skozi vse te festivale že kar nekaj idej, ki so jih turistični delavci prevzeli. Povedal je še, da bodo na finalnem srečanju v Ljubljani najboljši nagrajeni, kakšna bo letošnja nagrada pa je zaenkrat še skrivnost. Lani so bili učenci zmagovalne šole skupaj z mentorji nagrajeni s potovanjem z muzejskim vlakom po soški progi, leto prej pa so s ka-tamaranom Prince of Venice obiskali Benetke. Med včerajšnjo ponudbo na turistični tržnici je bilo še največ raznih z vodo povezanih izletov in poti, od počitnic z vodno vilo Sočo, kolesarskih poti od izvira do izvira in učne vodne poti, osnovnošolci iz Pivke so opozarjali na nevarnosti onesnaževanja vode in na to, kaj lahko posameznik naredi v tej smeri, na voljo pa so bila tudi razna »turistična« pakiranja vode in podobni izdelki. (nn) predmeja - Posnetki in vozila S Puščavskim lisjakom podoživljanje adrenalinske avanture Društvo Gora s Predmeje bo v športnem parku v Tihi dolini jutri pripravilo predstavitev relija Dakar 2009, ki se ga je udeležil tudi njihov član Miran Stanovnik. Ker že vrsto let tekmuje na reliju Pariz-Dakar, se ga je prijel vzdevek Puščavski lisjak. Zaradi varnosti je organizator letošnji reli Dakar iz nemirne Afrike prestavil v Latinsko Ameriko, na prostrana brezpotja Argentine in Čila, kar je bil nov izziv za organizatorja in tekmovalce. Zaradi izrednega odziva gledalcev ga bodo tam organizirali vsaj še v naslednjih dveh letih. Kot je znano, je Miran Stanovnik, kljub težavam z motorjem v prvem delu letošnjega relija, z odlično vožnjo v zadnjih etapah dosegel 13. mesto v skupni razvrstitvi, v posebni kategoriji maraton pa je bil tretji. S tem je izenačil svojo najboljšo uvrstitev na dosedanjih dvanajstih nastopih na Dakarju, kjer namerava nastopiti tudi prihodnje leto. Društvo Gora želi s predstavitvijo relija omogočiti podoživljanje adrenalinske avanture številnim ljubiteljem moto športa. Poleg projekcije fotografij in filmov bodo na ogled tudi terenska spremljevalna vozila Miranove ekipe in novogoriške posadke Go Adventure, ki je Puščavskega lisjaka spremljala na letošnjem reliju, 25. aprila pa se odpravlja na novo avanturo v Maroko. Razstavljena bodo tudi osebna in terenska vozila različnih proizvajalcev. Ogled vozil in predstavitev ekip se bo začela ob 17. uri, ob 19. uri pa bo sledila še projekcija in pogovor z Miranom Stanovnikom in Dari-jem Novakom iz ekipe Go Adventure. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 10. aprila 2009 17 rupa - V 68. letu Nenadna smrt Sergia Ferfolie Na svojem domu v Rupi je včeraj v 68. letu starosti umrl Sergio Fer-folia. Njegova smrt je bila povsem nepričakovana, zato pa je še toliko bolj odjeknila po vsej sovodenjski občini in okoliških krajih. Ferfolia je bil tako v rojstnih Sovodnjah kot v Rupi, kamor se je preselil po poroki z domačinko Slavico Batistič, poznan in priljubljen. Do preko štiridesetega leta starosti je bil vratar pri nogometnem društvu So-vodnje, zatem je bil podpredsednik lovske družine Sovodnje-Rubije, v okviru katere je še pred dnevi skupaj s predsednikom Vidom Primožičem načrtoval društveno delovanje. Sergio Ferfolia se je rodil v So-vodnjah 26. marca 1941. Imel je več bratov in sester, in sicer Viktorijo, El-zo, ki je živela v Podgori in je umrla pred tremi leti, Tonija, ki je ravno tako igral nogomet s sovodenjsko ekipo in je umrl pred več leti, in Branka, ki živi v Sovodnjah. Po poroki je Sergio Ferfolia naprej živel na domu žene, nato pa sta si skupaj uredila nov dom; v zakonu sta se jima rodila sinova Walter in Mauro, ki sta ravno tako aktivna v športnih in kulturnih krogih. Pokojni Ferfolia je bil poznan daleč naokrog tudi zaradi svojega poklica, saj je bil hidravlik in električni in-štalater. V mladih letih je bil sicer zaposlen v podgorski tekstilni tovarni, nakar je s svakom Darkom Batističem ustanovil inštalatersko podjetje. Pred leti se je upokojil, včasih pa je še vedno komu priskočil na pomoč za manjša popravila. Pred enim letom ga je obšla lažja slabost; zatem je opravil razne izvide, med katerimi zdravniki na njegovem srcu niso ugotovili posebnih težav. V začetku tega tedna se je skupaj z ženo mudil v Cortini, kjer naj bi v prihodnjih dneh prestal manjšo operacijo rame. Zaradi lanskih težav so mu zdravniki pred operacijo odredili dodaten pregled, ki naj bi ga opravil danes, vendar je bilo njegovo zdravstveno stanje dobro. Nič ni dalo slutiti, da bi mu lahko srce nehalo biti, vendar je žal do tega prišlo včeraj dopoldne na njegovem domu. Pogreb Sergia Ferfolie bo danes ob 14. uri v cerkvi v Rupi, pred tem bo pokojnik ležal v domači hiši. Od njega se bodo poslovili z lovskimi častmi. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »Io & Marley«. Dvorana 2: 17.20 »Mostri contro alieni«; 20.00 - 22.00 »Fortapasc«. Dvorana 3: 17.45 »Dragonball Evolution«; 20.10 - 22.10 »Two Lovers«. NOVA GORICA KULTURNI DOM: 20.15 »13 (Tzameti)« (mesec francoskega filma). TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.20 - 22.10 »Dragonball Evolution«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Io & Marley«. Dvorana 3: 16.50 - 18.30 »Mostri contro alieni«; 20.00 - 22.00 »Fortapasc«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Du-plicity«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Che - LArgentino«. fl Razstave NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Quegli anni Cinquanta. Collezioni pubbliche e private a Trieste e Gori-zia«; do 12. julija s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na spletni strani www.fonda-zionecarigo.it in na tel. 0481-537111). V soboto, 11. aprila, ob 17. uri in v nedeljo, 12. aprila, ob 11. in 17. uri bodo brezplačni vodeni ogledi razstave. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli 12 v Gorici je še danes, 10. aprila, na ogled razstava modelarstva Giovan-nija Huale z naslovom »Architettura e arte navale dal XVII al XVIII seco-lo«. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled fotografski projekt Trgi - prostor in čas; do 20. aprila po urniku odprtja Katoliške knjigarne. V GALERIJI HIŠE KULTURE V ŠMART-NEM je na ogled slikarska razstava Gregorja Maverja; do 29. aprila ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA je na ogled razstava slikarja Franka Žer-jala; do 15. aprila od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 18. uro in v večernih urah med prireditvami. V GALERIJI LA BOTTEGA v ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Renza Codognotta; do 29. aprila od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. V GALERIJI TIR v centru Mostovna v Solkanu bo do 3. maja na ogled razstava akademika in tipografa Lucija-na Bratuša in udeležencev delavnice Tipo Brda. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA je na ogled tematska razstava grafik in fotografij z naslovom Eros Kalos - Erotična motivika v grafiki in fotografiji; do 24. aprila. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je še danes, 10. aprila, na ogled razstava Slovenija v barvah, ilustracije Marija Preglja. Urnik: med 10. in 17. uro. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava Tina Piazze; do 31. maja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V PROSTORIH AGRITURISTIČNE KMETIJE ALEŠ KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu bo v petek, 17. aprila, odprtje razstave iz niza »Pae-saggi e paesaggi«. Razstavljala bosta umetnika Kosič in Pagotto; na ogled bo do 31. aprila med 8.30 in 12. uro ter med 14. in 19. uro (tel. 0481391228). V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu bo danes, 10. aprila, ob 17. uri, odprtje fotografske razstave Kraški motivi fotokrožka Unitri iz Nove Gorice. 0 Mali oglasi PET DVOMESEČNIH PSIČKOV išče dobre prijatelje in topel dom; tel. 3471243400. HH Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. À Koncerti GLEDALIŠČE VERDI V GORICI: v torek, 12. maja, ob 20.45 koncert skupine Take 6; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN prireja, v sodelovanju z ZSKP in s prispevkom Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, v soboto, 18. aprila, slovesen koncert ob 50. obletnici moškega pevskega zbora Štmaver, z naslovom »S pesmijo skozi cerkveno leto«. Nastopila bosta MPZ Štmaver in OPZ Štmaver. Koncert se bo pričel ob 20.30 v štmavrski cerkvi. NEDELJSKI KONCERTI združenja AGIMUS: v nedeljo, 19. aprila, ob 17.30 bo v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici koncert, posvečen Giuliu Viozziju in Cecilii Seghizzi Campolieti«; nastopili bodo sopran Veronica Vascotto, pianistka Cristina Santin, flavtist Alessandro Vigolo, pianistka Maura Soro in kitarist Giu-lio Chiandetti. SNOVANJA v priredbi SCGV Emil Komel in Arsateliera iz Gorice: 21. aprila ob 20.30 bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastopil Obalni komorni orkester iz Kopra, s katerim bo igral tudi oboist šole Ko-mel Matija Faganel; vsi koncerti bodo brezplačni. S Izleti DRUŠTVO OLJKARJEV BRDA prireja celodnevni izlet v kraj Caneva pri Por-denonu v petek, 17. aprila, na ogled nasada oljk, torkle, nasada smokev, vinogradov in kozje farme v kraju Ta-bine ob Tilmentu; sledil bo obisk kraja Pinzano. Dodatne informacije in obvezne prijave na tel. 0481-390688 (Saverij Rožič). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v okviru državnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). KULTURNO DRUŠTVO ŽUPANČIČ, VOKALNA SKUPINA SRAKA IN SEKCIJA VZPI-ANPI ŠTANDREŽ organizirajo izlet v Umbrijo od 30. maja do 2. junija. Na programu so ogled mest Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio, Val Nerina in Orvieto, obisk praznika »Vini nel mondo« v Spoletu in koncert vokalne skupine Sraka; informacije in prijave do zasedbe mest na tel. 340-3447695 (Tamara po 19.30). KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Ga-brij in Turistično društvo Cerje-Opa-tje Selo prirejata nočni pohod Gabrje-Cerje-Gabrje v soboto, 18. aprila, s startom ob 20. uri. Zbirališče bo ob 19.30 pred društvenim sedežem v Ga-brjah, start bo z gabrskega trga, na Cer-ju bo postanek z okrepčilom; triurni pohod se bo zaključil na društvenem sedežu v Gabrjah. Udeleženci morajo biti opremljeni z žepno svetilko in po-hodniško obutvijo; prireditelji odklanjajo odgovornost za katero koli nezgodo ali škodo. Pohod bo potekal pod pokroviteljstvom občin Sovodnje ob Soči in Miren-Kostanjevica. SPDG prireja na velikonočni ponedeljek, 13. aprila, izlet in tradicionalni piknik na odprtem v zahodnih Brdih. Zbirališče bo na parkirnem prostoru pred zadružno kletjo na Dobrovem ob 10. uri. Ob slabem vremenu izlet in piknik odpadeta. SPDG prireja v nedeljo, 26. aprila, avtobusni izlet na Gorenjsko z ogledom arboretuma v Volčjem potoku in cvetočih tulipanov ter muzeja v Škofji Loki in znamenitosti tega mesteca. Izlet je primeren tudi za starejše člane društva; kosilo iz nahrbtnika. Prijave in informacije na sedežu društva v KB centru v Gorici ob četrtkih med 19. in 20. uro. