Leto II.
nn i ii iii it
vsaki mesec na fl g g3_/jl k|R l&H H HW
rszsr rnAVRin
celo leto H ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
slovenski.
List za pravosodje, upravo in državoslovje.
ttudnim pravica.	Vigilantibus jura.
Izdavatelj in vrednik dr. J. It. Razlag, odvčtnik.
Odvetništvo.
(Konec.)
Pravnik poljski" piše v omenjenem sostavku na dalje: Še le pred 10 leti smo začeli truditi se z izobraževanjem teh, in zdaj, kadar imamo roke popolnoma proste, se prepiramo o nekih načelih ali pa razpravljamo tek visoke politike, med tem ko je naša dežela na vse kraje revna in naša združba razbita ....
K temu preobraženju množine našega ljudstva zamorejo danas med drugimi z vestnim izpolnovanjem svojih dolžnosti odvetniki kamenček doprinesti, in ako to delajo stanovitno, bodo se zaslužne storili za obči blagor naroda.
Tem enake dolžnosti imajo tudi bilježniki (notarji} v zadevah, v kterih se kmetje do njih, obrnejo".
Tako piše dr. K an s ki in slovenskim odvetnikom podajamo ta sostavek v premišljevanje, ker so pri nas razmere vsaj nekoliko gališkim podobne. Omeniti še je treba, da so poljski odvetniki pred 10 leti vsi začeli poljski jezik rabiti in ako ravno so oblastnije prvi čas vse v nemškem jeziku reševale, je sedaj vendar tam narodni jezik edino vladajoči, kakor to zahteva zdrava pamet in napredujoči duh 19. veka.
Pravnik »lov. 1. II.	IX
po poŠti pa i gld. 20 kr.; 7,a vse dijake ln narodne učitelje samo 2 gld. 20 kr.
/
Ravno tako so v vseli drugih deželah domači jeziki v rabi in sicer na češkem češki, na Hrvatskem in Srbskem hrvatsko-srbski, na Magyarskem magyarski, na Rumunskem rumunski in na Nemškem se ve da le edino nemški, kar tudi drugače biti ne more, ker je neobhodno potreba, tedaj conditio sine qua non dobrega pravosodja in koristne uprave raba domačih jezikov, ako so ti že za taka opravila zadostno razviti. Tudi na Slovenskem se bliža čas, v kterem vsi drugi sorodni ali vsaj sosedni izobraženi narodi že so, da se bode v obilni meri v javnem življenji rabil slovenski jezik, kteri hrani v sebi samem čudotvorni razvoj, nepričakovano točnost in milino izrazov in skladnost zloga in za predbori-telje tiste pri drugih narodih že pretekle začetne dobe je stan domačih učenih odvetnikov v prvi vrsti poklican, da se pravosodje spet postavi na tisto posvečeno naravi primerno stališče, iz kterega njegovi izvršitelji sred penečih valov razburkanih strasti stoje kakor trdne skale pravico dele na levo in na desno.
Tudi domača dobro vrejena uprava naj ne ve za nobeno pristranost, vtemeljena naj bode samo na pravičnost brez obzira na razločke stanu, premoženja, narodnosti i. t. d. Gladimo torej pot tisti blaženi dobi in pričakujmo od stanovitnega delovanja dober sad, ako ravno še popolnoma le našim potomcem dozori.
V Evropi je skoro pri vseh večili narodih pravosodje, ako ravno je obleklo tu in tam nektere narodne haljine, vendar večidel postavljeno na starodavni, pa močen temelj rimskega prava in ta prikazen bode, če ne vedno, vsaj še nekoliko stoletij ostala, ker je rimsko pravo pri Rimljanih le začeto, vendar vsled dotike z Romani, Grki, Slaveni in Germani tako rekoč obče blago vseh postalo; ono ima v sebi tudi vse pogoje blagodejnega razvoja in se prav dobro prileže tudi narodnim posebnostim. Pri Slavenih se je to naj jasniše pokazalo in če v misel« vzememo srbsko, češko, poljsko in v novejšem času tudi rusko pravoslovje in pravne na-
zore sploh, se bomo lehko prepričali, da je po Upravdi posejano seme padlo zares na rodovitna tla. Vsi narodi pa morajo prešinjeni biti .po misli, da je treba svoje nadejepolne sinove izrejati po njih poklicu in po potrebnostih dobe za več stanov skladno in premišljeno, sicer je treba druge poklicati za nektera opravila, ktera večkrat naj globljeje segajo v narodni mozeg in ko se narod pozneje zaveda take potrebnosti, si le z umno zrejo mladine v več desetletjih pomagati more.
Kazun razvitega jezika in dobro osnovanih malih, srednjih in višjih učilišč, iz kterih izhajajo vsi potrebni oprav-niki vsakega naroda, je za izdatnišo rabo domačega jezika v javnem življenji potrebna tudi splošniša omika naroda in budna pravna zavest, vsled ktere narod sam presojuje svoje pravne zadeve in opravila vsake vrste. V ustavnih državah je torej dolžnost ljudskega zastopa skrbeti za izobraževalne sredstva na vse strani, narod pa - mora z dušno vdeležbo pripomagati, da se dobri nameni njegovih zastopnikov tudi dejansko izvedejo, da po preteku nekoliko desetletij postane izobražen, delaven, trezen, buden, časten, svoboden in da se sme tekmiti v vsakem obziru z naj bolje izobraženimi sosednimi narodi.
Pri nas so nekteri odvetniki in sodniki slovenskemu jeziku že častno mesto priborili v javnem življenji in slovensko govorništvo se že od leta 1862 z dobrim vspehom poskuša pri končnih in porotnih obravnavah v Ljubljani, Celji in Gradci; ako se to isto ne godi v drugih slovenskih mestih z zbornimi sodnijami, moramo javno izrekati, da tega niso toliko sodniki krivi j kakor malomarni členi tistega stanu, kterega imenuje naslov tega preobširnega sostavka. Upajmo, da bode tudi v tem obziru bolje in da bode rosa vseobčnega napredka oživila tudi — odvetništvo na Slovenskem.
Hudodelstvo težke telesne poškodbe.
(Spisal dr. V. Leitmaier.)
(Dalje.)
VI. O poskušenem težkem poškodovanji.
Splošne določbe, ki se tičejo poskusa, najdemo v osmem členu k. p., kteri se tako-le glasi: „K hudodelstvu ni potreba, da se delo zares izpelje. Že poskus hudega dejanja je hudodelstvo, da se je le hudobnež lotil kakega dejanja, ktero k pravemu dopiinesenju pelje; hudodelstvo pa se samo zavolj nezmožnosti, ali ker je tuj zadržek vmes prišel, ali iz naključbe ni dognalo.
Zatorej je treba vselej, kadar postava posebnih izjem ne zavkazuje, vsaktero za kako hudodelstvo sploh dano odločbo obračati tudi na poskušeno hudodelstvo, in poskus hudega dela, držaje se §. 47 črk. a s tisto kaznijo pokoriti, ki je izrečena za dognano hudodelstvo".
Iz teh določeb izvira, da ni vsaki poskus kakega kaz-njivega dejanja kazni vreden, ampak da se morajo združiti tri svojstva ali lastnosti, ako se hoče poskus hudodelstva komu pripisovati ko hudodelstvo in sicer:
a)	hudi naklep, kajti po prvem členu k. p. ni hudodelstva brez hudobnega naklepa in tudi v gori omenjenem členu 8 se govori o hudobneži ali hudovoljnem.
Iz tega je razvidno, da pri pregreških in prestopkih, ki se zgode samo iz nepazljivosti ali nemarnosti (ex culpa), poskusa ni. Ravno tako poskus postavno ni mogoč pri unih hudodelstvih, pri kterih hudi naklep ne sme biti obrnjen na zlo, ki mora iz dejanja nastopiti, da se doprinese hudodelstvo ;
b)	kako dejanje, ktero k pravemu doprinesenju pelje, to' je dejanje, ktero je z namenjenim hudodelstvom v kaki objektivni, vzročni zvezi.
Tedaj pripravna dejanja, t. j. dejanja, s kterimi se še le k izpeljavi hudodelstva vstrežejoče ali potrebno orodje
pripravlja, ali priložnost zasleduje, praviloma niso poskus namenjenega hudodelstva, ker zveza med dejanjem in hudodelstvom še ni taka, da bi moralo zlo, ki je s hudodelstvom združeno, iz dejanja nastopiti', ko bi ne bil tuj zadržek vmes prišel. Vzemimo, Jaka gre s puško proti Jernejevi hiši z namenom, da^bi Jerneja vstrelil. Na poti ga sreča žandar ter ga seboj vzame, ker nima orožnega lista in ker se mu nevaren zdi. Jaka se ni, zakrivil hudodelstva poskušenega umora, da si ravno je imel hudi naklep, Jerneja vstreliti in če se je ravno s tem namenom - s puško oborožen na pot -podal, kajti zveza med dejanjem (namreč med hodom) in zlim (namreč Jernejevo smrtjo) ni bila objektivna, vzročna, namreč taka, da bi mogel Jernej vstreljen biti, ko bi ne bil tuj zadržek (žandar) vmes prišel. Ko bi pa bil Jaka že s puško meril na Jerneja in v tem trenotku, v kterem hoče sprožiti, ga je žandar ali kdo drugi za roko prijel, bi se pač moglo reči, da je dejanje, kterega se je hudobnež lotil, pripravno bilo k pravemu doprinešenju in da se hudodelstvo le zavoljo tujega zadržka, ki je vmes prišel, ni dognalo, da je tedaj hudodelstvo umora poskušeno bilo.
