26. §tew. PoÄtnina plačana ˇ KOtoviui. Oeljie, torek 6. marca 5928. » to«*« to, doic-tefc In Staiu mesečno Din 7"—• c« inozcupsivo Dm 20*—. o »is». i&čun poštno-če'6. B ^i ^^^^ W flrW HH^^ ^^^^ (Ttu>il;4ska knj"""'a Let a X, Strossmayerjeva uHca t pritiitje. vračsmo. Lj\ib\^nrt«arifu. ......*. itev. 65. Nadaljevanje borbe Kmetsko-demokratske koalicije. V petek je Navodna skui)&cma na- daljevala & podrobno razpraivo o dt- žamnem proračunu. Pred proračunsko raxpraivo je vladna večina odohrila po — 5 ni-esccih mandat radikalnega po- Klanca Vladka Pareianina. Ta zadeva je za moral no kvalHeto damasnje vlaid- ue veeine preznavilna1. Zakon zahteva, da mora biti vsakdo, kdor hooe biti Lzvoljen za narodnega poslanca, stair 30 let. Parežanin jo pa dosegel 30 let ee le 28. februarja 1928! Kliub teinu, da je pQslanec Vilder dokazal v svoji vlogi ze 18. oktobra 1927, da Pareza>- uiii Jie more biti posdanec, ker je star komaj 29 let, so kleroradikali to za- devo zavlokli 5 mesecev in v sobolo, 3. tnarca, p or oca. na. i>r. ijuMjamski »Slo- v-eaiec«, dai se je Parezanimu meuulat odobril, čes, d'a je že 30 let star (na- liavmo, 3. marca!). Na to sta bila sprojeta proracun. rnimlstrstva pra.vde in prosvete. Po- Klanci Kmetsko-demokrats-ke koalicije so bili radi Radiceviega, iizkliueenja še ta dJan odsotni. Proti proraičunu pa so se os'tro brani'li .srbski kmetski po- slanci (zeanJjoradin-ifkj'l). Ko je videl Äemlj'oradnLski poslanec Kokanovic, da izpušča sluipščin&ki tajmik pri ei- lanju proračnna nuinkstrstva prajvdo fcwr cek> straini in pqglavja (vecina jo naimrcc hitiela s proraounsko debato, da bi v odsotnosti KDK sprejela čiim več proračuna), ki so tedati ostala cle- jojisko neoJobrerta, je iztrgal tajniku praračun iz rok in z njim pobegnil. Kljub terau pa je bil proracun tega mi- ll i&trstva sprejet, seved'a brex potrebno imstavko za toli potrebno novo staivbo (jkrožnegai sodršča v Geljii. Tucli proracun prosvettnqga minis.tr- stva je bil sprejet. Novi demokraiski prosvetni minister Gröl je v svoj-csni oLspozeju naiglasaJ, da j»e treba tudi na vseučiliščih uveljaviti priindp šte- denja. Od naže liiajlune drzave, ki ima na razpolago lo skromna sredstva, se ne more ziilitevati, da bi se v tern po- lled u postav/ljala v isto vrsto z angle- škinii in amieriskhni. nniveraamii, ]ia*? pa je potreibno, da nase nniverze oct- J govarjajio potiiebami drža\'e, paspešu- joc njcfne naijboljše vrednote. Ko se bo razpra.vljalo v Narod'ni skupscÄni o irniiveirzah in števihi fakullet, bo treba pri ivm gledati na pot robe diejaiLskega j položaja in ne saano na čisto prora- čunske efekt©. Pribraaiki na račun nar- i'odn-0 prosvete so najbolj «kodljivi. To ! je res, tadai zdi se jiani, cki bode na- { vzJic tean lepim besediasm doslo do d'a;- iekosežniili rednkcii ne le na univer- zah, toniTec tiid'i na srednjih šolaih. Dem ok rat je ne pomisJijo, da s tern ne »lužiij-o dejanskim državnim interesom (kajti vecji izdartki za prosveto se da- do prihraniti we drirgwl), teanveč le reakcijÜ Ta proracun so ostro kritizit- raJi srbs-ki zemljoraidniki.' ki so opteo- vali, kako žailostno je se vecLno zane- niarjo-n lj,udskosolski podiik v Bosni, Si'biji), Makodoniji in dirugotd. Kje bi pa potem iiska.li radi kali, svoje glasove! ¦ V soboto so se vmili poslanci Kmet- siko-demokratske koalicije v Navrodno skupsč-ino. Po otvoritvi seie je pred- lagal poslamec SDvS dr. Grilsogono, naj se izvoli posoben odbor, ki bode pre- i.skal krvave dogcdke v Narodni skup- ščini zadinjo sredo in iiftotovil, da sta jiiih za'kriviila dejansko pred'sednistvo in pa vladlna vočina, pa tudi poštni minister (!) VJajko Kocic. Naj se a primernilmi sred'stvi zaisitgurajo 0 pravice Nan-odne skupščine in njeoiih t'lanav. Pred razpravo o tean predmetn pa je podal paslaaiec Svetozar Pribi- eevič posebno deklaraciijo Kmetsko- demofcratske koa:li<:iije, ki je v na*ši ml a- ] di parl.aanenta;rni zgodovini dokumeoit j Kii se in ki kaae, da je treba na&e ail>- i nornuiJue pa-rlaanen tarne in strankar- | wke raarnore twiieliito ocistili in r«- forini.ra.ti, adco luoeefmo priöeti s pozi- tivninn, to je ustvaxjajocim dodom za blagrnjo vn. naiprodek države in na« wseh. Deklaracija «c gla.si sledeče: »Na včerajšnji svoji seji, ki je trar jala vse- do 9. zveoer, je kliüj KDK! razpravl'jal o celokupnem politicnom položaropuseona, da doloci čas za izvršiitev .^Jilopa %\ da istocasno s posebn'im proglasom poizove colokupni nairod na>- se drzave na. najo»trejšo borbo proti takšnemu režimu, takšni viladi in tak.šni vladni večini. 