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA vabijo udeležence izleta na jezero Maggiore od 4. do 6. junija, da poravnajo akontacijo do 12. aprila; informacije na tel. 380-4203829 (Miloš). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na planinski izlet v soboto, 25. aprila, na Golobar (1250m): tradicionalni pohod, lahka krožna pot, možnost organiziranega prevoza. Predvidene je 5 do 6 ur zmerne hoje. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v torek, 21. aprila, ob 18. uri. Več informacij na gsm: 00386-041-352 676. Vodita Aldo Šuligoj in Jože Sedevčič. □ Obvestila GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Lungo Isonzo Argentina v torek, 14. aprila, med 10. in 11. uro. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja degusta-cijo olivnega olja in domače kapljice pri Alešu Komjancu na Jazbinah v sredo, 22. aprila, ob 16. uri. Obvezne prijave sprejemata Ivo T. (tel. 0481882024) in Saverij R. (tel. 0481390688). Prevoz z lastnim sredstvom. Zbirni kraj bo pri telovadnici v Pod-gori. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA IN SLOVENSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL vabita na pogovor o knjigi »Vrhovi v megli« avtorja Bojana Pavletiča v torek, 14. aprila, ob 18. uri, v Tumoni sobi KB centra v Gorici. KD DANICA prireja 2. rekreacijski dan na Vrhu ob dnevu mladosti v nedeljo, 24. maja, na Vrhu s pričetkom ob 9. uri. Sodelujejo lahko šestčlanske ekipe z najmanj dvema ženskama. Igre in pravilniki bodo na razpolago ekipam isti dan; informacije in vpisovanje do 10. maja pri Dolores (tel. 3397484533) in Demitriju (tel. 3398667252). MLADINSKI ODSEK KD SABOTIN iz Štmavra organizira danes, 10. aprila, križev pot po vasi. Obredi se bodo pričeli ob 20. uri. OBČNI ZBOR SPDG bo v sredo, 22. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v ulici Brass v Gorici. POHOD »POŽIVIMO MESTI - VIVI-CITTA' 2009« bo sočasno potekal v 60 evropskih in svetovnih mestih v nedeljo, 19. aprila, ob 10.30 s startom in ciljem na trgu pred železniško postajo v Novi Gorici. Tekmovalna proga skozi obe mesti bo dolga 12 km, ne-tekmovalna proga (6 ali 12 km) bo potekala od Nove Gorice skozi Panovec do Gorice in spet v Novo Gorico; informacije pri ZSŠDI (tel. 0481-33029). SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana je izdalo razpis 39. Festivala domače glasbe Števerjan 2009, ki bo 3., 4. in 5. julija med Borovci v Števerjanu. Festival je tekmovalnega značaja, prijavijo se lahko vsi slovenski ansambli, ki gojijo narodno-zabavno glasbo. Razpis je na razpolago na društveni spletni strani www.sedej.org. SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA bo letos organizirala jurjevanje z obljubami v nedeljo, 19. aprila, na Vrhu. Zbiranje bo ob 8.30. Zjutraj bodo igre namenjene vsem skavtom, bivšim skavtom, staršem in prijateljem. Ob 12. uri bo maša z obredom obljub. Zaključek bo predvidoma ob 16. uri. Ob slabem vremenu bo maša v cerkvi v Pevmi. Zbiranje bo v tem primeru ob 11. uri. TONČIČEV SKLAD zbira predloge za Zlato zrno 2009, nagrado za umetniške dosežke mladih v Dijaškem domu S. Kosovel in Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Feiglovi knjižnici v Gorici in v Slovenskem kulturnem centru v Špetru do 24. aprila. Razpisni pogoji so na razpolago na navedenih mestih in na spletni strani www.skladtoncic.org. VIDEMSKA UNIVERZA sporoča, da bodo uradi v ul. Diaz in v Hiši filma na Travniku danes, 10., in v torek, 14. aprila, odprti samo med 8. in 14. uro. Knjižnica palače Alvarez bo zaprta do torka, 14. aprila. Sedež krminske fakultete bo zaprt od danes, 10., do ponedeljka, 13. aprila. ZDRUŽENJE ANMIL v Gorici obvešča člane, da je na razpolago za brezplačno urejanje obrazcev za davčno prijavo; informacije v goriškem uradu (tel. 0481-531953) ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih v jutranjih urah ter v tržiškem uradu (tel. 0481411325) ob torkih in sobotah. ITALIJANSKI NOVINAR MARCO TRA-VAGLIO bo v Gorici v sredo, 17. aprila. Z začetkom ob 18. uri, bo v deželnem avditoriju v ulici Roma, govoril o italijanski politiki, družbi in kroniki; vstop bo prost. Javno srečanje s popularnim in prodornim novinarjem prireja Meetup_Amici di Beppe Grillo iz Gorice in Tržiča v sodelovanju s knjigarno Ubik iz Gorice. KD DANICA prireja 2. srečanje ob dnevu mladosti, in sicer 2. rekreacijski dan na Vrhu, ki bo potekal v nedeljo, 24. maja, na Vrhu s pričet-kom ob 9 uri. Sodelujejo lahko ekipe, sestavljene iz 6 članov z najmanj 2 ženskama. Ekipe bodo tekmovale v 10 igrah. Igre in pravilniki bodo na razpolago ekipam isti dan. Vpisnine in informacije do 10. maja pri Dolores 339-7484533 in Demitriju 3398667252 H Prireditve SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA IN SLOVENSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL vabita na pogovor o knjigi Vrhovi v megli Bojana Pavletiča v torek, 14. aprila, ob 18.30 uri v Tumovi sobi KB centra v Gorici. GORIŠKI MUZEJ vabi še danes, 10. aprila, na ogled dokumentarnega filmskega gradiva Ženske v občini Šempeter - Vrtojba v okrepčevalnici Zdenka v Šempetru, med 14. in 21. uro. Filmsko gradivo je iz arhiva RTV Slovenije in Goriškega muzeja. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ iz Gorice prireja od 13. do 14. aprila »Evropsko tekmovanje za mlade čeliste študente«, od 15. do 17. aprila »Evropsko tekmovanje za mlade violiniste študente« ter 18. aprila, ob 18.30, podelitev nagrad in koncert nagrajencev 2009. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v torek, 21. aprila, ob 18. uri Giovanna Simo-netti predstavila svojo knjigo »La prima notte di nozze«. NA GRADU KROMBERK bo v torek, 14. aprila, ob 20. uri v organizaciji Goriškega muzeja Vladimir Vilman predaval na temo 120 let mizarske obrti družine Bavčar iz Sela. t V 68. letu nas je zapustil naš dragi Sergio Ferfolia Žalostno vest sporočajo žena Slavica, sinova Mauro in Walter z družino ter vsi sorodniki Pogreb bo danes, 10. aprila, ob 14.00 v cerkvi Sv. Marka v Rupi. Do pogreba bo pokojnik ležal v domači hiši. Namesto cvetja na grob darujte v dobrodelne namene. Rupa, 10. aprila 2009 Za dragim Sergiotom žalujemo in izrekamo iskreno sožalje Slavici, Maurotu in Walterju z družino ter sestri in bratu Paola in Jože, Dragica, Ivan in Darko z družinami Ob težki izgubi očeta Sergiota Ferfolie izrekajo iskreno sožalje Walterju in družini sodelavci in upravni odbor Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Vokalna skupina Sraka izreka svojima pevcema Walterju in Maurotu iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta. Ob nenadni smrti bivšega člana Sergija Ferfolie izreka občuteno sožalje svojcem Društvo slovenskih lovcev Doberdob Ob nenadni smrti bivšega igralca Sergia Ferfolie se AŠD Sovodnje klanja njegovemu spominu in izreka občuteno sožalje odbornikoma sinu Maurotu in bratu Bran-kotu ter vsem svojcem Ob bridki izgubi dragega očeta izrekajo globoko sožalje svetovalcu Wal-terju Ferfoliji župan, upravitelji in osebje Občine Sovodnje ob Soči Ob smrti brata ANTONA izrekamo Rudiju Korsiču in družini občuteno sožalje. K.D. Briški grič 18 Petek, 10. aprila 2009 ljubljana - Predstavili program Festival Ljubljana že vabi obiskovalce Festival Ljubljana bo letošnje »dolgo vroče poletje« odprl 6. julija v nekoliko drugačni luči - z baletom na glasbo legendarnih Pink Floydov v izvedbi milanske Scale. Do 27. avgusta, ko se bo poslovil z moskovskim Bolšoj teatrom in novo postavitvijo Jevgenija Onjegina Čajkov-skega, bo sledilo okrog 80 dogodkov na že znanih prizoriščih. Poleg uvodne baletne predstave na koreografijo Rolanda Petita in omenjene opere, ki jo bo ugledno rusko gledališče uprizorilo kar tri večere zapored, je direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek na včerajšnji prvi novinarski konferenci, tradicionalno namenjeni predstavitvi največjih pokroviteljev - glavna sta Telekom Slovenije in Mobitel, omenil vrsto nastopajočih. Vseh bo 2500 iz 20 držav, ob Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, Križankah, Ljubljanskem gradu, Slovenski filharmoniji in cerkvi sv. Jožefa pa so pridobili še en, po direktorjevih trditvah izredno akustični prostor, atrij Uršulinskega samostana. Med napovedanimi gosti so mehiški operni zvezdnik Ramon Vargas, vzhajajoča zvezda na violončelu - Francoz Gautier Capucon ter ruski čelist, pianist in dirigent Aleksander Rudin, ki bo nastopil s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije ob njegovi petnajstletnici delovanja. Po letu dni se bo vrnil Valerij Gergijev, tokrat v vlogi dirigenta Londonskega simfoni- čnega orkestra. Klarinetist Mate Be-kavac bo solist koncerta, ki bo združil Simfonični orkester RTV Slovenija in orkester iz Pikardije, spoznati bo mogoče kitajsko klasično glasbo z Orkestrom za ljudsko glasbo Kitajske radiotelevizije. Festival ne bo pozabil na obletnici dveh velikih klasičnih skladateljev: v koprodukciji s SNG Opera in balet Ljubljana bo uprizoril komično opero Apotekar Josepha Haydna, iz Schleswig-Holsteina je povabil zbor in orkester tamkajšnjega glasbenega festivala, da izvede odo Aleksandrovo slavje Georga Friedricha Handla. Tradicionalno sodelovanje med festivalom in mariborsko operno hišo bo obrodilo Verdijevo Traviato, zagrebško gledališče Komedija bo skušalo navdušiti z muzikalom Do nazga, avgust pa bo, kot običajno, rezerviran za komorno muziciranje. Tu bosta še dve stalnici - mednarodna likovna kolonija v Križankah in letni kino na Ljubljanskem gradu, ki bo v sodelovanju s Kinodvorom trajal skoraj ves mesec. Stroški 57. poletnega festivala bodo podobni lanskim, tedaj so znašali okrog dva milijona evrov. Enako velja za sponzorska sredstva, kar je po Brlekovi oceni velik uspeh glede na finančno krizo. »Upam, da se ta ne bo poznala pri obisku,« si je zaželel. Vstopnic, kot je še povedal, niso podražili, le za najdražje dogodke bo treba odšteti pet evrov več. Predprodaja bo potekala od 14. aprila do 30. maja. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti William Shakespeare: »Amleto« / Nastopata Stalni gledališči iz Palerma in Catanie. Igrajo: Luca Lazzareschi, Nel-lo Mascia, Galatea Ranzi, Luciano Roman, Franco Barbero, Sergio Basile, Giancarlo Condè, Eva Drammis, Paolo Musio in Simone Toni. Režija: Pie-tro Carriglio; Urnik: v torek, 14. ob 20.30, v sredo, 15. ob 16.00, od četrtka 16. do sobote 18. aprila ob 20.30 ter v nedeljo, 19. aprila ob 16.00. La Contrada Vincenzo Salemme: »Bello di papà« / Nastopa Vincenzo Salemme. Urnik: v petek, 17. in v soboto, 18. ob 20.30, v nedeljo, 19. in v torek, 21. ob 16.30, od srede, 22. do sobote, 25. ob 20.30 in v nedeljo, 26. aprila ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Vincenzo Salemme: »Bello di papà« / Nastopa Vincenzo Salemme. Urnik: v sredo, 15. in v četrtek, 16. aprila ob 20.45. Marco Travaglio:»Promemoria« / Nastopa Marco Travaglio; režija Ruggero Cara. Urnik: v soboto, 18. aprila ob 20.45. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 20. aprila ob 20.30 / »Ona + On Recepti za dober zakon?«, komedija. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica V torek 14. aprila ob 11.40 in ob 20.00 / Branislav Nušic: »Gospa ministrica«. V četrtek, 16. aprila ob 10.00 / Emil Aberšek: » Hudobna mačeha in dobra pastorka«. CERKNO Dvorana Otalež Jutri, 11. aprila ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. VIPAVA Kulturni dom V sredo, 15. aprila ob 10.00 in ob 11.00 / Vid Pečjak - Emil Aberšek: »Mar-sovčki na obisku«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V petek, 17. in v soboto, 18. aprila ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. Mala drama Danes, 10. aprila ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. Jutri, 11. aprila ob 20.00 / Lara Janko-vič, Simona Simenič in Zijah A. Soko-lovic: »Kot jaz«. V sredo, 15. aprila ob 20.00 / Žanina Mrčevska: »Žrelo«. V četrtek, 16. in v petek, 17. aprila, ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plebejcev po drugi svetovni vojni«. V soboto, 18. aprila ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Bog masakra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes 10. in jutri, 11. aprila ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. V torek, 14. aprila ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V sredo, 15. aprila ob 15.30 in ob 19.30 / David Drabek: »Ples na vodi«. V četrtek, 16. aprila ob 19.30 / David Drabek: »Ples na vodi«. V petek, 17. in v soboto, 18. aprila ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala scena V torek, 14. aprila ob 17.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 22.00 / Janez Janša in Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V sredo, 15. aprila ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V četrtek, 16. aprila ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V petek, 17. aprila ob 19.00 in ob 21.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V soboto, 18. aprila ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. Cankarjev dom V četrtek, 16. aprila ob 20.30 Dvorana Duše Počkaj / Herbert Achternbusch »Ella«, režija Primož Ekart. V petek, 17. aprila ob 18. uri Kosovelova dvorana / Kristo Šagor: »Prepovedano za mlajše od 16«, režiser Klemen Markovčič. V nedeljo, 19. aprila ob 20.00 Štihova dvorana / Heiner Müller »Machbeth«, režiser Ivica Buljan. Šentjakobsko gledališče V torek, 14. aprila ob 17.00 / A. Au-sten/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. V sredo, 15. aprila ob 19.30 / W. Allen: »Bog« (komedija), režija in priredba Gašper Tič. PRIREDITVE V četrtek, 16. aprila ob 19.30 / A. Au- sten/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. V petek, 17. aprila ob 19. 30 / A. Ni- colaj: » Hamlet v pikantni omaki«, (komedija), režija Janez Starina. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi A. Solbiati: »Il canto dei canti« / Nastopajo BB & BB (Berio Bach & Break Beats). Urnik: v petek, 17. ob 20.30, v soboto, 18. ob 17.00, v nedeljo, 19. ob 16.00, v torek, 21. ob 20.30, v sredo, 22. in v četrtek, 23. ob 20.30 in v petek, 24. aprila ob 16.00. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Od 13. do 14. aprila: Evropsko tekmovanje za mlade čeliste študente. Od 15. do 17. aprila: Evropsko tekmovanje za mlade violiniste študente. V soboto, 18. aprila ob 18.30: Podelitev nagrad in koncert nagrajencev. Terzo teatro »L'anatra all'arancia« / Nastopa gledališka skupina Teatro la Bugia Fano iz Apu-lije. Urnik: v soboto, 18. aprila ob 20.30. ŠTMAVER V cerkvi V soboto, 18. aprila, ob 20.30 / KD Sa- botin prireja slovesen koncert ob 50. obletnici moškega pevskega zbora Štmaver z naslovom »S pesmijo skozi cerkveno leto«. Nastopila bosta MPZ Štmaver in OPZ Štmaver. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 10. aprila ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske Filharmonije: »J. Brahms: Nemški rekviem«. Dirigent: Emmanuel Villaume; solista: Sabina Cvilak - sopran in Konrad Jar-not - bariton. Jutri, 11. aprila ob 21.00 Klub CD / Neža & Godalika; koncert s pevko Nežo Trobec in godalnim kvartetom Goda-lika. V torek, 14.aprila ob 20.30 / Gacha Empega + Sam Karpenia trio (Francija). Nastopajo Manu Théron - glas, bendir; Sam Karpienia - glas, tamburin; SKT Sam Karpienia - glas, mandola; Daniel Caglione - glas, mandola in Matthieu Goust - bobni. Jutri, 11. aprila ob 18.00 Linhartova dvorana / Koncert skupine »Terrafolk«. Nastopajo: Bojan Cveteržnik - violina in mandolina; Danijel Černe - kitara; Kate Hosking - kotrabas in glas; Goran Bojčevski - klarinet. V torek, 14. aprila ob 20.30 Klub CD / »Gatcha Empega + Sam Karpenia trio«, glasbene skupine iz Marsilije. V četrtek, 16. in v petek, 17. ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske Filharmonije. Dirigent: Andrés Cárdenes, solist: Janez Podlešek - violina. V soboto, 18. aprila ob 20.30 Gallusova dvorana / »Volkswagner» v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in skupine Laibach. V nedeljo, 19. aprila ob 20.00 Gallusova dvorana / Gal Gjurin: »Koncert za srce in orkester«. Glasbeni gostje: Vlado Kreslin, Jan Plestenjak, Severa Gju-rin, Elda Viler, Tokac (Dan D), Anžej Dežan, Anika Horvat, Jadranka Juras, Ana Dežman, Jose, harmonikarski tandem Tomaž Rožanec in Miha Debevec, godalni orkester Spontanika ter sprem-jevalna skupina Galeristi. Šentjakobsko gledališče V torek, 14. in v sredo, 15. aprila ob 10.00 / S. Makarovič: »Mali Kakadu« (otroški muzikal), režija Andrej Jus, (koprodukcija s KZ Kult). V nedeljo, 19. aprila ob 17.00 / S. Ma-karovič: »Mali kakadu« (otroški muzi-kal), režija Andrej Jus ( koprodukcija s KZ Kult). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Galerija Lipanje Puntin (Ul. Diaz): do 11. aprila bodo na ogled fotografski pej-saži Maria Sillanija Djerrahiana. Možnost ogleda od torka do sobote od 15.30 do 19.30 ali po predhodnem dogovoru. Židovski muzej Carlo in Vera Wagner: do 19. aprila bo na ogled fotografska razstava poljske umetnice in pisateljice Monike Bulaj pod naslovom »Elijevo potovanje«. OPČINE Bambičeva galerija: do 24. aprila bo na ogled razstava slikarke Judit Horvath Fontana. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju do 31. maja bo na ogled razstave Tina Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Zadružna banka Doberdob in Sovod-nje (Korzo Verdi 55): Roman Gergo-let bo do polovice aprila dal na ogled Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584. Poleg originalnega izvoda je na ogled tudi ponatis iz leta 1968, katerega obiskovalci lahko tudi listajo in se na tak način pobliže seznanijo z vsebino tega izrednega kulturnega spomenika. Ars galerija (na Travniku): do 20. aprila bo na ogled fotografski projekt »Trgi - prostor in čas«. Razstavljali bodo Andrej Furlan, Robi Jakomin, Viljam La-vrenčič. Kulturni dom: do 15. aprila bo na ogled razstava Franka Žerjala. Kulturni dom:v četrtek, 23. aprila (otvoritev ob 18.00) bo na ogled razstava likovnega umetnika Franca Duga. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Mladinski Hotel Pliskovica: do 13. aprila bo na ogled razstava umetnice Nuše Lederer, pod naslovom: »Hiše ki izginjajo«. KOPER Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: še danes, 10. aprila, bo na ogled razstava Slovenija v barvah, -/ ilustracije Marija Preglja. Urnik: od 10.00 do 17.00. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. V sprejemnem centru Gradina: od danes, 10. aprila (otvoritev ob 17.00) bo na ogled fotografska razstava pod naslovom »Kraški motivi» fotokrožka Unitri iz Nove Gorice. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Mestna glerija: do 24. aprila, bo na ogled razstava grafik in fotografij z naslovom »Eros Kalos - Erotična motivika v grafiki in fotografiji«. Na njej bodo predstavljene grafične in fotografske stvaritve osemnajstih svetovno znanih avtorjev, od francoskega impresionista Pierre-Augusta Renoira, avstrijskega secesionista Egona Schieleja do grafičnih list avtorjev, kot so Pablo Picasso, Andre Masson, Leonor Fini, Shu Taka-hashi, Miroslav Šutej, Andy Warhol in Tom Wesselmann ter mladih avtorjev kot sta Sevda Chkoutova in Frederic Le-glise. Med fotografi pa bodo predstavljeni avantgardistični eksperimentator Man Ray, kontroverzni japonski mojster Nobuyoshi Araki, Helmut Newton, Ralph Gibson, Jeanloup Sieff ter kultna ameriška avtorica Nan Goldin in Sam Taylor-Wood. Galerija Tir (Mostovna): do 3. maja, bo na ogled razstava »Lucijan Bratuš - Tipografija & Tipo Brda«. Razstavljajo: Lucijan Bratuš, Samo Ačko, Žiga Art-nak, Robi Doljak, Domen Fras, Wolfgang Gosch - Wo, Barbara Hiti, Ciril Hornjak, Tomato Košir, Lukatarina, Katerina Mrvar, Tomaž Pilih, Gašper Premože, Alenka Pustotnik, Andraž Sedmak, Vasja Semolič, Matjaž toma-žič, Luka Umek. SNG: do 18. aprila bodo na ogled slikarsko risarski izdelki Matjaža Stražarja, Pšene Kovačič in Irene Kazazic. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 13. aprila bo na ogled razstava del akademske slikarke Polo-nice Petek Zelenik. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Narodna in univerzitettna knjižnica (Turjaška 1): v četrtek, 16. aprila ob 19.00, v Razstavni dvorani, bo otvoritev »Otokar, Plečnik in Žogica Maro-gica«. Razstava bo na ogled do 16. maja, od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. w Petek, 10. aprila 2009 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Prva četrtfinalna tekma pokala UEFA popolni Udinesejev potop Werder Bremen vodil že 3:0 - Dva gola Brazilca Diega - Preobrat ni nemogoč TINA MAZE Smučarska pravda z apeninskim pridihom Dimitrij KriZman Gotovo je v naravi (marsikoga) lastiti si zasluge, ko gredo stvari dobro in porazdeliti krivdo na več ljudi, ko se stvari ne sučejo v pravo smer. V poklicnem športu je tako razmišljanje kajpak povezano tudi s finančno platjo: pobrati smetano ali celo izsiljevati različne povišice že podpisanih dogovorov, ko si uspešen, po drugi strani pa skromno ali nično prevzemanje finančne odgovornosti, ko rezultati niso v skladu s tistim, kar se je pričakovalo. Če prav pomislim, je tako razmišljanje bolj oziroma manj razširjeno v različnih okoljih. Nisem še slišal, da bi finančne ultimate postavljali Lampard, Messi ali Rooney, ki je tako mimogrede rečeno 100-krat boljši od Cristiana Ronalda. V Ameriki so športniki del trga, na katerem jim »lastniki« ponudijo več denarja kar sami, brez izsiljevanja, v zavedanju, da jih tako obdržijo v svoji ekipi. Gospodar Lakersov bo Kobeju Bryan-tu sam ponudil tak znesek, za katerega obe strani vesta, da je ustrezen. V Italiji je, tako kot marsikaj, bistveno drugače. Napadalec bo po petih doseženih golih takoj začelgro-ziti s ponudbami, ki naj bi mu kar deževale in zahtevami po večkratnem povišanju vrednosti pogodbe. Če bi mu kdo ob koncu sezone rekel, »fant, dal si samo dva gola, prejemaš pa plačo za deset golov«, bi se seveda iste pogodbe še kako oklepal. Ne morem si kaj, da ne bi rekel: nič čudnega, če je ravno v Italiji tako razmišljanje na dnevnem redu, ko pa gre za narod, ki vojne rad končuje na nasprotnem bregu, kot jih je začel. Tudi v Sloveniji se je letos zgodil hudo podoben primer - v mislih imam Tino