, Kavno tako se ne more govoriti o poskusu, kadar ni predmeta za hudodelstvo, n. p. ako kdo streli na mrtvega, če ravno z namenom ga usmrtiti, ali ako kdo svojo reč vkrasti poskuša itd.
Tudi takrat ne more biti poskusa, kadar ni bilo izvoljeno ali rabljeno sredstvo nikakor ne pripravno za izpeljavo hudodelstva n. p. ako kdo drugemu hoče zavdati in mu na mesto strupa sladkor ali kaj druga neškodljivega ponudi.
c) vzrok, da se hudodelstvo ni dognalo, ne sme biti storilčeva volja, ali z drugimi besedami: ta vzrok mora biti v okol-ščinah, ki so neodvisne od storilčeve volje. Ako je tedaj storilec, bodi si, ker ga je grevalo, ali ker se je zbal, ali ker je kdo vmes prišel, še takrat od izpeljanja svojega namena odstopil, kadar mu je še mogoče bilo hudodelstvo doprinesti, se ne more reči, da je poskus kaznjiven v smislu osmega člena k. p.
t
I
Ako te splošne določbe obrnemo na hudodelstvo težke telesne poškodbe, mora nam jasno biti, da je poskus tega hudodelstva le v onih slučajih mogoč, v ktcrih ima storilec hudi naklep, svojega nasprotnika težko raniti t. j. mu kak v členu 152 omenjenih hudih nasledkov napraviti, tedaj v primerljejih člena 155 črk. a, kajti k poskusu kakega hudodelstva je treba, kakor smo gori razlagali, da je zlo, ki je s hudodelstvom združeno-, tudi namenjeno.
Po takem pri hudodelstvu težke telesne poškodbe po §. 152 poskus ni mogoč. V tem primerljeji namreč je hudi naklep, kteri v tem členu omenjenih nasledkov napraviti, iz-klenjen, kajti storilec nima drugega namena, kakor le sovražni namen. Ako pa nima namena, koga težko (§. 152) raniti, tudi težke poškodbe ne more poskusiti.
Tudi iz tega se vidi, kako važna je razdelitva hudega naklepa pri predmetnem hudodelstvu v sploh sovražni namen in v namen koga težko poškodovati in kako vtemeljena je ta razdelitev v postavi.
Postava namreč v členu 155 črk. a izrekoma pripoznava poskus hudodelstva z besedami ;;če je tudi le pri poskusu ostalo" in kaznuje ta poskus s težko in poostreno ječo od enega do petih let, doprinešeno hudodelstvo člena 152 pa po §. 154 le z ječo od šestih mesecev do enega leta, kar se le s tem razjasnovati more, da je ta višje kazni vreden, kteri ima hujši namen, da tedaj postava v členu 152 drugi namen v smislu ima, kakor §. 155 črk. a k. p.
Ravno tako.se tudi druga gori omenjena pravilna načela dajo obračati na pi-edmetno hudodelstvo, n. p. da ta se ne zakrivi hudodelstva poskušene težke poškodbe, kdor v namenil, Jaketa težko poškodovati, velik kamen skoz okno v Jaketovo posteljo vrže, ako Jaketa ni doma, kajti v tem slučaji ni predmeta itd.
Sem tudi spada, kar smo gori pod III. omenili od unega slučaja, v kterem kdo v namenu, koga poškodovati, drugega zadene, v kterem se namreč, ako je imel hudi naklep,
po §. 155 črk. a zakrivi zastran unega, proti kteremu je šel namen, poskušene težke poškodbe, zastran po naključbi zadetega pa, ako je bila poškodba težka, prestopka po §.335 kaz. postave.	(Dalje sledi.)
Iz narodnega gospodarstva.
Zamemba veljave za veljavo.
Predenj začnemo razpravljati preimenitne za narodno blagostanje reči, kakor so hranilnice in založnice, t. j. podporne posojilnice v povzdigo kmetijstva, obrtnije in trgovine, da postane narod trezen, delaven in varčen, naj nam bode dovoljeno ponatisniti nekoliko odlomkov iz „ Slovenskega Gospodarja" od leta 1868, kteri zaslužujejo večo razširjenost po Slovenskem in premišljevanje tistih, ktere zanimajo narodnogospodarska načela.
V omenjenem listu je pisal naš umen in globoko misleč rojak tako-le:
„ Porazmišljevali smo v prvem delu narodnega gospodarstva pravila, po kterih bi si imeli s svojim delom in trudom življenju potrebnih in vgodnih stvari nastvarjati; pa to še ne zadostuje. N. p. neki kmetovalec bi mogel po zboljšanem in dodanem delu si na leto 200 vaganov žita in 200 veder vina pridelati; vendar za svojo porabo potrebuje le 100 vaganov žita in 50 veder vina, a kar mu ostane bi za nikakoršno veljavo ne mogel pospraviti, bilo bi mu za nič: pomnoženo in poboljšano delo bilo bi mu brez pomnožene koristi; ne nudilo bi ga zato nič druga k delu, nego naj .bližnja sila in potreba. Pa brž ko zamore to, česar si je več nadelal, teh 100 vaganov žita in 150 veder vina veljavno pospraviti in za druge stvari, kterih si sam načiniti ne more, zameniti, se mu dodano in zboljšano delo dodano naplača in ga k veči marljivosti nudi, ker donaša mu to večo srečo, več vgodnosti življenja. Iz tega lehko previdimo kolike znamenitosti je
človeštvu zamenjivanje; jasno nam lehko bode, da premoženje, napredek, industrija, sreča ktere dežele je po naj bolj v razmeri z pripravami za dobro zamenjivanje. Noben narod, nobena dežela, k' nima dobiili cest, kanalov, plovnih rek in morskih lok, bogateti, premožiti, napredovati ne more.
Poglejmo, da upravičimo, kar smo omenili, očividne dokaze; Angleška, Holandija, Belgija, Francozka in Nemška so naj bolj z dobrimi železnicami, cestami, kanali preprežene, k temu da imajo mnogo plovnih rek in dobrih morskih lok: industrija in napredek sta v teh deželah naj veča; a vse nasprotno zopet se nam kaže v vzhodni Evropi: po nekoliko pokrajinah ogrske krone, a po naj bolj vse one dežele, ki so še več ali manj pod turško vlado kakor Bolgarija, Bosna, Hercegovina, Srbija, Podonavske kneževine, veliki del Rosije itd. Železnice kakor vsi drugi poti, po kterih se zamenjivanje različnega blaga polehčuje, so vsaki deželi velike koristi; le ljudje slabih pojmov in kratkega mišljenja morejo tožiti in obžalovati par oštirjev, nekoliko konjarjev in vozarjev, da bojda ti ljudje po tem, ko se je železnica nastrojila, svoj dober kruh zgubijo. Ti res svoje koristi ne opazijo, da po boljših potih ložej svoje pridelke pospravijo, in kterih jim po-manjkuje, od drugot dobijo. Pa vendar ne smemo pozabiti, da železnice industriji le onda koristijo, kadar so v resnici se po potrebi nastrojile, pa ne tako, da so glavno le vojništvu namenjene, da, eno trdnjavo z drugo zvežujejo itd.
Razmišljavati nam je zdaj pravila, po kterih se zamenjivanje ravnati ima. Kakor smo že omenili, nikdo si ne more vsega sam načiniti, temoč vsakdo se le z enim posebnim poslovanjem z dobrim vspehom pečati more; pa pri tem, ko si človek eno posebno stvar načini, potrebuje sto različnih drugih, tedaj vse druge si ima po zamenjivanji priskrbeti: zamenjivanje je zato za našo srečo tolike potrebe, kakor izdelovanje izdelkov samih. Pa brez zamenjivanja bi bilo tudi le malo izdelovanja; pri tem, da se vsakdo le z enim poje-dinim poslovanjem peča, mu je to tudi mnogo bolj plodno
in na Teči dobitek: zamore si tem več drugih mu potrebnih stvari zameniti.
Kakoršna razmera je med pojedinimi ljudmi, ravno takšna, je tudi med narodi in deželami: noben narod, nobena dežela si ne more vsega, kar bi bilo življenju potrebno in vgodno, doma izdelovati, sreča bPbila, če si le s polovico zadostovati more. Vendar leliko je, da ima posebno dobro zalogo enega ali dveh izdelkov za občo potrebo: Eto tedaj naj veče koristi vsakemu pojedinemu človeku kakor celemu narodu ali deželi, da teh izdelkov, ktere naj ložej in naj boljše izdelovati ve in more, kar naj bolj obilno izpravlja in si drugih s temi po zamenjivanji priskrbi.
