Poftflha pW«* * gotovini Leto IX, it. 79 L|ubl]ana, nedelja 1. aprila 1928 Cena 2 Din pa UMI« ab +» — Stane «e»etno i>tn »$"—> m9m semerro Di» neobreana. Oglasi po tarifa. Uredništvo i pabtjana, Kapilara ulica iter. $/L Telefon it. xr/* in 1804, ponoči tudi «034. Rakoplal sa na vra&ai«. k. st. - Telefon kC aora obča it. 4. — Teleta *L «49« Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko K. 11.841 • Praha dieto Wlen,Rr. M$j(i. LJubljana, 31. marca. Bolgarski vojni minister je imel razgovor z italijanskim novinarjem, v katerem sta za nas važnejši dve stvari. Minister Vikov >e govoril sicer zelo flbzirno o naši kraljevini, naglašal, da teži Bolgarija za nadaljnjim zbližanjem, toda naglasil pri tem tudi da so hude ©vire za pravo in popolno zbližanje. Te ovire so seveda na jugoslovenski strani in bodo odstranjene šele, kadar bodo — imeli Makedonci v Jugoslaciji lj Iskreno in stvarno ozna-£8 situacijo. Naj bi merodstni sofliski krogi opu-gffii načrte, ld so se jim v preteklosti fe oonovno ponesrt^ifj in ki tudi v bo-dočn<-»st1 ne moreto dovestf do drugega kot do novih katasfrot Nai postanejo rea'neJSl in spr^aznenje T>r-'de *amo od »ebe. nele v našo, marveč tudi v nji-kovo korist Knrare predsedniške volitve v Argentini tveaes Air««. fi. marca. g. Pri volilni agl-bdfl sa predsedniške volitve, ki se vršijo Prihodnjo nedeljo, je prlilo v raznih mestih fc> tpopedov med nasprotujočimi se skupi- Kmi. Pri tem Je bilo 40 oseb ubitih, večje vi.o pa ranjenih. V nedeljo bo vojaštvo fr vojiSnicah konsignirano. Bn.nofi Aires. 31. marca, (be.) Za pred-•ednla republike bo najbrže izvoljen Irre-feyen ker so njegovi pristali pri guvernerjih t>litvah v Cordovi zmagali z veliko ve- Začetek odkritega boja med radikali Zaplenjen članek bivšega notr. ministra Senzacionalna seja radikalskega glavnega odbora. — Centrumaši in pašičevci očitajo vladi, da škoduje s svojo politiko v Vojvodini in Južni Srbiji narodnim in državnim interesom Beograd, 31. marca, p. Glavni odbor radikalne stranke je imel nocoj svojo sejo. ki je znova pokazala, da so se odnošaji med vlado g. Vukičeviča in glavnim odborom zelo poostrili. Seje so se udeležili vsi člani glavnega odbora izvzemši aktivnih ministrov in dr. Ninčiča, ki je popoldne odpotoval v Vel. Bečkerek, kjer bo irael jutri veliki shod. Današnja seja glavnega odbora je znova podčrtala nasprotstva z vlado. Odbor se je bavil s poročili poedinih organizacij, ki brez izjeme nag'a-šajo. da škoduje delovanje sedanje vlade državi in stranki ter da zlasti ogroža nacijonalne interese v Južni Srbiji in v Vojvodini. Zlasti ostro sta nastopila bivši ministrski predsednik Nikola Uzunovič in bivši notranji minister Boža Makslmo-vlč, ki sta dokazovala, da vlada razganja legalne radikalske organizacije in ustanavlja svoje. Po seji vlade ^so udeleženci naglašali novinarjem, da bo glavni odbor med velikonočnimi prazniki izdelal proglas na narod, v katerem bo zavzel svoje stališče glede no-tranje-političnega položaja. Kakor se zatrjuje, bo ta proglas naperjen direktno proti vladi. Vsi člani glavnega odbora pa so najodločneje demantirali vesti, ki so se širile zadnje dni iz vladnih vrst, češ da se pogaja glavni odbor z g. Vukičevičem za sporazumen nastop. Po seji glavnega odbora je bil objavljen zvečer sledeči komunike: •Poleg razprave o tekočih vprašanjih in o poročilih poedinih orga^zacij, ki jih je prejel glavni odbor tetvom preteklega tedna, so bila na današnji seji glavnega odbora radikalne stranke predmet posebne pozornosti: a) poročila iz Vojvodine, o ogrožanju nacijo-nalnih interesov ln b) poročila o vmešavanju državnih organov v nekaterih krajih v čisto notranje strankarske zadeve. Razprava o vseh teh vprašanjih se je vršila v popolnem soglasju in se je tudi pri tej priliki manifestirala popolna soglasnost vseh članov glavnega odbora.* Beograd, 31. marca, r. Razprava na današnji seji radikalskega glavnega odbora je vzbudila v vsej beograjski javnosti pravo senzacijo, ker pomenja začetek odkritega boja med vukičevičev-ci in centrumaši, oziroma pašičevci. Kot preludij k tej seji je napisal bivši notranji minister g. Boža Maksimovič v današnjem «Vremenu» skoraj celostranski članek, v katerem izredno ostro kritizira politiko vlade v Vojvodini, češ da škoduje nacijonalnim interesom. Še večjo pozrnost je vzbudilo dejstvo. da je policija, očividno po nalogu vlade, današnje «Vreme» zaradi tega članka zaplenila, čeprav je napisal članek eden izmed radikalskih voditeljev in čeprav je «Vreme» glavno radikal-sko glasilo. Zakaj je bila Narodna skupščna tako hifro poslana na počitnice Vlada bi rada zavlekla neprijetno razpravo o man- data madžarskega voditelja dr. Nagyja Beograd, 31. marca, p. Ker je Narodna skupščina odgodena, v prihodnjih dneh ni pričakovati nikakih važnejših dogodkov. Večina narodnih poslancev je že danes odpotovala na svoje domove, tako da bo zavladalo v Beogradu popolno politično mrtvilo. Zanimivo je, da v vladnih krogih priznavajo, da je obstojal prvotno sklep, po katerem bi morala Narodna skupščina zasedati še do prihodnje srede. Vladi pa se je mudilo, z odgoditvijo predvsem zato. ker bi prišlo na vrsto vprašanje verifikacije mandata dr. Nagya, ki pride v Narodno skupščino mesto odstopivšega bivšega ministra pravde