(Ve6erno izda nje«)
63. številka.
V Trstu, v soboto dne 26. maja 1894.
i«
Tečaj XiX.
„EDINOST"
iihaja po trikrat na ted«n v šeetili iz-danjih oh torkih, četrtkih in aobotah. Zjutranjo izdunje izhaja ob t>. uri zjutraj, vočerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje stane : za Jed»n mesne . f, —.HO, izven Avstrije f. 1.40 r.a tri mcaeu. , , 2.60 , .	4,—
za pol leta . . , .■>.— ... za vsa leto , . . 10.— . » «1".—
Na naročbe brez priložene naročnine se rt jemlje azir.
Posamično številko ho dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po a nvč„ v Gorivi po 9 nvi. Sobotno večerno izdanje v lratu S nt., v Gorici 4 nč.
EDINOST
OlMilo slovenskega političnega, druitva za Primorsko.
Oglasi se račune po tarif« v petitu; za naslove z debelimi črkami so plačuje prontor, kolikor ol^^pii r avadnih »rftic. I'.i«lana oninrtn co in javnezahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj so puiiljajo uredništvu : ulica Caserma St. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, kor nefrankorana ho no sprejemajo. Rokopisi «e no vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spro-jeina nprauniitvo ulica Caserma 13. Udprto reklamacije *o proste poštnino.
„T tđiitotU J« moif
Nujno vprašanje. \
Je že tako: dokler se človek trudi, del/ in »i prizadeva na tem božjem svetu, je v vedni nevarnosti, da ne bi so pomotil in grešil — često v svojo lastno, veliko škodo. To resnico nam je opazovati v zasebnem, javnem, gospodarskem — slasti pa v'politiškem življenju. Kako radi ae izjalovijo človeku vsi računi že ? navadnem, zasebnem življenju! Mialil ai, da ai zasnoval vso atvar B«g ve kako dobro, tako, da se ti dober vapeh vidi neizogiben. A konec vsemu je mnogokrat tak, d« ai doaegel ravno nasprotno od tega, kar ai hotel doseli. Tej prikazni pa ae amemo čuditi; naravna posledica je okolnoati, da naie noči in naie zmotnosti niao v pravem razmerju i naio dobro voljo. Naia volja je čeato najbolj«, vendar pa le redko kedaj do-sožemo vae to, kar smo hoteli; to pa zato, ker naft človečki um ni tako biater, da bi ie v naprej mogel videti vae aapreke, katere ae poatavijo na pot nali dobri volji. Hoteti računati, delati načrte: to je jedno; a izvršiti in doveati do cilja: to je zopet drugo. Človeku je le usojeno tako, da ae bode motil in bode greiil, dokler bode atal avet po bolji Previdnosti.
Ako pa že navaden človek v avojem malenkostnem vsakdanjem življenju kaj lahko greli in ae noti ? avojih računih, koliko te-žavnejo nalogo imajo oni, ki atoje na čelu oelim skupinam ljudij, atrankam in narodom, oJ, ki ao prevzeli ogromno nalogo akrbeti za raznovratne, gmotne in duševne, dragocene koriati teh skupin — oni, katerim je dolžnost, mialiti in akrbeti sa tisuče drugih. Vsi oni torej, kateri ao ae ali po avojih dulevnih vrlinah, alt po avojem značaju, ali po avojem navdulenju in prepričanju za polteno atvar, ali morda tudi po oaebni ambioiji prerili na meato političnih vodij: val oni noaijo velikansko odgo-vornoat; njih odgovornoat ne iivira toliko iz materijalne velikoati naloge, kojo »o ai nadeli, ampak veliko več ii nevarnosti, da ne bi grdili, da ne bi ae pomotili v avojih računih. Zato pa naj ae ne rije na čelo, kogar ne dičijo izredne duševne zmožnosti in kdor ae ne more ponašati a toli biatrim vidom, da more računati a ti-aočoro nepredvidnimi zaprekami, slučajnostmi in nasprotatvij, a kojimi ae mu bode boriti pri izvrlevanju tega «11 onega načrta. A že pred talentom treba politiškemu voditelju — dobre volje in dobrega namona. Kajti jedina dobra volja in dobri namen mu določata pot, po kateri mu je hoditi, talent in amožnoat pa imata le namon akrbeti za to, da voz ne zdrsne z določene poti. D>bra volja in polteni namen mu kažeta x velikim
PODLISTEK.
Gjulindžar-Sara.
— Vstočna legenda O. P. Millerja. —
(Konec.)
—	Tvoja volja je meni sveta, odgovoril je ta, vzel v roke saaz in nadaljeval po-aem. Sedaj jo pel ali boljie deklamoval z godbo avojo žalost radi tega, da ata kanova ainova, ta kras in ponos Merva, dosegla ono ataroat, ko mora družica življenja sestavljati neločljivo celoto z njima, da pa takih družio nemata še.
—	Ubogo človeltvo, je vzkliknil, — ti izgubljal divne kraaote. Koliko prekrasnih deklic ae razevita pod ainjim vztočnim nebom ; a kakim odulevljenjem imenovala bi vsaka ia-med njih svojim možem princa Riza-Džaf-farja-Ogli ali brata njegovega. In pričel bi čas, ko bi ae sreči dobrega kana pridružila tolažba, videti in peatovati vnuke.
Tako ginljivo opisoval je sliko družinsko arečo, da se jo poslušajoči kan aolzil. Obr-oivši ae k svojima ainovoma jo rekel;
prstom na cilj, zmožnosti njegove pa so le sredstvo v dosego tega Cilju,
Do ticih premišljevanj smo prišli motreč naš politični položaj in opazujoč taktiko voditeljev slovenskega naroda. In ko govorimo o naših voditeljih, spomniti se moramo — hočeš ali nočeS — nsjpopred grofa II o h e n-warta, te velike zagonetke v političnem življenju avstrijskem.
Tu nas v prvi vrsti nadleguje vprašanjp, kaj je prav za prav tega moža privelo na odlično mesto voditelja naroda slovenskega ? Ali aodi ta mož na mosto načsega voditelja ? Na to vprašanje moramo odgovoriti z odločnim: Nel Pripravljeni smo že na to, da nam obožavatelji tega moŽ» navedejo celo vrste argumetov visokorodnemu gospođu grofu T prilog, govorili nam bodo o državniški nadarjenosti, o visokem ugledu navzgor, o njega odličnih zvezali, o velikem uplivu v najodlič-nejlih krogih, in o njega — dosedanjih zaslugah.
Nadarjenosti, ugleda in odličnih zvez nočemo tajiti; drugače pa je z zaslugami za našo narodno stvar, s pozitivnimi zaalugami namreč! O teh ne vedo ničesar niti njegovi najnavdušonejli čestitci. Vse, kar nam vedo povedati prijatolji gospoda grofa o njega »zaslugah", je to, da je on in le on preprečil nevarnost, da niso dobili vae oblasti v roke nali najhujši nasprotniki — nemški liberalci. To bi bilo nekaj — ali oproatite, to je zgolj negativna zasluga, a tako negativno delovanju nas ne moro dovesti do eilja — do naših pravic, do jednakopravnosti, do osigurenja našega narodnega obstanka. Mi potrebujemo pozitivnega programa in pozitivnega delovanja v izvršenjo tega programa.
O takom pozitivnem delovanju za naše ndrodno pravice, o navdušenem potezanju za izvršenje ndrodne jednakopravnosti ni pri gOBp, grofu IIohenwartu ni duha ni sluha. Od politiškega vodje slovenskega smemo in moramo zahtevati, da se ne briga samo avoj volilni okraj, ampak za vseukupni položaj natoda. A kedaj ste še čuli, da bi se grof Hohenwart oglasil v prilog primorskih Slovencov, kedaj ste čuli, da bi bil povzdignil za svoj glas o neopisni|maturija]ai inpolitiški bedi naiih tužnih Iatranov ? Nikdar!
Pozitivnih zaslug ne vidimo nikjer — pač pa so nam neprestano pred očmi grozne pri politiškem vodji noodpustljive zmoto, s katerimi je goRpod grof presenetil ves misleči svet na večer svoje političke karijere. Na vse zadnje je tudi pri ndrodnom in po-litiikem vodji odpustljiva vnuka zmota, ako so je pomotil v računih v očigled povsem
—	Da, res prišel jo čas, da pominlimo o tem VHŽnem vprašanju. Hvala ti, drugi gost, za tvojo resnično besede.
—	Modri vladar! Dovoli mi sedaj odkriti se pred teboj. Ti si seveda zapazil, da jaz nisem preprost kupec. Tvojemu izkušenemu, zorkemu očesu se pač ni skrilo, da jaz ne spadam k temu Btanu. Ne bodem ti dalje skrival, o Džaffar, nf namona mojega pravega prihoda, nI mojega pravoga imena. Ne dvomim, da bi tebi, najmodrejšemu izmed kanov, detoljubnomu roditelju, povsem ne bila umljiva moja tajnost. Jaz sem vladar Agre, Gjulindžar-Sara. Ni zemljo, ki bi bila jednaka v bogastvu in obilju nebeških darov. Dragi kamni, turkizi, nebeško barve tvojo dežele, pravični kan, smaragdi, kojim ni jednakih v prirodi, rudeči rubini — vse to pri meni ni redkost. Ti si imel priliko prepričati se o tem ; ti si videl blago, katero so pripeljali moji kupci. Jednako razkošni in obilni so durovi prirode na površju zemljo. V mladih gozdih, katero obdaja sonca trstov, nežnih mirt, širokih palm, cveto in zorijo Bočni banani in batati; travniki so priročni
novemu položenju : ako mu je bilo računati z novimi, nepoznanimi in nenadno nastopiv šimi činitelji. V takih položenjih ne smemo biti preostri sodniki — človek greši, dokler živi in se trudi.