3. Če bi bila proračuiisika razpra- va ?x} na dnevncm red\i Narodne skup- Original angleska SPARKLET siffonska steklenica Dobi se v vseh podružnicah tvrdke Julio Meinl :l ščine v cas'u, ko se KDK vrno v par- lament, njemi člani no bodo sodelova- l!i- v ralzpra^i pa'oracuna d"ohodkovT iizvzemisi razpraivo o finančnem zaiko- mi, ker nikakor nočeio ni/ti z deJnim sodelovamjem v proračunski i'azpravi kriti in opravičiti ponovno lyögazonj-o gla,vne in najražnejše parlamentarne I'jraivico, to je svobode iai vse!stirain,ske razprave o državnih dioliodkili in iz- datkih^ za kaitero pravico so se stolet- ja borili vsi svobodni iai kulturni na- rodi bolj nego za volilno praviico. i. Ker so Hrvatski in vsem ostalim prečaii.skim pokraiiiimam, torej dvema tretjinaana cele d:ržave naložeme mili- jaixle noviih (irza^nÜK tezki'h, nepra- vičniili in neenakih bi*emen potom tako nedostojno pretihotapljonega državne- gai proračuna, izjavil.ja KDK, dla tako dolgo, dokler se to ne popfra.vi, ne Sinatra za obvezano s tern pretihotap:- Ijenian proracunoim niti sebeu niiti kra- jev, niti narodla. ki ga. lyredsfcafvlja iai zastopa.« Ta iizjava je vzbudila veliko pozor- nost in neprijöbno presejieoeanje v vla- d.i, pa tudi v njeni skupščim^ki večitni in \ vscili politicnüih krogili. Kljub omalovazevamju ne bodie lahko prtti. preko tega. V mudaljnem pot ok u seje je veciiui oclbila pixHllog dr. Griisogona, na kar ,K> rad'ilcevsiki paslanec dr. Šutej ute- meljeval svoj nujni predlog glede par- lajne-iitarne proi^ka^ie o pogotlbah, ki j'ih je .sikleiiila država s po,sauieznüni iiiozems'kijni tvrdka'mi za dobavljaaije lesa iiz državnih gozdov v Bosmi. Ute- meljevajije tega predioga je pokazalo, koliko zlorab se je izvršilo pri teh po- Mamice LebUmc — B. Ft.: Modri dernant. (Dalje.) Ob sedmiih je prisel sodnii zdiravmik, ob osmih šof varnositne policije. Naio «ta se pojaV takem slucajai«, je pripomnil preiiSjkovaini sodnilk, »bi se že morala vrnili. Mi prideno torej vedno nazaj na staro točko: kaj so je zgodilo z ii jo?« »Po mojem mmenju«, jo rekel Char- lea, jo je odvedel morilec.« Hipoteza je bila verjetna in jo so- giašaia z raizliičnimi indiciijinmi. bef | varnostne policije je riekel: »Odvedena? Res, to ni neverjetno!« »Ne sanio neverjetn.a«, se je oglasil nekdo v ozadJju«, temr\'eč tudi docela v nasprotju z dejs^tvii, z rezultatom pre- isikaixxs, kratko, z vso verjetnostjo.« Ta gla.s je bil trd in bripav in niiiče se ni čudil, ko je otpazil, da je govoril Ganiinard. Samo njemu se je moralo oprostiti te nekoliiko pi-ešern,e izraze. »Ah, vi ste Ganimard!« je vzkliknil Dudouiis. »Niii opazil vas nisem.« »Ze dve uri sen tu.« »Torej vas zanwrnajo tudi druge stvari, no sairno sr.ecka stwilka 514, serija 23, afera v Rue Clapeyron, svet- lolasa daJma in Arsene Lupin?« »No, no!» se je rogal stari in«pek- tor. »Jaz me bi trdll, da ni Arsene Lu- pin zapletan tudi v to afero, toda . . . pustimo sedaj loterijsko sreöko in po- glo.jin-0, za kaj gre tu!'« * * * Garni ma rd ni bil ravmo eden izimed tistiili policistov s širokrm oibzorjem, kaiterih irne bo ostalo v sodnjjskih le- toplsjh. ManjkaJi so mu tisti; gonija.l- ni doniislcki, ki so razsvetljevaJi ljudi kot Dupina, Leco<[ua in Sherlock Hol- miesa . . . Toda on je imel v obiJni meri zavite cute opazovanja, bistrounmo- sti in celo nekaj navda.hne.nja. Njego- ya zaslu^a jo bila, da je tlolail vedno cisto sam, bnez tuje uomioci. Nie ga ni uioglo motiti in vpliva;ti nanj, raizun niorda ocaranje, ki ga je prevzemalo ob trikiih Arsene Lupina, ki jib je vi- de! povsod. »Najprej«, je začel ^bi prasil gospoda, Charlesa, da mi pojasni slodece: Ali so bili vw>i predinietii, ki so biili, ko je stopil po zvoiwmj'u v sobo, i>revrnjeni in v neredai, ob prihodu policije točno na svojiih starih mestih?« »Natancno!« »Torej je jasno, da jih je moral po- sayiti naizaj nekdo, ki je dobro poznal nj'ih prvotno mesto in leigo.« Ta opomilw. je provzela vse okoli sto- ječe. Ganimard jo nadaljol'al: »Drugo vpra&aiijoi, gaspod ("harles ¦ • ¦ Va.s je prebudilo za'onenj.e. Kdo je 1)0 vašom mneiniju zvonil?« »No, gospod Jxaron, samo po sebi umevno.« »Lepo, toda kdaj naj bi bil zvonil?« »Po boij'u ... v tren.ulku smrti.« »No-jnogocei, kajti vi ste ga na«li mnirajoceigai, ležečetga več kot štiri mcr tre od stikala elektricne^a zvonca.« »Potem so je moralo to zgoditi med bojeni'!« »Nemogoce, kajti zvonenje, kot tr- dite vi, je bilo ena'komerno im nepre- kin jeno in je trajalo vsedem aJi osem sekund. Ali mislite, da mu je napa- dalec pustil toliko časa, da je zvonil?« »Torej se je zgodiJo lo pred ali pa v trenutku napada.« »Nemogoce, kajti vi ste nam rekli, da so minilo največ tri minute od zvo- nenja pa dotlej, da ste stopili v soljo. Go bi bil zvonil baron pred napadom, bi se moral odigrati bai, smrt, agonija in Ln^g v kratkem ča&u troJi minut, Po- navljani, to je noan'Qgoce!