Iz tega, kar smo ravno omenili, nam je zopet lehko jasno, da, kakor ima biti svobodno izdelovanje, tako ima biti tudi zamenjivanje ali trgovina s kterim koli blagom in s kterim koli narodom ali deželo. Kadar nam morejo druge dežele kakošen izdelek ali blago bolje in po nižji ceni vvažati, kakor si ga doma prideljujemo, naj jim to bode svobodno. Velika je napaka in krivica, kadar se tujemu blagu zato taka vvožna plača nalaga, da domači fabrikanti morejo domačim ljudem svoje slabeje blago tem dražje prodavati To ni za nobeno dobro domači industriji, temveč na škodo, ker ni ji nobene nuje za natecanje v zvedenosti in izurjenosti z drugimi narodi. Vsega tega gotovo oni ne pomislijo, ki se s tem velike domoljube pokazovati menijo, zagovarjaje in braneč domačo nedosledno industrijo, nedopuščaje vvažanje tujega blaga ako ne za preveliko vvožno ceno. Kteri izdelek vendar se doma po zvedenosti, izurjenosti tako dobro in po takšni ceni izdelovati ne more, kakor ga lehko od drugot dobivamo, s tem se kar ne pečajmo, poprimajmo se tem bolj onega, kar sami ležej, obilneje in boljše izdeljujemo kakor tujci, ter vva-žajmo to drugim deželam, kar nam ima tudi enaka svoboda biti. To koristi industriji in celemu občinstvu, ki tako boljših izdelkov za boljšo ceno dobiva. Narodna meja zamenjivanju je tam, ko stvari od drugih ne dobivamo po
nižji ceni, kakor jih sami načiniti moremo. Ker je zamenjivanje tolikega pomena, vidimo tedaj lehko kolike potrebe so nam ljudje, ki ga opravljajo, t, j. trgovci. Trgovce imamo razločevati na velike trgovce, štacunarje in kramarje. Veliki trgovci kupujejo in prodavajo blago doma ali na tujem le po velikih merah: dovažaje velike mere blaga in to poraz-prodavaje štacunarjem, kteri bi si posamezno nikakor ne mogli, ako ne za mnogo večo ceuo manjših mer dobivati. Štacunarji porazprodavajo zopet blago, kterega so v večili merah od velikih trgovcev nakupili malim kramarjem in ob-čiustvu za porabo. Trgovec bi ne mogel velikega kosa sukna načeti za par laktov, za funt olja soda odpreti, za funt kave celega žaklja odvezati; a kdo potrebuje le za eno suknjo sukna, bi ga zato ne mogel 50 ali 100 laktov kupiti itd.: tukaj so zato velike potrebe in koristi štacunarji in kramarji.
Glavna skrb trgovčeva je, da blago kar mogoče po nizki ceni prodavati more: ker cenejše ko ga prodava, več kupcev ima. Zato ima veliki trgovec ali trgovec ;,par excellence" izvažati blago, kterega po naj nižji ceni izvažati more in pospravljati ga tamo, kder ga naj ložej na dobiček pospravi, a nakupiti drugega, kder ga naj ložej po dobri mu ceni dobi in po tem doma naj bolje porazproda. Isto tako ve štacunar in kramar, da boljše ko je njegovo blago in po nižji ceni ko ga prodava, bolj se mu kupci množijo in toliko veče mu je zamenjivanje.
To nam kaže, da je skrb in briga trgovčeva kakor celega občinstva ena in ista. Veliki trgovec ne more inače oboga-teti, kakor da pošilja na tuje, kar je doma po naj nižji ceni lehko dobiti, kar se naj manj doma rabi, in dovažati domu, kar je donita naj dražje, kar se naj bolj potrebuje. Štacunar se ne vbogati, če ne kupi blaga kar mogoče po nizki ceni, da ga po tem kolikor more tudi po nizki ceni prodava: ako pa hoče dražje od svojih sosedov, nikdo k njemu kupovat ne pride. Vidimo iz tega, da kadar trgovci pošteno poslujejo, obogatijo in opremožijo se le na ta način, da ce-
t
lemu društvu, v kterem živid io, resnično dobroto in veliko korist delajo.
Na pameti pa nam ima vedno biti, da kadar koli kaj zamenjujemo, delo zamenjuje, mo; kar se mora brez dela pripravljati, se tudi brez dela, brez odškodofalne veljave oddaja; kar se načini z delom enega leta, se ne zameni- z drugim, ki velja samo polletnega truda. Zato da v obče rečemo: kadar en izdelek ali stv ar več velja kakor druga, to zato, ker se je z večim ali bolj' umnim delom pripravila. Pri tem imatfio še na založeno delo pomisliti; delo pa se more založiti v kakšne inašine ali nastr'oje in druge priprave, ki delo, kakor smo že omenili, bolj plodno delajo. Zato n. p. ko si je kdo dal nagniti kakšen mlin ali žago, treba mu je po tem z mlenjem si dati naplafcati v pravi razmeri delo, s kterim so se te naprave načinile, ali kteri krojač si mašino za šivanje kupi, in ako ga 50 gld. ali 100 gld. stoji, založil je v njo dela za 50 gl. ali 100 gld., ktero se mu po tenrz drugim bolj plodnim delom naplačati ima. Zato so mašine, vsakoršni nepremakljiv ali stalen kapital, železnice, kanali itd. založeno delo.
Pogosto se vendar more opaziti, d*' je zamenjivna veljava kterih izdelkov veča ali manjša od dela; to more se dogoditi, kadar je teh izdelkov bolj ali many potreba, veče ali manjše zahtevanje za nje ali kadar se je kakšna dobra mašina iznašla, na kratko, kadar ni izpravljanje z z;ahtevanjem •v pravi razmeri. To vendar naj nikogar preveč ne moti, ker takšne razmere le kratko trajati morejo, brž se poravnajo in medsobne zastanke poplačajo tako, da obvelja obče pravilo: kadar se naj zamenjuje, se zamenjuje delo za delo.
Zamenjivalec ali trgovec ne vdeluje izdelku ali blagu nobene nove veljave; pa množi delo in hrani čas izdelova-telju in porabitelju, t. j. temu, ki stvari načinja in onemu, ki jih po tem rabi. Trgovec, štacunar in kramar ne prena-reja ne nožev, ne sukna, ne platna, temoč prodava blago, kakšnega od fabrikantov dobiva, pa vendar s tem mnogo ob-
činstvu koristi. Ko bi n. p. kmet, ki kose potrebuje , imel potovati s svojim žitom k kovaču, ki kose dela, da ga tam za potrebno mu orodje zameni, bi ga ta kosa gotovo lOlcrat več stala, kakor pa zdaj. Ravno takšna razmera bi bila, ko bi vsakdo, ki kaj potrebuje, kar si sam načiniti ne more, imel iti drugod svoj izdelek za druge potrebke izmenit. Zato trgovec, da si sam blagu nove veljave ne vdeljuje, vendar s tem občinstvu veliko službo in korist dela, da stroške, s kte-rimi se stvari dobivajo in razpošiljajo, mnogo pomanjšuje ; njegovo poslovanje je zato toliko in v časili še več vredno, kakor onih, ki blago izdeljujejo.
Lehko je iz tega posneti, da bolje ko so zamene, boljše trgovcu in občinstvu. Na veči dobiček je trgovcu, ker z enim in istim kapitalom v danem času več zamen opraviti more, in s tem mu veči letni donesek: pa ko mu blago urno od rok teče, mu tudi ložej naplačo znižava in tako je boljše občinstvu, ker ga za boljši kup dobiva. Zato je tedaj, kakor vidimo, v vgodnih in dobrih časih brižna trgovina, zamenjivanje se opravlja brižno ter na boljši dobiček trgovcu in občinstvu.	t
Imamo vendar omeniti tri okolnosti, po kterih se gosto ali redko zamenjivanje, brižna ali slaba trgovina ravna. Prvič je zvedenost ali inteligencija narodova. Vsakdo bi rad imel različnih stvari, s kterimi si življenje vgodno in srečno pripravljamo, samo da je pozna in ve kako si jih pridobiti. Narod se tedaj naj prej ima učiti poznavati stvari, ktere so mu za vgodno in srečno življenje potrebne, in naj boljše načine, po kterih si jih naj ložej priskrbovati more. Zato so nam časniki, potovanje po tujih deželah in vsako sredstvo, po kterem se pozvedenje pridobiva, velike koristi: s tem se nam budijo želje si svoje stanje enako z drugimi boljevati, kar nas k veči brižnosti in marljivosti nudi.
Ni nam vendar zadosti želeti in vedeti zamenjivati, treba nam je imeti stvari, da jih zamenjujemo t. j., drugič treba je plodne industrije. Da še kdo naj bolj želi žakelj
moke ali funt soli, ne more ga inače dobiti, ako ne da štacu-narju kaj druga veljavnega v zameno. Jako bogat človek napravi na leto mnogo več zamen kakor vbogi delavec, ki dela za dobro plačo več, kakor kteri se le slabo plačuje; kmetovalec si mnogo več potrebnih in vgodnih mu stvari omisli, t. j. zamen načini, kadar mu je dobra letina, nego kadar slaba. A v obče, bogata dežela ima več zamen doma in drugot nego vboga, ktera napreduje več, nego ktera zaostaja, ter ena in ista dežela več v dobi dobre, nego včasih slabe industrije. Tretji pogoj je moralni karakter. Ljudje ne zamenjajo vsegdar ob enem veljave za veljavo, blaga za blago; dostikrat en aH drugi čaka na povratek, kterega ima za zameno svojega blaga dobiti, t. j. da svoje izpravke aH kapital na dobro zaupanje ali kredit. Veči del zamenjivanja ali trgovine teče po zaupanji ali kreditu: a kakšen je kredit, takšno je zamenjivanje. Lehko se nagne tukaj ta nepoštenju; kder pa so ljudje nepošteni, goljufujejo drug drugega v kolikoči in kakoči blaga, kterega medsobno zamenjujejo. Kder pa se tako godi, se zamenjivanje vedno pomanjšuje; gotovo nikdo, če si le inače pomagati more, z goljufi opravkov imeti neče. Zato so postave, ki goljufe silijo pošteno ravnati; kadar so te po vsem pravične in se dobro zvršujejo, je več obilnega zamenjivanja, nego kadar so nepravične, sebične, enostranske, ter se le slabo in nepošteno rabijo. Tako se tedaj ravnajo po narodnem moralnem karakteru dobre postave, dobro njihovo izvrševanje, dobro izpravljanje in zamenjivanje blaga.