Maze. Koroška smučarka se je po lanski katastrofalni sezoni s svojim osebnim štabom odločila, da se odcepi od reprezentančne ekipe in ustvari svojo samostojno mini-ekipo. Vsekakor tvegana poteza, na katero sem gledal z nemajhno simpatijo, saj je Tina Maze s tem korakom postavila na kocko marsikaj. Za en uspešen projekt Janice Ko-stelič jih je namreč nešteto propadlih. Rezultati so bili odlični in najbrž nad pričakovanjem tudi samega štaba Mazetove. Čim je postalo jasno, da je smučarka spet blizu smučarskega vrha ali celo tako dobra, kot še nikoli ni bila, so se iz njenega tabora začele pojavljati trditve, o katerih na začetku sezone ni bilo veliko (ali nič) slišati. Če jih na kratko povzamem: denar, ki ga od sponzorjev prejema smučarska zveza, je v lepi meri odvisen od Tine Maze, zato bi ta morala s strani zveze prejemati večjo finančno podporo. Zgodovinsko gledano bi tu morali odpreti poglavje, ali ni morda Tina Maze taka smučarka kot pač je tudi po zaslugi denarja, ki so ga v smučarsko zvezo s svojimi rezultati prinašale Mateja Svet, Urška Hrovat in Špela Pretnar. Sistem je pač v Sloveniji tak in zahteve po spreminjanju »ad hoc« se mi zdijo pristranske. Da niti ne omenjam dejstva, da je smučanje bilo v Sloveniji dolga leta iz političnih razlogov prenapih-njen balon, ki je tudi v finančnem smislu žel več, kot bi bilo realno upravičeno. Tina Maze je na trgu, zdaj pa naj vsakdo, ki mu je veselje prispevati v športno malho odloči, ali bo podprl smučarsko zvezo ali Tino Maze ali morda celo drugo športno sredino oziroma športnika. Pa da vidimo, če je iz vidika sponzorjev zanimivejši olimpijski prvak v atletiki ali muhava smučarka s podporo apeninske retorike. Za zdaj se veselimo konca zima in pomladnega sonca. (dimkrizman@gmail.com) Brazilec Diego je bil za Gaetana D'Agostina pretrd oreh ansa Werder Bremen - Udinese 3:1 (1:0) STRELCI: Diego v 34. in 67., Almeida v 68. in Quagliarella v 86. min. WERDER (4-3-1-2): Wiese 6,5, Fritz 6, Mertesacker 5,5, Naldo 6, Boenisch 6 (Pasanen), Tziolis 6, Frings 6, Ozil 6,5 (Niemeyer), Diego 7,5; Pizarro 5,5, Almeida 6 (Hunt). Trener: Schaaf. UDINESE (4-3-3): Handanovič 5,5, Zapata 6, Domizzi 6, Felipe 6,5, Pas-quale 6, Inler 5,5 (Obodo), D'Agostino 6,5, Asamoah 6,5, Pepe 6 (Floro Flores 6) Quagliarella 6, Sanchez 6. Trener: Marino. BREMEN - Videmski Udinese se je po prvi četrtfinalni tekmi pokala UEFA iz Nemčije vrnil domov praznih rok. Werder je bil sicer favorit na papirju glavni favorit. Razlika na igrišču nogomet Ancelotti in Chelsea naj bi se že dogovorila Carlo Ancelotti ansa LONDON - Italijanski nogometni trener Carlo Ancelotti se bo z Apeninskega polotoka preselil na Otok. Po pisanju senza-cionalistično naravnanega angleškega časnika Sun je strateg Milana že sklenil dogovor s Chelseajem, da bo po koncu sezone na mestu prvega strokovnega moža londonskega kluba zamenjal začasnega trenerja Hiddinka. Angleški časnik, je zapisal, da se je za prihod Ancelottija na stadion Stamford Bridge najbolj zavzemal lastnik angleškega moštva Roman Abramovič. Prvi trenerski izbor bogatega Rusa je bil sicer zdajšnji strateg Hiddink, vendar ga ni mogel prepričati, da bi prekinil pogodbo z rusko nogometno zvezo in se povsem posvetil londonskemu moštvu. Isti vir navaja, da naj bi Ancellotijeva letna plača znašala 6,4 milijona evrov, vodstvo Milana pa naj bi že prižgalo zeleno luč za njegov predčasen odhod. med obema moštvoma pa ni bila tako očitna, kot bi kazalo na končni rezultat. Udinese, v prvi vrsti Quagliarella, je zgrešil vsaj tri zelo dobre priložnosti za gol. Še dobro, da mu je pred koncem tekme vsaj enkrat uspelo zatresti domačo mrežo. Na povratni tekmi bo za Udinese naloga vse prej kot lahka. Vsekakor pa ne nemogoča. V prvem polčasu so gostitelji že po nekaj minutah zadeli prečko. Slovenski vratar Handanovič, ki je rekordno okreval po poškodbi, bi bil po silovitem strelu Nalda povsem brez moči. Udinesejev vratar je prvič pobral žogo iz svoje mreže v 34. minuti, ko ga je Brazilec Diego premagal z natančnim diagonalnim strelom. Na začetku drugega polčasa bi lahko Udinese izenačil. Lob Quagliarelle pa je za las poletel mimo vratnice. Igralci domače ekipe so nato igrali bolj napadalno, čeprav je bil v 59. minuti znova neuspešno nevaren Udinesejev napadalec Quagliarella. Deset minut kasneje je bil rezultat že 2:0. Avtor zadetka je bil še drugič Diego, ki je preigral Dagostina in žogo poslal naravnost v sedmico. Pravi šok za Marinovo moštvo. Gostitelji so v 68. še tretjič zatresli Han-danovičevo mrežo. Tokrat z Almeido. Udinese pa se ni predal in v zadnjih minutah so gostje oblegali domača vrata. Pred trikratnim sodnikovim žvižgom je izredno pomemben častni zadetek dosegel Quagliarella. Na povratni tekmi v Vidmu čet dva tedna bo najbrž pela drugačna pesem. OSTALI IZIDI: Šahtjor - Olympique Marseille 2:0, Paris St. Germain -Dinamo Kijev 0:0, Hamburger - Manchester City 3:1. MOURINHO - Trener milanskega Interja, Portugalec Jose Mourinho, je izvedel veselo novico. Policija se je namreč odločila, da ga ne bo kazensko preganjala in še naprej raziskovala ozadja incidenta oziroma suma, da naj bi kon-troverzni portugalski trener zunaj nogometnega stadiona Old Trafford s pestjo v obraz udaril enega od navijačev. kolesarstvo Protidopinška agencija obtožila Armstronga PARIZ - Proti slovitemu ameriškemu kolesarju Lanceju Armstrongu bo francoska protidopinška agencija (AFLD) začela disciplinski postopek. Sedemkratnega zmagovalca dirke po Franciji je AFLD obtožila, da je kršil protidopinška pravila. Armstrong naj ne bi popolnoma sodeloval s protidopinško komisijo, ko so ga 17. marca testirali. To je ameriški kolesar sicer zanikal. Takrat niso našli nobenih prepovedanih sredstev, vendar pa je zdravnik pri AFLD, ki je opravljal teste, agencijo obvestil, da se Armstrong ni držal pravila, da mora bit ves čas testiranja »na očeh« zdravnika. 37-letni zvezdnik Astane, ki se je letos po krajši »upokojitvi« spet vrnil med kolesarsko smetano, je moral ob vrnitvi s treninga v Beaulieu-sur-Meru dati urin, kri in vzorce las, kar pa je storil šele po 20-minutnem premoru, saj se je vmes prvi mož Asta-ne Johan Bruyneel pri Mednarodni kolesarski zvezi prepričal, ali lahko AFLD res testira Armstronga. Če bo Lance Armstrong kazen res dobil, bo veljala le na območju Francije, kar pa bi bilo lahko najbolj boleče, saj namerava Armstrong na Touru od 4. julija naskakovati osmo zmago. APrimorski ~ dnevnik za abruce Na dražbi majice Maniaja, Černica in ostalih RIM - Tudi odbojkarska zveza Lega Pallavolo Seria A se je vključila med tiste organizacije, ki zbirajo denar za potresence v Abrucih. Zveza je že pozvala vse odbojkarje in simpatizer-je naj darujejo prek SMS številke 48580, včeraj pa so še sporočili, da bodo na spletni strani www.legavolley.it priredili dobrodelno dražbo dresov (majic) vseh odbojkarjev, ki nastopajo v A1 in A2-ligi. Med njimi bodo torej tudi majice naših slovenskih odboj-karjev: Lorisa Maniaja, Mateja Černica, Damirja Kosmine in Aljoše Orla. Dražba se bo začela v torek, 14. aprila. Vsak, ki bi rad kupil majico, bo to lahko storil po elektronski poški (le-gaxabruzzo@legavolley.it). Celoten izkupiček bo zveza dodelila italijanskemu Rdečemu križu. ODBOJKA - Včeraj so odigrali še tri srečanja končnice za naslov v odbojkarski A1-ligi. Macerata, Trento in Piacenza so potrdile vlogo favoritov in zmagale tudi v tretji tekmi četrtfinala. Izidi: Macerata - Sisley 3:1, Perugia -Piacenza 1:3, Trento - Vibo valentia 3:2. EVROLIGA - Košarkarji Barcelone, kjer igra tudi Slovencev Jaka La-kovič, so v odločilni peti tekmi četrtfinala evrolige z 78:62 premagali Tau Ceramico in bodo tako igrali na sklepnem turnirju najboljše četverice, ki bo od 1. do 3. maja v Berlinu. V »final four« so se že uvrstili moskovski CSKA, Panat-hinaikos in Olympiacos. DOPING - Po poročanju agencije Allsport sta bila dva biatlonca - še neimenovana - pozitivna na eritropo-etin (EPO) na dopinškem testu na ruskem državnem prvenstvu v zahodni Sibiriji, v Uvatu. Testa je opravila ruska protidopinška agencija, če pa bosta tudi vzorca B pozitivna, biatlonca čaka dveletni suspenz. NBA - V severnoameriški ligi NBA je tokrat nastopil samo Goran Dragič. Phoenix, pri katerem igra slovenski košarkar, je premagal New Orleans Hornets s 100:105, ampak po zmagoslavju Dallasa nad Utahom s 130:101 prvič po letu 2004 ostali brez nastopa v končnici. Slovenski branilec je v 13:36 minute dosegel devet točk, pet skokov in dve podaji. kolesarstvo Po Baskiji: etapa Albasiniju, vodi pa Contador BILBAO - Švicar Michael Albasini (Columbia) je po ciljnem sprin-tu trojice ubežnikov postal zmagovalec četrte etape 49. kolesarske dirke po Baskiji. Španec Alberto Contador je cilj po 161 kilometrih prečkal kot 18., kar je zadostovalo, da je v skupni razvrstitvi ubranil majico vodilnega. Edini slovenski kolesar na dirki Janez Brajkovič je bil tokrat 62. Brajkovič (Astana) je na 62. mestu tudi v skupni razvrstitvi dirke (+ 12:41). Albasini je bil tokrat v ciljen sprintu trojice ubežnikov hitrejši od Belgijca Jurgena Van Den Broecka (Silence-Lotto) na drugem in Američana Christiana Vande Veldeja (Garmin - Slipstream) na tretjem mestu, preostali kolesarji vključno z Brajkovičem so ciljno črto prečkali 1:25 minute za vodilno trojico. DAMJAN ODSLEJ SAM - Najboljši slovenski smučarski skakalec zadnjih let Jernej Damjan je včeraj za informativno oddajo 24 ur povedal, da zapušča reprezentanco. Damjan se je odločil za samostojno pot, za pomoč pri načrtovanju treningov pa je že zaprosil nekdanjega glavnega trenerja slovenske izbrane vrste, Finca Ari-Pekko Nikkolo, s katerim bo poslej sodeloval. 