« »Toda na vmk nacin je nioral nekdo zyoniii«, je rekol proiskovalni sodni'k. ¦Xki ni bil bai'on, kdo drug! naj bi bil?« »Morilec!« »S kaik«nim nainenomi?« »NgVgoveg«a namen a še ne poznam. Toda dejstvo, dla je zvonil, prica vsaj to, da je v.edel, da je zvonec v zvezi s slugino sobo. In kdo drugi naj> bi bil to vede.1, kot nekdo, ki je iz te hise?« Krog sklepo\' jo bil vedno ožji. Z ni'katerimi kraitkimi lagičniimi .stavki je omejil Ganimrd vprašanje na prat- vo polje in,, ker je bila suinnja izrece- na ciisto jasino, se je zdelo vsem na- ravno, da je koncal preiskovailni sod- nik: »Kratko, v nekaj besodaih: Vi osum- ljate Afn toi nette Brehat?« »Ne vsaimo to, jaz j'o obdolžuj,emj!« »Vi jo obdolžujete soudelezbe?« :>.T;lz jo obdjolžujem umora genera- la d' Hautrec!« »Pojdite no! In dokazi . . . ?« »Ta pest las, ki sem jih naišol v lmi roki umorjeneiga in celo v niosu, ka- mor so jilh vtisni/li njegovi nolitl.« Stran 2. »NOVA DOBA< SNw 26 godba-h na škodo dežele iin. države. — j F*red jaivmostjo se jo zopet odvijala žalostna slrka slaibe in površne držav- no upraive. Skupščina jo v popoldaai- .ski seji konecno predilog posl. dr. Šu- teja sprejela iin izvolila preiskovalni odbor, v katerega je ilzvolijen od slo- Yonskill poslanicev KDK dr. Žerjav. V smjiislü djejklaivvciftje w paslanci. KDK niso it-deležili nadaljevanja pro- računske razpraive. Sprejet je bil brez daljše debate proračun ministrstva vcr. Velik politični shod Kmetsko- demokratske koalicije v Novem Sadu. Včeraj dopoldne (4. t. in.) &e jo vrsil v Novem Sad'u velik, imipazamten shod Kmietsko-demokra-tske koalicije. Z njim je biila otvorjena cela vrsta ma>- nilfestacij piroti hegem>onistični t palit- tiki sedanjo vlade; sledila bode 1.8. t. m. Ljubljana, potem Split. Shod a se je udeležilo nad 10.000 lj'udi; radicevci, vajeni velikiih tafcili prireditev, so tr- dili, da je bilo to eno najlepših zbo- rovanj, katerih so se udelezLli. Že od ranega jutra so dohajali v Novi Said prkstasi koalicije z godbauni in zasta- vanii ter se naune-scali po Ribjem tr- gu. kjer je stal govorniiški oder. Vsi trije govorniki. Stjepaiii Radio, Sve- tozar Pribiičevic in. dr. Albert Kramer 5-0 bili pozdravljeni & silnim entuzijaz- mom. G. dr, Kramer io prinesel na shod poz'd'i'ave iiz Ljuhljane in je ob- žalovaje konstaiiral, da si je izbral re- ihn raivno Vojvodino in Slovenijo za na.jhuje stiskana davcna objekta.; Vojr- vodin.0 «traliujiejo radikali, Slovenijo pa njih »luge kleri'kali, Vsi govorniki so zaJkljiucevatLi svoje govore z vzkliki in pozcüraivi kralju. Po zborovanju so dvignili omlaidinici gg. Radica in Pri- hičeviča na rame in. so jn nosili po novosadskih ulicah; zani'mivo je, da je nosil g. Radiča neki Slavko Mikic, ki ga je svoj čas iiajpadel na shodu v Stari Pazovi. Popoldne se je vršil v južnih krajiih obieajini poliitični banket ft preko 400 ndeležienei. Tako ogromen, v najlepšein redu izvršen shod poinenja naravno velik politicen uspeh. Občlnske volitve na Koroškem. Kakor snio že omenidi1, se vrše diie 22. aprila na Koroskem občiniske vo- liitve. K tern voliilivam zaivzema »Koro- ški Slovenes« slecbece stališče: »Za Ko- l'osko sloviensko «tra'nko so obCTmske volitve še večje važnosti. nego deželno- zborskei, ker pride ona šele tukaj do i«vcd'be svojega prograuna v dobrobit kmeta in delavca. Važne so občinske volitve, da knuetje in clelavci izrocijo občinsko upraivo v vešoe in skrbne ro- ko, da bodo upravljali občine možje, kateriim je .saimo za dobrobit občanoAr. Obcin.ska uprava. mora biti laika, da se no bo iz oböiinskiih blaigaj.n vaš z žu- lji pridelan h\ težko plačan denar na- k'la.njial »Schulverein Sütlmarldii«, k;i nosi največjo krivdo, da na juzne-m Koroskem ne prid'omo z gospodarstvoni naprej, ker .se cxl tn zabirainjuje A-sa i^z- obraizba, ki bi »lonela na naravni pod- lagi in bii na.se kancte nia.vajala k nar l)rediiej'se.mu gospodarstvu. Občinsko upravo i nor ate izročiti modern iz vaše srede, ki bodo vašo občiino tudi na- pra'in oblaistem pri-merno zastopalii. — Nastanio ])a vj>ratša:nje, na kakšen na- c'in n.aj si na«e sirainkhiie organizaci1- j'ö priborijo dejans:ki niioci; primerno zasitopstvo v obciaiskom svetu. Naze načeino siališče je, povsodi postopati saiiiowtojin.o, ne ozii'a.je .se me na Land- bund in 11.0 na .socijalLste. Stranka si ohrani proste roke s .sa.niostojnim nar- sitopo'iii, kier se pogoslo tuxl.i i>ri občin- ski sejii pojaA'ijo sporne oöke, da naša .stran'ka ne more ne .s soci-.iali.sti in ne 7. Laiidbundom. Vsepovsod enoten in sannostojen na>- Ktop. Po volitvaih se laliko naša stran»- ka vlovcu.