dr. Subotiča. Dr, Nagy je rodom Madžar in še danes ne zna srbohrvaščine. Vlada je zato prišla v skrajno mučen položaj, ker se bo ob tej priliki razkrilo njeno grdo paktiranje z Madžari proti lastnim nacijonalnim delavcem. V vladnih krogih priznavajo, da jim je to sedaj silno mučno, da pa ni drugega izhoda. Vlada se sicer prizadeva, da bi na kakršenkoli način dosegla verifikacijo tega mandata, vendar pa obeta opozicija senzacijonalna razkritja in ne bo opustila te prilike, da ožigosa grdo početje režima v nacijonalno ogroženih obmejnih pokrajinah. V zve- Vlada skrbi za svoje miijence..; S posebnimi določbami finančnega zakona je dala nekaterim beograjskim uradnikom orivilegije, ki jim po uradniškem zakonu ne gredo in o kakršnih se prečanskim uradnikom ne sme niti sanjati B®ograd, 31. marca p. V uradinlšMh krogih,, zlasti med prečani, je zavladalo po objavi fin. zakona veliko ogorčenje, ker vsebuje finančni zakon tudi člen«, ki se nanašajo na poedine osebe, katerim garantira fin. zakon preko vseh določb uradniškega zakona neprimerno višje položaje, kakor jim gredo. Tako priznava fin. zakon med drugim dvema uradnikoma fin. ministrstva, ki sta seveda Srbijanca, 4. skupino I. kategorije, čeprav ima eden izmed njiju komaj kvalifikacijo za zva- zi s tem se je g. Vukičevič danes dolgo časa posvetoval s predsednikom Narodne skupščine. Tudi dr. Korošec je imel dolgotrajno konferenco z g. Davi-dovičem, zvečer pa je bil v avdijenci na dvoru. Beograd, 31. marca r. Pod vtisom razkritij, ki jih je iznesla KDK v Narodni skupščini o priliki nedavnih razprav in pa pod vtisom protestov radikalskih organizacij iz Vojvodine, se pojavlja v radikalnih krogih čim dalje večji odpor proti temu, da bi prišel v Narodno skupščino mesto odstopivšega ministra pravde dr. Subotiča, ki je bil imenovan za predsednika kasaerj-skega sodišča v Beogradu, njegov namestnik dr. Nagy, vodja subotiških Madžarov. Zlasti ostro nastopajo proti temu centrumaši in pašičevci, ki so začeli že kar javno napadati vlado radi tega in groze s protiakcijo med narodom. Bivši notranji minister in eden izmed najuglednejših voditeljev radikalskega centruma g. Boža Maksimovič je napisal v današnjem »Vremenu« daljši članek, v katerem se zelo ostro in odločno izreka proti temu, da bi prišel dr. Nagy v Narodno skupščino kot član radikalske stranke. Konflikt v vladi zaradi sodniških p!ač Beograd, 31. marca p. Ker pride v zakonodajnem odboru na vrsto zakon o sodnikih, je postalo znova aktualno vprašanje sodniških plač, zaradi tesar je že svoje časno v sekciji zakonodajnega odbora prišlo do ostrih konfliktov med vlado hi zakonodajnim odborom. Končno je prodrlo stališče zakonodajnega odbora, da se morajo plače sodnikov regulirati s sodniškim zakonom. Sedaj pa se je finančni minister temu sklepu ponovno uprl in vztrajal na tem, da se ta določba briše rz zakona. V vladi je nastal zaradi tega precej močan konflikt, ker ničnika. drugI pa Jedva za drugo kategorijo. Prav tako so bili protežirani posamezni upokojenci, katerim priznava fin. zakon pokojnine po novem zakonu, četudi je vlada doslej vse tozadevne zahteve staroupokojencev dosledno odklanjala. Organizacije državnih nameščencev nameravajo vložiti proti takemu postopanju, ki izpodjeda avtoriteto zakonov in škoduje ne le ugledu uradništva, marveč tudi ugle-dhi države, protest pri vladi in pritožbo na Državni svet del vlade uaagnotufe tonu itatBEu ki sahte- va, da ostane v zakone tudi pojetavje o prejemkih sodnikov. V zvesl s tem se fe vršShi danes dolgotraina konferenca med ministrom pravde in ministrskim predsednikom. Demokrati zahtevajo oodtajnlka v notranjem ministrstvu Beograd, 31. marca pt V demokratskih krogih se zatrjuje, da je g. Davidovič ob priliki svojega zadnjega sestanka z g. Vukičevičem znova zahteval, da dobe demokrati svojega podtainika v notraniem ministrstvu. Na to mesto kandidirajo južnosrbske-ga poslanca Kurumdžiča. Zakon o nošenju orožja sprejet Zadnja predvelikonoena seja Narodne skupsane. - £&-liv dvogovor med gg. Pribičevicem in Korošcem, Kuluk v Južni Srbiji -Za- Beograd, 31. marca p. Narodtoa skupščina je imela danes zadnjo sejo pred velikonočnimi počitnicami. Po daljši in mestoma celo viharni debati je v'adna večina proti glasovom opozicije defmdtivno sprejela zakon o posedovanju ln nošesiju orožja. Dr Korošec se je pri tej priliki znova pokazal kot zagovornik sedanjega hegemo-nističnega režima in šel še dalje ter zagovarjal tudi kuluk, ki ga mora vršiti prebivalstvo zaradi siabe državne uprave. Tudi današnji nastop dr. Korošca kot notranjega ministra je bi tako klavrn, da ie spravil ce'o vladno večino v mučno zadrego. V nadaljevanju generalne debate o zakonu o nošenju orožja je prvi govoril oosl. SDS dr. Milan Metikoš. ki je v svojem govoru orisal nečuvene zlorabe, ki so se vršile že doslej pri iizdaiamju dovoljeni za nošenie orožja Prstašem KDK je policija odvzemala arožde w ga daja'a radikalskim agitatorjem, k* so zlasti ob priliki zadnjih volitev ogrožali javno varnost in življenje svojih političnih nasprotnikov ter izvršili še celo več krvavih zaočinov V ilustracijo tega početja 'e navedel med diugimi tudi primer v Bučici v srezu Gl"na. kier so radikali agitatorji zagreši celo ubod. Končno zahteva govornik, nai se zakon vrne skupščinskemu