Za grofa Hohemvarta ne velja to opra-vičenje: vstvarivši nam koalicijo, greiil je vedoma, kajti poznal ie prav dobro neizprosno nasprotstvo do slovanskega naroda
—	torej njegovih volileov —, pri onih, s katerimi se jo zvezal ; proglasil je v spora-zumljenju z našimi in nekdanjimi njegovimi nasprotniki načelo, o katerem mu je moralo biti znano, da mora provzročiti naš narodni pogin, ako se mu ne upremo z vsemi silami: proglasil ju načelo o ohranitvi sedanjo „n a • rodne posesti", o ohranitvi — večne krivice.
Ako se torej vprašamo, da-li goap. grof
—	po vaem tem, kar sc je dogodilo od meseca oktobra sem — še sodi na mesto voditelja naroda slovenskega, moramo odgovoriti, da n e t Ne primanjkuje mu zmužnoBti, ugleda in vpliva za to; ali nekaj drugega pogrešamo pri njem, kar je temeljna podlaga delovanju dobrega narodnega in politiškega vodje : dobro volje in dobrih namenov. Kaj nam hasnejo njegovu zmožnosti, njegov ugled, njegove zveze, ako jih panočo v pori-biti nam v p r i d PI
Kjer ni dobre volje, kjer ni dobrih namenov, tam značijo talent, spretnost in vpliv poprod nevarnost nego korist.
Celo nemški konservativci — katerim vendar ne gre toliko za kožo, ker jim ni treba poštevati rdrodni moment — jeli so ae baviti z vprašanjem, ali grof Hohenwart šo sedi na mesto vodjo konservativcev f In glasnejo in glasnoje odmeva iz tabora kon-aervativcov: Ne, ne 1 In ako so že nemški konservativci jeli majati z glavami, potem jo nam Slovencem atokrat veča dolžnost, da se vprašamo: smemo-li usodo naroda slovenskega še nadalje puititi v rokah grofa IIohenwarta in ali kaže našim zastopnikom, da so le nadalje pokoro vodstvu tega moža? Mi smo že odgovorili na to vprašanje po svoji vesti in prepričanju, istotako naj storijo tudi drugi, kajti to vprašanje jo za nas nujno, akutno.
Poslanica biskupa Posilovića o staroslovenskej liturgiji.
(Konoc.)
Ta Blovanski misal tedaj, (kojemil jo v novem izdauju naslov: „Rimski misal, slavenskim jezikom, Presv, G. N. Urbana Papi VIII. povuljenjem izdan. Misaalo Romanum,
in pridela se na njih v osbilju pšenico in koruze. Na njih pasejo nefitovilne čredo bistro-nogih gazel, tenkovolnatib ovac. Nimam besed, da bi izrazil Allahu vsaj najskromnejši del svojo hvaležnosti, kateri je z radodarno roko izlil na mojo deželo Bvojo milost. Vencem njegovo milosti pa smatram to, da mi jo daroval dve prekrasni, čisti, nedolžni, jusni kot spomladno jutro, ljubljeni hčerki. No pri-tožujem so proti volji božji, da nimam potomcev možkega spola. Sodba Aliuha jo no-umljiva, in mi ne smemo imeti o njej nika-kega muenja. Sedaj, brat moj, prosim to, da me poslušaš in naravnost odgovarjaš z lastno pravičnostjo, Žo mnogo mlajev (novolunij) slišal sem o tvoji slavi in o dostojanstvih, veličastvu, možtvu in kreposti tvojih sinov. Ne bodom govoril o tem, da no mino dan, da no bi splošna govorica hvalila tebe kot vladarja in očeta. Te lastnosti to mo tudi preverilo, da se bodeš Čutil popolnoma srečnega, ko zagledaš srečo svojih sinov, in gloj, jaz sem so odločil, osobno zaupati ta sluh. Priznavam da to, kar sem slišal, ne soBtavlja niti polovico vsega. Imenom Aliuha te prosim,
Slavonico idiomate ex Decreto Sacrosanti Concilii Tridentini restitutum, 3. Pii V. Pon-tificis Msximi jus«u editum, Clementis VIII. Urbani VIII. et Leonis XIII. auetoritate ro-cognitum Romae ex typngrapbia pnlvglotta S. Congregationis de propaganda fido. 185):$.*) uvajamo v Našo dijeceze Sonjsko in Mu-druško kot jedini zakoniti misal slovanskim jezikom za službo božjo, naj bode ona svečana, ali samo peta, ali tiha. In zapovedujemo vsem svečenikom Naših dijecez, da ga porabijo čim prej morejo, posebno za svečano, ali peto sv. mašo (mesto dosedanjega ščuveta z običnim hrvatskim jezikom, spojo-nega z latinskim misalom).
Ko so to popolnoma iz z vseh strani izvede, zabranjeno je, da vam rabi pri sv. maši ščavet, ali obični jezik hrvatski; niti se ne smo mešati latinski jezik bodisi s hrvatski m ali staroslovenskim v istej maši. Oledč jotika mora biti vsa mala ali slovanska ali latinska.
No zabranjujemo namreč či«to latinsko tnašo, z latinskim misalom, kakor je došla od davno v rabo v Naiih dijoce/.uh, nogo hočemo, da so tudi nadalje vzdrži, in vsi svečeniki Naših dijecez so dolžni lu li za naprej naučiti so latinsko mašo ter jo večkrat v letu tiho čitati zato, da bodo tudi v diugih krajih izven NaSih dijecez, kjer ne obstoja privilegij starostovenskega jezika, lahko Čitali sv. iiiuio latinski.
Ko smo ustanovili to kot pravila za bodočo, treba nam izdati še glodA izvajanja potrebne odredbo.
1.	Poskrbeli smo sami, da se pripravi in poiljo v-takcj pojedinoj župniji vsaj jeden iztis novega izdanja slovanskega miaa'a. Župniki (administratorji) dolžni so ta misal sprejeti, uvrstiti v inventar, čuvati in v porabo uvajati.
Za večino župnij no more biti aamo po jeden izti<ick. Hvala Bogu, tiska so isti misal z nova. Ker pa ne vonio v koliko izti^ aih in za koje kraje, zabranjujemo, — da ne primanjka NaSim dijecozam saj to, kar žo imajo, — pod osobno odgovornost župnikom (administratorjem), prodati ali sploh odstraniti tudi jeden sam eksemplar, ki ao poslani na imo dotične župnije. Tako zahtevamo tudi od onih dijecezanskih duhovnikov, ki so prejeli iztiaok na svoje ime in na avuj osobni troiek, da ga ne prodajo brez Našega dovoljenja izuzemši kaki corkvi naših dijecez.
2.	Ta slovo.iski misal ima so uporabiti v vsakoj župniji, čim prej ao more. Tožavo dela nekoliko jezik, ali mnogo več Čitanjo glagolskih pismen. V pnlajianje temu oskr-
DžafTar, poleti mo; usodo svojih hčora izročam v tvojo roke. Ako bodo volja božja, dovoliš ti v njih zakon s tvojimi sinovi, in vkupo bodova poštovala vnuke. Oprosti mi mojo nedolžno provaro. Olej, jaz nisem oni, katorim so mo tukaj smatrali.
S temi besedami odtrgal jo Ojulindžar-Sara neopaženo z roko sivo brado in stal jo pred poslušalci mož v polnem razcvitu sil in krasote.
Oinen do skrajnosti stopil je DžBHar k njemu:
— Ganil si me do solz, jo rekel; — blagoslovljena bodi ura, bratec moj, ko si so spomnil posetiti me. ('uva naj nad teboj in nad tvojimi hčerami neutrudljiva roka Allaha-Rečem ti, da sem tudi jaz mnogo slišal o tebi, ličorah in carstvu tvojem. Tako jo volja božja, lzpolnena bodi volja Allalia! za vršil jo in objel plakujočoga Gjulindžar-Sara.
Ni se kosal kan v izbiri. Dolgo razcvi-tala eo jo Mnrvska oaza pod ratuuinim vladanjem njegovih sinov in njih krotkih žen.
S. J. Kogoj.
beti mo etaroslovensko, izrečno glagolsko
Mitniko, in kratka pratiU, kako je trpb* pri MAH čitati, to je posamezne črke izgovarjati. To jc bilo treba, da bode izgovor povsod jednak. Ta azhukvar sestavil je profesor doktor Ivan Uro/, in ker ju ta umrl, izdal gaje * nekaj dodatki sam kanonik Kari Parčić. Naj-prej bolezen, potem smrt bila sta Tarok, da se jc azbukvar izdal šele sedaj. To je tudi razlog, da nismo mogli isdati te poslanice, kakor bojo želeli, žo lani, v letu jubileja sv. Očeta.
Oči in spomin, vajeni la inskemu pismu, pojmejo jako liitro no le pojedine črke in liesede, nego tudi cele trste latinskega pima. To ne pojde niti takoj niti hitro onemu, ki s* šele uei glagolskomu pismu, in zato se lahko izgubi potrpežljivost. Ali kakor se nikdo ni naučil brez strpljivosti paznosti in marljivosti dobro in hitro čitati latinski, tako se no nauči niti glagolski. Priporočamo tedaj strp-IjivoHt in trdno, nepretrgano vztrajnost v vsakdanjem vežbanji čitanja, dokler ae dobro ne priuče oči in spomin. Opuičanjo in odla-Ah nje v tem vežbanji more aamo ikoditi.
Ko seje kdo naučil dovolj jasno in hitro citati, tedaj naj so uči na pamet znane dele sv. mate, Potem naj počno rodno čitati tiho sv. maio, in naposled, ko se je v tem do* volj izvežbal, naj preide na petje aluibe božjo, pripravljajoč se io vsaki krat prej do-oin. To jo bilo treba izrečno opomniti, da se vrni javna peta mnia povsem dostojno.