<- Glasilo Nemcev in nemskutarjev v Sloveniji o Čehosiovakih. V Gehoslova'ski. repubiiki delajo Nemci dmivi jaivaio iin tajno neprili'ke. kjerkoli. niorejo. Osobito se trudijo, da bi -MzgojiiLi« ml ad in o v JredentistkV nem duhu in usitvarjajo ali so ustvaa*- jaili prave m/ladinske vojaske formaci- je s i>rozorniim naimenom, ob prvi mo- goči priliki naujasti zahrbtno drzavo, \r katieri živijo. Pred kratki'm se je vr- šil v Čaški Lip] proces proti takim >¦ vzgojiileljioinii« iin je bilo naravno, da so bili ^• smiisllu obstodecih zakonov ol>sojeni na veeMno ječo. Kako resna jie bila ta »vzgojai«, kaže to, da se jc raziprava vrsitla tajno in celo ob na- \ zot'iiosti zastopnikov češkcga göiie- i'alnega štaba. Ob tej pridlk.i je gla.silo Nemcev in n,emškutaxjev v Sloveniji v svoji 19. lleitošniji številki z dn,e 4. marca napisalo o tej obra/vnavi ko- mentar, ki je skrajno pretiran in ža- Ijlv za cieški n&Töd. za češico arniado in za ceško sodslvo. Iver gre tu objed- ixeni za za,veAiviiško in slovansko drža- vo, se cud'hno nasim oblastim:, da, nii- so proti temu naistopiile. Ali na;s res mora jo podiičitti čehoslovaiška službo- na mesta, da ne simcmo niti če-škega naroda niti njegove države na. tak na- čin za.sira,miovati?' Kajita krivda gre la'luko tudii na naö rova«, ker pripušea- liio, da si dovoM take ekscese nemžki list v nas'i siovam.ski dr/.avi. Porota^ Gelje, 5. marca. Dailies se je priöelo pomladamsko zasodamje celjske porote. Senatu pred- sedluje vd,ss g. dr. Bračič, votaii'ta sta vilsis g. d'r. Stepančic in okr. sodnik g. Brelih. Javno obtožbo zastopa drž. pravdiiniik g. dr. Rus, zaigovarja od- vetn-iik g. dr. Kalan. L'BOJ S K0L0M. ; Na zatozni klopi s«li 21-leini Anton | vŠpiler, sin posestnika \- Zdolah v bre- \ žiLskem okrajiu. obtožen hiid'odelstva uboja. V nedeljo, cine 15. .jamuarja t. 1. sta šla brata Avgust in Franc Klavžar iz Pečic v Zdole. Avgust Klavžar so je ol) Svečnici 192G porocil im je imed ta dan izplačati braiu odpravnino. V zdolski Po*ojilnici je najel posojilo in nastcl ])ratu 16.500 Din, od katerili je Franc Klavža.r takoj naložil 15.000 Dim, ostai- Jih 1.5(X) Din pa oilxlrzal zaso. Vse se je zgodiilo v najilepši slogi med sorod- niki, ki sio ostali do petih i>opoldne v posebni sobi gastilne v hiM Ivama Čer- noge, \- kaitei'i iima Posojilnica imslov- ne prostore. Brata Avgust in Franc Klavžar sta odfela nato v Presnikovo trgoviiiio, kjer sta astala pol ure. Ko sta so naipotiila proti clonin, se je Av- gust Klavžar spommil, da je pozabil pri Ce-rnogi zavoj, nakupljenih ]iotreb- ščin. Brata sta se taikoj vrni.la k Cler- nogi im latin zvedela, da je zavoj' med tern že odlnesla Avgustova žena. CAm »ta brata stopila iz Černogove tt'govi- ne na ceslo, so ju v teimi nenadoma na pad li' trije n eznan ci. F r ane K lavžar, ki je A'idel, da je njegov brat August padel na. tla, je zbožal proti župnhsč.u, a se je zopel vrnil, ko ga je bral klical na pomoc, nakar so se napadalci uinaknidi. Ko sla prišla braita do Šo- bove mesnico, sta bila tarn v drugič naipa-dena. Dva, sta napadla Franca Kbužarja s plankami, ki je napad od- biil z žepniin nožeiin iin naipad'alca i>re- podil. Ko sta šla braita, potem po oesti proti dornn, sta biila pri fiobovem ko- zolcu v tretjič napadena. Franc Klav- žar je dobil oil diveli na'padalcev tako mooen udarec po glavi, da je padel na tla. polern pa je zibežal, Franc Kla,vzar iii \ic?diol, kaji se je potem zgodiJo z bra- tom, prepričaiii pa je bil. da se mu je tudi po-srečilo poJ>egniti. Šele d'rugo jutro je zveclel, da so brata pri kozolcu u bili. Franc Klavžar pra\i, da so napadl- ci izvršili napad tiho brez besed. Zato je olisitojal sum, da so hoteli storilci oba brala orapati, zlawti. ker so našli Viirtvega AvK-uata KlavžaTja z odpeto Kiikiijo in cdpotim telovnikom, iz ka- terega je izigkiil lOOO-di'iiarski hanko- vec. Avgust KJaivžar ie namreč ta dan ODfiiiilifE za dye po- steljlin mizo D I n 290, 420, 6fiO. klot od je D i n 185, 220, 2-^0, kawne Qar- nHure D I n 66,74,126, madr.is za- atori D I n 90, 110, 130. 160, obrlsafcifi-otir Din 30, 40. 63, otoman oclcje Din 360, 450, 1000, pre- progo tokači Din 23, 37, 48, linoleum sobno preproge Din 286, 460, 540, platno za rjuhe Din 28,33,37, ov Ih za žimnioe Din 37,46, 00, ^eSko perje h gijonično čisto Din 40, GO, 85. 2imu Din 35, 68, 70, Dobavijo so tudi got'ovo 2imnio ,pernicoin zglavniki. '-revzame se ureditev hotelov in zavodnv. Blago samo v solidnl kakovo ti iz najboljših svetovnih tovarn. Og!ejt(: si izložbeinogromnozalogo veleirgovlne R. Stermeckl, Cplje. Pokazal je lase, ki so bill sivetloru- meni, lesketajoči m kot zl'ate nirtke. Ciiarles je zaÄepetal: »Dai, to so lasje gospodične Antoi- nette. Vsak dvom je izkljuoen.