V ravno takšnih razmerah je naše zamenjivanje s tujci: če ravnamo ž njimi pošteno in prijazno, dohajali bodo rajši z našimi svoje 'zdelke zamenjivat, nego drugot, kder se tako dobro ne sprejemajo. Na ta način mogoče nam bode ložej si vsega pridobivati, česar potrebujemo; naša industrija in dober moralen karakter donašal nam bode dober sad in naplačo. Sebično, izlačivno, enostransko ravnanje in politika se sama ubija, sama sebe naškoduje, tako pri celih narodih kakor pri vsakem pojedinem človeku.	(Konec sledi.)
)
Posilne delalnice.
Kaj je posilna delalnica bo še marsikteremu neznano, in vendar ima Kranjska dežela svojo že več let, in druge dežele so spoznavše korist te ustanove, n. pr. Štajerska, si tudi napravile svoje lastne posilmj delalnice.
Postava za Kranjsko dne 15. julija 1870 dež. zakonik štev.'24 odločuje, kdo se sme oddati v posilno delalnico in po kteri poti.
Namen te ustanove je pa zanikrne in lene ali pa sicer ljudem nevarne in škodljive za delo pa zmožne ljudi privaditi k delu, zmernosti, pokorščini, bogaboječnosti tako, da bi si zamogli tudi v prostosti pošteno kruh služiti. Odločeno je, da se sme človek v ta namen od 6 mesecev do 2 let, in ako bi tudi v tem času ne pokazal, da misli postati pošten in delaven človek, sme se pripreti tudi 3 leta.
Navadna opravila v delalnici so pa tkavska, črevljarska, krojaška in mizarska dela. Kdor je za take dela nezmožen ali pa že prestar, da bi se jih privadil, mora pa presti, prejo viti, delati škatlice za žveplenke in druga lehka opravila. Mladi ljudje se pa morajo učiti kterega teh rokodelstev, imajo tudi vsaki dan šolo, kjer se uče krščanski nauk, brati, pisati in računiti. Trikrat na teden se vsi drugi pod-učujejo v krščanskem nauku, vsaki dan so pri sv. maši, v nedeljo in praznikih pri pridigi, in ob sobotah in nedeljah popoldne pri večernicah.
Da so posilne delalnice človeški družbi zelo koristne, je gotovo; kajti ljudje, ki so zarad razuzdanega, pohujšljivega življenja, zarad lenobe ali hudodelstev posameznim ljudem in celim občinam v veliko nadlego in škodo, in se pasejo le od žuljev poštenih in delavnih ljudi, smejo se dati v delalnico in tako odtegniti daljšemu morebiti še hujšemu ravnanju in to z blagim namenom, da se poboljšani vrnejo zopet nazaj.
Tožba sosebno kmečkega stanu na deželi in samotah je splošna zoper nadležne, silne berače, rokovnače in cigane, ki
so pri zdravih udih iz gole lenobe vsem huda šiba in kterih se kmet boji kot ognja, pa se jih ne more ubraniti ne z lepa ne z grda; ravno tako se nahajajo ljudje, ki nimajo nič in ne delajo nič, žive pa dobro, od kterih se tedaj gotovo ve, da se žive le s tujo lastnino. Vsi taki ljudje so posebno zreli za posilne delalnice. Tedaj notri ž njimi! Županstva naj to priskrbe in pri okrajnem glavarstvu za to se oglasijo. Gotovo bi bilo po tem mnogo škode odvrnjene in občina, ki spravi take ljudi v varnost, bi imela še zmiraj dobiček, ako bi tudi iz lastnega žepa za njih oskrbovanje v posilni delalnici kaj plačevala.
Da stroški, ki za vzdrževanje posilnih delalnic narašajo, niso zavrženi denar, ampak da so obrnjeni v očividni prid sploh, kaže že to, da so tudi sosedue dežele in sicer z velikimi stroški si napravile enake delavnice, dasiravno jim je bilo mogoče svoje obče škodljive osobe poslati v posilne delalnice drugih dežel. Tako ima štajerska dežela sedaj v Ljubljanski delalnici zmiraj svojih 70 možkih prisiljencev in plačuje od vsakega po 42 kr. na dan, ki bodo odleteli, ko bo štajerska posilna delalnica gotova.
Mogoče, da bi kdo mislil, da posilna delalnica deželi ne more mnogo stroškov napraviti, ker prisiljenci delajo in si tedaj živež sami prislužijo. Ali tukaj je treba naj prej v ozir vzeti to, da se ljudje k delu silijo, in v delu vadijo, kterega morebiti še svoje žive dni v rokah niso imeli, da so nekteri med njimi, ki več dni na mesec zarad prestopkov sede v posamnem zaporu, da jih mnogo zboli, da se za dela, ki se izdeljujejo v posilnih delalnicah, veliko manj plačuje kot drugej in sicer zato, da se delo ložeje dobi, ker je treba skrbeti, da ga nikdar ne primankuje.	i
Tako se plačuje v Ljubljanski posilni delalnici: od funta preje po . . . 4 — 14 kr. (za preden je) za vijanje od funta . . l/2 — 2 „ „ tkanje platna od vatla .2 — 9 „ „ cvilha „ „ . 2 — 8 „
za	tkanje prtov od vatla . .	5	—	11 kr.
»	belenje od vatla . . .	1	—	3 „
od	novih moških črevljev . .	80	kr.	— 1 gl.
.»	manjših . . . . . .	40	—	60 kr.
n	poddela po velikosti . .	30	—	56 „
»	ženskih čižem ....	35	—	40 „
»	otročjih čižem . . . .	14	—	30 „
»	podplatov......	6	—	40 „
ti	suknje.......	80	kr.	- 3 gl.
»	kratke, kmečke suknje	50	»	— 1 »
n	hlač ali prsluka . . . .	35	—	44 kr.
»	manjših sukenj . . . .	20	kr.	— 1 gl.
»	„ hlač ali prsluka .	12	—	30 kr.
»	srajc po velikosti . . .	10	—	30 „
y>	spodnjih hlač . . . .	10	—	14 „
zaslužek mizarjev se računi na		dan	po	35 — 50 kr.
Ker pa mnogo stroškov dela vzdržavanje poslopij in inventarja, oskrbništvo, zdravništvo, duhovska opravila, nadzorstvo, hrana, obleka, kurjava, svečava in druge reči, ki so pri takih ustanovah neobhodno potrebno, zatoraj bodo posilne delalnice pri domačih prisiljencih zmiraj zaklade od dežele potrebovale.	r.
Je li silobran za varstvo telesne celote postavno dopuščen ?
C. k. okrožna sodnija v H. je z razsodbo od 11. oktobra
1870,	št. 5622 Marka L. hudodelstva težke telesne poškodbe po §§. 152 in 155 črk. a kaz. post. krivega spoznala in ga na lOmesečno težko ječo obsodila, zastran odškodovanja pa je poškodovanega Janeza L. na civilno pravno pot zavrnila.
Vsled priziva državnega pravdništva in poškodovanega je o-, kr. deželna nadsodnija v Pragi z razsodbo od 9. januarja
1871,	št. 45702 kazen na 15 mesecev zvišala ter Marku L. vrh tega naložila, povrniti stroške za zdravljenje in zamujeni zaslužek in tudi plačati za prestane bolečine. Obtoženčevega
)
zagovora, da se je le pravičnega silobrana poslužil, prva in druga sodnija niste dali veljati, ker se pravični silobran le takrat jemati zamore, ako je bramba zoper krivičen napad na življenje, svobodo ali premoženje namerjena bila, nikoli pa pri napadih, pri kterih se je bati le telesnega poškodovanja, kakor v pričujočem primerljeji.
Obtoženčev deloma redni, deloma izvanredni priziv je c. kr. najvišja sodnija vslišala ter .razsodbo obeh spodnjih sodnij spremenivši z razsodbo od 8. marca 1871, št. 2551 Marka L. hudodelstva težke telesne poškodbe nekrivega, ali prestopka zoper varnost življenja zavoljo prestopa pravičnega silobrana v smislu §. 2 črk. g in 335 kaz. post. krivega spoznala. Razlogi: Po spisih je dokazano, da je Janez L. tri različne krati in sicer nazadnje v družbi z Antonom in Petrom M. Marka L. napadel in z njim hudo ravnal in da ga je ta še le pri tretjem napadu z nožem na roki težko ranil vede, da bi ga vsi trije gotovo obvladali in pretepli, ker so Janez L. in oba M. mnogo močneji bili. Pri teh cel6 resničnih okolnostih torej ni dvombe, da se je Marko L. Janezu L. v sili branil.