20 Petek, 10. aprila 2009 ŠPORT / hokej na ledu - Svetovno prvenstvo divizije I Italija in Slovenija za povratek med elito Slovenski »risi« bodo jutri igrali proti Avstraliji, »azzurri« pa proti Romuniji VILNIUS - Po neuspešni lanski sezoni, v kateri je slovenska reprezentanca na svetovnem prvenstvu elitne skupine v Kanadi izpadla v nižji kakovostni razred, se bodo letos Slovenci borili za vrnitev med najboljše. Svetovno prvenstvo divizije I (skupina A) se bo v Vilniusu v Litvi začelo jutri. Slovenija je, odkar si je pred osmimi leti prvič zagotovila nastop med najboljšimi na svetu, kot na vlakcu, ki jo kakšno leto ponese med elito, pa takoj nato spet navzdol v drugoligaško konkurenco. Tako so bili slovenski Risi med najboljšimi na Švedskem 2002 in Finskem 2003, v Avstriji 2005 in Rigi 2006 ter Kanadi 2008; na SP divizije I pa so po Poljski 2004 nastopili še v Ljubljani pred dvema letoma. Izkušnja na domačem ledu je bila takrat nadvse pozitivna, Slovenija je po zaslugi prebujajočega se zvezdnika Anžeta Kopitarja dobila vseh pet tekem in si zanesljivo priborila prvo mesto. Zdaj bo naloga nekoliko težja. Nenazadnje je bila veliko opozorilo že tekma z Japonsko na februarskih olimpijskih kvalifikacijah, ki jo je azijska reprezentanca dobila. Japonska bo tudi eden od tekmecev Slovenije v Litvi, po teoriji pa naj bi se za prvo mesto »udarila« Slovenija in Kazah-stan. Ta tekma bo na sporedu prav zadnji dan SP, v petek, 17. aprila. Sloveniji se za začetek obeta nekoliko lažje delo, saj bo njena prva tekmica Avstralija, sledijo pa obračuni z motivirano domačo reprezentanco Litve, Hrvaško in Japonsko. Pravila na SP so takšna kot že nekaj zadnjih sezon - prvi napreduje v elitno skupino, zadnji se bo poslovil in bo naslednje leto igral v diviziji II. Druga skupina drugoligaške konkurence bo v istem terminu igrala v Poljskem Torunu: tam je v vlogi lani izpadle ekipe elitne skupine Italija, tekmice pa bo imela v domači Poljski, Veliki Britaniji, Ukrajini, Romuniji in Nizozemski. Varovanci Johna Harringtona pa bodo v Litvi nastopili brez edinega NHL-ovca, Anžeta Kopitarja. Hokejska zveza Slovenije (HZS) je dan pred odhodom na SP sporočila, da je dolgo čakala na njegovo odločitev o tem, ali bo nastopil ali ne (finančno naj bi bil njegov prihod po zagotovilih HZS pokrit). Naposled so na HZS obupali in Harrington je v ekipo uvrstil Roka Tičarja. »Vesel sem, da smo v ekipo uspešno vključili mlade igralce. Pomembno je, da kot ekipa deluješ močno. Tekmi z Italijo sta pokazali, kako bomo morali igrati v Litvi. Vsi bodo morali dati od sebe še malo več, zadevati tudi ob 'power-playu'. S Ka-zahstanom igramo šele zadnjo tekmo, prva nas čaka z Avstralijo in najprej bom razmišljal o njej. Kazahstan je močan, Japonska tudi, Litva bo igrala na domačem terenu in vse to bodo težke tekme,« je o prihajajočem prvenstvu dejal selektor Harrington. Slovenska reprezentanca bo v Litvo odpotovala danes, zvečer jo v dvorani Vilnius Siemens Arena (večnamenski objekt za skoraj 10.000 gledalcev je sicer dom košarkarjev moštva Lietuvos Rytas) čaka prvi in edini trening pred začetkom SP, že jutri pa se bo v svoji uvodni predstavi ob 15.30 pomerila z Avstralci. Italija pa se bo v jutrišnjem 1. krogu v skupini B pomerila z Romunijo. Ostali nasprotniki »azzurrov« so: Ukrajina, Poljska, Velika Britanija in Nizozemska. Slovenski zvezdnik Anže Kopitar je ostal v ZDA ansa namizni tenis - Državno prvenstvo v Messini Malorgio državni prvak, Corbatti med osmerico Člana namiznoteniškega odseka Kras Alen Corbatti in Ettore Malorgio sta se minuli teden udeležila državnega prvenstva športnikov s posebnimi potrebami. V Messini se je zbralo 156 tekmovalcev. Športniki s posebnimi potrebami so razdeljeni v različne kategorije glede na stopnjo invalidnosti: igralci na vozičku so vključeni v pet različnih kategorij, kjer so v peti zbrani tisti z najlažjo invalidnostjo, v prvi pa z najhujšo. Alen Corbatto se je v 2. kategoriji uvrstil med prvih osem. »S prikazano igro sem zadovoljen. Ciljal sem sicer na 3. mesto, ampak mi je ta uvrstitev tudi letos spodletela. Odločilno tekmo sem izgubil proti Piccardiju s 3:1, čeprav sva si bila enakovredna. Najbrž sem nasprotnika preveč podcenjeval,« je pojasnil Alen, ki je pohvalil organizatorje: »Škoda le, da so se nekateri odpovedali nastopu zaradi oddaljenosti.« Alen Corbatti Ettore Malorgio kroma V 5. kategoriji pa je nastopil Ettore Malorgio, ki se je letos priključil Krasu. Tržačan je sicer že nekaj let treniral pri zgoniškem klubu, letos pa je začel tudi z nastopi v deželnem prvenstvu D2-lige. 57-letni Ettore Malorgio je premagal vse konkurente in osvojil državni naslov: »Šlo je v bistvu za potrditev, da še vedno sodim med najboljše v svoji kategoriji. Zelo sem zadovoljen, da mi je uspelo,« je povedal krasovec, bivši pomočnik trenerja drža- kroma vne reprezentance paraolimpijcev in tudi udeleženec paraolimpijskih iger v Sid-neyu. »Ker imamo pri Krasu zelo dobre pogoje, želim, da bi uspeli privabiti k društvu še ostale športnike s posebnimi potrebami. To je nekako moj in Alenov dolgoročni cilj,« je še napovedal Ettore. Malorgio in Corbatti sta nastopila tudi v ekipnem tekmovanju. Prebila sta se iz skupine, nato pa v četrtini finala izpadla proti bodočim zmagovalcem DP-ja. košarka - U22 Daniel Batich treniral z državno izbrano vrsto LNP Borov košarkar Daniel Batich, ki letos nastopa na posodo pri tržiškem Falconstarju, se je v torek in sredo udeležil zbirnega treninga državne reprezentance drugoligašev do 22. leta. V Forliju se je zbralo 18 igralcev, ki nastopajo v A, B in C-ligi amaterjev (v okviru Lega Nazionale Pallacanestro), torej v B1, B2 in C1-ligi. Slovenski organizator igre je z ostalimi vpoklicanimi (zaradi dveh poškodovanih igralcev so trenirali v šestnajstih) opravil tri treninge: »Vsi treningi so bili zelo intenzivni. V torek smo izvajali predvsem take vaje, da so trenerji ugotovili naše glavne značilnosti, v sredo pa smo po krajšem ogrevanju igrali 30 minut,« je pojasnil slovenski organizator igre. V sredo je Daniel na tekmi začel v prvi postavi in odigral 20 minut: »S svojim nastopom sem zadovoljen. Mislim, da sem se tudi na treningih izkazal,« je še dodal. Zbirnega treninga si je v sredo ogledal tudi selektor državne reprezentance Carlo Recal-cati, ki je pohvalil pristop vseh vpoklicanih. Treninge je vodil trener Giulio Cadeo, mlade košarkarje (letnika 1988 in 1987) pa si je ogledalo tudi več drugoligaških trenerjev. Daniel se je udeležil tretjega izbora. Reprezentančni štab je v tem letu sklical še dva izbora, na katerih je prav tako treniralo 18 drugigašev. Med vsemi bo selektor izbral 16 igralcev (12 in 4 rezerve), ki se bodo udeležili Univerzijade, ki bo letos v Beogradu od 30. do 12. julija. Zaenkrat Danielu niso nič sporočili: »Seveda bi bil vpoklica zelo zelo vesel, ampak verjamem, da bo vstop v šest-najsterico zelo težek. Nasploh pa je bila enkratna izkušnja,« je zaključil 20-letni košarkar. □ Obvestila AŠD BREG vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 15. aprila v prostorih SKD Jože Rapotec v Prebenegu ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZSŠDI sklicuje redni občni zbor, ki bo v petek, 17. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30, v drugem sklicanju v dvorani SKD I. Gruden v Nabrežini. AMATERSKI ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v ponedeljek, 20. aprila, 47. občni zbor, ki se bo vršil v športno-kul-turnem centru v Zgoniku, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva in komisij, poročilo izvršnega in nadzornega odbora, pozdravi in razprava, odobritev poročil in finančnih dokumentov, razno. ZSŠDI obvešča, da bo danes goriški urad zaprt. Z ministrom Žekšem o težnjah zamejskega športa Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je sprejel na razgovor predstavnike zamejskega športa v Italiji in v Avstriji, na čelu s predsednikom ZSŠDI-ja Juretom Kufersinom in tajnikom Slovenske športne zveze v Celovcu Ivanom Luka-nom, ter predsednico Komisije za zamejski šport (KZŠ) pri Olimpijskem komiteju Slovenije Sonjo Poljšak. Posveta se je udeležil tudi Rudi Merljak z Urada za Slovence in kot vsi ostali sogovorniki tudi član komisije OKS za zamejski šport. Predstavnika obeh krovnih športnih organizacij Slovencev v Italiji in v Avstriji sta ministru predstavila delovanje in težnje slovenskega športa v obeh sosednjih deželah. Ob tem sta poleg športnih težišč in seveda tudi uspehov izpostavila predvsem tudi pomembno nalogo športnikov in športnic, športnih društev ter krovnih športnih organizacij pri krepitvi narodne identitete in slovenskega jezika v zamejstvu, prav tako sodelovanje z matico. Glede porazdelitve fi- nančnih sredstev za pospeševanje športa je bilo s strani predstavnikov zamejskega športa ugotovljeno, da je sedanji sistem za Slovence v Italiji sprejemljiv ga kaže ohraniti tudi v bodočnosti, glede Slovencev Avstrije pa je situacija bistveno slabša in so potrebne temeljite spremembe. Pri tem je bilo vnovič opozorjeno na zahtevo po 10-odstotnem deležu za šport pri razdelitvi podpornih sredstev za manjšino tako s strani Slovenije kot predvsem s strani Avstrije. Kufersin je ministra Žekša seznanil še z glavnimi temami volilnega občnega zbora ZSŠDI prihodnji petek, 17. aprila v Nabrežini, Lukan pa s projektom gradnje športne dvorane v Celovcu, pri kateri se zatika pri financiranju. Predsednica KZŠ je ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu seznanila z delovanjem komisije. Pristavila je, da komisija poleg Slovencev v Italiji in v Avstriji vključuje v svoj program tudi Slovence na Madžarskem in na Hrvaškem. (I.L.) Na sliki (z leve): predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, tajnik SŠZ Ivan Lukan, predsednica komisije za zamejski šport Sonja Poljšak, Rudi Merljak z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. nogomet - Zamenjava na klopi Milan Mikuš ni več trener Ponziane Milan Mikuš ni več trener Ponziane, ki je na sinočnji zaostali tekmi promocijske lige s 4:0 premagala Mariano. Tržaški klub, ki se bori za obstanek v ligi, je Mikuša - kot na je potrdil po telefonu - odstavil (že drugič letos) pred včerajšnjo tekmo. Sinoči je ekipo vodil trener mladincev De Feo, ki bo moštvo treniral do konca sezone. NARAŠČAJNIKI Sanvitese - Pomlad 3:0 (2:0) POMLAD: Mattiassich, Potleca, Pečar, Rossone, Puric, Kerpan, Carli (Cer-kvenic), Jarc, Vidoni (Viviani), Hoffer, Ku-ret. Trener: Tommasi. Varovanci trenerja Dina Tommasi-ja niso nastopili s tisto borbenostjo, ki jih je odlikovala v zadnjih krogih. Že po prvem polčasu je bil rezultat 2:0. Gostitelji so po-vedli po zaslugi zelo dvomljive enajstmetrovke, ki jo je sicer Mattiassich ubranil, nato pa je domačemu napadalcu vseeno uspelo potisniti žogo v mrežo. Pred odmorom je Sanvitese še drugič premagala vratarja Pomladi. V drugem polčasu so oranžno-plavi igrali bolj organizirano, čeprav jim ni uspelo spraviti v težave gostujoče ekipe. Vrstni red v skupini C: Pro Cervi-gnano 10, San Giovanni 8, Sanvitese 6, Monfalcone 3, Azzanese, Pomlad 2. Pri- hodnji krog (19.4.): Monfalcone - Pomlad. ZAČETNIKI Pomlad B - Sant' Andrea B 1:5 (0:1, 1:3, 0:1) STRELEC: Košuta. POMLAD: Puntini, Paolucci, Perel-li, Kosovel, Labianca, Renar, Di. Vattovaz, Košuta, De. Vattovaz, Vidali, Bicocchi, Ro-tondaro, Gruden, Cherin. Nogometaši tržaške ekipe SantAn-drea B so v zaostalem srečanju povsem zasluženo premagali Pomlad, ki tokrat ni bila najbolj razpoložena. Pri Pomladi zasluži pohvalo le Košuta, ki je tudi dosegel častni gol za Pomlad. DISCIPLINSKI UKREPI Šest kaznovanih in Kras ob 75 evrov Po sklepu disciplinske komisije deželne nogometne zveze bo za en krog prisilno počivalo šest nogometašev naših društev. Ti so: Dimitri Batti (Kras), Simon Fe-ri (Sovodnje), Marco Boccuccia (Primorec), Davide Asselti in Mauro Zocco (Zarja Gaja) ter Erik Pauletic (Primorje). Re-penski Kras (deželni mladinci) pa bo moral seči v žep in plačati denarno kazen 75 evrov. / ŠPORT Petek, 10. aprila 2009 21 odbojka - Končnica 1. moške divizije na Goriškem Naš prapor v finalu Soča ima še eno priložnost Brici premagali še drugič Olympio s 3:0 - Man'ano upravičil vlogo favorita Naš prapor - Olympia 3:0 (25:19, 22:25, 14:25) NAŠ PRAPOR: Kuštrin 17, Braione 7, Juretič 8, Beganovič 5, Boschini 10, Feri 2, Bajt 5, Romano (L), Minarin. TRENER: Leghissa. OLYMPIA: Fajt 5, Mucci 7, Komjanc 