3.	Četudi počneto od dneva, ko prejmete to NaSe pismo, vsi jednako marljivo vežbati .te v glagolskeiu Čitanji, vondar se ne izvožbato vsi do iste dobe jednako popolno. Lagljo onim, ki so so moreli že v gimnaziji učiti takemu čitanji, ložo utlajiim, kakor sta« rojsim; ložo onim, ki so manj obloženi i opravki. Zato ne odrejujemo ta vse kako določno dobo ; pričakujemo pa od vseh mladih in mlajiih duhovnikov, da dospejo t pol ali najkaSnje v jednem letu do petja službe božje v jesiku staroslovonikem. Kar se tiče starejših ali bolj s opravki obloienih duhov« nov, njim priporočamo, da se ne dajo plašiti težav ■ početka, ampak da se s trdno voljo popriinejo vežbanja v čitanji, in da nadaljujejo brei pretrganja, kar največ morejo. Tako bodo tudi oni dovolj dobro in hitro čitali v jednem letu. Kdor pa tega ne doseže niti v dveh letih, ta ne bo nikdar glagolski dobro čital; ali po naiem uverjenji ne zato, kor bi to bila za njih (občo govoreč, ker glede pojedinčev jo lahko osobnih saprek) nepremagljiva muka, nego ker bi bilo takim malo brige in vztrajnega truda.
O svečanih priložnostih želimo, da se poje svečana maua (t. j. z djakonom in pod« djakononj) čim prej mogočo, po jednem letu pa povsod in vsakikrat v staroslovenskem jeziku. Dostojno bi pa bilo, da vrli tako maio starejši svečenik, in zato uaj nikdo ne odlaša, marljivo se vežbati v glagolskom čitanji.
4.	Ker ne morejo vsi svečeniki peti sv. ina3e staroslovenski takoj in T isti čas, a ker se med tem mora peti mata v določenih Unoh, dovoljujemo, da so pojo, — kjer ni ie možno staroslovenski, — tako kakor do sedaj : hrvatski iz ičaveta, ostalo pa, kar je tihega, naj ae govori latinski. To pa zato, da se ne opusti v nijednoj župniji nai privilegij liturgije slovanske, in da ne nastane kje v ljudstvu kaka zmotnjava, Če bi kdo pel latinski.
Kjer bi bila djakon in poddjakon dovolj uvežbana v slovanskem bogoslužju, vendar pa ne ie starejii svečenik, ki mu pristoja peti svečano maio: v tem slučaji dovoljujemo, da pojo svečenik pete dele staroslovenski, tihe pa da govori latinski. To pa velja samo za prvi čhr, ko prehajamo na liturgijo čisto slovansko. No trpimo pa v nijednom slučaji, ampak zabranjujemo, pri istej maši rabiti tri jozike : staroslovenski, hrvatski in latinski.
5.	Ko bode uvedena v pojedinih župnijah čista staroslovonska liturgija, in ko bo bodo peli epistula in evangelje staroslovenski : tedaj se ima v vso ono dni, ko morajo du&ni pastirji javno propovedovati božjo besedo, najprej prečitati dotična epistula in evangelje glasno in jasno hrvatski iz ičaveta.
6.	Verno ljudstvo seveda opazi, da se je promenil hrvatski jezik v ntaroslovenki; zato mu ima dotični župnik kratko to raz-toluHiČiti, vzemši razborito iz te Naie poslanico ono, kar je potrebno in shodno, Ne bojuio se, Ju nastane radi to promenc kaka
smeiajava v narod«, k večoss, Ca bi ga kdo
razburil is neznanja ali zlobe. Zato naj čuvajo dnini pastirji, in ako bi morda opazili kako nenavadno gibanje v ljudstvu, naj precej iščejo, kaj je temu vzrok ali povod, naj skušajo ljudi poučiti in jih umiriti, ter imajo takoj dojaviti ordinsrjatu, kjerkoli, bi bilo treba.
Morda kdo poreče: sato, ker je jezik staroslovenski tudi v griko-istočnej liturgiji, da smo ga odvzeli. Temu je odgovoriti, da jo prejel hrvatski narod ta jezik že pred tisoč leti od slovanskih apost lov sv. Cirila in Metodija; da so nam rimski papeži odobrili in potrdili ta jezi v službi boŽjej; da je bilo vse to prej, kot je nastal nesrečni razkol grike cerkve od pravoapostolske rimske in katoliike cerkve; da so rimski papeži čuvali nam v vseh dobah ta stari slovanski jezik in isrečno zabranjivali, da se ta 110 meis niti z običnim hrvatskim niti latinskim, nego da ostane čist in nepome'mn : tako ix-rečno Benedikt XIV. I. 1764. Tomu je nadalje odgovoriti: da se je res kainje utihota-pil iz več usrokov, — posebno radi smo-injav, ki so nastale proti koncu proilega stoletja, in zaradi očitnih protivnostij proti sv. Apostolskoj stolici, radi uporov in vojn. ki so zasegli daleč v devetnajsto naie stoletje, in koji so mnogo prečili sv. Apostolsko stolico v njenej vrhovnej upravi katoliike cerkve — da se je utihotapil, pravimo, pri nss v sv. maio jezik hrvatski brez znanji in dovoljenja rimskega papeža. Ali to jo bila novota-rij«, ali ne naia stara, od očetov in dedov naslodjena dedščina. Krivo je tej novotariji pomanjkanje staroslovenskih misalov, in že to, kar so je nailo, bilo je jako mučno čitati, ker je bil tisk zelo nejasen in zapleten. Naši svečeniki so vrh tega mislili, da ni velike razlike mej atsroslovenskim in hrvatskim jezikom, posebno onim, ki je običon v Pri-morji in po otokih, — kar je tudi istina. Tako se je ukorenil obični hrvatski jezik v sv. mali. A, da to ipak ni bilo pravo in zakonito, in da se je bilo treba povrniti k staroslovenkem misalu, to jim je jasno govoril tudi sam oni hrvatski ičavet, kojega so se jeli služiti mesto slovanskega misala.
Leta 1824. namreč na Reki izdani iča-vet nosi res odobrenje biskupa senjskega in modruškega Ivana Ježiča, izdano v Novem Vinodolskem žo I. 1819., ali ne kot knjige, iz koje se ima vse peti, |ker se naglas poje v petej maši, ampak kot jednostaven epistular in evangelistar, v kojem ae ne nehaja ničesar proti veri in nravnosti. A isdatelji tega ičaveta, evo, kaj so imoli reči, in rekli so preeej na prvem listu: .Pravopis" pravijo „te knjige, kakor tudi izgovarjanje . . . najbolj slale ae z glagolskim misalom, ki je jedini potrjen v tem slavnem jesiku od iv. cerkve za narod slovanski ter dovoljen sa javno službo božjo.* Hrvatski žčavet ni imel tedaj služiti kot misal v javnej petej službi božjej, ampak glagolski misal z glagolskim jezikom, to je i jezikom in pismom staroslovenskim, kojega so imenovali glagolskim. Ta slovanski ali glagolski misal bil je tedaj potrjen in dopuičen od sv. cerkve rimske za narod slovanski, po-sebe za narod hrvatski. Radi tega se je imel zopet uvesti pri nas ne kot kaka nova stvar, nego kot naia lastna starina, kot naie sako-nito pravo. Ako v Naiih dijeoezah to na novo v život uv^jsmo, ali če hočei, uzimlje-mo, ne uzimljemo nikakor od nikoga drugega, nego od sv. katoliike apostolske rimske oerkve, kojej smo verni sinovi, kakor so bili naži dedi in pradedi. Sv. rimska stolica zapovedala je namreč, da prestane novotarija običnega hrvatskega jezika v svetej maii in da se vrne v porabo slovanski misal, kojega nam je ona podarila, tu dala v novem, in za čitanje v lakSem i zda nji.
7. ćim se svečenik toliko izvežba v čitanji slovanskega misala, da lahko dostojno peva sv. maio, ima to takoj prijaviti temu ordinarjatu, Vrh tega nalagamo vsem podar-hidjakonom, da pregledajo o priliki vsakoletne vizitaoijo v pojedinih župnijah svojega okraja posebno tudi to : dali je glagolski inventar vitet v cerkveni inventar, in dali je v obče in koliko prišel v porabo.
S temi odredbami uvajamo tedaj v nov život v Naiih dijeoezah, Senjskej in Modru-ikej, sveto liturgijo rimsko z jezikom staro-slovenskim, in rimski misal na jeziku slovanskem izdan v Rimu leta tisoč osemsto trin-devodesetega : na večen spomin srečnej pe-doioilulnici biakupovauja stavnega papeža
Leva ll!l., m usvilenfe svete apostolske
stoli«« v Rimo, na večo čast svetima slovan skima apostoloma Cirilu in Metodiju, in na srečno sjedinjenje vsega slovenstva v jednej, svetej, katoliikej in apostolskoj cerkvi.
V Senju, Veliko nočno nedeljo 25. marca 1894.
Jn ra j, biiku p v. r.
Politiške vesti.