Celo krivo je mnenje, da je silobran le za hrambo življenja v najožjem pomenu, svobode in lastnine, ne pa za hrambo telesne celote postavno dopuščen in da bi se silobran le zoper umor, ne pa zoper hudo telesno ravnanje rabiti smel.
Telesna celota sliši k varnosti življenja. Celo iz takega hudega telesnega ravnanja, ki se manj nevarno zdi, lehko pride uboj, kakor mnogo slučajev kaže in ne da se tedaj misliti vzrok, zakaj bi postava, ki silobran za hrambo lastnine dovoljuje, tega za hrambo telesne celote ne hotela pripuščati. Iz okoljščin, da je Marko L. pred napadi Janeza L. in obeh M. za peč pobegnil rekoč, da bo se z nožem branil, ako bode se ga kteri lotil, in da še je le takrat, ko ga je Janez L. vkljub temu pretenju prijel, svoj nož rabil, se ne-dvomljivo razvidi, da je le s tem namenom proti Janezu L. dregnil, da bi se daljemu hudemu ravnanju ubranil. S tem
Pravnik »lov. 1, II.	«12
pa je hudobni naklep, ki je k vsakemu hudodelstvu potreben, po §§. 1. in 2. kaz. post. odvzet in more se ugovarjati, da bi Marko L. daljemu hudemu ravnanju lehko ubežal.
Iz preiskave se vidi, da so Janez L. in oba M. nalašč s tem namenom v krčmo Marjete T. prišli, da bi Marka L. »zdelali" in misliti je torej, da bi se brž ko ne, ako bi ta bežal, za njim spustili.
Tudi ko bi se vzelo, da je Marku L. bilo mogoče nasprotnikom ubežati, bi silobrana to vendar ne izklepalo, ker se ne more misliti, da je Marko L. v svoji takratni razdra-ženosti, bojazni in deloma pijanosti tako priliko prevideti mogel in da je navlašč rajši Janeza L. težko poškodoval, kakor da bi se s pobegom nevarnosti utegnil. Ravno tako se mu pravica do silobrana ne more jemati zarad tega, ker je šel, ko se je že prej z njim grdo ravnalo, v krčmo Marjete T. in s tem priliko zopetnemu napadu dal, ker še njegovih nasprotnikov takrat tam ni bilo in on ni mogel vedeti, da ga bodo tje prišli iskat in pretepat.
Iz teh razlogov se tedaj v tem slučaji mora jemati pravičen silobran in se obdolženec po §. 1 in 2 črk. g kaz. post. hudodelstva težke telesne poškodbe za nekrivega spoznati.
Praša še se samo, ali je Marko L. meje pravičnega silobrana prestopil; ko je Janeza L. z nožem dregnil, je bil v ozkem zatičji med pečjo in sklednikom. Tukaj bi se bil tudi brez tako nevarnega rabljenja noža braniti mogel; vrh tega so tudi kuhinske vrata blizo bila in on bi tedaj lehko poskušal do njih priti in se zakleniti. Poškodba, ktero je akoravno le v brambi, z nožem napravil, je bila celo izvan razmere k temu, kar je on trpel ali trpeti v nevarnosti bil.
Vsled te krivnje je po §. 1325 o. d. z. obtoženec tedaj dolžen, poškodovanega odškodovati. Sicer pa se poškodovanemu po §. 1304 o. d. z. le polovica unih zneskov, ktere je nadsodnija odločila, prisoditi more, ker si je se svojim krivičnim napadanjem poškodbe deloma sam kriv.
Zasebnemu tožniku se ima povračilo stroškov kazenskega ravnanja samo takrat naložiti, ako je zatožba brez vse podlage ali ako se ravnanje ustavi na zahtevanje zasebnega tožnika.
Emilija M., Henrik P., Matija E. in Anton R. so vložili dne 13. aprila 1870 zoper Nežo B. zavoljo razžalitve poštenja tožbo, od ktere pa so zadnji trije še pred končno obravnavo zopet odstopili.
C. kr. okrajna sodnija v K. je z razsodbo od 5. septembra 1870, št. 449 Nežo B. prestopka zoper varnost poštenja v smislu §. 488 in 493 odst. 2. kaz. post. po postavi od 15. nov. 1867, št. 132 d. z. za nekrivo spoznala ter tožnico Emilijo M. obsodila, da plača stroške kazenske pravde, namreč 12 gl. svedočbine. Glede drugih stroškov, ktere je obtožnica zahtevala, se je dalje spoznalo, da ji ima Emilija M. odmerjeni znesek 181 gld. 54 kr. sama, znesek 29 gld. 16kr. pa nerazdelno z Henrikom P. in Antonom R., in znesek 48 gld. 90 kr. nerazdelno z ravno imenovanima tožnikoma in z Matijem E. plačati. —
Vsled priziva vseh štireh tožencev je c. kr. moravsko-sleska deželna nadsodnija dne 2. nov. 1870, št. 14451 to razsodbo sicer potrdila, ali glede stroškov izrekla, da se vsi tožniki od plačila stroškov kazenske pravde po §. 342 r. k. p. odvezujejo.
C. kr. najvišja sodnija je z razsodbo od 18. januarja 1871, št. 292 vsled priziva Neže B. nadsodnijino razsodbo na podlagi sledečih razlogov potrdila:
Po §. 342 reda kaz. p. se ima privatnim tožnikom povračilo stroškov le takrat naložiti, ako se obtoženec gledč unega dejanja, zarad kterega se je tožilo, za celo ne krivega spozna ali ako se je ravnava na zahtevanje zasebnega tožnika ustavila. Da se tedaj privatnemu tožniku plačilo stroškov naložiti more, postava zahteva, da je tožba brez vsega vzroka bila. To pa pri tožbi Emilije M. ni, ker je ,v dotičnem Alojziju G. namenjenem dopisu, kteri se je 2. marca
12*
1870 na ppšto oddal, po izreku obeh nižjih sodnij zares razžalitev časti privatnih tožnikov zapopadena.
Akoravno se Neža B. razžalitve poštenja ni za krivo spoznala, se vendar-ne more trditi, da je Emilija M. brez vsega vzroka tožila in postava od 15. nov. 1867 se le na obtoženca ozira, brez da bi stanje privatnega tožnika, kakor ga §. 342 r. k. p. določuje, v čem slabeje postalo.
Privatni tožniki Henrik P., Matija E. in Anton R. so od tožbe že ob takem času odstopili, ko še se kazenska ravnava niti ni vršila in torej se jim stroški pozneje ravnave , tudi po §. 342 r. k. p. ne' morejo naložiti.
Vstanovitev škode pri gozdnih tatvinah.
Po našej kazenski postavi je kakovost čina ali dejanja pri tistih vrstah kazenskih dejanj, ki segajo v tujo lastnino in s kterimi se drugemu dela škoda na premoženji, odvisna od znamenitosti ali visočine škode, — tako da je dejanje takrat, kadar storjena ali namenjena škoda presega po postavi odločeni znesek, hudodelstvo, — drugače pa ostane le prestopek. Tako je pri tatvini, goljufiji ali prekanu, nezvestobi in pri hudobnem poškodovanji tujega premoženja. — Treba je toraj, da sodnik pri takih kaznjivih dejanjih posebno vestno in natanjčno postopa, da izve pravo dejansko škodo, ki jo poškodovanec trpi, in to toliko bolj takrat, kadar je dejanje na meji hudodelstva ali samo prestopka, ali pa kadar se storilec cenitvi škode upira.
Posebno pri gozdnih tatvinah, ki se pri nas pogostoma nahajajo, je slišati obdolženca mnogokrat ugovarjati, da vkradeni les ni bil toliko vreden, daje cenitev previsoka itd. Pri teh tatvinah se poškodvani lastnik, kadar gre za napovedbo škode navadno drži (in to se posebno nahaja pri grajščinskih posestnikih) gozdnega cenika (tarifa), ki j£ bil vsled ces. pat. od 3. decembra 1852 drž. zak. št. 250 po političnih oblastnijah izdelan, in skušnja uči, da tudi naše sod-
nije svoje dotične razsodbe oziroma na §. 270, 2 kaz. postop. stavijo na ravno tisto podlago. —
Ali dozdeva se nam, da se vstanovitev škode na omenjeni način ne zlaga popolnoma z naredbami kaz. zak. in dotično kaz. postopnika, — in da je toraj, kadar se obdolženec vstanovitvi škode na podlagi gozdnega cenika upira, neobhodno potreba, da se veličina škode pozve drugače, in sicer po ukazu §. 127, in dotično 76 kaz. postop., to je namreč po zapriseženi in samostalni izpovedbi poškodovanca samega, ne glede na gozdni cenik, — ali pa po izvedencih.