4, Dorni 3, Brotto 6, Ter-pin 3, Blasig 0, Polesel 0, Pavlovič 0, Frandolič (L), Lango. TRENER: Ter-pin. Naš prapor je prvi finalist končnice 1. moške divizije na Goriškem, saj je tudi v povratni tekmi premagal Olympio (na prvi polfinalni tekmi je slavil z 3:1). Kdo bo nasprotnik v odločilnih dvobojih za napredovanje še ni znano, saj bosta ostala pol-finalista, Soča in Mariano, v sredo 15. aprila odigrala še drugo polfi-nalno tekmo. Prvi niz je bil v uvodu izenačen, nato pa je Naš prapor prevzel nekaj točk prednosti in zaključil niz v svojo korist. V nadaljevanju so prepričljivejšo predstavo prikazali gostje, ki so vse do polovice niza vodili tudi za pet točk. Menjava v vrstah Našega praporja pa je spreobrnila potek Peter Bajt srečanja: Ferija je zamenjal Bajt, ki je bil nato na servisu zelo učinkovit. Z delnim izidom 8:0 so domači igralci izenačili, prešli v vodstvo in prvi osvojili 25. točko. V tretjem nizu je trener Našega praporja obdržal enako postavo, ki je zapečatila končni izid. Olympii tudi v tem nizu ni šlo od rok. Kot v prvih dveh nizih je bilo tudi zadnjem preveč napak na sprejemu, kar je onemogočalo igro s centra. Tudi prilagajanje ritmu gostiteljev je bilo ključno za drugi pol-finalni poraz. zsšdi - Prihodnji teden volilni občni zbor Ena kandidatna lista in osem novih imen Soča Lokanda Devetak 0:3 (22:25, 21:25,25:27) Mariano SOČA: Butkovič 0, A. Černic 15, G. Černic 1, M. Černic 7, I. De-vetak 2, R. Devetak 1, T. Devetak (L), E. Juren, Fiorelli, M. Juren 12. TRENER: Jelavič. V prvi polfinalni tekmi 1. moške divizije na Goriškem je Soča na domačih tleh klonila s 3:0. Izkušeni in starejši nasprotniki so upravičili vlogo favoritov (redni del prvenstva zaključili na 1. mestu). Kljub temu pa je predsednik Fabio Tommasi prepričan, da bi lahko iztržili kaj več, saj je bilo uvodno srečanje zelo izenačeno. V prvih dveh nizih sta si bili ekipi do 15. točke enakovredni, nato pa so gostje izkoristili napake domačih igralcev, povedli in zaključili oba niza v svojo korist. Zadnji niz je bil najbolj razburljiv: Sovodenjci so povedli na 22:17, nato je Mariano izenačil in povedel na 23:22. V končnici je Soča spet prevzela vodstvo (24:23) in imela prvo set žogo, zaradi napak pa se je tehtnica prevesila na stran gostov. Sočani bodo povratno tekmo igrali v Marianu v sredo, 15. aprila (ob 20.30). Letošnji občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), 38. po vrsti, bo volilnega značaja. Rok za prijavo kandidatnih list je zapadel pred enim tednom, to se pravi 3. aprila. Občni zbor pa bo v petek, 17. aprila, v dvorani društva Igo Gruden v Nabrežini. Dosedanji odbor, pod taktirko predsednika Jureta Kufersina, ki že 18 let vodi ZSŠDI, je predstavil edino kandidatno listo, na kateri je nekaj novih imen. Za novi štiriletni mandat (to se pravi do leta 2013) bo za predsedniško mesto znova kandidiral Ku-fersin. Novih kandidatov za različne odborniške funkcije je osem, štiri so ženskega spola. Ti so: Mattia Cendou, Loredana Princic, Gregor Sfiligoj, Nadia Fonda, Nadia Kralj, Joško Prinčič, Franko Drasič in Marinka Pertot. Ostali kandidati izvršnega odbora so Ivan Peterlin, Gorazd Pučnik, Livio Rožič, Andrej Vremec in Roberto Zuppin. Kandidat za predsednika nadzornega odbora je Radi-voj Pečar. Volilno pravico imajo vsa društva, ki so včlanjena v ZSŠDI. Jure Kufersin kroma KANDIDATNA LISTA Predsednik: Jure Kufersin člani izvršnega odbora: Mattia Cendou, Ivan Peterlin, Loredana Princic, Gorazd Pučnik, Livio Rožič, Gregor Sfiligoj, Andrej Vremec, Roberto Zup-pin predsednik nadzornega odbora: Radivoj Pečar nadzorni odbor: Nadia Fonda, Nadia Kralj, Damian Pertot, Joško Prinčič razsodišče: Franko Drasič, Marino Kokorovec, Marinka Pertot, Vili Prinčič, Livio Valenčič. jadranje - Spomladanski pokal v Izoli Predvsem priprava na prvo predolimpijsko regato Danes se bo v Izoli začel že 22. spomladanski pokal, na katerem bosta nastopila Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. Na mednarodno regato se je v olimpijskem razredu 470 prijavilo 15 posadk: ob naši še tri avstrijske, pet madžarskih, štiri slovenske, hrvaška in ukrajinska. Po mnenju trenerja Antonaza je konkurenca povprečna: »Najhujša tekmeca najbrž bosta Slovenca Mitja Mikulin in Sebastjan Prinčič; tudi kaka avstrijska posadka zna presenetiti,« je pojasnil trener. »Predvsem bodo regate dober trening za naslednji važen nastop. Naslednji teden od 19. do 25. aprila nas čaka prva predolimpijska regata v Franciji,« je še napovedal. Lani sta bila Simon in Jaš tretja, zmagala pa sta Karlo Hmeljak in Mitja Novičny. Ob razredu 470 bodo nastopili še tekmovalci v razredu 420, laser, laser 4.7 in laser radial. V ženski konkurenci razreda 470 osta nastopili tudi Francesca Komatar in Sve-va Carraro, ki trenirata pod taktirko trenerja Antonaza. Če bodo vremenske razmere naklonjene, bodo nastopajoči od danes do nedelje opravili devet regat. BALINANJE Kakovostni dvoboji na turnirju dvojic pri Briščikih Zamejski in tržaški balinarji so se zadnjič pomerili prejšnji teden v domu Pristaniških delavcev, kjer je oskrbnik Nevio priredil turnir dvojic za kulinarične nagrade. Prizadevni organizator je uspel privabiti kar 24 postav, tako iz Trsta kakor s Krasa. Med trodnevnim tekmovanjem smo videli na delu vsaj pet do šest solidnih dvojic, ki naj bi spadale med favorite. Tudi zmagovalca Andrea Kramar in Nazareno Capitanio sta upravičeno potrdila omenjeno vlogo, saj v njihovi igri, ki je bila zelo zanesljiva, dejansko ni bilo nihanja in zato je njun uspeh več kot zaslužen. Pred najtežjo nalogo sta bila v polfinalu, kjer sta srečala Daria Tenceja in Zdravka Skupka, vendar s pričo nezanesljivosti slednjega, ki je naletel res na črn dan, jima je bila naloga veliko olajšana, čeprav sta bila Kraševca še do predzadnjega lučaja na robu zmage, ki sta jo na žalost nerodno zapravila. V uvodnem krogu smo bili priča izredno zanimivemu in kvalitetnemu srečanju med trdoživima Bazovcema Pečarjem in Križmančičem na eni strani ter Tencejem in Skupkom na drugi strani. Kdor se dobro spozna na balinarske razmere pri nas je lahko ugotovil, da je bilo omenjeno srečanje po vsej verjetnosti eno izmed najlepših med dvema zamejskima postavama. Po odlični predstavi nastopajočih (na eni strani je posebno blestel Pečar z bližanjem, na drugi pa Skupek z zbijanjem) se je napeto srečanje po izenačujočih tirnicah po uri in pol igre končalo pri stanju 7:7. Za določitev zmagovalca je bil tako potreben še dodatni met, kjer sta bila s kančkom športne sreče za las uspešnejša Krašovca. (Z.S.) OBČNI ZBOR ABK MAK Dinu Ronerju podelili zlato medaljo V sredo 25. marca so v prostorih štandreškega doma Andreja Bu-dala priredili enajsti redni občni zbor amaterskega balinarskega kluba Mak. Izvolitvi predsedstva občnega zbora je takoj sledil pozdrav dolgoletnega častnega člana Dina Ronerja, ki je bil ustanovitelj in predsednik balinarskega kluba ter številnih drugih športnih društev. Roner je tudi povedal, da bo opustil delovanje v društvenih vrstah in si po petdesetih letih aktivnega delovanja vzel čas zase. Seveda je Dino Roner v njegovem dolgoletnem športno - kulturnem delovanju pripomogel razcvetu nekaterih pomembnih goriških društev. Prav zato mu je v imenu odbora predsednik Maka Emil Nanut podelil zlato medaljo kot znak hvaležnosti in spoštovanja. Po poročilih in pozdravih so si udeleženci lahko ogledali kratko-metražni film o dvajsetletni zgodovini štandreškega balinarskega kluba. (jari) tečaj motorike - Melanie Klein v sodelovanju z ZSŠDI Spoznavali telo in gibe Tečaj, sledilu mu je okrog 200 otrok, je namenjen predvsem predšolskim otrokom Študijski center Melanie Klein v sodelovanju z ZSŠDI (Združenje slovenskih športnih društev v Italiji) že osmo leto zapored uspešno izvaja tečaj motorike za otroke z naslovom »Spoznajmo telo in naše gibe«. Tečaj je dodatna dejavnost, namenjen predvsem predšolskim otrokom, ki skozi igro spoznavajo in oza-veščajo različne razsežnosti sveta okoli sebe. Gibanje ima kot univerzalna govorica telesa pri otrocih poseben pomen, saj je njihova jezikovna sposobnost še v razvoju, telesno doživljanje pa tako predstavlja glavno sredstvo, s katerim se sporazumevajo in odkrivajo samega sebe ter materialno in socialno okolje okoli sebe Kakor v prejšnjih letih so se tudi letos pobude udeležili številni otroški vrtci, tako da je tečaju sledilo približno 200 otrok. Prvi del programa je običajno enak za vse vrtce, v drugem delu pa ga izvedenci prilagodijo glede na potrebe posameznih vrtcev oziroma otrok. Preko igre in s pomočjo bar-vanih in mehkih pripomočkov, ki so za tako majhne otroke posebno primerni, izvedenci ponujajo različne motorične izkušnje. V okviru pro- jekta pomagajo otroku razvijati koordinacijo telesa, ravnotežje in smisel za orientacijo, urijo prstne sposobnosti, moč, natančnost, hitrost, gibčnost in vzdržljivost, osvajajo zavest prostora, časa in ritma, odkrivajo lastne poti pri reševanju gibalnih problemov, spoznavajo pomen skupinskega sodelovanja ter spoštovanja pravil in socialnih dogovorov, utrjujejo znanje osnovnih geometrijskih pojmov ter izraze za prostorska oz. količinska razmerja in protipomenke, kar neposredno prispeva k bogatenju njihovega besednega zaklada. V središče je postavljeno otrokovo telo, z gibalno igro pa skušajo ovrednotiti posebnosti vsakega otroka. Eden od ciljev tečaja je preprečevanje morebitnih težav, ki bi se ob vstopu v osnovno šolo lahko pojavile pri branju in pisanju. V tem obdobju naj bi se otrok naučil oblik, ki ga bodo pripeljale do lažjega spoznavanja črk. Dober posluh za ritem pa bo preprečil morebitne težave pri branju. Zaradi spremenjenih življenjskih navad so človekove motorične sposobnosti osiromašene in zaostajajo glede na njihov potencial, sad dolge človekove filogeneze. Temu so predvsem izpostavljeni novi rodovi. Tečaj je kon- kretna pomoč pri nadaljnjem vključevanju v športne aktivnosti, gibanje pa je preventiva pred mnogimi boleznimi postindustrijskega sveta. Otrok preko igre pridobiva izkušnje v prostoru, zaradi česar postane učenje preko gibalne vzgoje in motoričnih iger primarnega pomena. Program predvideva živahne igre, kjer so otroci telesno in duševno bolj zaposleni in se čustveno precej razvna-mejo, ob tem pa spoznavajo pomen skupinskega sodelovanja, spoštovanja pravil in socialnih dogovorov, ter se navdušujejo nad uporabo barvnega orodja (obroči različnih širin, trakovi, žoge različnih velikosti in materialov za poligone). Pri mirnih igrah, ki imajo za podlago pripovedne trenutke in glasbo, pa so predvsem psihično aktivni in iščejo lastne poti pri reševanju zastavljenih problemov. Prevečkrat se namreč dogaja, da odrasli namesto problemov, ki bi jih morali otroci reševati sami, ponujamo rešitve, ki naj bi si jih otroci zapomnili, s tem pa zaviramo njihovo ustvarjalnost in sposobnost reševanja težav. Igra je lahko neprecenljivo didaktično sredstvo in je hkrati temeljna pravica vsakega otroka. Petek, 10. aprila 2009 Št. 50 (103) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia, Maja, David