Drftmvni zbor. (Poslanska sborniea.) V seji dne 25. t. m. nastal je v poslanski tbor-nici velik ikandal. Med najnovejšimi vestmi v denažnjem (jutranjem izdanju smo že javili, da ao češki poslanei stavili nujni predlog, zadevajoč neko naredbo pravosodnega ministra, glasom katere državnosborski govori, kateri niso sabeleieni v stenografilkem zapisniku (torej vsi nenemlki govori) niso deležni prednosti, določene v §. 28, odstavek 4 tiskovnega zakona. Predlog čeških poslancev, utemeljen po posl. T u čeku, sabtevs, da sbornioa potove imunitetni odsek, naj se isti bsvi z upralanjem, ali je omenjena naredba ministra sa pravosodje s dne 6. februvarja 1894. v soglasju s ostoječimi zakoni P Ako ni v soglasju, naj stavi odsek v teku 3 dni primerne predloge, da se rasveljavi dotična nsredba. Poslance Tuček je utemeljil nujnost predloga, sklicevajo se na imuniteto osebe in izjav poslanoev. — Prvi govornik proti nujnosti predloga, Nemeo Morre, se je po-služil sares fenomenalnoga argumenta, čel: sedaj smo tudi mi Nemci na krmilu in smemo tudi mi kaj ukazati. Torej po naiorih naiih Nemoev ne treba ta preiskovati, ali je omenjena narodba v soglasju s zakoni, ampak, zsdoiča že okolnost sama, da so Nemei ua krmila in da smejo — ukazovati. Oospod Moire se pa ne sme čuditi, da so se Čehi in po8t>ni Nemci najodločneje uprli takim ne-koustitucijonalnim in sa sbornioo samo na-rsvnost nečastnim naiorom. — Posl. P a e a k je v imenu svobode prosil sbornioo, naj glasuje sa nujnost. — Isto tako je poslsneo 8 p i n č i ć priporočsl nujnost predloga. Zbornica je jedino mesto, kjer je možno svobodno izjavljati svoje menenje. Ako se ta svoboda odvzame Hrvatom, Čehom in Bloveneem, potem ne bodo mogli nikjer več svobodno is-javljati svoje menenje. S tem, da s« nenemlki govori ne belelijo v stenografiiki zapisnik, krii ae poslovnik; to krienje je potrdil gosp. minister sa pravosodje se svojo naredbo. V deželnem zboru istrskem stenografuje se le italijanski. Posl. Mandlča je tožil neki zssebnik radi govora, isustenega v septembra leta 1892. Zastopnik te strsnke se je obrnil do deielnega glavarja s upralanjem, ali je posl. Mandič res izustil ta govor. Deželni glavar je odgovoril na to, da v stenografilkem zapisnika ni nič sabeleženega o tem. Zastopnik stranke je isjavil sa tem, da je lai-njiva trditev Mandičevs, da bi bil izustil omenjeni govor. Zaslilale so se priče, da-li je Mandid res isustil oni govor in potem se je vrlila glavna rasprava. Tu pa je isjavilo so-diiče, da naj porotniki odgovore na upra-ianje, ali je Mandič res isustil omenjeni govor. Naprosilo se je ministerskega predsednika aa pomoč, ali isti ni storil ničessr. Po nsredbi ministra sa pravosodje so hrvatski in slovenski poslanoi deželnega zbora istrskega izročeni njih politilkim nasprotnikom. Na to se je — na predlog posl. Klsića — glasovalo po imenih in ae je nujnost odklonila a 157 proti 61 glasom. Kot snačilno nsj navedemo ie, da so se ob glasovanju s I o-venski koaliranoi sbelali is dvorane. — V isti seji je stavil posl. dr. La-g i n j a nujni predlog radi pomoči onim okrajem po Istri, kjer je pobila toča.
Delegacije. Skoro gotovo j«, da se delegacijo skličejo ie le jeseni radi homatij na Ogrskem. V poslanski sbornioi se bodo vriile volitve v delegacije dne 2. p. m.
Novela k tiskovnemu zakonu pride na dnevni red v torek ali sredo. Večina tiskovnega odseka je viprejelo to, v kar je privolila vluda, meneč, da je v tem vendar-le nekoliko napredku. Odpravo kavcijo smatrati je n. pr. kot lep napredek, istotako določilo, da morajo oblasti naznaniti vzrok zaplembi. S tem se odpravijo mnogi nedostatki in ne todo mogle oblasti zaplenjevati kar moni nič tebi nič. Manjšina odseka pa jo odklonila koncesijo vladine.
Ministerski predsednik Ogrske, dr. Wekerle, dospel jo včeraj ua Dunaj, da
parola vladi e položen ju aa Ogrskem. Prihodnje ur« ie utegnejo določiti o usodi mi-uisterstva Wtkerlevege, ako g. Wekerlo no dobi od krone tistih »garancij*, katerih potrebuje, potem mora odstopiti brespogojno.
Is Srbije. Vlada j« odstavil« vse radikalne sodne predsednika, nadomestivii jih s drugimi. Zadnje dni so ofieijelna srbska poročila jako gostobesedno govorila, kako so sasačili v Belemgradu tajno tovarno sa patrone. S takimi bajkami hoče srbska vlada opravičiti represalije proti radikalni stranki. Radikalni .Odjek* odgovarja na to, da dotičns tovarna je imela lieenoo od vlade, da je dobivala smodnik od vlade ter da je „isdelovala* patroae sa Bolgarijo in Turčijo. S to isnajdb.t ni nikakor dokassna namiiljena sarota. — Arestovanja radikaleev se nadaljujejo, tak-, so saprli posl. Živka Maloparea in dra. Vu-koviča.
Velikih nemftkih vaj v vzhodni Praski
udeleii se letos bsje tudi ruski eeser-j e v i č.
Različne vesti.
Zbornica I« galerija. „Občinstvo*, ki so shaja ob vsinejlih prilikah na galeriji naie mestne sborniee, je le na glasu po svoji — surovosti. Kadar-koli j« na dnevnem redu kako nArodao vprsienje, je Ikandal neizogiben. V ssdnji mestni seji (med govorom dr. Saneina), je pa bilo vedenje te „malarije" (drugače na moremo imenovaji te sodrge) tako ikandalosno, gnjusno in divjslko, da je celo naia »Triesterioa* stopila is reaerva v očigled taki sdivjanosti. Prav is srea nam je govoril imenovani nemlki list isrekli sumnjo, da mora obstati aakaka a vosa mod sbornioo in galerijo. Tako jo tudi. Mogočni gospodje doli v zborniei se seveda nočejo izpostavljati, oni nočejo, da bi svet mislil, da ae poznajo parlamentarne dostojnosti. Oni nočejo tarorisovati slavenske msnjiine, krsteč jej svobodo govora; sato pa dopuičajo smehljsjočim licem in tiho sado-voljnostjo, da jo terorisaje g a I e r i ja. Toda čujte, kako piie .Triesterioa" o dogodkih sadnje seje: „Oposioijo (slovansko svetovalce) so napadali aasmerao, naravnost aabranjajoč nje govornikom, da aiso mogli govoriti. Da so ti viharni prizori mogli narasti do nesmernosti, sa to mora odgovarjati gospod župan, kateri je s prva hladnoduino trpel to rssgrajenje, potem pa je v najreh-lajiih besedah, sklicevajo se na svoje simpatije, prosil naj mirujejo in paste govornika, da nadaljuje. S tem pa, da je p o a v a I govornika, naj nadalje ne lis i vi ja galerije, poksssl sa je gosp. ftupan — kateri sioer navadno nastopa kot ssičitnik naiega „patrio statuta" — več kot slabega, pokasal je,ds se da vplivati po galeriji ter da pripoanava svobodo govora la dotlej, dokler ja to ljubo občinstva na galeriji. V imenu svobode moramo torej odločno proteatovati proti pontopsnju gospoda ftapana. Izvoljeni zastopniki občina so poklicani, da upravljajo občino in varujejo nje interese in o nasprot-stvih odloča itak la itevilno rasmerje. Dokler pa se msnjilni krati nja jedino pravo, katero ima bolj skademiiko nego praktično vrednost, to je pravo svobodnege govora, ali se bros brezbrižno gleda, kako se jej odtega ta pravies. dotlej ostane v.s parlamentarni representativni sistem le gola f i k o i j a."
Dtžslnozbortka dopolnilna volitvo. C. k. uamestaiitvo sa Primorsko objavlja, do se bodo vriilft dne 25. junija t. I. dopolnilne volitve za deiolni sbor istrski v teh le volilnih okrajih: mestni volilni okraj Piran; mestni volilni okraj Motovun, Buje, Vižinsda, Opr-talj (volilni kraj Motovun), in sa trgovinsko in obrtno sbornioo v Rovinju. Vse te tri skupine volijo po jodnoga poslance.
Tržaikl ženski podružnici družba av. Cirila ln Matoda doposlala je gospodičina Ans Zanierjeva is Sv. Pavla v Savinjski dolini 10 kron.
8lovenska strokovna iola za mizarstvo
V Gorici. Do 23. t m. odposlalo je 34 go-riikih občin po svojih poslauoih prošnje na miniiterstvo, da se osnuje v Gorici strokovna iola sa umetno misarstvo in resbarstvo s slovenskim poučnim jezikom. Tem občinam pridružila se je posebej io „katoliiko-poliiična Čitalnica* v Čepovanu, 142 mizarjov v Solkanu pa je prosilo sa obrtno in nadslje-valno iolo,
- Zalivata pastam FarJaaMta. Radarji in
kovači ia Idrija poslali ao driavneasu poslancu g. dr. Ferjančiću sahvalno adreso, ker ai je v drUv nens »boru tako krepko potegnil aa njih gmotni položaj.
„OMa dalavaka Izobraževalno pravi varstveno la podporno druitvo" bode imelo jutri dne 27. t. m. ob 5. ari pop. v gostilni »Geetano" Via Oiuliani pri Sv. Jakobu občni ibor. Člani so naproieni skrbeti sa obilno udoleibo.	Odbor.
6fl. dopisnika prosimo potrpljenja na tem, da nismo priobčili njih dopisov radi preobilice gradiva. Polagoma pride vse na vrsto.
Žalta mrzlica V Tratu. Kakor omenjano v danatjem trgovinskem poročilu, priplul je to dni is Brazilije v Trat italijanski parnik „Colombo*, naložen s kavo. Med mornarji obolel je bil uuki Orlandi za žolto mrzlico, to snano brssiljsko kugo. Odpravili so ga tskoj v tukajšnjo bolniinico, v popolnoma ossmljen oddelek in A njim ie drugegs mornarja, 18 letnega Federieija, ki je bil tudi obolel sa isto bolesnijo. Oba sta umrla. Danes pripeljat se je sdravnik prof. dr. Weich-selbaum a Dunaja, da prisustvuje paranju Orlandovega trupla. Dunajski sdravnik je sloveč baktriolog, ter hoče preiskovati to brasiljsko bolezen, ne da bi moral v ta namen odpotovati v dsljno južno Ameriko. — Žolta mrzlica je sicer kužna bolezen, toda domača je le v južni Ameriki in v naiih krajih se ne more iiriti, ker ji ne vgaja podnebje. Gotovo nimamo vsroka zavidati Braziljce sa to kugo, ki vgonobi sleherno leto na tisoče ljudij.