odboru v svrho spremembe in izpopolnitve. Nato so govorili le radičevd g«. Ante Bablč. Mi jo Stuparič lin Gjuro Kemfelja. Zakon le bil nato s 139 proti 31 glasovom v načelu sprejet. V nato sledeči speciialni debati je predlagal uvodoma notranji minister dr. Korošec cefio vrsto sprememb, med drugimi tudi amairdman. glasom katerega se oproščajo kaami vsi dosedanji prestopki zaradi orožja. Med njegovim govorom Je piriš1© do ostrega prerekanja med vladno večino m opozicijo, zlasti ko je dr. Korošec trdil, da so se razmere v Južni Srbiji zelo Izboljšale. Pribičevič: Čeme pe nam ▼ Južni Srbiji ie vedno s kuioknm posiopda za orožni Se e postaje. Dr. Korošec: To Je bPo tod takrat fa ste bili vi notranji minister. Pribičevič: To ni res! Ja* *m Ml ■»• tranji minister pred sprejetjem nI tare. Dr. Porošec: Cemu pa se fi razburjat«, g. Pucelj. sai ste vendar sami sprejeli m* kon. po katerem se to vrli Pucelj: To k res. zakon predknl pristaš vladne večine f. TtootMerlč. Pribičevič: Po katerem zakona Izvajate kuluk? Dr. Korošec: Na podla«! ubčtosfceta n< kcštevam taft ta« terese držav'jaiKrv v Južoi SrWJL Pribičevič: Da, da, zato pe Jli MeM napraviti za državljane dru*e vrele. Med splošnim prerekanjem le čt. Koto« šec zaključil svoj govor pod najmočnef-š:m vtisom za vladno večino, ker Je opo. ricija njegova i-zvajanda sproti pobijala. Posl. dr. Maček le nato v svojem tovoru ugotovil, da dr. Korošec ni sprejel niti enega izmed številnih predlogov opozicije ter izjavil, da bo opozicija iz tega razloga g1asovala proti zakonu. Priblčsvič: Dr. Korošec ne sme ničesar sorejeti, če tega ne dovoli 2ika Lazič. (G. Žika Lazič le šef oddelka za javno varnost v notranjem min strstvu. Op. ur.) Dr. Maček predlaga, naj se zakon vrne odboru. Pri nato sledečem glasovanju je vladna večina to ocfklcniia in rud! v podrobni debati definitivno sprejela zakon o nošenj« orožja. Seja Je bila nato saiftučeoa tn bo prihodnja sklicana msmerrim potom. Po Informacijah iz v'adnih krogov se bo Narodna skupščina sestala šele 20. aprila. Novega stanovanjskega zakona najbrž ne bo pred 1. majem že na pol sprejeti predlogi dr. Gosarja so bili v zadrfem hipu zopet odklonjeni in vlada bo izdelala nov načrt Beograd. 31. marca, p. Ministrski odbor, ki razpravlja o stanovanjskem vprašanju, je danes definitivno odklonil predloge dr. Gosarja glede ureditve stanovanjskega vprašanja po 1. maju. Sprejet je bil sklep, da Izdela komite nov predlog, ki bo nato predložen nf-nistrskemu svetu. Ker le Narodna skup- ščina odgodena hi se sestane šeje 20. aprila, ni verjetno, da bi prišlo to vprašanje do rešitve. Zato je treba računati s tem, da bo prej napočil 1. maj, preden bo sprejet novi stanovanjski zakon, ali pa bo to vprašanje zopet rešeno na hitro roko ln polovičarsko, kakor se je reševalo vsa zadnja leta. Klerikalci dobe monopol na šolske knjige v Sloveniji Nagrada režima za klerikalno «zvesto službovanje*. — Zaloga šolskih knjig preide na oblastni odbor za ceno, da so tudi leto« gtesoval aa zloglasni člen 82. ki ima letos spremenjeno številko 71. Kot prottuslugo za to so dobiii Beograd, 31. marca p. Včeraj ie izšel Iz tiska in bil objavljen v »Službenih Kovinah< novi finančni zakon. Pri pregledu tega zakona se Je ugotovilo, da je vtihotapljenih cela vrsta odTedb, ki jih v prvotnem predlogu sploh nI bilo in Jih ni v amandmanih, ki jih je sprejela Narodna skupščina, tako da za nje ne vedo niti člani vladne večine. Eden izmed teh vtihotapljenih členov predstavlja posebni poklon slovenskim klerikalcem. Klerikalci so si že dolgo časa prizadevali, da bi se polastili ljubljanske zaloge šolskih knjig, to seveda predvsem iz konkurenčnih razlogov, da bi mogia njihova tiskarna tn knjigama več zaslužiti ta dobiti monopol na šolske knjige. To jim le uspelo Seja demokratskega kluba Beograd, 81. marca. p. Nocoj se Je vrfila daljša seja demokratskega poslanskega kluba. Udeležili so se je tudi vsi demokratski ministri. Udeleženci so se po seji izjavljali, da je bila seja popolnoma poslovnega značaja. Izvoljen je bil poseben tričlanski odbor, preko katerega bodo poslanci v bodoče sporočali ministrom svoje sahteve in želje. Kakor pa zatrjujejo nekateri poslanci, ki spadajo med tako zvane nezadovoljneže. je bila seja demokratskega kluba mestoma zelo viharna. Številni govorniki so se pritoževali, da kljub dolgomesečnemu sodelovanju demokratov v vladi ni opažati nikjer nikake-ga izboljšanja. Vlada ni ukrenila ničesar, da olajša bedno stanje siromalnih slojev, kriza postaja čedalje hnJSa, a gladujoči narod je brez kruha in zaslužka. Albanija zaprla mejo Nova Italijanska Intriga? Beograd, 31. marca p. Zunanje ministrstvo Je prejelo obvestilo, da Je albanska vlada odredila zaporo meje napram Jugoslaviji v ohridskem okrožju, češ. da vladajo tam kužne bolezni Glasom ugotovitve naših oblasti ta trditev ne drži. Splošno se sodi, da gre za novo ltali.iansko~albansko intrigo, ki Jo hoče Italija izkoristiti ob priliki pred-stoječih pogajanj za ureditev odnošajev z Jugoslavijo. čl. 163, glasom katerega preide zaioga Šolskih knjig r LJubljani s 15. aprilom v kom-petenoo oblastnega odbora, kar znač! da bo imela v bodoče klerikalna tiskarna in knjigarna v SlcrveniM monopol na šolske knjige. Ker naravno tega niso mogli zagovarjati samo za Ljubljano, Je prenešena tudi zagrebška zaloga šolskih knjig na oblastni odbor. MonopoUziranje loisklh kmtg bo na. veliko škodo tufen Je bila udeležba pri držav-Ua ptodovtta. V zunanji politiki pa so mora« pwtW prosto pot dr. Strese-Cecrav »o ga skušali z vsemi salami ovi-KatoSiki oentrum, ki si je obetal od des-koakette velikih koristi za cerkveno or-tti—lsn IJn. nora danes s tu»o v «roa ugotoviti. 