in Agata. e-mail: klop@primorski.it kako mladi pri nas doživljajo ta praznik Mladi in velika noč Velika noč že trka na vrta in tudi Klop jo je zavohal. Zavohal pa je tudi vonj po velikonočnih pirhih in se je zato usedel za pisalno mizo z vrečko mini čokoladnih jajčk in se veselo lotil dela. Medtem pa ko je veselo jedel jajčka, se mu je porodila zamisel, da bi tokratno stran posvetil veliki noči. Zanimalo ga je, kako mladi sploh doživljajo veliko noč, kaj jim pomeni, kako jo preživijo in še marsikaj.Ujeli smo nekatere prostovoljce, ki so nam rade volje razkrili svojo »velikonočno routine«. Spoznali smo, da so navade vsakega nekoliko različne. David, 16 let Kako boš preživel velikonočne počitnice? Se bom učil grščino, na žalost! Kaj ti pomeni velika noč? Počitnice Misliš, da je velika noč kot praznik aktualen? Odvisno od družinskih navad ... Tvoja velikonočna nedelja? Ena nedelja kot katerakoli druga. Italijanski pregovor pravi »božič s tvojimi, velika noč s komer želiš«, kaj pa ti? Božič s komer želiš in velika noč s komer žališ. Med pustom in veliko nočjo strogi post ali »grandi magnade«? »Grandi magnade«!!! Koliko jajc si dobil letos? Eno, ki so mi ga podarili na nekem športnem tekmovanju, a sem ga že zdavnaj pojedel ... Solidarnostno jajce ali jajce Kinder? Solidarnostno. Najljubša velikonočna sladica? Velikonočna jajca! Si tudi ti med tistimi, ki so po velikonočnem kosilu v prebavni komi za preostali del dneva? Ne, navadno ne ... Alenka, 17 let | Kako boš preživela velikonočne počitnice? Doma, bom počivala, se učila in žrla velikonočna kosila ... Kaj ti pomeni velika noč? Velika noč predstavlja zame prekratke počitnice pred zadnjim šolskim "rukom". Misliš, da je velika noč kot praznik aktualen? Ne, je preveč tradicionalna ... Tvoja velikonočna nedelja? Maša, kosilo, popoldanski sprehod, zvečer mogoče film. Italijanski pregovor pravi »božič s tvojimi, velika noč s komer želiš«, kaj pa ti? Tudi velika noč z mojimi. ta konec tedna? Sobota, 11.04. Klub InBox, Ljubljana , CHRIS WILLIS & IAN CAREY ob 22.00 (rabite vstopnino) »Pomladni labirint zabav«, v Sežani bo v koncertni dvorani nastopil Tony Cetinski, ob 22.00 Fešta od jajca na sedežu KD Danica, koncet RUM 273 in Grinders, od 21.00 naprej KOPER, BELLAVITA BAR velikonočni žur ob 22.00 Nedelja, 12.04 Portorož, Tivoli club, Top of 90' Hits, od 22.00 naprej. Med pustom in veliko nočjo strogi post ali »grandi magnade«? Magnade, a! Post kvečjemu tik pred veliko nočjo. Koliko jajc si dobila letos? Nič. Solidarnostno jajce ali jajce Kinder? Solidarnostno. Najljubša velikonočna sladica? Menih. Si tudi ti med tistimi, ki so po velikonočnem kosilu v prebavni komi za preostali del dneva? Da (smeh). Janoš, 18 let Kako boš preživel velikonočne počitnice? V glavnem doma, bom šel tudi kaj pohajat ... Kaj ti pomeni velika noč? Praznik in priložnost za to, da smo v družini. Misliš, da je velika noč kot praznik aktualen? Da, logično, da je aktualen! Tvoja velikonočna nedelja. Maša in kosilo pri noni. Italijanski pregovor pravi »božič s tvojimi, velika noč s komer želiš«, kaj pa ti? Se popolnoma strinjam, a ne morem biti s komer bi želel, zato bom s prijatelji... Med pustom in veliko nočjo strogi post ali »grandi magnade«? Odvisno koliko sem lačen. Koliko jajc si dobil letos? Še nič. Solidarnostno jajce ali jajce Kinder? Kinder. Najljubša velikonočna sladica? Pinca. Si tudi ti med tistimi, ki so po velikonočnem kosilu v prebavni komi za preostali del dneva? Seveda, kot vsako nedeljo! Irena, 19 let Kako boš preživela velikonočne počitnice? Doma. Kaj ti pomeni velika noč? Žal nič posebnega ... Misliš, da je velika noč kot praznik aktualen? Ne več Tvoja velikonočna nedelja. Kosilo z družino, odpiranje jajc, potem pa mi je vseeno, kaj delam! Italijanski pregovor pravi »Božič s tvojimi, Velika noč s komer želiš«, kaj pa ti? Da, da, se strinjam! (smeh) Med pustom in veliko nočjo strogi post ali »grandi magnade«? Grandi magnade itak! Koliko jajc si dobila letos? Eno, kot vedno. Solidarnostno jajce ali jajce Kinder? Ne eno ne drugo... Neka čudna znamka (smeh). Najljubša velikonočna sladica? Kar skuha mama! Si tudi ti med tistimi, ki so po velikonočnem kosilu v prebavni komi za preostali del dneva? Odvisno od tega, koliko pojem, ponavadi ne ... Marko, 20 let Kako boš preživel velikonočne počitnice? Do sedaj nimam še programov. Zagotovo doma ali v bližini. Kaj ti pomeni velika noč? Praznik, ob katerem se zbere cela družina s sorodniki. Misliš, da je velika noč kot praznik aktualen? Aktualen ali ne... Vedno velika noč je! Tvoja velikonočna nedelja. Maša, kosilo s sorodniki in večer po možnosti s prijatelji. Italijanski pregovor pravi »božič s tvojimi, velika noč s komer želiš«, kaj pa ti? V resnici pravi »...novo leto s komer želiš... « (smeh). Vsekakor bom letos preživel praznik bodisi z družino kot tudi z ostalimi. Med pustom in veliko nočjo strogi post ali »grandi magnade«? Ne eno ne drugo. Koliko jajc si dobil letos? Do sedaj niti enega ... Solidarnostno jajce ali jajce Kinder? Klopov velikonočni program Počitnice ... Čeprav so se velikonočne počitnice zreducirale skoraj na samo podaljšani konec tedna, se je Klopu ob misli na počitnice porodil nasmešek. Seveda pa je Klop tudi med počitnicami aktiven, saj noče sprejeti, da izvira beseda počitnice iz besede počitek. Zato si je sestavil bojni plan, da bi te počitnice čim bolje izkoristil za marsikaj. Plan vključuje vstajanje zgodaj zjutraj, saj je Klop sit zimskega poležavanja v postelji. Zato si bo nastavil budilko, da bo vstal zgodaj zjutraj in se podal na lahkotni tek v naravo, tako da bo lahko popoldne mirne duše pojedel košček sladice, ali pa tudi dva. Sledila bo hitra prha in ...študij! Da, da, to ni hec, Klop bi se želel v teh dneh posvetiti tudi študiju, saj pravijo, da je študij kruh življenja. Po temeljitem študiju pa se bo Klop podal v novo avanturo. Pospravil si bo hišico in tako opravil t.i. spomladansko čiščenje. Ker pa je velika noč praznik in ga tudi Klop misli praznovati, bo spoštoval svoje tradicije, ki so za vsakega vsaj za pikico drugačne. Pri izpolnjevanju slednjih pa bo seveda obdržal svojo aktivnost. Ampak, ali bo ta želja po aktivnosti premagala spanec in utrujenost, ki jo povzročajo velikonočne jedi? To je za sedaj še skrivnost, a ne glede na izid boja si zasluži Klop pohvalo, ker si je vsaj želel biti zmagovalec nad utrujenostjo in si je zato izdelal tudi pravcati bojni pro-gram..ali bo ta zmagovit ali ne..vam bo lahko po veliki noči odgovorila Klopova postelja in kavč. Raje solidarnostno... Tudi če je skoraj vedno Kinder. Najljubša velikonočna sladica? Presenc. Si tudi ti med tistimi, ki so po velikonočnem kosilu v prebavni komi za preostali del dneva? Zelo, zelo, zelo verjetno! Marco, 21 let Kako boš preživel velikonočne počitnice? Sem sam doma cele počitnice, torej si lahko kar predstavljate ... Kaj ti pomeni velika noč? Nekoč mi je pomenilo odpirati na skrito velikonočna jajca in jih potem ponovno zapreti in to je bilo zabavno! Sedaj pa nič več ... Misliš, da je velika noč kot praznik aktualen? Vsak praznik je aktualen! Tvoja velikonočna nedelja. Odvisno od sobote (smeh). Italijanski pregovor pravi »božič s tvojimi, velika noč s komer želiš«, kaj pa ti? Italijanski pregovor pravi »novo leto s komer želiš«, velika noč nima nič s tem... Med pustom in veliko nočjo strogi post ali »grandi magnade«? »Grandi magnade« nikoli! Koliko jajc si dobil letos? Nič. Solidarnostno jajce ali jajce Kinder? Ne eno ne drugo, a glede na to, da ne maram teh hipokrizij, rajši Kinder! Najljubša velikonočna sladica? Ne bi vedel ... Si tudi ti med tistimi, ki so po velikonočnem kosilu v prebavni komi za preostali del dneva? Ne! / RADIO IN TV SPORED Petek, 10. aprila 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka 2008 - OPZ Ladjica 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Aktualno: A sua immagine (praznovanje Velikega petka) 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik, rubrike in vremenska napoved 18.50 Kviz: Leredita' 20.00 22.35 Dnevnik 20.30 Aktualno: Porta a porta - Speciale Venerdi Santo 21.10 Aktualno: Rito delle Via Crucis 22.40 Aktualno: Tv7 23.40 Aktualno: L'Appuntamento Rai Due 6.20 Aktualno: Zdravje 6.25 14.00, 19.00 Resničnostni show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 13.50 Aktualno: Si, viaggiare 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan: Law & Order 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: E.R. Medici in prima linea 22.40 Nan.: The Dead Zone 23.30 Aktualno: Punto di vista 23.40 Aktualno: L'era glaciale 1.15 Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24 - Morning News 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tg3 Cifre in chiaro 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terranostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.10 Dnevnik, kratke vesti 15.15 17.00 Tg3 GT Ragazzi 15.20 Dok.: Promesse 17.10 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.. Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Šport: 90° Minuto Serie B 0.00 Deželni nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Economix u Rete 4 7.10 Nan.: Quincy 8.10 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 10.10 Nad.: Febbre d'amore 11.00 Nad.: My Life 11.30 16.40 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan: Un detective in corsia 12.25 Nan.: Renegade 13.30 18.55, 22.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana: II tribunale di Forum 15.30 Film: La tunica (zgod., ZDA, '53, r. H. Koster, i. R. Burton, J. Simmons) 16.10 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Debito di sangue (triler, ZDA, '02, r.-i. C. Eastwood, i. J. Daniels) Film: Giuda (Gli amici di Gesu) (dram., i. E. Lo Verso, D. Quinn) Dnevnik - Pregled tiska Canale S O Italia 1 6.05 6.35 8.30 10.20 11.20 12.15 12.25 14.30 15.00 15.50 16.40 18.30 19.50 20.30 21.10 22.10 Dnevnik - Kratke vesti in vremenska napoved ^ Tele 4 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Aktualno: Música, che passione! 20.15 Snaidero, passione basket 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Stoa' 22.20 Aktualno: Sul Carso, nella natura e in fattoria 22.50 Aktualno: Itinerari nascosti 23.30 Qui Cortina 23.55 Nan.: Il grande terremoto di Los Angeles ^ La 7 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik 8.40 Aktualno: Mattino cinque 9.55 18.05 Resničnostni show: Grande Fratello 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum (v. Rita Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad: Beautiful 14.05 Resničnostni show: La Fattoria 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.00 Dnevnik, kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 1.