Škoda, ki jo poškodovani po tatvini trpi, je po glasu §. 173 k. zak. to, kar je bila vkradena reč vredna, ali z drugimi besedami kar bi bil lastnik po navadni ceni v denarjih mogel za njo dobiti; ker je pa cena pri vsaki stvari spremenljiva, se tudi spreminja vrednost njena in toraj tudi veličina škode, ki iz tatvine za lastnika izhaja, — tako da je ravno tisto tatvinsko dejanje lehko danas prestopek, jutri pa hudodelstvo, če je med tem cena vkradene stvari poskočila. — Ako pa poškodovanec pri vstanovitvi škode vzame za podlago goli gozdni tarif, ki bi se sicer po §. 76 gorej omenjenega ces. pat. imel pri vsakej znameniti spremembi lesne cene prenarediti, pa je menda sploh po celi deželi od prvega sestavka ostal vedno tisti, dasiravno je cena lesa med tem časom že Bog ve kolikokrat znamenito poskočila in zopet padla, — se lehko primeri, da sodnik opiraje se na izreko poškodovanca po §. 270, 2 kaz. post. napačno in to--rej oziroma na dejanske razmere krivično sodi, naj si bo na korist ali na škodo storilcu (tatu), in dotično postavi in poškodovancu. Zatorej bi imel sodnik vselej poškodovanca ne glede na gozdni cenik pod prisego izprašati, koliko je vkradeni les bil na rastečcm drevesu vreden, in pri cenitvi je, se ve da gledati na letinski čas, na lego sveta, na oddaljenost od cest, težavnost izpeljave itd. in skušnja, ki je tudi pri mehi nazoči sostavek izprožila, bo kmalu pokazala, kako različna bo škoda na taki način vstanovljena od tiste,
ki bi se bila po gozdnem tarifn preračunila. Ako bi pa poškodovanec sam ne vedel določno preceniti svoje prave, dejanske škode, ali če bi sodnik mislil, da se mu na njegovo izreko ni zanašati, daje postava v §. 76 kaz. postop. drugo sredstvo na roko, namreč da zasliši izvedence ali izpraša druge ljudi, kterim je bila kakovost in vrednost reči znana.
O deležnosti pri tatvini. (§§. 185 i 464 k. zak.)
Ako A vkradeno reč za denar proda in nekaj tega denarja B-ju izroči, — ali ako A denar vkrade in s tem denarjem kako reč kupi in jo B-ju podari, in ob enem zadnjemu razodene, kako je v prvem primerljeji denar, v drugem pa podarjeno reč pridobil, — B ne postane deležnik tatvine po §. 185 ali 464 kaz. zak., in se tudi po kaki drugi postavi kazniti ne sme.
Tako razsodbo je storila okrožna sodnija Celjska 28. novembra 1863, št. 13569, in tako je tudi sodila naj novejši čas vrhovna sodnija na Dunaji, opiraje razsodbo svojo na to, da je po §. 185 k. zak. k dejanskemu činu deležnosti pri tatvini potrebno, da je kdo vkradeno reč samo (individuelno) v last prejel (ali jo poskril), kar se pa v gorej povedanih primerljejih baje ni zgodilo, ker B ni od A-ta vkradene reči same prejel, temoč le to, za kar si je tat A vkradeno reč zamenil ali prodal. —
Po mojem mnenji se gornje razsodbe pač morda vjemajo z gluho besedo, ne pa tudi z duhom in namenom kaz. postave. — §.6 kaz. zak. namreč pravi, da tisti, ki še-le po storjenem hudobnem dejanji storilcu gre na roko, ah od hudodelstva dobiček in korist potegne, pač ne postane kriv ravno tistega, temoč posebnega hudodelstva, — in od takih posebnih kaznjivih dejanj ali hudodelstev govori postava v §§. 109, 112, 116, 120, 185, 196 in 464 kaz. zak., ter jih imenuje deležnost dotičnega hudobnega dejanja. ■— Vsaki teh postavnih člankov stoji toraj v notranji dušni zvezi z
§. 6 kaz. zak. ter se ima njih težnja in namen presoditi po splošnem pravnem načelu ali vodilu, ki ga vstanovlja §. 6. ker je v gorej povedanih primerljejih B, čeravno ni vkrade-nega blaga samega od tatu A prejel, vendar posredno od storjene in mu razodete tatvine dobiček potegnil, je po mojem mnenji tudi on zapadel kazni in sicer postal deležnik tatvine, ravno tako, kakor bi se B tega hudodelstva imel kriviti, če bi bil A srebrnih tolarjev vkradel in jih za bankovce zamenjal, in B le papirnati denar od storilca prejel. — Če bi se postava drugače tolmačila in obračala, mislim da bi se prišlo v bistveno nasprotje, samo z nravnimi (etičnimi) načeli prirodnega prava, ter s pravnimi čutili vsakega, komur je mar za pravico in red, •— temoč tudi s praktičnim namenom postave same, kajti po tem bi bilo tistemu, ki si hoče v sporazumu s storilcem od tatvine (ali ropa) dobiček prikloniti, prav lehko s tem postavi priti v okom, da bi tat vkradeno (ali šiloma vzeto) blago prodal in denar s pajdašem svojim delil, i. t. d. in po takem bi hudobnež, ki se je brez dvombe zagrešil proti §. 6 kaz zak., vendar le ostal čisto brez kazni, ker se v takih primerljejih tudi §. 476 ali 477 kaz. zak. rabiti ne more.	u.
Razlastitev zemljišč po pravilniku železniških dovoljenj za napeljavo vode železnici potrebne je pripustljiva.
Društvu državne železnice so politične oblastnije vseh stopinj napeljavo vode od društvenega studenca v S. do o-srednjega kolodvora v B. pod tem pogojem dovolile, da si glede tujih zemljišč, po kterih cevi položiti misli, dopuščenje dotičnih lastnikov pridobi. Po načrtu bi se imele cevi v okrožji županije S. pod potom, ki k tamošnjemu pašniku drži, na dalje po cirkveni ulici in po glavni cesti napeljati, drugače pa se ne nobenega tujega zemljišča dotikati. Glavna cesta je državna in naprava napeljave po . njej se je društvu že končno-veljavno dovolila.
Na dalje bi se cevi tudi imele napeljati po podstenji (trottoir) kraj hiš pri veliki cesti stoječih, ki pa je lastnina županije. Železniško društvo se je toraj obrnilo do županije S., naj bi mu dovolila polaganje cevi pod omenjenim pod-stenjem, pa brez vspeha. Dne 6. maja 1870 je bilo pri okrajnem glavarstvu samem poravnavanje med zastopniki železniškega društva in županije S., pri kterem so županijski zastopniki dali na zapisnik, da se raba županijskih potov za polaganje cevi tudi za odškodovanje ne dovoli. Županijski odbor je to neki za tega voljo sklenil, ker se že naprej vidi, da bi naprava sisalk bližnjim vrtnim posestnikom iz njihovih studencev vodo odtegovala in bi oni po takem pri vrtnarstvu škodo trpeli.
Vsled tega je železniško društvo pri namestništvu prosilo za razlastilno razsodbo v smislu §. 9. črk. c postave o pripuščanji železnic.
Namestnija je prošnjo dovolila, ker se ji je raba omenjenih županijskih potov za napeljavo vode, ta napeljava pa spet za železniško podvzetje neobhodno potrebna zdela. Njena razsodba se je glasila, „naj se za vodno napeljavo potrebne služne pravice, namreč, da se naprava te napeljave oziroma polaganje cevi na omenjenih županijskih zemljiščih trpi, po razlastilni poti odkažejo". Zraven tega se je vendar železniškemu društvu naložilo, da ima napeljavo vsegdar brez obotavljanja na svoje stroške predrugačiti, ako bi vsled ktere vodne vravnave, naprave kanalov, napeljave za plin ali iz kakega drugega javnega obzira potrebno bilo.
Utok županije S. in vrtnih posestnikov je ministerstvo znotranjih zadev z razsodbo od 25. julija 1870, št. 11010 zavrglo, ker so pogoji, kakor jih §. 9 črk. c. ukaza od 14. septembra 1854 drž. zak. št. 238 zahteva, v pričujočem primerljeji pri namestniški razsodbi dokazani.
Edor prekorači uživanje soposesti, zakrivi se motjenja
posesti.
Ker je toženec Anton Počekaj izkrčil na dveh mestih zemljišče „pod njivo", ležeče v Račicah, na kterem je tudi to-žitelj Ivan Maric Pines drva sekal i goveda paševal, poklical
gaje slednji s tožbo pr. 17. februarja 18G5, št. 724 pred sodni-
#
jo zahtevaje, da mu se v naglem postopanji prepove: motiti ga (tožitelja) v prihodnje v njegovej mirnej posesti i naloži: postaviti reči po mogočnosti v poprejšno stanje.
Z odlokom 17. maja 1805, št. 1694 uslišala je bolzeška sodnija njegovo prošnjo iz naslednjih razlogov:
Glede na to, da je vsled soglasnih izpovedeb več prikladnih svedokov za gotovo dokazano, da ste obadve prepirajoči se stranki na zemljišči „pod njivo" drva sekali i goveda paševali;
glede na to, da je toženec, ker je na dveh krajih vpra-šavno zemljišče izkrčil i premenil tim načinom v drugo vrst obdelbe, .vsakakor motil tožitelja v njegovej mirnej posesti odtegnovši mu namreč s tem dejanjem mogočnost rabiti isto zemljišče kakor do sedaj v celem obsežku za sekanje drv i za paše vanje goved;
glede na to, da stvara v nazočem slučaji motjenje posesti ravno omenjeno izkrčenje, zavoljo česar mora se smatrati za neuvaživo vprašanje, kdaj je namreč začel toženec na imenovanem zemljišči drva seči, pa odpade vsled tega tudi ugovor, da je današnja tožba prekesno vložena bila i to tem više, ker se jasno razvidi iz enakoličnih izpovedeb več sposobnih prič, da je vložil tožitelj svojo tožbo, čim je seznal za toženčevo samovlastno dejanje.