5asldoee*ei ničesar pomembnega in trajno Vredoeaa. Rasdrl Je svojo povojno tradicijo, raz-M J« romarsko koahetjo po naročilu visoke Mtevftttne, npajoč, da bo v »veri s konservativne lnmirm raoz ei nzakotdti klerikalni šolski jfr^m I« strdki vpttv katoKSke cerkve v Nem-^gt Vsi M npi »o splaiva.il po vodi. f»a tudi ne mika ljudska stranka, ld se Je nai-*»a£ Iradila, gnana od »trojih konservativnih in-jtffaktov ki k avemje do socialne demokracije, pi pr^i« sa »voi račun. Koncem desničarske icoelfetidM vlade se Je zavedla, da M meščanska gi prhteek ničesar posštšvneca. Trpko 1® občuti;*, da so novi zavezniki metali njenemu j»udkiiju. sasta^ems ministra is. Stresemanou, |gsoM >n>*n« as aaeo*ček do—dami* desKrttarA« koa-v Mctutik ideo^čeu s koočao veljavnim koocervat^vTte koalicije? To Je Jako trt*. Res Je sicer, da Je nemške ljudska k zananlfe pctfcžčfuh razlogov več aii sita sodelovanja s ljudmi groia VVestarpa. taka pa k gotovo, da se njena averzija sscislsi demokraciji ni zmanjšala. Na dru-twm k trske pravtoo oceckl tudi današnjo katottSke« centroma. Večja sKMi, kako da se kvo krik nemžke ka-stnoias tvks proti svtsi i meščanske Toda —Iifli srt SS alta, aapak manj k Sv«, da sad nemški _ t tvoHoi voAsTvom, s rvroiisna orgasiiza-s »mflml sinvaiSsffii vedno bo« v reak-hOunsaii vod«. Ceotnsn k v pokiem vrenju. ss k vmOs eek vrsta komervativalk po-Mhov, katerih kn»nt8s so m »trasi nemškega jlssmstu m pa ob oboka senike republike, kk mm pojkv k Princ AMs L6wenste»n. Mož - - dno 10 let Slan nemškega parla- rerrofaadje ga k potisnik v kot. M k i« pok^fl kot podpredsed-Stanaje aa Bavar-k vendar si Ban oentruma siti ba-|wkks strank«. Ostal k ves čs« v dr-t reBho «o«ovoetk k preračn-pride. Kot posknea bi se « prvega pj^dsedtrfka oen- _____odbora sa katolSke shode prevladajo« rpUv. Je pač zanpnSc pape-k katoMSUk Škofov Nemčije. Ta a, da se k sem-k kd^e. Ts trditve si kts 1919, marveč februarja 1926, ____avatrikkess katoliškega plemstva. _ M more o k tra trfflli, da vleče s kvico? Drszl tak mi k gospod voa Papea, poslanec defetcem sbora. Ko k Streeemaoa odhodom m RMero prired« kosilo pspedeve«a mmBs, k bH med povab-MB m Pspea. Teden poaoek P« k ssm priredil obed se 8aM snadk- Ts go-k danes sdtat k tekUočni lastnik ^avae«a ercana »Ocrmank«! k nj&ga Je oaoa rss kvičsrake ekment«. Kazoo Je, ds bo ft« gl dobro ponsbM. kafclns k me usiMrrsi Btodovatvs. Nedavno k dskovKka v Bocbamo jfclenia, da ne k pogrebom zastav republikanskega dt-prapora. Ko so hoteli pokopati nekega so datotnl zahteva« odstranitev drdart~ Ker Jfc sko abo«JL, s« k duhenr-odstranila. Pogreb s« k vittl bres ak. Ti prteeri ks«elo. ds k aomSki katokSd sen-I^bi ym prsi kot saaesJ^vs reptfbttkanska strse-ks. Kot vse katoMke politične orx»niiac*e n« isR ss rsako ceno ostat! pri driamem InnHa. EdM dH, U ga kna pred očmi, k k-Sere« cerkva, k tefa v«ka Je prav prkrčno prkvavljen se sopet svezati t skrajno desnico, ts I taks koalicija prinese kaj haska. Katoliški •sntram W se okrenil odločno v levo le tedaj, fes h) videl, da ga zapustijo katoliški delavci, ^pttl U zaoral nalmaal 20 maedatov. To pa ■i venktno- Skean« H M 8s M __ ločilen napredek socialne den»fcrac«e. Ce U socialni demokratke pridobiti pri novih vo*vah toliko mandatov, da hi brez ajHi ne bfla mogoča sestava parlamentarne vlade, je verjetno, da bi tudi katoliški centrom preoblekel svoj sedanji reakcionarni kožuh m podal kot nekoč roko to-vairišem lz republikanske weimar*ke koalicije. Osrednja točka problema za bodo« raevoj nemške politike ostane torej vprašanje, v koliko bo napredovala socialna demokracija. Ce bo njen napredek zadosten, k ratonati s kvičarkeo, socialno ta pactftetMno vlado v NemCUL Cs bo pa napredek premajhen aH ca sploh as bo, k najverjetneje, da se ne le centrom, ampak todi ljudska stranka povrneta k svojim irčoim simpatijam, v objem nemških nackmalcev. * Berite, M. marca f. Drla«! zbor ss Js danes sestal k svoji zadnji seji. Zbornica k bila polna. Prisotni so biH vsi ministri, kvzemii ministra za državno hrambo Groeonerja, ter vsi državni tajniki ta zastopniki posameznih držav. Manjkalo je le malo poslancev, med nJVml oni komunistični poslanci, proti katerim se vrši postopanje pri državnem sodiSču, in ki so se sedal, ko preneha njihova Imuniteta, poskrili. Državno pravd-rcBtvo Je proti nJim izdalo povelje za aretacijo, vendar pa izgleda, da bo policija zatisnila oko in da Jih ne bo preveč marljivo zasledovala. Kot kuTiozum se more omeniti, da k na današnji zadnji sedi prišel zaradi smrt! poslanca ce n truma v zbornico nov poslanec. Ta obdava Je izzvala v zbornici veliko vesetost, ker k bdi ta poslanec samo četrt tire član zbornice. Vendar pa dobi še prosto vozovnico na železnicah do 20. maji in dnevnice za mesec marc, vendar pa mora za 30 dni vrniti dnevnice. Berlin, 31. marca (be.) Po končani se* k bil danes opoldne