Proftnja do usmiljenih src. Na* rojak Simon Čopič, stanujoč v ulioi Aquedotto it. 28, V. nastropje, 25. vrata, obolel je že pred petimi meseci na jako hudi bolesn in iedanes ni misliti na to, dabi teko hitro okreval. Obnemogel je tako, da se jedva drii po konoi; o kakem saslužku seveda ie govora ni. In ta nesrečnež je oče sedmero otrok. Poleg neopisnih telesnih bolečin tare tega ssres usmiljenja vrednega očeta ie nesnanska duievna b6l, ker nima česa dati jesti svojim nedolžnim otročičem, ne s čim jih oblačiti, da bi mogli sshajati v iolo. (To mu je najhuje, da zanemarjajo iolo). Vrhu vsega tega gs muči skrb, kako plačati stanarino. Ljudjo božji, predočite si grosno položenje te druiine in pomagajte jej po svoji moči. Taki reveži so ssres .reveži8 — »tokrat hujfti jim je, nego onim, ki nadlegujejo ljudi po ulieah.
.Baljunska čitalnica* priredi jutri svojo prvo veselico po ie objavljenem programu. Druitveoi odbor nam javlja, da namruje posdraviti doile vnsnje goste ob prihodu v Boljuo. Ker ps prihsja ob nedeljah v Borih troje vlakov (ob 2 uri 50 m., 4 uri 50 m. in 4 uri 58 m.) in ker utegnejo Basoviiki pevci iu svetoivanski tambaraii priti pel, bilo bi dobro, da ss vse udeleftniki snidejo v Boritu v gostilni aKonsumnega druitva (pri vodi), od koder bi odrinili ukupno v Boljune ob 57|Uri.
Pavsko In bralno druitvo »Slavec« v RlentnJIh. Pravila tega druitva je potrdilo slavuo o. k. nsmestniitvo v Trstu. Da hoče to druitvo res pospeievati cerkveno in ni« rodno patje — in sa tako truditi sa čast boljo in mili dom — pokjsslo je ie v tem kratkem času svojega delovanja. V krasni romarski cerkvi sv. Jožefa slilali smo ie dve novi sv. mali in druge oerkvene pesni. Isto tako je milo čuti, ko napoje močan sbor krasne narodne pesmi, kakorinih se je ie mnogo nsučil. Tudi, kar se tiče čitsnja, vidimo mnogo zanimanja. Konee meseca nameruje druitvo prirediti veselioe v druitveni sobi pri Ant. Hervatiču. Program priobčimo posneje.
Ljudske kopoljl. Tukajlnje c. kr. policijsko ravnateljstvo objavlja: Za nastopajoče poletje določujejo se občinstvu ljudske kopel ji pri sv. Andreju in sa svetiljko.
Kopelji so rssdeljene sa molke, ženske in otroke ; mesto sa plavanje obmejono je s plavajočimi trsmovi, sunaj katerih ni dovoljeno plavati saradi varnosti življenja.
Ljudske kopelji nadsorujeta vedno dva čuvaja.
Ljudske kopelji zapirajo se brezpogojno meseca junija, julija in avgusta ob 10. uri svečer in ob 0. uri tekom meseca septembra.
Ob delavnikih od 5 do 6 »/s ure popolud. ostanejo možki oddelek kopelji pri sv. Andreju poleg Lloydovega arsenala in oba oddelka kopelji sa svetiljko saprti občinstvu v izključno uporabo c. in kr. vojiČakov.
Da se sabranijo nevarnosti, katere utegnejo nastati vsled kopanj« brez potrebnih previdnosti v pristanišču in ob obrežju, ter v obrambo dostojnosti ponavljajo se te-le prej-inje določbe:
1.	Prepovedano je kopati sn isven omenjenih krajev in v ta namen določenih mest.
2.	Kopajoči morajo imeti oblečene vssj hlače sa kopanje ali vestaljo.
3.	Prepovedano je voditi v kopelj pse konje in druge živali.
Prestopki teh določeb kaznjujejo se po določbah obstoječih sakonov.
Zavarovalna družba „Rloniona Adriatica di Sicurta" v Trstu je imela dne 23. t. m. svoj redni občni zbor. Iz prečitanega poročila posnemamo, da je tudi pretečeno 55letno družbino delovanje izpadlo na popolno sado-voljnost. Od letnih prebitkov odločito se je rasun pravilnih določeb daljnih 100.000 gld. posebnemu rezervnemu dobičku. Razni rezervni zakladi so prekoračili 19 milijonov gld. in izkazujejo nasproti lun«kemu letu prirastek okroglih 1,300.000 gtd. Divi-denda znala 62 gld., to je 2 gtd. več kot lani.
Pri tem zboru priils je na dnevni rod tudi interpelacija poslanca K a i se rja, glede katere pojainjuje ravnateljstvo stvar tako lo: Pri obdsčevanju davku podvrženih prebitkov se postavno isločajn dotičoe svote, sa katero se plsčuje direktni dsvek, da se no obda-čijo dvakrat; isločajo se pa tudi vse obresti od efektov, Iti so postavno davka prosti. Posledic* tskinemu izločevanju je, da se v davčno-tehničnem smislu izksže vedno nekaka zguba ukljub raznim prebitkom, kajti pri vseh zavarovalnih družbah se od obrestij slučajnih bilančnih prebitkov, posebne pri zavarovanju življenja, določuje večji del premijni rezervi, tako, da družbsm preostaja le mali del. Tek-ino sgubo v davčno-tehničnem smislu nsglaislo je ravnatelstvo „Riuniono Adriatica* pred dvemi leti v nekem njenem utoku na upravno sodišče, da se jo namreč is
C t v e g a plačilnega razreda uvrsti v d r u g i, staremu utoku pa upravno sodiiče ni ugodilo is usroks, kor „Runione Adriatica* za radi svojega rasiirjenega delokroga spsda v prvi rasred in vsled tega se jej mora tudi odmeriti naj vi i ji davek. Trditev, navedena v interpelaciji posl. K a i s e r j a, da je družba izkazala prod upravnim sodiičem izgubo in ukljub temu plnčevsla dividendo, odpade vsled tega kot neutemeljena. Kolikor so dostaje sklioevanja poslanca Kaiserja na članek lista „K r i t i e c b e Revue aus O e s t e r r e i o h* omenja ravnateljstvo le to. da jo o polovici meseca marcu t. I. urednik tega časopisa pri družbi uložil proft-njosa precej dobro službo, ki-ter a p s m u j e b i 1 a o d b i t a. Slednjič opozarja ie ravnateljstvo, da družbeniki morejo ostati čisto mirni nasproti tem glsso-vom, kajti družba ni prišla ie nikoli v ns-sprotjo s nadzorujoče jo oblastnijo.
To pojasnilo sprejeli so družbeniki se sadovoljnostjo neznanje.
Poakuian aamomor. — 14 letna Antonija Mestro, stanujoča v ulici Riborgo hit. 10, hotela je včeraj končati svoje življenje, is-pivli kozsreo — petrolja in to vsled tega, ker se je bils sprla s svojo sestrico. Domsčini so pokliesli zdravnika, ki je izpral otroku ielodeo in odstranil vso nevarnost ss njega iivljenja. — Menda so tudi samomori med otrooi plod one „avite colture*. sa katero moramo po besedah Mojzesa Luzzstta v poslednji seji mestnega svćta hvaliti Boga, da smo v ozki dotiki žnjo P
Nesreča v Krakovem. Dne 22. t. m. pri-ilo je v tovorno skladiiče na kolodvoru v Krakovem več vojakov, da povzdignejo razne poiiljatve sa c. kr, vojaiki erar. V tem vrgel je nek vojak tlečo smotko od sebe, kstera je slučsjno padla v sod, napolnjen s špiritom, kateri se je hipoma vnel in razpriil sod s silnim p6kom. Šest vojakov je težko ranjenih.
Grozna nesreča na žslsznlci. Minolega torka pripeljal je strojevodja Luksič na železniško postajo v Sveavete pri Zagrebu tovorni vlak. Takoj, ko je ustavil vlak, skočil je Luksič rss stroj, da pričvrsti nekatere vijake. V istem hipu pa je trčil zadnji vagon s tako silo ob vlak, da jo pomaknil tudi lokomotivo nekoliko naprej. Nesrečni Lukiič padel je pod stroj, katerega kolesa so ga preko želodca doslovno prerezala. Razpolovi-čeno truplo pokopali so drugi dan v Zagrebu.
Hiina pralakava. Včeraj zjutraj je jiro-izvel policijski kancelist gosp. Kraioer hišno preiskavo pri Jakobu in Fortunatu Camerino, stanujočima v ulioi Rapioio hit. 3. — Vzrok hilni preiskavi nam sicer ni znan, toda gotovo se ne motimo, ako trdimo, da je bil politiikega značaja. Preiskava menda ni bila brezvspeina, ker sta so morala oba omeujnna potruditi na policijsko ravnateljstvo, kjer so ju zaslišali na zapisnik.
Sadnijska Včeraj vrliU se jo pred tukajšnjim sodiščem rejpravn proti podnačel-niku mestnih stražarjev Antonu Šuligoju. kateri je bil dnć 18. aprila t. 1., kakor smo bili sporočili, is ljubosumnosti težko ranil svojo soprogo Ano. Obtoženi Ili l*ji| svnf» g i zločina, izgovarjal p« so je na ljubosumnost in na dejstvo, da je bil dotični večer iz sebe ker mu žena ni prisnsla resnice, jkjn so je mudile. Ker Šuligoj iskreno obžaluje svojo hudodelstvo, obsodilo ga je sodiiče le na 2 meseca težke ječe. — 96 letni Alojzij Otre-tič iz Ptiskovice pri Komnu, bivši poslovodja pri čevljarju Nimmorrichterju dobil je SAradi poneverjanja 2 mesečno ječo. Izneveril ju bil, kakor se uaii čitatelji menda še spominjajo, svojemu gospodarju 183 gld. 90 nč.
—	19 letni čevljarski pomočnik Rudolf Jure« iz Trsta, pristojen v Postojino, obsojen jo zaradi javnega nasilstva na 15 mesečno ječo.