« In prijstavil je sle: »In se nekaj . . . Zidi se mi, da je bil nož, ki ga potem niseim vec videl .... njen .... Rabila ga je za razre- zovanje knjig.« Nastal je dolg in miuaen molk, kot da je postal zlocin še bolj grozen radi tega\, ker ga je storila ženska. Preis1- kovalni sodnik je nadaljoval z zasli- fcševanjem: »Vzemimo sedaj dejstvo, da je An- toinette Breillat umorila baron a. Tre- ba je samo še razjasniti, ka.ko je mo- gla po zlociini izginiti, se vrniti po odhodu gospodiii Gharlesa in se pred prihodom komisije zopet odstraniti. Ali imatie kako mnenje o tern, gaspod Ganiima.rcl?« »Nikako!« »Toraj«. Ganimard je bil. v zadregi. K one no je rekel z vidnim naporom: »Vse, kar morem povedati je to, da najdem pri tern slučaju iste okoliščme kot pri slučaju s srečko 514 serija 23, isti fen omen, ki bi ga lahko iimonovali 5>možnost nevidnasti zločinca«. Antoi- nette Breihat se pojavi in izgime v tern hotel ii ravnotako taj hist vena, kot je Arseme Lupin stopil v stanovanje De- tinaiia in izginil iiz njega v spremstvu svetlolawe d-aime.« >To naj loraj pomeni . . .?« »To pomeni, da so ne morem ubra- niti inisli na dvoje dejstev, ki se izred- no ujemata: Antoinette Brehat je bila od sestre Avguste sprejeta v službo pred dvanaj'stinni dnevi, t'orej ißtega , dne, ko se mi je ißsinirznilä iz rok si'et- | lolasa dama1. Drugic: lasje svetlolase diaime imajo isto barvo in isti kovi- nasti sij,aj, kot Uisja ki sewi j.iih našel v roki umorjenega l>arona.« »Kdo naj bi torej bila po va&em mnenjiu Antoinette Brehat?« »Nihiče dru.gi kot svetlolaisa damai!« >In Lupiin si. je toroj iizimislil oha zlocina?« »Mislim, da!« Tedaj se je nekdo na glas zasimejal. Bil je to šef vairnastne policije, pate- rega so te besode zabaivale: »Lupim! V-ed.no in vedno Lupin! Lu- p.itti je pri vsaki stvari! Lupin je po- vsod!« • >»0n je,, kjer je!« je odvrnil Gani- mard jezen. »Todia imeti mora svoj vzrok«, je pripomnil Doudouis, »in v tern slucaju so vzroki zame zaviti v temo. Pisalna miza ni vlomljena, denarnica ni ukra- dena. Še celo zla.to je ostalo na mizil.« »Date je vzkliknil Gan.iimard. Toda si a vn i demant . . . ?« »Kakšen demant?« »Modri demant! Slaivaii modri de- ma:nt, ki je bil nekoč v f ran cask i. kra- ljev.ski kroni, ki ga je vojvoda Et . . . poklonil igraiki Leonidi L . . . in ki ga je po njeni smrti kupid baron Hau- tre€ za spoinin na izvrslno iigralko, ki jo je globoko in straßtno ljubil. To je ena izmed onih ^povesti, ki jih star Pa.rižan, kot sem jaz, ne pozabi.« »Jaismo je«, jies Tekel predßkovaJnlii sodnik«, »da bo stvar taikoj razja-snje- | na, čim s>e najde modri demant . . . • | Tad a, kje naj ga išoemo?« »Na prstu gospoda barona:«, je od- \-rn,ii Charles. »Nikdar ni vzel prsta- na z dcmantoim s svoje leve roke. »Sem že pogledial«, je rekel Gani- mard in se približal žrtvi. »Lahko se vsi preprii5ate, da se nahaja na levi roki samo navaden zlat obroč!« »Poglej'tio v pest«, sc je oglasil slu- ga. Ganimard je razklenil skroone pr- f*t€. Okov prstana sie je nahajal na dlar- n.i in v okovu se je lesketal modri de- mant. »Prokleto!« je liTrmral Ganiimard ves zaprepasoen, »Siedaj ne razumean nioesar več!« (Dalje prih.) dobiil od svojoga ta.sta KKKVdijia.rski bankovec kot denariio liomoč za bliž- nj'i j)orod sv^oje žene. Kdo je ta denar vzel, «e zaenkrat ne da dokazaiti. Obclolžoni Anton Špiler priznav«, d'a je. udaritl Avgusta Klavzai'ja s ko- lom po glavi, zagovairja se pa s silo- brainoan-,' češ da je bill od dvieh neznar- niJi moških napaden in 'dia je em?iga poibil na tla. Obdolženee je izvrsil svoje dojianje ob navzocnastii svojega brat a Ivana špilarja im Alojza Avšiea. Ko jo prižel i^otem s tovarišema v Živičevo gOiStilii'O, jo tain poviedal, da je storil nckaji, ka,r ni prav in da leži nekdo pri kozolcu ubiit. Kanalu potem jo od- »el mi mo ubitega Avgusta Kkwzarja domov. Danaßnija rtiiziprava, je traijala do 13.45. T*orotniiki so potrdili vpra&imje glede liiulodekstva uDoja, naikar je bil Špiler z uporabo izredne milosti ob- sojen na 2lA Uta težke ječe. Sokolsfvo. Sokolsli'u župa i- Celjn j« hz ]>o svo- jiih včlanjienih društvih pričela z ak- cij'O za gladujoce v Hercegovini in Čr- iiL gori. Nabi'ali se bodo denarni pri- spe-vkii, piu dlru'št\-ih iai bo nabraine meske župno sarešinsvo odposlalo JSS-u v Ljubljani, ki naikupi živila in j'iih poslje im i'oko br. staroste mostaT- wke župe ČedomirJH Miiličii;. Ta brat Rtarasta nafin jamči, da pride jo naši diarovi v roke resnicno potrebnih na- sih jiiinih bratov im seister. Nekatera sokolska drušiva so že i>oslala primer- ne