Reichstag z dekretom predsednika Rindenburga razpuščen. Glasom naredbe predsednika se bodo vršile parlamentarne volitve 22. maja. Reichstag je odobril pred razpustom v tretjem črtanju nemško-grško trgovinsko pogodbo. Rim skuša ublažiti odmev Massolmijevih izjav Rim, 31. marc«, aL Mussotinijeve tejnve lordu Rothermereu ter inozemski ko™«* tarji teh izjav so tervale v Italiji Tel* oo* mev. Rim obrača predvsem svoj pogled n« Pariz. Pisava francoskih Hstav glede trt* anonske pogodbe je izzvala tukaj precej« šnjo nezadovoljnost. Izraža se Jelja, na] ne bi Francija, ako polemizira t Rimom, po« slušala govoric iz Prage. Trianonska mirov* na pogodba je stisnila 7 milijonov Madža* rov okoli Budimpešte, dočim so trije mi» lijoni prišli v narodnostne države Ceškoslo« vaSke, Jugoslavije in Rumunije. V TrUno« mi so hoteli zadovoljiti vse. Posledic* P* je bila največja krivica napram Madžarski. V Franciji dobro poznajo velikansko na* peko ki se je napravila z določitvijo tria* »onskih meja. Toda napravil sej« kom* premia med pacifistično demokracijo ta nt* gemonističnimi sdnjami dr. BeneSa. Itanja hoče napraviti miru veliko uslugo, ker hoče ohraniti podunavsko ravnotežje. Zaradi te« ga so alarmi iz Pariza in Bukareit« popob noms neupravičeni Listi objavljajo kornen. tarje rumunskih Ifetov le v obHki, kakor jo daje agencija «Stefani*. Konflikt med Vatikanom m fašizmom Rfa, marca o. Porodom rčera^eei sklopa trEWstTskega rveta, da g* r«»p«ate ■efaStetfSne nttedtaake orttnlzacfle, go nekateri fašistični listi pisali, da so bile le organizacije katoliških skavtov pod poHttt-nkn vplhrom, kt je b*l naeoroten fašistične-mo reffonn. »Osservatore Romano« danes odtočno zavrača to trditev ta naidaia, da to obstojali mod katoMktml m4adtnsklm< oega-nlzadjanrt ln med BalWo pr*v prlsrtnl od-nošafl. V poučenih krogih nanaša k), da »e včerajSnJI sklep mfctlstrskega sveta nanaša samo na orgaarteaidje katolfSdh skavtov, k! bodo v aajkrajlem Časa ranra-lčeme. Rwmtmifa zahtera, n«| AmcrOta zapleni »ov^tsko zlato Iskani 81. maroa. g. Kakor poročajo HgH, j« ramenska vlada predlagala ▼ Haw-yorku, na} se zlati »klad sovjetsko vlade ga- pleni ta Romunijo. Gre za 880 milijonov sla-tih leiev, ki Jih aahtovs Rumunlja «a dati depo Narodne banke, ki ga je sovjetska Rusija odpeljala ▼ Moskvo. Pogafanfa r KraJJevcn Moskva, 31. marca. g. V magorora n m* stopniki sovjetskih Betov, J« k j ar« Stov. sbi ministrski predsednik Voldemaraa, da je uspeh pogajanj v Kraljevcu odvisen sa* mo od Poljske. VoMemaras J« izjavS, da je poleg železniških, telefonskih, brzojav« nHh in paroplovnih vpraSani na dnevnem redu tudi vprašanje odškodnine za Škodo, ki jo je povzročil general Želigovski. 1» gledi teh pogajanj se v sovjetgkijh listih presojajo precej pesimistično, efiaukfurtei Zeituag* prinaša pod naslovom »Ogroženi interesi vrednostnih papirjev v inozemstvu« v svoji zadnji številki kratko, toda zanimivo poročilo o seji poslovnega odbora stalne nemške komisije za inozemske vrednostne papirje, ki se je vršila 20. t m. v Berlinu. Ta poslovni odbor se je na seji pečal z vprašanjem našega zunanjega posojila v zvezi z ureditvijo predvojnih dolgov. Iznešeno je bilo poročilo o korakih, ki jih je komisija podvzela po končanih preliminarnih pogajanjih našega finančnega ministra v Londonu zaradi inozemskega posojila. Kakor se je na seji zatrjevalo, se v Londonu sodi, da so izgledi za naše posojilo neugodni, dokler ne bo urejeno vprašanje Srbskih predvojnih posojiL Med drugim je bilo iznešeno tudi poročilo glede vprašanja delnic jugoslovenskih vicinalnih železnic. Pri pogajanjih za prevzem teh delnic s strani naše države, ki so se vršila v Januarju, se Je izkazalo, da je tozadevna ponudba naše države, zlasti glede prioritetnih delnic železnice Cakovec-Zagreb nezadostna. Naša država je končno le pristala na to, da se bo o prioritetnih delnicah te železnice posebno razpravljalo. Toliko posnemamo po «rranxTtrrter Zeitung». Kakor je podOba, nam hočejo nemški lastniki predvojnih posojil in železniških obligacij onemogočiti najetje posojila v Londonu, da bi na ta način izvajali pritisk na našo državo gied« vredtv« ptcdvuftift poeoJL Ker poročilo izrecno navaja, da so izgledi za naše posojilo neugodni, dokler ne bo urejeno vprašanje srbskih predvojnih posoja, glede katerih so v prvi vrsti tnteresirani francoski in švicarski obligacijonarjl, ni izključeno, da so tudi francoske in švicarske organizacije obligacijonarjev podvzele v Londonu slične korake. To domnevo nam potrjuje tudi dejstvo, da so francoske in švicarske organizacije obligacijonarjev ob priliki emisije druge tranše Blairo-vega posojila (1. 1927.) podvzele obširno akcijo, da preprečijo emisijo, vendar Jim Je zaradi takojšnje izvedbe emisije uspelo le. da so onemogočile kota-djo teh obveznic na newyorški borzi (te obligacije še danes ne notlrajo na tej borzi). Ker pa so glede novega nmanjega posojila organizacije obligacijonarjev imele dovolj časa, da razvijajo akcijo proti našemu posojilu, zato ni izključeno, da bo tem organizacijam sedaj akcija v večji meri uspela kakor pa ob priliki emisije druge tranše Blairovega posojila. V zvezi s tem je značilen tudi znani sklep Švicarskih posestnikov predvojnih srbskih posojil, ki nameravajo to^ti našo državo pri sodišču v Baslu. čeprav Je naša država vprašanje valorizacije teh predvojnih posojil že pred meseci predložila mednarodnemu razsodišču v Haagu. -3©- Majska agrarna manifestacija v Pragi 'h Pnuca, koncem fte*e*rra*a agrarna enota, vrhovna ta vse-državna organizacija čeikoslovaSkih poljedelcev, priredi tndi letos od 15.