Policijsko. Zaradi ponočnjegti postopanja prijeli so stražarji v ulici Bjlvedere 21 let-nega Franja Turšiča iz Logatca, njegovega 26 letnega brata Josipa in 54 letnega Lovrenca Caharijo iz Prošeka, vsi trije težaki. — Včeraj po polnnoči priiel je na zdravniško postajo 37letni težsk Miha Bekjar, stanujoč pri Sv. Mar. Msgd. Gornji hit. 4, da mu ^obvežejo rano na levi nogi. Zdravniku je povedal, da ga je ranil nepoznan človek, kateri je zahteval od njega 10 nč., in ker mu jih Bekjar ni hotel dati, vrgel ga jo preko nizek obmejni zid. Policiji pa o tem napadu ni znano ničesar.
„Slovanski Svet" od 25. maja, 10. žt., ima naslednjo vsebino : Gibanjo n« Ogerskem.
—	Idej« modrog« Mudjarn. — Pesmi: Slušno satn. — Maj. — Žalost (Stritarjeva: v latinici in cirilici tor ruskom prevodu.) — Oblaki ti. — Bi mhhjttv coMittiiia (Ruska iivirmi).
—	Der Konigssohn Marko (Razprava, Dalje). CpucKe napo^He seHCKe ujeese. — Literarno pismo II. o Dostojovskem. — Igre in pesmi. Kritična razprava prof. Kuhača. — Curiosa is tabora dr. Mahnita in sodrugov za tro-svezo. — Ruske drobtinice. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost.
Najnovejše vesti.
Ouna| 26. (Poslansko zbornica). V današnji seji je predložil poslance Kozlovski svojo poročilo o avstro španj-*ki trgovinski pogodbi, uaglaiajuč ugodnost iste za Avstrijo in Španjsko. Tudi poslane« Ilurgttallor in Stalita sta priporočila to pogodbo. Stalit/, povdarja, da mesto Tržaško goji popolno zaupanje do sedanjega ministra trgovine ter se nadeja, da isti izvrši vso, kar je potrebno sa povspeievanjo gospodarskih koristi Trsta. Poslanec Kozlovski nsglašal jo na to veliko škodo, kojo trpi Trst vsled tekmovanja Roke, Genovo, Benetek, izražajoč svojo nadejo, da se zgradijo potrebne železnico in da se znižajo tarifi tuk6, da mor« Trst tokmovati. — Pogodba so je sprejela na to, kakor tudi resolucija, s kojo se poživlja vlada povspoše-vati svobodno plovbo tor uvesti neposredno zveze med Trstom iu Španijo.
Dunaj 26. Danes se je predložila avstrijski in ogrski poslanski zbornici avstro-ruska trgovinska pogodba. Obo državi sti si ili na roko kolikor je bilo možno. Carina na ruska žita ne sme se povišati v Avstro-Ogrski, nasprotno se obvezuje Rusija, da bode postopala s avstro-ogrskimi pridelki tako, kakor zahtevajo določbe rusko-nemške trgovinske pogodbe.
Dunaj 26 Gosar je vsprejol danes ogrskega ministarskoga predsednika dra. Wa-korla v privatno avdijencijo.
Kraljavi Gradac 25. Nocoj skušal se je zaradi umora rodbine L5wy na smrt obsojani Fran Divečky ubiti v zaporu. Ko so spali sojetniki, zaletaval so je z glavo ob zid. Poskus se mu ni posrečil in sodiiče odredilo je potrebno, da se obsojeni no usmrti sam.
Rim 25. Glasom privatnih poročil, do-šlih is Salerms, jo zdravstveno stanje N i-o o t e r e jako resno in vznemirjajoče (Niootera je glasovit državnik italijanski. Rojen jo bil 9. septembra 1828. v Kalubriji, Letu 1867. do 1860. je bi zaprt v Neapclju radi udeležbe pri ustaji proti Bourboncem. Od marca 1876. do decembra 1877. bil jo minister notranjih poslov. Op. ured.)
Baligrad 26. So vodno prihajajo kralju čestitke is raznih pokrajin. Vest o premombi ustave vsprejelo jo ljudstvo povsodi mirno in brez posebnih dugodkov. Kralj jo vsprejol
mnogo depqtacij in potem liane novoioaeno-
vanega kasacijskega sodišč«. Ist* deputacije in kasacijsko sodišče poklonili »o se tudi ,kralju* Milanu.
London L>5. Stanje OlAdstonovo po prestani operaciji (imel je namreč mreno na očesu) je povsem in trajno povoljno, Ntm-iki cesar dal so jo po nemškem poslaniku grofu IUtifeldu obvestiti o stanju Gladsto-novem.
Buenos-Ayres 25. Policija jo prišl« na sled neki zaroti. Zaplenila jo več bomb tor zaprla vrč inozemcev, med temi tri i/. Francije, dva i2 Avstro-Ognke in jedneg« Italijana. Ti :io hoteli razpršiti v zrak kongresno potlopie in borzo.
Gospodarsko. Dokazano ja dejstvo, itn no-stsl no spomladansko vreme na organizem in prehod od suh« krme na paSo mnogo vpliva ua nase domače živali, posebno pa, da ne pojavljajo v tej drtbi večkrat kužnnto bolezni pri drobni živini, praecili, ovcah, kuietnini itd, Priporočati je zatorej, da ne o pravom Janu preskrbijo prozervativna sredstva proti 'em, za kaknrAna «o se dokazala sposobnim že dolgo vrito lot „Kvritdo KorneuburSki živinorejski praSek, Kvvizdo rostituiski fluid, Kwizdo prašek ta prašiče, Kwizdo srodstvo proti drizki pri ovcah Kvrizdo prašek za kuretnino kokoif, goii, faco it«!.-
ZAHVALA.
Vsled odborovega sklepa s dno 25. t m. izreka podpisano predsedniitvo najprisrčnojAo zahvalo gosp, J a k o b u Perhavcu na trudapolnem sodelovanju in veliki požrtovalnosti, s katero jo opravljal svoj posel kot druitveni blagajnik v dobi od leta 1893. do 1894.
Prodsedništvo „Del. podp. društva."
M. Manili/,	j»/. Kamniti*,
prodsodnik.	tajnik.
Trgovinski brzojavi.
Budimpešta Plenica aa spomlad 8 77-6 78, za jesen 7 00 7*01. Koruza zn jull-nvgust 4*83 do 4 85 Oves za josen 5 78-5 75. Iti 5 48 5*60.
Pšenica nova od 77 kil. f. <1-85—890. od 78 kil. f. 095 -700. od 79 kil. f. 7-05—710 od KO kil. f. 7 10-7 15. od 81 kil. for. 7 20-7 25. lefmon « ">5-9 - j proso 11-80—i 20. Dobro ponudbe pionire, povpraševanje živah □eje. Pr. dalo ho jo 35.000 met. stot. Koruza iz Huine-nijo po stalnih conah. Druge vrsti žita mlačno. Vromo lopo.
Praga. Nnralinirnni sladkor. Za maj IfV'tij. Nova roba -«opti'ml>er 14 80, mlačno.
Havrs. Kava Hantos gnod nvnrago z it maj 96*25, za septombor 91'25, mirne, rone padajočo,
Hamburg. 8aiito* good averago za maj 80 25, september 7")'—. decemlmr (19 5o, mirno.
Novi Jork 25. maju. t'eno so zopet izdatno padle. V toku tedna padla jo pšenica od 5H' na 57'/,. koruza od 42' t na 42»', bushol.
Dunajska bovsa ae.
Driavni dolg t papirju . „ v srebru Avstrijska ronta v zlatu ,	, v kronah
Kreditna akcijo . . . . London 10 Lst. . . . .
Napoleoni......
100 mark......
loO Italj. lir.....
maja
včeraj 9885 98-HO 120 50 97-U.". 85025 125 15 »95
01-27'/, 44-45
1894.
danes 98-35 98 :to 120-80 ST'80 860-50 125-20 9 95 01*80 44 70
Trin« oene.
(Cene ss razumejo sa debelo In s	carino
Cona od for.
Kava M o o o a.......100 K. 181. -
Coylon Plant. fin« . • .	184,-
. Pori......190 -
Java Malang .... „	161,—
Portorloco...... „	174.—
Guatemala..... „	102.—
San Dom>nga • . . . „	155,—
Malabar Plant............172.
„ native. ... „	161.—
Laguajrra Plant. ... „	170. -
„ nalive, , , . „	168,— Hantos najtlnijl ... , —
„ srednje fini . • „	152.-
, srednji .... „	147.
„ ordinar , . , , „	134. -
Hio oprani ..... „	104,
„ najfiniji . . . . „	158.-
. srednji..... .	149.—
Bkladiščo: Mt. ct. 084.80
vrsd.)
do for. 188.-185.-192,-1«5. 176. 168.-
167.-174. 102,-172.-
■ 160,-
15G!-
142.-
130,-
168,-159.-151.
Sladkor Centrirugal 1. vrstu .	100 K.	32,—	32.' ,
ConoasHu .....	t)	34.'/*	35.—
v glavah.....		3ii.' ,	,
razkosani.....	n	35.50	35.—
Bit italijanski fini ....	100 K.	19.-	I9.,'.0
„ srednji . , .		17 75	18,50
Japan fini AAA ....	_	18.-	- .—
n srodnji.....	„	15. -	— ,—
Kaugoon eitra.....	n	10 50	- . —
I......		18.-	—.—
II......		11.—	_, _
Petrolej iu»kl v sodih . . .	_	I8.M	—.—
v zabojih od 29	kil.	5.85	—,—
Olje Italijansko najfinojl . .	100 K.	58 -	81.
„ srednjefino .	*	49. -	51.-
bombažno, ainerik. . . .	„	85. -	38.
dalmatinsko......			37.—
Limoni Moslnski .....	zaboj	2.-	6,-
Pomaranče , .....			7,-
Macdtljnl Dalmatinski . . .	100 K.	80.-	01,—
Bori......	„	tf.l,—	64. -
Pisloli ..........		80.—	82,—
	_	—,	_,—
„ PuljeSki......		7.25	8.—
Smokve Pulješko.....		— .—	—.—
Urško v vMiuih . .	m	12.75	18,—
Sultsnlne ........	_	22.—	2^. -
Vamperll......... Olvoeo..........	a	al".—	23
		24.-	28.-
Polenovke srednjo velikosti .	m	80.—	—,—
, veliko.....		83.-	—. —
. malo......		87 -	-
Slanlk! v volikih sodih , ,		— .-	—
v 1 i« * » ■ ■ ♦ •		2.50	
Domaii pridal kl.