Vsled toženčevega utoka premenila je tržaška presodnija sč spoznanjem 12. oktobra 1865, št. 1865 odlok prvega sodca, ter popolnoma odbila zahtev tožiteljev iz teh le nazorov:
Uvaževaje, da se razvidi iz skupnosti izpovedeb zaslišanih prič, da ste se nahajale obedve pravdni stranki v
dejanskem posedovanji zemljišča „pod njivo", na kterem ste mirno drva sekli i goveda paševali;
uvaževaje, da se nije nahajal toraj tožitelj v izključ-ljivej posesti omenjenega zemljišča;
uvaževaje, da se vprašavno izkrčenje ne more smatrati za motjenje posesti, nego le za prekoračenje uživanja iste, za ktero prekoračenje je tožitelju vedno prosto postopati zoper toženca v rednej pravnej poti, a nikakor pa svobodno poslužiti se posebnega pravnega postopanja zaradi smetene (motjene) posesti.
Z rešenjem 17. aprila 1866, št. 3179 preinačilo je najvišje sodišče spoznanje druge stopinje ter potrdilo odlok prvega soda s pobotanjem sodnijskih troškov naslanjaje se na sledeče razloge:
Premišljevaje, da je za gotovo spoznano po izpovedbah nesumnih svedokov, da se je nahajal tožitelj tudi zadnje vreme v taktičnem posedovanji zemljišča „pod njivo", na kterem je drva sekel i goveda in ovce paševal;
premišljevaje, da je dokazano na dalje po lastnih po-vedbah toženčevih, stoječih v soglasji z izpovedbami za-nj preslišanih prič, da je toženec nekoliko sveta upitnega zemljišča z motiko obdelal, toraj v drugo vrst obdelovanja sa-movlastno premenil, ter s tem očitno i nedvojbeno žalil tožitelj a v njegovih pravicah;
premišljevaje, da je tudi toženčev prigovor glede pravo-dobnosti vložene tožbe po izpovedbah svedokov stikajočih se z nalazom (iznajdekom) veščakov (znalcev — izvedenih mdž) popolnoma opovržen.	d. t.
Zbore volilcev za volit vene pogovore smejo tudi tisti sklicevati, ki nimajo dejanske volilne pravice.
Ko so bile leta 1869. volitve za deželne zbore razpisane, je grof Š, predsednik katoliško-političnega ljudskega društva v S. povabil volilne može deželnih občin političnega okraja
S. in volilce velikih posestnikov k volilnemu pogovoru v dvorano omenjenega društva. Deželna vlada v S. je z ukazom od 23. junija 1870 te po grofu Š. sklicane skupščine na podlagi §. 13. postave o pravici združevanja od 15. novembra 1867 prepovedala, ker grof Š. ni volilni mož deželnih občin, niti volilec v razredu velikih posestnikov, in torej nima pravice teh volilcev k volitvenim pogovorom poživljati; kajti §. 4. omenjene postave od njenih določeb samo skupščine volilcev v namen volilnih pogovorov izvzema.
Zoper to prepoved se je grof Š. neposrednje pri mini-sterstvu znotrajnih zadev pritožil, ktero je dne 29. junija 1870, št. 2919 sledeče razsodilo:
Kar se tiče skupščine volilnih mož deželnih občin, je predmet pritožbe odpadel, ker se je volitev poslancev med tem dovršila. Glede skupščine volilcev velikega posestva pa je ministerstvo znotranjih zadev pritožbo grofa Š. uslišalo, ker §. 4. postave od 15. novembra 1867, št. 135 drž. zak. ne razločuje, ali je skupščino volilcev v namen volilnega pogovora sklical kteri volilec ali kdo drug; torej naj oblastnije za ta primerljej, ako se volilci velikega posestva vsled povabila snidejo, njihovi skupščini ne delajo ovir.
Zastran odškodovanja za posekana drevesa, ktera so občani zasadili in uživali na občinskem zemljišči.
Občina H. je dala šest dreves podreti, ktere so že pred mnogo leti na zemljišči „na lokah" vsajena bila in ktera je Janez S. iz H. od drugih občanov kupil in že 20 let mirno posedoval in rabil. Ko je na podlagi teh okoljščin Janez S. od občine zahteval znesek 32 gld. 96 kr. s pripadki vred, je občina vgovarjala^ da so ta drevesa na pašniku, ki je njena nerazdelna lastnina, zrasla in da ona torej ima pravico, je podirati in to tem več, ker je občina že pred kakimi 15 leti v zboru sklenila, da se imajo drevesa odstraniti, ktera so na unem ograjenem zemljišči vsajena bila,
Po zaslišanji prič je c. kr. okrajna sodnija v Z. toženo občino naplatež 42- gl. 96 kr. z sodnijskimi stroški v znesku 11 gl. 70 kr. vred obsodila.
Deželna nadsodnija v T. pa je zaukazala, naj se tožba tožniku vrne, ker ni za sodnijsko ravnavo. Razlogi: Tožnik svoje zahtevanje s tem podpira, da so posamezni občani na dele občinskega pašnika drevesa sadili, pridelke teh dreves jemali in do vseh teh dejanj pravico imeli, ktero so kakor tudi nje uživanje stare navade in občinske postave vrejale. Občina je drevesa le vsled občinskega sklepa dala podreti iu torej ni segala v tožnikovo lastnino, ampak je le take naredbe izvršila, ktere k oskrbovanju občinskih zemljišč spadajo. Razsojevanje takih prepirnih prašanj spada v področje predpostavljenih upravnih oblastnij.
Vsled naročila c. kr. najvišje sodnije je deželna nadsodnija tudi c. kr. namestnijo v T. za mnenje poprašala, ktera kakor tudi najvišja sodnija se je z nazori deželne nadsodnije popolnoma vjemala. Razlogi: Janez S. je sam priznal, da je dotično zemljišče občinska lastnina in po pričah se je dokazalo, da je občina za vsak posamezen slučaj, ako se je ktera občinska ledina obdelovati začela, občanom nasajanje dreves pod tem pogojem dovolila, da je občina po svoji volji sme dati podreti in da se dotičnim občanom med tem le užitek dreves pusti. Enako je občina tudi zastran zemljišča ;,na lokah" sklenila. Iz teh razlogov je torej najvišja sodnija bila mnenja, da se tožnikova pritožba ima zavreči ter spoznati, da sodnijske oblastnije za obravnavanje in razsojevanje te zadeve Janeza S. niso poklicane.
Tudi ministerstvo znotranjih zadev, ktero se je po dv. dekr. od 23. junija 1820, št. 1669 za mnenje poprašalo, se je z nazori namestnije in najvišje sodnije vjemalo.
Nekoliko členov iz novega reda za mero in vago v načrtu predloženega državnemu zboru.*)
Člen I.
Postavna mera in utež je na metru osnovana.
Meter je jednica dolgostne mere; iz metra izhajajo jednice ploskovni in telesni meri.
Kilogram, enak teži kostkovnega (kubičnega) decimotra prekapane, 4 stopinje stodelnega toplomera gorke vode v brezzračnem prostoru, to je, utežna jednica.
.Tednice mor in uteži se drobe in množe po desetinskem redu.
Člen D.
Primera je tista steklena palica, ktoro ima c. kr. vlada, in o kteri se je našlo, da je, — merjena v osi svojih kroglovitih koncev, — o toplini tajočega ledu enaka 999-99764 milimetrom pravzornega metra (Metre prototype), hranjenega v francoskem državnem arhivu v Parizu.
Prautež je tisti kilogram iz kamene strele, kterega ima c. kr. vlada,-in o kterem se je našlo, da je v brezzračnem prostoru enak 999997-8 miligramom pravzornega kilograma (kilogramme prototype), hranjenega v francoskem državnem arhivu v Parizu.
Člen III.
Postavno mere in uteži so te:
A.	Dolgostne mere.
Jednica ..... meter.
Drobitev: decimeter enak '/10 metra
centimeter » yi00 » milimeter » Viooo * Množitev: kilometer enak 1000 m.
mirijameter » 10000 » Mirijametru se more tudi reči meterska milja.
B.	Ploskovne mere. . a) Splošne:
Kvadrati dolgostnih mor; l) posebne:
Mere zemljiškega površja. Jednica: ar enak 100 kvadratnim metrom.
Množitev: hektar enak 100 arom. C., Telesno mere. a) Splošne:
Kostke dolgostnih mer;
b) posebne: Posodne mere. Jednica: liter enak 1 kostkovnemu
decimetru. Drobitev: deciliter enak 1/1Q litra
centiliter » V100 » Množitev: hektoliter enak 100 litrom.
D. Uteži.
Jednica: kilograift.
Drob.: dekagram enak 7ioo kilogr.
gram	» Viooo »
decigram » V,0000 » centigram » Viooooo s miligram » 71000000 » Množitev: metorski stot (cent) enak
100 kilogramom bečva (tona) enaka 1000 kilogram.
Dekagramu se more tudi reči novi lot.
*) Ta odlomek novega postavnega načrta se prinaša slovenskim pravnikom in jezikoslovcem v pretres.
Člen IV.
Drva se merijo na kvadratni meter po rezni ploskvi skladalnice brez ozira na to, kako dolga so polena. Po izimku se tu kvadratni meter polovfči doli do svoje osmine.
Člen V. ustanavlja razmerje med novo in staro mero, n. pr. 1 meter enak 0-5272916 Dunajskega sežnja, 1 Dunnjski seženj = 1-896484 metru
Člen VI.