—21. maja v Pra*i «vo-Jo vsakoletno gospodarsko razstavo. 0 doseda-ratih razstavah Je naš list vedno poročal ter pozival k obisku teh zanimivih razstav svoje čita-teije. Le4oW» raestava bo obsegata r— tfavne pano« poljedelskih pridelkov ta Ji bo to pot dodana cela vršita specljalnlh razstav, ki zaslužijo jrso pozornost tudi izven Češkoslovaške. Glavna med temi posebnimi razstavami bo melijora-cllska razstava, ki bo Javnosti pokazala visoko stanje kulturne tehnike v Češkoslovaški. Obsegala bo ploskev 3000 m', kar že samo po sebi priča o njeni obširnositi in pomenu. Dalje je določena za gospodinjstvo posebna razstava, ki zasluži tem preje pozornost strokovnih krogov, ker je pri nedavni mednarodni razstavi gospodinjstva v Rimu bila ravno češkoslovaška gospodinjska izložba edina odlikovana z zlato svetinjo. Tudi gospodarsko šolstvo, ki srtoji na zelo visoki stoimji, bo zastopano tla razstavi. Šolska razstava bo pokazala desetletni napredek tega novega šolskega tipa, ki si je za razvoj čsi. poljedelstva stekel ogromnih zasiug. jubilejni značaj bo Imela tudi razstava rastlinske produkcije, ki ima nalogo pokazati vpliv splošnih požlahtnje-vataih tendenc na rastlinsko produkcijo v Češkoslovaški za minulih deset tet. Posebej k treba ie opozoriti na zelo priljubljeno raastav« drobnih domačih živali, perutnine, golobov ta kuncev. Poseben oddelek Je namenjen poleg tega refl prašičev, koz ln ovac. Za ribiško razstavo k določenih ISO akvarijev, ki bodo nazorno predstavlja* vkoko *ank razvoja češkoslovaškega ribištva. V okvir razstave bo vključen gozdarski oddelek s obSirn« kinološko Izložbo. Letošnja gospodarska rasstanr« v Pragi bo daleč presegala dosedanji vsakoletni obseg zlasti vsled ogromne udeležbe poljedelcev k vseh delov države. V dnevih 16, 17. in 18. maja se bo obenem vršil v Pragi shod največje češke politične stranke, republikanske (agrarne) stranke, za katerega k priglašeno okoH četrt milijona udeležencev ta nad dvajset delegacij ta razrJh evropskih držav. To zborovanje bo spojeno z velikimi svečanostnlml prireditvami, s posebnim sijajem pa se bo vršila slavnost polaganja temeljnega kamna za spomenik utemeljitelja prve češke vladarske dinastije kmeta ln kneza PFemysla Orača. Na dnevnem redu Je tudi slavnostna po-kloidtev fisl. poljedelcev republiki. Veliko zanimanje za majske gospodarske svečanosti v Pragi, ki se opaža že danes. Jamči tudi gospodarski razstavi za obilen obisk interesentov lz inozemstva. Potovanje v Prago bo znatno olajšano s posebnimi potnimi legitimacijami, M Jih bo izdajala Zemljedelska enota v Pragi. Na te izkaznice bodo čsi. konzulati dajali brezplačne potne vizume, na č*l. železnicah pa npravičajeto kkaznjce 33%-no znižanje voznih cen. Potna izkaznica stane 21 Kč. ta velja za trikratni brezplačni vstop na razstavo. Olede na-stanitve se k treba obrniti na prireditelj« razstave, U bodo sa večle skoptae te Inozemstva dosegi ne mogoče olajšave, tedelaM načrt za obisk pomembnejših zemfjedehklh objektov v Češkoslovaški ln skrbeli za obiskovalce iz inozemstva v vseh potrebnih ozirih. Socijalna borba v ČSR Prag*, 81. marca. W. Borba m sodjalno zavarovanje na Češkoslovaškem zavzema vedno ostrejše oblike. Zastopniki treh sod-jalističnlh strank, namreč socijalnih demokratov, narodnih socijalistov ln komunistov so za torek sklicali velika delavska protestna zborovanja v vseh večjih mestih. Delo v obratih bo najbrfe za več nr počivalo. Radikalni krogi med delavstvom agitirajo celo xa splošno stavko. h sovjetske Rusije Moskvo, 31. marca. d. Te dni se nagovor med nemškim podanikom frofotn Brockdorff»Rantzauom in Cičermom, tereni sta raapravljaJa o aretaciji nemSkui Inženjerjev Grof Brockdorff*Rantzau je dosege! dovoljenje, da smejo aretirani ta« Jenjerjl sprejemati poset o. . Moskva, 31. marca. A Pri v»J«n sotfi#e«i ▼ TaSkentu se Je končal proces proti vo<»l-nfcn uradnikom erednjeazjtekega zavoda za vodne naprave. Obtožencem Je bilo doka* seno, da so mnogo časa potratili za pro* učevanje doceia neprimernih načrtov, da •o bili mnogo na nepotrebnih službenih po* tovanjih ter vlekli velike plače, vsled česar je bilo po nepotrebnem porabljenih več mi* Iljonov. 