Pliol: Koks.........100 K.
Mandoloni...... „
»vetlorudeči...... .
tem n oru def i..... „
kanarček...... . „
bohinjski....... „
beli veliki...... „
„ mali....... „
zeleni, dolgi..... .
„ okrogli .... , mešani, hrvatski .... „ n štajerski .... „
Maslo fino štajersko......
Ječmen St. 10.........
, ».........
8.........
9.2S
H.50 8.50
9.25 8.50 iN 7,— b.2 r.
5.25 5.50 88.— 9.25 9,75 11.25
9.50
90.
Zoljs kranjsko
»•F* ........ n	— —
Krompir, štajerski . • . . . „ 2.no 2.25
Proso, kranjsko....... „ 9,— — .—
Lsća, kranjska........ „ —.— —.—
šjpeh ogerski......... 52.58 - 08
Kait ogerska ......... 55.56 -.—
Kava. Zanimanje za Triladus vedno raste, iitotako za Domingo in Jamaica. To je vplivalo na preproste in srednje vrsti Santosa, katere bo vslod tega ostale zanemarjene in padle za 2 f. — Za druge vrsti kave pa, ki so sicer ostale nespremenjene, ja jako uialo vprašanja.
Te dnij bile bo prve ponudbe novega Santosa po jako ugodnih renah , kor pa ga ni možno dubiti prod koncem avgusta meseca, niso te ponudbe napravile nobenega utiaa na sedanje cene. Vendar pa ponavljamo našim trgovcem nasvet, da ne kupijo drugo, kakor to, knr baš silno potrebnjojo.
Na tržišču prodalo soje tekom tedna 400 vreč Santosa in 400 vreč Ria. prišlo pa jo iz Brazilije s parnikom „L'olonibo" 2993 vreč Rio in 9j00 vreč Victoria; iz raznih drugih krajev še 6800 vreč raz nih vrst.
Sladkor. Vedno jako mlačen o padajočih cenah. Od zadnjega tedna padle so namreč cene zopet za '/« forinta.
Uiž. Tekom tega tedna prispela tla za tukajšnjo čistilnico dva velika parnika in sicer iz llanseina (itangoon) „OswestryM s 84.842 vrečami in iz Moul-meina „White Cross" s 40.000 vrečami. — One neznatne kvantitete, ki so se mogle do sedaj izdelati v tržaški čistilnici (ker so baje še nekatero težave s stroji), našle so precoj kupcev med tukajšnjimi ve-letrgovci, kateri ostanejo, kakor čujomo, stalili naročniki čistilnice, kar jo tudi razumljivo že zaradi tega, kor čistilnica nc mara nikakor oddajati svojoga izdelka v malih partijah, ampak samo na dobolo, — Cene indijskih vrst so jako ugodne, a tudi za japonski pridelek rasto zanimanje, posebno kar se dostaje nove, jako lepe marke Žf AA. — Italijanski je jako stalen ; v teku dveh tednov podražil se je za pol forinta.
Južno sadje. Trgovina je popolnoma mrtva, izvzemši limone, katerih se je prodalo dokaj živahno 7800 zabojev po boljših cenah, t. j. po f. 2 do C, kakor je bila že vrst in pomaranče, katerih se je oddalo 2600 zabojev raznih viBti po f. 3 do 7.50.
Olje. Italijanske in ameriško vrsti so stalne, toda brez zanimanja. Holje je razpoložen trg za grško, katerega so jo prodalo (ifiO inet. stol. po f, 34 do 35 a carino vrod, in albansko (čisto), kojega so je razpočalo 37o int. st po f. 84 ter dalmatinsko, katerega so jo prodalo i20 mt. st. pi f. 36.
Domači pridelki. Kakor bi radi bi sporočili kaj ugodnega o tej važni rubriki, vendar ne moremo spregovoriti niče ar in to iz jadnostavnega vzroka — ker žalibog ni nikakoršnega prometa.
Trgovina.
Moka in otroki. Moka. Tudi ravnokar minoli teden bil je jako mlačen, kakor so bili projfinji. Kupčije je bilo jako malo, in če ta je bila le na drobno. Ceue ao povprečno iate, kakor smo jih bili objavili že zadnjič, toda ako bi bilo naročil, moglo bi se doseči izdatnih olajhčav, ker so vsi prodajalci jako dobro razpoloženi na prodaje. „Economo" omejil je avoje cene povprečno tako-le: it. 0 f. 14-50 j it. 1 f. 14; it. 2 f. 18-50; it. 3 f. 12*75; it. 4 f. 12-25; it. 5 f. 11-75; it. 6 f. 11. (Številki 5 in 6 z malim odbitkom); št. 7 f. 9'50. — Mlin v Stranišču zahteva za it. A f. 13, za it. 2 for. 12-25, za št. 3 f. 11 50, it. 4 f. 10 50, za it. 5 f. 10 25 in za it. 6 8 25.
Otrobi. .Economo je prodal nekoliko svojega izdelka povprečno f. 4 30 s vrečo vred. Iz druge roka prodajal ae je izdelek mlina „Milller & Biickor" in ,Walsa po povprečno f. 4 25 iu .Stucki* po f. 4-85. Neposredno pa so se prodajali debeli otrobi „Scaglia Itomagna* proti oddaji avgusta meseca t. 1. po f. 4 60 do 4-70 z vrečo vred, levantinaki pa po f. 3-60 do 3.80, kakor je ')5' * že vrst.
b n i o t r o b i. Po nasilni prodaji oddalo se j ; "*etkom tega tedna nekoliko vagonov levant..iskega izdelka povprečno po 3 f. kvintal, z vrečo vred. Isti izdelek ponuja so za december po f. 3*50, a vendar ne najde kupoov. „Economo* zahteva f. 3*90 za kvintal z vrečo vred.
Slaililift in mast. Ponudbe, katere prihajajo z Ogrsko provzročile so nekoliko koncesij v Spekulativnih conah ; nasprotno pa se slanina drži dobro in beležimo danea te-le cele : Mast i i Budimpešte v sodih po 200/250, franko Trst, po f. 55'—; v sodih po 100, franko Trst, po f. 55-50; v sodih po 80 kg., franko Trst, po f. 56 —. Slanina: 3 komadi na 100 kg. franko Trst po f. 52 —; 4 kom. na 100 kg. f-anko Trst po f. 50-—; paprikovana, okajena, železnica Budimpešta, po f. —•—. No-okajena, želozn. Budimpešta, po f. —•—. kv.
Goved. Od 17. do 23. t. m. prodalo so je v Trstu 401 volov in 88 krav klavne živino in sicer 100 volov iz Kranjske, 247 iz Hrvatske, 16 iz Istre, 21 iz Dalmacijo in 17 domačih. Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. 48 du 48-25 ; voli iz Hrvatske po f. 4« do 47 ; iz Istre po f. 47 do 48 — ; voli iz Dalmacije po f. 46 — do 47 — in domači po f. 47 do 48-25; domaČo krave po f. 45-— do 47-50 in krave iz Italije po f. 46-— do 47-— kvintal mrtvo vage.
Seno in slama. Seno I. vrste prodajalo s» jo v tem tednu po f. 4.10, II vr. po f.
2.95, slama I. vr. po f. 2.90 in II. vr. po f. 2-40 kvintal.
Snrovo maslo, jajca in kokofti. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 84 do 86 nč., v part. od 30 do 50 kg. po 82 do 84 nč., furlansko surovo maslo v part od 20 do 30 kg. po f. 102 do 104 in v part. od 30 do 50 kg. po f. 1.— do 1.02 kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1.04 do 1.06 kilogram.
Jajca na debelo po f. 180 do 2 35 sto komadov.
Kokoši po f. 1*— do 1-35 komad, piščeta po 85 nč. do f. 1-90 par.
Krompir, navadni, na debelo po 4.— do 7.—, krompir iz Malto po f. 8.— do 10.— kvintal.	„R. M."
v'aljični mlin v Kranji (Vinko Majdič; zaloga in zastopništvo pri Riccardu Sanzinu v Trstu) poslal nam je sledeči cenik svojih izdelkov : Pšenični zdrob (greš) štev. A f. 13.30. Pšenična moka it. 0 f. 13.30, it. 1 f. 13.—, Št. 2 f. 12.20, št. 3 f. 11.10, št. 4 f. 10.30, Št. 5 f. 9.60, Št. 6 f. 8.50, it. 7 f. 6.50. Moka za krmo it. 8 f. 4.80. Pie-nični otrobi drobni f. 4.10, debeli 4.40. Ječ-rnenček f. 9.20. Kaša f. 8.10. Ržena moka I. f. 10.80, II. f. 10.20, III. f. 8.—. Polentni zdrob (gres) f. 9.50. Polentna moka I. f. 9.—, II. f. 8 10. Koruzna moka f. 7.50. Ajdova moka I. f. 17.20, II. f. 15.70, III. 10.20. Piča za kure f. 3.70. — Čiste cene brez zaveze za 100 kgr. v Trstu, brutto za netto, z vrečo vred. Frankovano vrnene vreče plačajo se po vrednosti. — Prodalo se je ta teden 350 kvintalov moke raznih številk. — Cene so so vsled dvikratne podražbe pšenice v Budimpešti nekoliko povikšale, ter je verjetno, da ae bodo ie za mnogo podražile, 2e vsled neprestanega dežja.
Vsled tega, ker mnogo mlinov likviduje in vsiljuje slabo blago, se v Trstu cene niso izdatno poviiale, toda dobro in pristno blago vzdržalo ae je trdno.
SVOJI K SVOJIM!