Ko mine 5 let po tistem dnevi, kterega se razglasi ta postava, po tem se bodo v javnem trgovanji edino rabile mere in uteži, kakor so naštete v členu IIT. ---
l
Člen IX.
Morski seženj (Faden) izgubi najpozueje v 5 letih po dnevi razglašene postave ,a avstrijska (poštna) milja najpozneje v 10 letih po tistem dnevi svojo veljavo.
Člen XI.
Po potrjenih posnemkih pramere in prauteži (čl. II.) napravijo se in pravično ohranijo prvotne (pravilno) mere in uteži.
Člen XII.
Da izvede tehnična dela, ki se tičejo naprave in potrditve posnemkov, prvotnih mer in uteži za meroizkusne uradove in sploh zvrševanja te postave, po tem da se stanoviten red v meri in vagi ohrani, ustanovi se kakor tehničen organ na Dunaji c. kr. prvomorska komisija (Normal-aicliungscommission), ktera začne svoja dela precej, kadar bode ta red za mere in uteži oznanjen.
Člen XIII.
V javnem trgovanji se sme samo s prav preskušenimi in štemplja-nimi merami, utežmi in vagami meriti in vagati.
Mere, uteži in dotične priprave preskuSujejo in štempljavajo (cimen-tujejo) javni za to postavljeni meroizkusni uradovi (Aichiimter)> kterim se dad<5 prvotne mere in uteži. — —
Člen XVI.
Ukazoma se ustanovi, koliko se bode smelo pri potrjovanji in štem-pljavanji mer in uteži odstopati od pravo vrednosti.
Člen XVII.
Mere in uteži, namenjene, da se z njimi v javnem trgovanji meri in tehta, naj lastniki od časa do časa v rokih, ki jili postavljajo posebni predpisi, dado v novič potrditi. —•
Člen XIX.
Tako imenovana konjska moč, ki služi za jednico dinamične mere v obrtni mehaniki, postavlja se na 75 meterskih kilogramov t. j. 75 kilogramov vzdignjenih v 1 sekundi 1 meter visoko. —
Člen XXI.
Ta postava se ne dotika morske milje, rabljene na pomorski vožryi, ktera je enaka šestdesetim ravnikove stopinje.
Člen XXII.
S posebnimi zvršilnimi ukazi se določi, kako bode c. kr. prvomerska komisija sestavljena in ktero področje bode imela, kako se postavijo me-roizkusni uradovi in kako uredbo dobodo, kako se mere in uteži presku-šujejo in štempljavajo, kako podobo in sestavo in kaka znamenja bodo imele mere in ute"ži.	c.
Slovenska pravoslovna predavanja je priporočal zadnji »Pravnik« na sedanjih vseučiliščih v Gradci in na Dunaji po učonih slovenskih strokovnjakih, dokler ne dobimo slovenskega vsaj samo nepopolnega vseučilišča in že 3. maja t. 1. je g. dr. Ferdinand Pogačnik, odvetnik na Dunaji, ponudil se za brezplačnega naučitelja in radovedni smo na rešitev dotične vloge do naučnega ministerstva, ktero bomo o svojem času našim čitateljem priobčili.
Za slovensko vseučilišče se celo pravični Nemci zavzimajo, kakor g. dr. Brestel, bivši c. kr. finančni minister in ker se drugi pri svojih predložbah in poročilih o slovenskih učnih stolicah v Gradci pod pretvezo znanstvenosti že smešne delajo, se s vso pravico pričakuje, da bodo razsvetljeni državniki nasvetovali ustrojitev slovenskega vseučilišča (brez zdra-voslovja) v Ljubljani in slovenski narod bode priložnost imel svetu dokazati, da tudi on ve ceniti znanosti, po kterih se bodo veselo razcvetala naša ožja in širja domovina. Blagoslavljal se bode modri vladar in dan ustanovljonja primerne hiše boginjam modricam na Slovenskem.
Hudodelstvo dvojnega zakona je bilo predmet obširne preiskavo in končne obravnave pred c. k. deželno sodnijo v Ljubljani, ker se je sumilo, da je g. Alfred Meninger vitez Lerchenthal, bivši telesni stražnik pokojnega cesarja Maksimiliana v Mehiki, se tamkej bil oženil z Marijo (Rozarijo) Perez-ovo, vendar pa po povratku v Evropo se tukaj zakonsko zvezal. Prva stopinja ga je omenjenega v naših deželah redkega hudodelstva z razsodbo od 12. decembra 1870, št. 62 krivega spoznala in na 15mesečno težko in poostreno ječo z izgubo plemstva i. t. d. obsodila; na njegovo pritožbo, ktero je zagovornik dr. Razlag obširno razpeljal, pa je c. kr. višja sodnija v Gradci po zagovornikovih razložbah z razsodbo od 23. februarja 1871, št. 2006 zaukazala civilno obravnavo pred zakonsko sodnijo po' §. 4. reda kaz. pravde, predenj bi se kazenska preiskava začeti imela in na daljšo pritožbo c. kr. državnega pravdništva je c. kr. najvišja sodnija na Dunaji z razsodbo od 12. aprila t. 1., št. 4354 potrdila razsodbo višje sodnije in tako se bode civilna zakonska pravda vršila pred c. kr. okrožno sodnijo v Novem mestu, kjer prebivata zakonska družeta. — Pravosodna avstrijska statistika navaja lani samo en tak primerljej, po kterem je v Pragi bil dvojno oženjeni mož na dvomesečno ječo obsojen, vendar nam ni znano pod kterimi olajšajočimi okoljščinami.
Gos p. Anton baron Goji je naročil 10 iztisov tega lista za dijake najvišjih gimnazijskih razredov v Ljubljani in ravno toliko v Novem mestu, kterim je vredništvo dodalo po enako število 1. tečaja 1870 iu še po
en iztis za gimnazialni knjižnici. Velikodušni dobrotnik iz imenovane za slovensko domovino mnogozaslužne rodovine pričakuje, da se bodo mladi bralci marljivo pripravljali na težavno delovanje za narodni razvoj in ga tudi v poznili letih stanovitno podpirali z železno voljo in neomahljivo doslednostjo, kar vsaki rodoljub pričakuje od slovenskega naraščaja, v imenu kterega izrekujemo prisrčno zahvalo blagemu podporniku slovenskega napredka.
Odlikovanje. Njegovo veličestvo cesar je podelil g. dr. Andreju Lušin-u, c. kr. predsedniku deželne sodnije v Ljubljani red Leopoldov za njegove mnogoletne zasluge v pravosodji. Ta priložnost nas spominja besed izvrstnega slovenskega pesnika:
»Nek, se trudi v sodni hiši, Kakor solnce iz višine
Rase krepko, viši, viši,	On zašije, krivo zgine, —
Pravde čist, železen hram.	Kdo je mar?
Vse ga slavi, vsi so vneti, Ta pravičen korenine
Zvezda se na prsih svoti,	Je slovenski oratar«.
Cesar clo ga čisla sam.	Koseski.
Imenovanja: 6. Žiga Conrad baron Eybesfeld, dose-dajni c. kr. deželni predsednik vojvodine kranjske je imenovan za c. kr. namestnika gornjeavstrijskega v Linci in g. Dragotin Wurzbach žl. Tannenberg, dosedajni deželni glavar v Ljubljani za c. kr. deželnega predsednika tukaj. — (J. Jakob Major, c. kr. deželno-sodnijski svetovalec v pokoji jo sprejet med odvetnike v Cel j i.
Nemila smrt jo nenadoma pokosila dne 26. maja t. 1. mladega bo-ritelja na trnovem polji slovenskega časnikarstva g. Antona Tomšič-a, vrednika »Slovenskega Naroda« v Mariboru, kteri je svoje bogate dušne zaklade in svojo vgodnišo prihodnost žrtvoval za novi razvoj svojega naroda. Nenavadne dušne zmožnosti in noomadežani politični značaj prezgodaj umrlega rodoljuba so odlikovali pokojnega; naj mu bode lehka zemlja slovenska.
Prosimo tiste gg. naročniko, kteri so le za pol leta naročeni, naj nam naznanijo, ako še liočojo list prejemati, ker je z 12. štev. se 1. polletje steklo. — Za novo naročnike še imamo vse letošnje številke in po 1 fr. 30 kr. tudi še nekaj iztisov od lani.
Obseg: Odvetništvo (konec). — Hudodelstvo težke telesne poškodbo (dalje). — Iz narodnega gospodarstva: Zamemba veljave za veljavo. — Posilne delalnico. — Jo li silobran za varstvo telesne celote postavno dopuščen. — Povračilo stroškov kazenskega ravnanja. — Vstanovitev škode pri gozdnih tatvinah. —v O deležnosti pri tatvini. — Razlastitev za napeljavo vode železnici potrebno je pripustljiva. — Prekoračenje uživanja soposesti je motjonjo posesti. — Kdo sme zbore volilcev za volit-vene pogovore sklicevati. — Odškodovanje za posekana drevesa na občinskem zemljišči. — Načrt novega reda za mero in vago. — Črtice.
Ircdništvo »Pravnika" in vrednikova odvetniška pisarna je na trgu sv. Jakoba št. 139 (v Virantovi hiši) 2. nadstropje.
Natisnil J. Rušiti], i c v Ljubljani.