23 obtožencev je bilo obsojenih »a Joto od £eet let do nekaj mesecev. _ FkM «Contlnrnitalm delijo noj svetovni sloves g Continental cevmi (zračnicami), ki imajo enako mnogo vredno gumijevo kva* Htoto. Nobena cev ne zapusti tvamice. ne da bi bila pre] strogo preinkuiena Torej v vsak piaM Oontinen* kal oev (zračnico). Italija in Rmmmija Kfm, 81 marca. e. rGlornaU ponavlja, kar Je trdil že včeraj, da Je namreč Mussolini izrazil samo svoje simpa-tiie za Rothermereevo akcijo. l»an«kl senator Frank W»Hs, republikanski kwidl- dat pri prihodnjih predsedniških volitvah je na nekem shodu na možganski kapi zadet nenadoma umrl Tagore in Gandhi posetlta Evrooo London, 31. marca, (be.) Gandhi ta Ts-gor« nameravata posetiti v aprilu Evropo. Spremembe v sodni m notarski službi Beograd, 31. marca p. Danes k bil podpisan ukaz o premestitvi Ja imenovani« v sodni službi. Med drugim! » hnenovani: dež. sod. svetnik dr. Ivan Vuk za svetmflct Stola sedmorice v Zagrebu, predstojnik okrajneca sodišča v Radovljici ss. dr. Fr. Lozar sa predstojnika okrafaera sodišča v Kostanjevici s sodnik Avgust HabsTnot st okrajneca sodnika pri okrožnem »o&. dteču v Maribora. Nadalje so knenovari za aodMk« vrt okrožnem »odfšču v Marfcom sods^t Ml-k>S Senlca, dr Andred Doflttar ta Lee« Stokeli. za sodnika ori okralnem sodišče t OomW Radgon« Stanko Švajger, za sodnika pri okrajnem sodišču na Vranskem Ka-i rol Potrata, na Preva'jah pa Josip Pieifefc Premeščen Je sodnik Josip Rus od okrajnega sodišča v Qor. Radzoni k okrajnem« sodišču v VJšnli rori _ Nadalje so premeščat* ooftnU: dr. Astoa Bartol jtz Brežič v Maribor. Rudolf Kramer iz Dol. Lendave v Brežice, v Dol. Len. davo pa le imenovan za notarja dr. Mak* Peterllii. (Poročilo »mo preleti telefoirčno $n zato ne moremo jamčiti za točnost ta pravilnost Imen. Op. ur.) Iz davčne služb« Beograd, 31 marca p. Na pre offi, dni so v Totkani povzročili velike po-plava. Ra raznih krajih so semeljski plažo* poškodovali lelezniSke proge. V nižje ležečih krajih so poplave povzročile veliko Škodo na pol/Ih. Tudi iz Kalabrije poročajo o poplavah. V pristanišču v Parmi so viharji > odtrgali % obrežja več ladij ter jih poSkodo- vali. __ _ jfe^jert. »1 marea. J Zaradi mofcegi viharja Js breoviak pri Limi v Ohio trt" » osebni vlak, ki ss Je moral ustaviti na progi. 50 oseb je bilo deloma lahko, deloma težko ranjenih. ■ f Samomor princa Lobkowttza Cannas, 31. marca. s. »letni princ L*|ie. Priprave za boj. Kaj potrošijo za ljubezen starejsI gospodje. Srčne muke milijonarja. Tajnost jetnišnice. Krasna godba! Sijajne slike. Izvrsten film, ki si je pridobil svetovno slavo! Predstave danes ob 3„ pol 5„ 6„ pol 8. in 9. url Predprodaja vstopnic od 11. do ^1. ure. Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA Zmavca itd. V Imenu kolonije so bilj prisotni častni konizul g. Brada novi č, brata Lukšiča, dr. Mandič in drugi. Prireditev je obiskala tudi sedaj v Pragi navzoča jugo-slovenska .par1 amen tarna delegacija, ki Je prišla na proslavo v spremstvu novega praškega posuanika g. Branika Lazareviča in generalnega konzula Cvetiše. Vodstvo Jugoslovenskega kola in akademskega društva »Jugoslavije« je poslalo pesniku brzojavni pozdrav v Ljubljana Težaven položaj ljubljanskega Narodnega gledališča Pravkar Je izšla 12. številka »Gleda'1 škega lista«, ki je vsa posvečena kriči, v katero stopa Narodno gledališče v Ljubljani s 1. aprilom. Zaradi znižanja državne dotacije bo Ime io gledališče, če hoče ostati na sedianJi višini, okoli 1,000.000 Din primanjkljaja. Zia-prosi'o je za pomoč mestno občino; če ne bo občina krila tega primanjkljaja, bodo nujno nastopile razne posledce. Tako s« bodo vsemu članstvu znižale gaže, orkester _ že sedaj pod normalo — se bo skrčil, baletni zbor bo izgubil možnost sa-mostomili predstav in drama bo dajaia po redukciji dramskega ansambla manj predstav. Ze sedaj Je osobje prezaposleno, odtod toMko bolnikov, vrhu tega nalaga ministrstvo ljubljanski operi vsakomesečno gostovanje v Mariboru. Uorava smatra, da prefll gledališču katastrofa, če ne pride pomoč. Oblastni odbor Je bil zaprošen, da zasigura kredit za poprave in razne investicije v skupnem znesku 2.800.000 Din. V obeh primerih je potrebna hitra pomoč. V tej številki se vrstijo referati, ki podrobno opisiu iejo položai gledališča, mje. i gove vrzel; ln potrebe, predlog za pobiranje oblastne takse od g'edališk'h vstopnic, poročilo direktorja drame, poročilo direktorja opere in poročilo glavnega tajnika in | dramaturga. Številke nudilo Ja^no fnančno slfko IHib-tjanskega gledališča in je glasna priča njegovega težkega po'ožaja, ki zahteva nujno in teme'jito sanacijo. Modernizacija Maribora Nekaj važnih postavk i z izrednega mariborskega mestnega proračuna. V izrednem proračunu mariborske mestne občine so za splošnos-t posebno va£-ne nas'ednje postavke: Za otroško zavetišče na desnem dravskem obrežju 600.000 Din, za kanalizacijo Betnavske ceste 480 tisoč Din, za kanalizacijo Dušanove, Kettejeve in Jelačičeve ceste pa 210.000 Din, za ulično zvezo med Smetanovo, Vrbano. vo in Strossmayerjevo ulioo 300.000 Din, za novo kopališče 1 milijon Din, za novo podzemsko stranišče blizu kolodvora 250 tisoč Din; kritje za posojilo, potrebno v te svrhe, je že v rednem proračunu Za 225 tisoč Din se nabavi nov škropilni avto s kotlom z 2.500 litrov. Za kitoniziranje cest se bo uporabi'a vsota 300.000 Din in za odplačilo potrebnega posojila se vnese znesek 50.000 Din v redni proračun. Za amortizacijo kanalizadle v Melju najeto posojilo se je dopolnilo z vsoto tz gradbenega fonda. Kup- se za 225.000 Din avtomobil za odvoz fekalij Nabava se bo izvršila pri tvrd. ki Satier in ker ie nabava plačHiva še'e po oretekn enega leta, bo prišla ta vsota v prihodnji proračun. Za zgra-dbo carinskega urada bo najela občina 11 milijonov dinarjev posojila s kritjem iz kaldrmine, če s« bo od enemu predlogu pridružila tudi generalna direkcija carin. Proračunska debata je bfla v občinski posvetovalnici *akli£ena v petek maV> pred polnočjo. Prihodnja seja, na kateri »e x>do obravnavala mestna