JOSI P I Cl 1U1, Veochia St. 1. prodaja in popravlja ure po nizki ceni. Priporoča se »lavnemu občinstvu.	5-52
P8rt01 --rar V Tr8tu> Via Muda
Gostilna Ivana Trevna
29. so priporoča slovenskemu občinstvu v obilon obisk. Točijo se zmirom izvrstna istrska in okoličan-ika vina po najnižji coni. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedrni.	2-52
Ivan n oh Ala lf vi* Bsnvemrta it. I v Trata
■ VOH UOUOian, ima 7.aiogo vsakovrstnega jedilnega blaga, katero prodaja na drobno in debelo kolikor v mostu toliko na dežolo proti povzetju. Priporočajoč so si. občinstvu zagotavlja pošteno in vestno postrožbo.	2—62
Bratje Ribarić,
zalogo v Trstu: Ho fbndarea it. 1, Piazsn delta Vatle Sf, vin Madonniua V, fiazzeffa Cordaiuoli 2, z uhodom tudi v ulici Torrente po najnižjih cenah. Oglje I. kakovosti karbonma, kok, drva na metre itd. Naročbe se spre-mljojo tudi z dopisnico.
Gostilna „All'Antico Moro"
uhca Solitario 12, (po domače jiri „frvačkovcu*), prodaja črna in bela vina prve vrste is prvaških in dornberikih vinogradov,in sicer: domače irno po39, belo po 30, modra frankinja po 40, Črno kraško po 40 in rizlink po 48 nč. liter. Izvrstna kuhinja. — Držeč se gesla: „Rojak k rojaku", priporoča st podpisani za obil obisk. Anton Vodoplvec,
gostilničar.
V poslovanju izkuienej osebi, ki ima sredstva potrebna za oskrbovanje jedne krčme
in za ustanovitev prodajalnice deželnih iidel-kov, dajem v najem avojo na cesti Trat-Reka stoječo hišo in gospodarska poslopja ter Bem tudi pripravljen, aktivno se tega podjetja udeleževati.
Ponudbe vsprejema pod šifro „S. T." iz prijaznosti upravništvo »Edinosti«.
Zdravnik 13-48
Dr. H. Lukšić - Nižetić
ordinira od 3-4 popol.
via Madonna del Mare 2,11.
(V slučaju potrobo tudi po noči).
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(registrovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstropje.
Dajo posojila na monjico in intabulaoijn proti ©' obroBtim, na zastavo srečk in vrednostih papirjiiv pa proti »'/.% obrestim. Od hranilnih ulog plačujo po <l7o obroBti. Uradni dnovi so: Vsaki dan od 9. do 12. uro dop., in vsuki ponodeljok, sredo, četrteh in potek od H, do K. uro popolu-dno. Izplačuje so vsaki ponedoljek od 11. do 12. uro dopoludne, in vsaki čotrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži voljajo po 200 kron. Zadružni deleži se lahko plačujejo v mosočnih obrokih po 1 gtd. tor znaša vsaki dolež 10 gld.	1—20
„Vsajam si naznanjati p. n. občinstvu, da sem v Trstu ulica Acqueiotto 20 napraoil zalogo svojih izdelkov ter Riccardu Sanzin-v podelil zastopstvo.
Vinko Majdič
posestnik filjičnega mlina r Kranjiu
Ivan Goriup
posestnik na Opčlnah
ponuja priznano izvrstno vino iz svojih posestev v Kojanu, belo in rudeče, gospodom gostilničarjem in zasebnikom. Za družine v Trstu se dostavi v stanovanje. v godili od 50 1. naprej, voznino in nžitnine prosto, po 32 novč. Za veča naročila po dogovoru. Na željo se dopošlje uzorce s cono.
pivovarne bratov
Ralninghaus v Steinfeldu — Gradac
prt
158
A. DEJAKO, junior, y TRSTU
Via detfli Artisti št. 8,
zastopnik za Primorako, Dalmacijo in Levant,
ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolico staroznano stoinfeldsko eksportno (Export), ožujski (Miirzen) in uležano (Lager) pivo, tako v sodih kakor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji.
C. kr. dvorna Ukamta
Ivana Hizzana
VIA CAVANA V TRSTU,
Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Benedetta Vtacli-Miniussija, priporočajoč se najtopleje in ob-ljubljujoč natančno postrožbo z umerjenimi cenami. Članom „Delalskega podpornega društva" pa naznanja še posebej, da mu je odbor istega dovolil sprejomati recepte od njih v slučaju, ako njim takšne društvena zdravnika predpišeta. Za slučajne lokarske potrebe bo priporoča I0«-a0_ Ivan Mlzznu.
Gostilna „Al Gallo d'oro"
delta Paata (Dogana) toči istrsko vino po 28 nč., belo vino po 32 nč., ItMfcftlKi teran, lastnega pridelka, po 40 nč. liter. — V sodšČekili od 25 litrov naprej, franko na dom, po cenah, kakor se dogovorijo. — Izborna kuhinja. Vsprejema se naročila na obed in večerje po nizkih conah. — Nadejajo se obilnega obiska beleži najudanejši
V. Kovaeič. Opazka. Vsprejema naročila na vino notranje dežele franko železnica Trst po 16 gld. hektl.
Svoji k tvojim!
Po neverjetno nizkih cenah vdobo ae nova vsakovrstna
KOLESA (bicykle)
(Model 1894.)
na openski novi cesti Št. 18 blizo tovarne piva. Jamči so za vsako kolo 12 mesccev, kdor ne zna voziti nauči so ga brezplačno. Pošilja se na deželo in na vse kraje. Ceno so:
The favorite I. gld. 98--n , 1. Gusliion gld. 108-— h „ IV. pnevmatična gld. 160'—
s, V. „ 16 kg. g d. 170'— Naumann's Germania VII. 14 kg. gld. 230- — Naumnnn's Germania je najboljše kolo na colem svetu, a V drugih krajih stane 280 gld.
<1
4
Dominik Lušin
v Kopru
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstne losenine, kakor :
trama, iagance, morale, dile, pa tudi opeko, apno, pesek itd.
Naročila izvršujejo se točno in po najnižji ceni, 104 — 2
<a,__
SVOJO VELIKO ZALOGO
olja iz oliv
priporoča	3-52
Enrico qm. Carlo Gortan
via Caserma 4, Trst (naspr. pivarni Filsen)
Škropilnice in žvepljalke
inžinirja Žlvioa.
Vsake vrste stroji za kmetijstvo in obrtništvo, motori (gonitelni stroji) na par in s petrolijem, pumpo (sesaike) za rabo pri hiši in za vsako drugo potrebo, cevij iz železa, bakra, platna, kavčuka (gume), in pipe, vse kar se potrebuje pri strojili, med tem tudi olje za mazilo so dobiva zmiraj v zalogi tvrdke
Schivitz &. Comp,
i (Živic in družb.)
v Trstu, ulica Zožita. S.
OTVORITEV
znanega
Kopališča Buchler
bode
v četrtek dne 24. *. m.
Udova Adolfa ttitrhler.
Tinct. capsici compos.
(PAIN-EXPELLER) &d prireja v Eichteijavi lekarni v Pragi
(v zalogi o d 1 i k ova n e lekarno Praxmar«r r Trsta, P. Grnmle) obče poznano bolečine ublaiujoče drgajanje, dobiva se po večini lekarn vsteklcnicnh po gld. 1.20. 70 in 40 kr. Pri kupovanji, treba biti previdnim in je vsprojeli le take steklenice kot pristne, ki bo previđene z .sidrom" kot varstveno inamko.
Osrednja razpoiiljalnica: Richter's Apotheke z. Goldenen Uwen.
__1 — 44
Gostilna „Alta Cittk di Vienna"
Piazza Caserma h. it. 2, (zraven Tiskarne Dolenc) toči tavatn I. vrsti iz prvih kletij iz Kazelj in Avberja po 48 nč. liter, kakor tudi istrsko vino sproti in za domačo vporabo. — Graško pivo izvrstna kuhinja (italijanska in nemška) po jako umestnih cenah. — Priporoča se si. občinstvu (10l>	Ant. Brovedani.
Kwizdna protinova tekočina
Mnogo let preskušeno, bolesti ntešnjoče domače sredstvo. Krep-čajoče drgn nje pred in po daljših vožnjah. Cena '/, steklenice 1 gl a. v., »/* steklenice 60 kr. a. v. Olavnsi Mlogm
Okr. lekarna v Korneuburgu pri Dunaju,
G I. Dobiva ae v vseh lekarnah. Pa^itjjojmvarBtve^
Kwizdna protinova tekočina. Jak. Element
TROT
MT Via S. Antonio St. 1.
priporoča častitim svojim odjemnikom in slavnemu občinstvu
svojo veliko skladišče blaga sa prihodnjo spomlad in poletje, to ju blago za moške in gospe, perkalj, svilnate rute raznih vrst s franzami ali bres njih, srajco za turiste, „J!igeru-perilo, bombažne in volnene jopice, možko in ionske bele in barvane srajce, možko ovratnike, bogato zalogo zavratnic na izbero, dežnike in solnčnike, perilo, platno, musolin, koto-nitio, bombažno, barvane tkanine, ki se morejo prati, bombažno sukno za molke, rokovtco iz švedskega sukanca in svile » moike in go&pe, rokovico iz sukanca po švedski šogi, tvarine za obrobljenih v bogati izberi, posebnosti za ženska šolska rdčna dela. VBprejemajo se naročila r vseh teh predmetja ter se zagotavlja točna in vestna postrežba.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski po&tni parobrod ,REI) STEARN LINIE" ia Antverpena direktno v
Nev M & PhiladelAjo
koncesijonovana ćrta, od o. kr avBtrijake vlade. Na vprašanja odgovarja točno: kon-eesijonovani zastop 50—1
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringorgasso 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Stadt-Bureau & oomtnercieler Correspon-dent der k. k. Oesterr. Btaatabahnen in Innsbruck.
DROGERIJA
na dobolo in drobno
G. B. ANGELI
TRST
CVno, Piazza delle Legna 1. Odlikovana tovarna čoplčev.
Velika zaloga oljnatih |br.rv, lastni izdelek. Lak za kočije z Angleškega, iz Francije, Noinčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parkete in pode.
Mineralne vode
iz najbolj znanih vrelcev
kakor tudi romanj sko žvoplo za žve-pljanje trt. 104-88
k Lastnik politično družtvo .Edinost« — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.