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: I Cesaroni (It., '08, i. C. Amendola, E.S. Ricci) 23.30 Aktualno: Matrix Nan.: Still Standing 13.40, 17.40 Risanke Film: Jack simpatico genio (kom., Kan./ZDA, '00, i. R. Ferrier) Film: Il mio amico Zampalesta (kom., ZDA, '94, r. F. Amurri, i. T. Birch) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Secondo voi Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Risanke: Simpsonovi Nan.: Smallville Nan.: Kyle Xy Nan.: Malcolm Dnevnik, sledi Studio sport Variete: Camera cafe' Kviz: La ruota della fortuna Film: Independence Day (fant., ZDA, '96, r. R. Emmerich, i. J. Goldblum) 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.04 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 12.00 Kratke vesti, sledi Hard Trek 12.50 Il direttore incontra 13.00 22.35 Aktualno: Noi cittadini 13.15 Il Rossetti 13.50 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.30 Conosciamo i nostri ospedali 14.45 Olimpionici, famosi presenti e passati 14.55 Aktualno: Volley time 15.55 Aktualno: La compagnia del libro 17.00 Risanke K2 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne vesti 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Due minuti in un libro 10.25 Nan.: FX 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: L'ispettore Tibbs 14.00 Film: Morgan il pirata (pust., It., '60, r. P. Zeglio, i. S. Reeves, V. Lagrange) 16.05 Nan.: Relig Hunter 17.05 Dok.: Atlantide 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Niente di personale (v. A. Piroso) (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Trojčice (pon.) 9.35 16.00, 18.40 Risanke 9.45 Kratki film: Duhov ni (pon.) 10.00 Enajsta šola (pon.) 10.35 Jasno in glasno 11.30 Izob. nan.: To bo moj poklic 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. oddaja: Jezusovo sojenje (pon.) 14.00 Dok. feljton: Petrača s hudega vrha (pon.) 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Kaj govoriš? = So vakeres? 16.10 Iz popotne torbe 16.30 Nan.: Linus in prijatelji 17.00 Poročila 17.50 0.10 Duhovni utrip 18.05 Umko, zabava za umne glave 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Hum. nan.: Peta hiša na levi 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 22.55 Polnočni klub 0.25 Sedma moč osamosvojitve, Tv dnevnik 10.04.1991 (t Slovenija 2 6.30 8.00 11.40 12.45 13.15 13.40 14.10 14.20 14.50 15.35 16.00 16.30 16.55 17.30 18.00 19.40 21.15 22.35 0.15 9.00, 1.00 Zabavni infokanal Otroški infokanal Veliki spomladanski koncert Gimnazije Kranj (pon.) Otroška serija: Mulčki Glasnik (pon.) Pisave (pon.) Besede in slike (pon.) Evropski magazin (pon.) Črno beli časi (pon.) Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 10.04.1991 Minute za ... Študentska Mostovi - Hidak (pon.) Velikonočne pesmi z Big Ben Hit Quartetom Evangeličansko Velikonočno bogoslužje Dok. oddaja: Deset zapovedi Križev pot, prenos iz rimskega ko-loseja Film: Božje dete Festival Radovljica 2008 Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews, Vesolje je ... 15.00 Športna oddaja 15.30 Nogomet: Pokal UEFA 17.30 Fanzine (mladinska oddaja) 18.00 Študentska 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom - mladi in film 20.30 Potopisi 21.00 Dok. odd.: Biblija med zgodovino in mitom 21.40 Avtomobilizem 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 23.35 Športna oddaja Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka 9.00 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 9.05 15.30 Mozaik 10.05 16.30 Hrana in vino 11.05 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 0.00 Vi- deostrani 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Miš maš 18.45 Spomini borcev (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 SOF 2008 22.00 Sodobna umetnost 22.30 23.30 Vedeževanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni koncert - Vlado Kreslin, 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D - vabilo v kino ter Prihaja vikend; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarnih pet minut; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrož-venket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 11.35 Obvestila; 12.00 Izjava tedna; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.15 Evrotrip; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.50 Večerni spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert orkestra Slovenske filharmonije; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 10. aprila 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVdf nevihte veter megla rahel sneg z sneg fjlAJU1-1'. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona iS TRBIŽ O 0/16 O 0/18 KRANJSKA G. O N. GORICA 7/23 O GRADEC 6/23 CELOVEC O 4/22 O 2/21 S. GRADEC TRŽIČ Í-ttí 3/22 o KRANJ lnri \ O "¡^ LJUBLJANA , 7/23 POSTOJNA O 2/20 C KOČEVJE CELJE 6/23 O MARIBOR O 5/23 PTUJ O M. SOBOTA O 4/24- N. MESTO 6/23 ^ O ____ ZAGREB 7/24 O ^NAPOVED ZA DANES Jasno do delno jasno bo,v spodnji nižini se bo lahko zjutraj pojavila megla,zlasti na zahodnem pasu. V hribovitem svetu bo popoldne nekaj več spremenljivosti. Pihali bodo šibki krajevni vetrovi. Povečini bo jasno, le ob morju se bo lahko pojavljala megla ali nizka oblačnost. Popoldne bo zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske okoli 0, najvišje dnevne od 18 do 24 stopinj C. J V naslednjih dneh bodo nad našo deželo v višinah dotekali šibki južni vetrovi. Ozračje bo kar stabilno in suho v višinah. Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je območje enakomernega zračnega pritiska. Ob šibkih vetrovih se nad našimi kraji zadržuje topel in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.45 Dolžina dneva 13.17 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 21.12 in zatone ob 6.20 BIOPROGNOZA Vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo danes večinoma ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden. PLIMOVANJE Danes: ob 4.15 najnižje -51 cm, ob 10.12 najvišje 38 cm, ob ob 15.57 najnižje -44 cm, ob 22.19 najvišje 53 cm. Jutri: ob 5.41 najnižje -55 cm, ob 11.50 najvišje 25 cm, ob ob 16.03 najnižje -20 cm, ob 23.12 najvišje 46 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........19 2000 m............4 1000 m ..........13 2500 m............1 1500 m............8 2864 m ...........-1 UVINDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5, po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. CELOVEC O 4/21 TOLMEČ O 1/16 O TRŽIČ «¡i 3/22 O KRANJ TRBIŽ O _ 1/18 0/15 O-1/18 0/15 KRANJSKA G. ČEDAD O^ 9/22 4L O N. GORICA 7/23 O GRADEC 6/22 o 4/20 MARIBOR O 5/23 M. SOBOTA O 4/23 V CELJE £23 o LJUBLJANA 7/23 A/ N. MESTO 5/23 PTUJ O v. ZAGREB 6/23 O POSTOJNA O 3/20 KOČEVJE (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Prevladovalo bo jasno do delno jasno vreme zaradi prisotnosti meglic. V hribovitem svetu bo vreme bolj spremenljivo. Pihali bodo šibki krajevni vetrovi. Jutri bo še večinoma sončno, le ob morju občasno megleno. Še bo toplo, ponekod bo pihal jugozahodni veter. švica - Medtem ko v mnogih drugih kantonih prepoved ostaja V kantonu Luzern po 500 letih dovoljen ples na veliki petek LUZERN - V švicarskem kantonu Luzern bo letos prvič po več kot 500 letih dovoljen ples na veliki petek, medtem ko v več kantonih prepoved zabave na dan, ko je po krščanskem verovanju umrl Jezus Kristus, ostaja. Oblasti v pretežno katoliškem kantonu Luzern v osrednji Švici so prepoved plesa na veliki petek, ki je bila v veljavi od leta 1428, odpravile marca letos. Obenem so odpravili tudi prepoved zabave na nekatere ostale velike krščanske praznike - veliko noč, binkošti, božič in pepelnično sredo. Odpravo prepovedi so sicer poslanci parlamenta v kantonu izglasovali s tesno večino; za jih je glasovalo 51, proti pa 50. Ples na veliki petek ostaja prepovedan v kantonih Uri, Obwald, Schaffhouse, Basel-Landschaft in Solothurn, medtem ko je v kantonu Appenzell Innerrhoden prepovedana zabava ves teden pred veliko nočjo. V kantonu Zürich pa so ob vseh večjih krščanskih praznikih prepovedane glasne prireditve na prostem, tudi športne. (STA) zDa - Po pisanju Wall Street Journala Ruski in kitajski vohuni vdrli v električno omrežje NEW YORK - Ameriški časopis Wall Street Journal je v sredo poročal, da so ruski in kitajski vohuni prodrli v elektronske sisteme ameriških infrastruk-turnih omrežij in za seboj celo pustili programe ali viruse, ki bi jih lahko sprožili v primeru krize ali vojne. Vohuni naj bi prišli iz Kitajske in Rusije, teroristične organizacije pa doslej tega naj še ne bi poskušale. Rusija in Kitajska zanikata poročanje časopisa. Poleg električnega omrežja naj bi bili v nevarnosti tudi vodovodni, kanalizacijski in drugi sistemi. Administracija predsednika Baracka Obama bo naslednji teden objavila poročilo o ogroženosti sistemov pred elektronskimi napadi. Ena od nevarnosti je na primer, da bi lahko napadalec izklopil elektriko ali vodovod v več mestih v ZDA. Na otoški državi Samoa prepovedali film Milk APIA - Državne oblasti na otoški državici Samoa v Južnem Pacifiku so prepovedale distribucijo filma Milk na DVD nosilcu. Razloga, zakaj je film o gejev-skem aktivistu prepovedan, oblasti niso navedle, le da "za takšne stvari obstajajo pravila in navodila", je poročanje časopisa New Zealand Herald povzela nemška tiskovna agencija dpa. Znani borec za človekove pravice s Samoe Ken Moala se s prepovedjo filma ne strinja. Po njegovem gre v v prvi vrsti za dokumentarec o humanih prizadevanjih, da bi premagali diskriminacijo. Film govori o občutljivih skupinah ljudi, ki so pogosto marginalizirane, a imajo vse pravice, da so del družbe ali pa da jo celo vodijo, je še dejal Moala. Gejevskega aktivista Harveya Milka je v filmu Gusa Van Santa upodobil Sean Penn, ki je za to vlogo prejel tudi oskarja. Poraba vina v Evropi padla prvič po več letih PARIZ - Ob gospodarski krizi, ki je zajela tudi Evropo, je poraba vina na stari celini po več letih lani prvič upadla. Po navedbah mednarodne organizacije vinarjev je potrošnja vina upadla v vseh glavnih evropskih proizvajalkah vina, vključno s Francijo, Italijo in Nemčijo, ki vodijo po porabi vina, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Evropejci so lani popili za 0,8 odstotka manj vina kot leto poprej. Potrošnja žlahtne kapljice je upadla prvič po letu 2004. Po navedbah vinarjev je manjša poraba vina nedvomno posledica svetovne gospodarske krize. Po drugi strani se je povečala poraba vina v ZDA, Kanadi in Avstraliji, še poroča AP. Resničnostni šov o odpuščanju v luči gospodarske krize NEW YORK - Ameriška televizijska mreža Fox načrtuje nov resničnostni šov, v katerem bodo kot glavni junaki nastopali uslužbenci zasebnih podjetij, ki bodo zaradi gospodarske krize izgubili službe. Resničnostno oddajo "Someone's Gotta Go" (Nekdo mora oditi) po navedbah predstavnikov Fox TV že pripravljajo, kdaj bo prišla na televizijske zaslone, pa zaenkrat še ni znano. Vsako epizodo šova bodo posneli v drugem podjetju s približno 15 ali 20 uslužbenci, od katerih enemu zaradi svetovne gospodarske krize grozi izguba službe. Toda namesto da bi odločitev o tem, kdo mora oditi, sprejel direktor, bo ta najprej razkril plače vseh zaposlenih, nato pa uslužbencem samim pustil, da se odločijo, kdo naj bo odpuščen. (STA)