zneske žup. starešiinstvu v Celje. Sokol^ko društvo v Oelj.ii nabira te dni po mestu. Celjski Sokol prosi \,se ccljske na- I'odne kroge, da priskočijo na pomoc po svojiih močeh gladujočim v Herce- govini in Craigori. Ne odpustite na- 6ih C'lanic, ki te dni pridejo k vam, prazni'h rok! Vsaik najmanjši denarni znesek je dobrodosel. Ne bojte se, da bi prifli vaši diarovi v neiioklica.ne ro- ke! Vsi na pomoc ubogemu gladujooe- mu ljud'stvu! Celje ne sme zacstati v tern oziru za dr ngiimi .slovenftkimi kraji. ' Razstdio o higljeni dojenčkov tor knharskifh in sivalniih iizdelkav, ki jn je priredil šoiski odbor kmct. nadalje- valne sole, so si ogledale skupno pre- teklo n edel jo clan ice »Celi«kega So- kola«. Naše sokolsko delo ne obstoja samo v telo\'adbi, temveč vrši »Sokol« poleg. te in pa nra,vs.tveno-v:zg.oj>nega del a, tudi micd svojim člansitvom splos- no izobra.žovalno delo. Za.to ne smeono izpustiiti nabwie prilike, ki nudi naše- rau članstvu razsi.rjenje duševnega ob- xorj'a, posebno pa so, oe koriisti prak- ličnemu življcnju. Ob tej priliki ugo- Uivliaimo, da si je zashižila ta razsta*- va malo vec zaniananja od strani oelj- sikega obcinstva, ki bi moralo z večjian obiskoni poplarati trud prirediteljeni te VÄeskozi zanimive razstave. Skupščina Jugoslav, sokol. snveza se vrši letos od 16. do 18. t. m. v Kra- gujevcu. Zborovanje bo zelo važno, ker &3 bo na tern mied druigiiin sklepalo tu- di o prenosu sediežz Koaijiee, posestvo, ki so ran #a obdelo- vali drii'gi l.JLid'j-e. Na to poseistvo je €0- sto ziiihajal, dne 22. ina.ki 1927 oziro- nia rnaseca junija 1027 (ob ca.su spravljanja sena) pa jo neznano kaim izgijiiJ. .Ker je imel Alojzij Solak ba.je a' onem cas-u pri sebi večjo vsoto do- n.a:rjii, .se. sumi. da jo bil oropan in nasilrio odslranjen, podan pa je tudi sum. da je sain, neznano kain poJx1^- nii. ker je bil zclo zadolže:n. Vsakdo, kciniii' je kaj zna.nc^a o Alojzu Solak, osobilo o njetfavein bivaliišču, se na- prc&a, da. to javi okralnemu sodišču, odd. ilT. v Konjicab — Slovonija. c Okolikki obcinxki zaslop ima rcd- no .ri- jetni sestainek vseb planinceAr ,in pla- ink, je potekel v najlepseni redu in iz- bornem razpoloženju vseh posetnikov. Obj.sk je bil lep, z ofiiciielnkni in ne- of'iicijel'niiinii gosti sodim, da j:i,h je bi- lo okroglo 900. Bra.tje Hrvati so so iideležMi zabave v zelo ea.stnem števi- lu, bilo j.ih je 60, ki so zastopali razna planinska društva. Izmecl vseh dose- dan jib prireditev je bil planiimski sejm najibolje obiskan. bil je pa tudi najiin.- timnojsi. Turist jo preprost clowk, no pozna sraka i.n cilindra. se rad nepri- siljcno vodc m zabava. To se je videlo na prireditvi ,saimi. Kar raoraim naj- bolj pohvaJiti, je bila obilica narodnih noš, \klel .scm colo ©no -Decvovr, ki je bila okusna in lopa, zato bi jo našim dainam najLopSe priporočal. ]>vorana samrn je bila lepo ozaljusama z zelo- njein, na okinih so bile priilrjene lepo slike iz naših planin in slike planin- skih koc. Slike so delo priznanega uiTLctnika g. Holobarja, ki jih je v naj- večji naglici vendar tako lopo pogodil. Naivečjega za.niina,nja je bil delezen Kopimšekov »Svetina-Jazzband«, ki je igra'l neuinor.no do ranega jutra, naj- prvo v predprosoru galerije, zjutraj nai odru, ko je morala marljiva mest- na godba vsled predpisov nehati. Za»- bava je Mia intimna, gostje so bill najbolj.o ra'zpolozcMii, kar dokazuje, da jo postal planiuiiski setj'm nekak letni .^ostanek vaselih planincev. Tu se zno- va vidijo razni znanci in znanke, db- navljajo se pozna.nstva iz planin, pri- ]Tove;liiK»j.o se razne planimske dogod- bo. Delajo se tudi načrti az bodoco tu- rLstovsko sezijo. V veliki dvoraini je skoro prevlado\ial valček, tu s-o prisli starini na svoj racun, Kopinišok je pa1 sviral s svoj inn orkestram poveciini mo- derne. Plesaželjna mladina je tekala gori in doli ter je prišla pri plesu na svoj raciin. Plasal se je tudi »pies na povišftre«. (Komec prih,.)1 K. Mestno gleda!?šče. Cetrlek, dne 8. marca ob 20. uri: Div- ji lovec. Abonemenit, Nedelja, dne 11. marca oib 16. nrii: Divji lovec. Ljudska predistava ob znižanih cenali. Kakor s-rno že javili,, ,se v-prizori v četrtek, dne 8. t. in. v mestiniem g-leda- lisču Fi nižgarjeva narodna igra v šti^- rih dejanjih »Divji lovec«, ki se že vec let v Colju ni i.grala. Režija je v rokali ravn. V. Biraliine, glavno vloge igrajo gg. Pfeifer, Perc, Verderber, Šegula, Marolt, Bele in gdč. Šonceva, Žabkar- jeva, Kaveičeva, Krajnčeva iin dr, Re- priiza je \ nedeljo ob 4. popoldne ob znižanih cena.h. Predprodaja vstopnic \- knjigarni Gori/čar in Leskovšek. Kino. Meslni kiito. Poiideljek 5., torok 6. in sreda 7. inarca: »Beatrica CencU. Sijajen velefilm v 6 dejanjih iiz zgo- dovine papeškega Rkna. V glavni vlo^ gi svetovno znana umetnica Maria Jacobini. Produkciija: Pittailuga-filin, Torino. »Bealriea Cenci« je prizmvno eden najboljšiih filmov sezone. Pred- stave: v ])ondeljek in torek ob 8.15, v sredo ob 5. popoldne in 8.15. Kino (kiberje. V pondeljek 5., torek 6. in sredo 7. marca se bo predvajalo krasno filmsko delo v 6 dejanjih »Da- ma v liermelinu*. V glavmih vlogah Corrhie Griffith im že znaini Einar Hanson iiz volefilma »Bodcče žice«. Pred'naiznanilo: Tom Mix v senzaici- jonalni pustolovsci'ni >Mod volkovi v Aljaski«. Po domovini. Hrrafski davidovicevci so imirii včeraj v Zagrebu sejo, katere sta so udelezila tudi oba hrvatska daividmr.i- cievska poslanca dr. Amgjelinovic in dr. Ivan Ribar. Referat jo imol dr. Angjeliiiiovic, ki je v svoieni govoru ohsodil politiko »front« in je iizjavil, da je neodpustna napaka io, da v vla- di ni nobenega Hrvata. Konecno jo istotako kot dr. Srskiic v Sarajevu za- hteval revizi'jo nstave in povecaarje te- ri'lorija posasmezniih oblasti. Kar se ])olitike »front« tiče, so io žal zakri- vili turlL dafvidiov'icevci, ker miso po- mislili. da je v.sake potrpraljivosti on- kra.t konee. d Pod vlak se je cruel v noči od tor- ka na sredo blizu separacije na trbo»- veljwkem kolodvoru orožnuški korpo- ral Iva'n Kav.se., doma iz Dolge gore })ii Ponikvi oil) \. z. Vzrok samiomora n i znan. Bil jo komaj 26 let stair. d Ameriski turisti v Duhrovniku. V sredo se je nstaivil v Gružu anglešpi parobrod »Garkitia« s 430 ameriškiml turisti na krovu, v cetrlek pa »Empire of Scot'la;nd« s 600 aimeriškirai turiisti. Prvi parobrod ima 20.000 ton in 450 mož posadke, drugi }vc\ 25.000 ton i.n 6(X) mož posaidke. d Dele zf/orelo v floreči hiši. V vino- gradlni&ki hiši Marije Andželic pri Ko- privniici je izbruhnil ogenj in vpepelil | leseno poslopje do tal. V zafprti hiši jo ' zgorela tudi 7-letna hčerka posestnice, ker ni mogJa. ven. Raznotero. t r Abonnm na ljubavw riisuia. ]>a ( se odpomore fain torn brez stila in fan- tazije, so ustanovile tri mlade dame v Novem Yorku podjetje za sestavo ljubavniih pisem. One delajo po stal- nefin tairifu. Kdor na pr. plača šest do- j larjev na meseu, ima praivLco do dveh i ljuba.vn.ih pisem na teden. Vreclno po- i snemanja . . . r Najcec ielefonov ha svettt imajo v S. Fratneilsco y Zjeid. državah, kjer pride 31 telesonov na KX") prebivalcev in v Stokhohnu, kjer pride 29 telefo- nov na 100 prebivalcev. Svudski tele- fonski system j.e na glasu kot najboljši nai svetu. ; -(w r Sntrt fihnskeaa komika. Zmani ceški filnidki iigralec Karel Noll, ki |e i'gral vlogo švejka v filmu »Dobri vo- jak Švejk« po sloviitem roma,nu Jaro- slava llaiska, je iimrl v sredio, dno 29. febriiarja zveoer v Praigi v starosti 49 let. Karel Noll je bil eden najodliičnej- ših čeških koniikov. r Naslov »gospa« so \i]>eljali v Av- striji za vse državne uradnk'e. S tern se je nazivanje poonostaviilo in se je prhslo vokam tudi — zameram. r ZwiHienit dan v zqodovini zrako- plovstva }Q prvi marc 1928. Kajti ta dan je bila otvorjena prva prekooce- anska zračna linija meel Pairizom in Buenos Airesom za redni osebni in j)ostni promet. Litnija vodi iz Pariza ]>reko Toulousa v Marolko, potem na Kajiverdske otoke, od tain bodo pro- važali. potnike na otok Naronha v At- lantvskein oceanu. O<1 tarn se potuje y.a\)ci z aeroplaiiom v Brazilijo in po- loim po suhem v Buenas Aires. Prvo lotalo iiz Pariza je vzelo seboj 175 kg ]iošte. Zajiimiva bodo ljorocjila, kako sejxxlo obnesli prvi paskusi. Žikn je res izvrstna kava. Zato jo lahko priporočamo starim in mladim, bolnim in zdravim. Razno pohištvo I kuhinjska posoda, steklenice itd. se i proda od torka 6. marca naprej v Prešernovi ul. 5, I. nadstr. Kdor og!a?t)jc, ta naprednje. P. n. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem p**evzela frgouino perila lasfnegn izdelfta, meSanEga in galanterijshegn blaga od\ ze. JožefePann, Kralja Petra cesta 10, in pres^Iila ioto v Gosposko ulico 30. — Cenj. odjemalcem se vljudno priporočam s spoStovanjem Marija Skrbinšek9 Ceije, Gosposka ul. 30. Pri JuliftjKh vinarsks lim v Celju Cankarjeva ul. št. It priporoča svoja izvrstna namizna ter odbfana sortimentna VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. -^W |^** Vzorci na razoolago I Velikonočner Voščilne in franCOsUc umetnižUe razglednice so prispele v velikanski izbiri. Cene brez konkurence. KN/IGARNA in VELETRGOVINA PAPIRJA Goricar 5 Leskovsek, Celje Ptiporocamo za nakup: kreppapir, sVileni, barVani in o^ojni papir, perje za rože itd. Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 26 JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE v testni hiši CäND ULICi) ŠT. 11 nasproti pošti. Uatanovljena Ieta 1889. Ustaaovljcna lets 1889. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJI GRAD, SEVNICA, ŠMARJE PRi jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Sprejerna hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne polož- nice na razpolago. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJI GRAD, SEVNICA, ŠM.ARJE PRI JELŠAH, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Vabilo na Fcdni letni občni zbor Javnega skladišča in prevozne družbe delniške družbe v Celju, ki bo dne 21. marca 1928 ob petnajstih v poslovnih prostorih v Celju, Savinjsko nabrežje. DNEVNI RED: 1. Prečitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Porodlo upravnega sveta o poslovanju družbe in predložitev računskega zaključka z računskim poročilom. 3. Poročilo revizijskega odbora. 4. Odobritev letnega računa in sklep o odvezi upravnega sveta po naročilu revizijskega odbora. 5. Volitev članov upravnega sveta glasom pravil. 6. Določitev nagrad za upravni svet in revizijski odbor. 7. Drugi predlogi, stavljeni na dnevni red. Po § 22. pravil se smejo udeležiti občnega zbora samo oni delničarji, ki so položili najkasneje do dne 18. marca 1928 pri družbeni blagajni ali pri Posojilnici v Celju ali pri celjski po- pdružnici Ljubljanske kreditne banke ali pri celjski podružnici Prve hrvatske štedionice vse svoje delnice z nedospelimi ku- poni vred. Imenik onih, ki so založili v to svrho delnice za občni zbor, se zaključi dne 18. marca 1928 ob 12. uri; vsakemu glasupčemu delničarju je do občnega zbora dovoljen vpogled v ta imenik v družbenih poslovnih prostorih. Vsaka delnica daje pravico do enega glasu. Za delničarja se smatra tisti, na cigar ime so delnice založene. Qlasovalno pravico na občnem zboru izvršuje vsak delničar osebno ali pa po pooblaščencu, ki se mora izkazati z zakonito izdanim posebnim pooblastilom; varovance in juridične osebe zastopajo njih zakoniti ali statutarni zastopniki. V CELJU, dne 3. marca 1928. V globokl žaiosti naznanjamo pretužno vest, da je naS srčno dobri oče ozir. stari oče in tast, gospod ffarl fialiger uookojeni postal e It sped I tor cine 3. rnarca 1928 po kratkem in mukepolnem trpljenju, previden s svetotajstvi, v 78. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v pondeljek 5. marca ob 4. uri pop. iz javne bolnice v Celju na okoliško pokopališče. Sv. maša zadu^nica se bode brala dne 6. marca ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Daniela. CELJE, 4. marca 1928. Globoko žalujoči rodbini KALIGER in dr. KARLOVŠEK. Za upravni svet: R. STERMECKl s. r. Dr. WOLF s. r. Zajamceno kaljivo deteljno seme in druga semena priporoča Jos. Jagodic, Celj-, GlQVIli try. Vedno svcž« namočena polenovka. mis \MA\ ^XM\ in iz vseh äroaib radnikov dobaulja in Mvlja na dorn i! mill in okoliü Franco Jost, CeSje, Aleksaudrora ul. 4 Mesarskega vajenca starega 14 do 16 let, sprejmem takoj. Viktor Hohnjec, mesar, Celje, 1 Dečkov trg 6. 3 Ako hočete kaj zvedeti o svoji bodoč- nosti, obrnite se takoj na znanega egtptovskega grafologa ki Vam z roke in pisave pove Vašo bodočnost. Posebo važno je to za tr- govce, obrtnike in družinske zadeve. Sprejema dnevno v hotelu »Balkan«. Oglašuite i Sfanovanje obstoječe iz ene ali dveh sob in ku- kinje, se i§če v mestu ali bližnji oko- lici do 15. marca ali 1. aprila. Kdor mi poizve, dobi nagrado 200 Din. Naslov se izve v upravi lista. 2-2 Franjo Dolžan, Celje Za k^esijo öf. 4 Kleparsivo in naprava sirelovodov. Pokr'ivanje st«*eh in = zv«nikov. = V®dovodne Indtaiaoije, naprava modern«« higijeničnih kopalnih sob, klosetov in zdravstv. naprav« Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter pt konku- renčni ceni. — ProraČuni brezplaČno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. 1» tiskorna v Celju se ppipopoča za vsa. tz tiisltar»slio stroko spa- dlajoea del», lei jiin i5Z3rr»šuj© okusno in po zmepni ceni. Delaj, nabiraj in hrani, varčpvati sc ne braui! Popolnoma varno nalozite denarne prihranke pri varcuj v miados», , _ .. da stradal ne bo§ stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju v starosti i EASTNI DOM Obrestuje Firanilr>e vloge po xÄSrll Ol Večjc stalne vloge po dogovoru najugodneje. CP 2 |o Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost, treznost in varCnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naložbi stneeka do SO Din se dobi nabtratnik na dorn. Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. \z malega raste veliko! Tiska in iadaja Zvezna tisharna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno m redakcijo Milan Cetina v Celju-