podjetja, bo »klicana po praznikih. Izlet po Švici (Današnji filmski spored ZKD.) 2e dolgo nismo imeli prilike gledati tako krasnih slik, toliko naravnih lepot kakor v včerajšnjem fimu, katerega je postavila na svoj spored v tekočem tednu ZKD v kinu Matica. Izredno ljubeznivo prebival« stvo Švice, v krasnih narodnih nošah ob raznih prilikah prikazano, napravi na gle» dalce zelo ugoden utis. Naravnost očarlii« ve so pokrajinske slike. Med strmimi vrhovi Ak» prijazne doline, po katerih se vi« jejo bele ceste, po njih drve elegantni av« tomobili, vsepovsod razkošni hoteli z med* narodnim konfortom, zelo gosto železniško omrežje, elektrificirano. Na najvišje vTho. ve, kjer kraljujeta večni led in sneg, se dviga električna vzpenjača. Vsepovsod le« toviščarji in turisti. St. Moritz, kjer se je vršila letošnja zimska olirapijada, železni« ca na goro Pilatus, krasna jezera. Krasna mesta, vse to nam prikazuje ta krasni film, ki je eden najlepših, kar jih je izdelala tvrdka «L'fa» v Berlinu. Poleg tega je na sporedu predavanje go» gpoda prof. Pavliča, ki uvaja občinstvo v te naravne krasote in jih opozarja na naj« lepše točke Švice, znane po pravici «Rai Evrope*. Ves spored se ponarlja Se danes zadnji« krat ob 11. uri dopoldne, zaradi česar opo« zarjamo cenjeno občinstvo, da si čimprej zasigura potrebne vstopnice pri blagajni kina Matice. Nihče, ki ima smisel za lepo« to narave, ne sme zamuditi tega filma, zla* I POD JARMOM STRASTI Tragedija žene brez dušo. Greta Garbo, John Gilbert Danes ob pol 11., 3-, pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. in od 2. dalje. KINO DVOR Telefon 2730. sti pa j« priporočati ogled istega šolski mladini in dijaštvu, ki bo povzelo iz njega mnogo poučnega in zanimivega. Gradnja največje peči za taljenje železa v naši državi Izkop temeljev nove pečL Vodilne osebnosti Kranjske Industrijske družbe z generalnim direktorjem gospodom Nootom (X). direktorjem Inž. Hoffmannom (XX) in tik pod njima za mizo inž. Rebek (XXX). Mnogo se v naši državi piše o napredovanju tehnike, predvsem one iz tujih držav, zelo malo pa se čita o napredku tehnike v domači industriji, predvsem v železarski, ki stoji zlasti v Sloveniji na zelo visoki stopnji. V skladu z zahtevami časa in moderne tehnike modernizira Kranjska industrijska. diružba na Jesenicah svoje naprave ter si s tem utrjuje v industriji naše države svoje brez dvoma odlično mesto. N.ieni izdelki, ki so znani v tu- in inozemstvu, so najboljši dokaz za dobro vodistvo podjetja in uspešnega dela n.venih nameščencev in delavcev, ki se v polni meri zavedajo, da je njih eksistenca odvisna od po-voljnega razvoja Kranjske industrijske družbe. Takoj po prevratu. Čim so se go- spodiarskfe razmere nekoliko konsol-dirale in ko se je tržišče osvobodilo težkih prometnih n&prilik, je pričela družba izboljševati svoje naprave. Predvsem so se zgradile nove rake za električno centralo ob 3 ure oddaljeni Zgornji Radovni. Namesto lesenih rak so se napravile nove iz železobetona. Takoj nato se je v treh etapah izvršila gradnja savskih rak, ki dovajajo vodo v tri velike turbine tovarne na Savi. Tudi tu je železobeton nadomestil les. Ker so vodne moči najjačja podlaga, ki podpira obstoj in razvoj KID, so se v reservoarju nad Javornikom, Čigar voda goni največje Peltonovo kolo v Evropi, a se je zaradi slabih tal po-razguibljali, napravila betonska tla, ta- A s * / Praška gniat! Za Veliko noč! Štajerska perutnina ln sveže meso. — Prekajene in prvovrstne mesne izdelke ima vedno ▼ zalogi tvrdka F. Slamič. Gosposvetska cesta Izdeluje tudi fine mesne konzerve! Oglejte si zalogo! Na drobnol Na debelo! ko da se obrat v žetezovaljarnah na Javo miku lahko vzdržuje tudi pri pomanjkanju vode. Leta 1926. se je zarradflo v tovarni na Savi veliko novo poslopje za generatorje, ki zalagajo martinske peči z generatorsikim plinom. Je to ena najmodernejših naprav, zgrajena po lastnih načrtih, v lastnih delavnicah, z domačim tehničnim o sob jem in delavstvom. Samo žerjav je Ml dobavljen od tieHce dunajske tvrdke. Na sličen način se sedaj prenavlja martinarna, katera dobi novo streho m novo peč velikega obsega. Načrti za to so bili zamišljeni v lastnem konstrukcijskem biroju pod vodstvom direktorja ing. Hof-fmanna in ing. Rebeka. Gradnja in montaža se Izvaja z lastnimi za to kvaliiiciraimi delavci Nova peč stopa na mesto dveh manj-fifo starih peči, katerih produkcijska zmožnost ni več zadoščala potrebam podjetja. Kapaciteta nove peči bo znašala 30 ton na en sam vložek, ki dozori za vlivanje v teku 6—7 ur. Imela bo tudi nov 45 m visok dimnik, katerega bo postavilo neko domače gradbeno podjetje iz Zagreba. Da našim čitate-ijetn predočimo ogromna obseg peci, navajamo, da se je za temelje Izkopalo približno 1760 kubičnih metrov zemlje.. Peč sama bo 181/« m dolga in 5 m široka, segala bo 9 m pod in 8 m nad zemljo. Ako bi se vse to delo ne izvršilo z lastnimi močmi in lastnim ma-terljalom, bi stala popolna dovršitev peči okroglo 3 milijone Din. Zanimivo pri tem je, da je zemlja 10 m globoko, tam kjer so stale prejšnje peči, vsa izžgana od silne vročine, ki je prihajala od zgoraj. Dne 26. t m. se je slovesno polagal temeljni kamen za novo peč. Pri tej priliki je izrekel generalni ravnatelj Kranjske industrijske družbe, g. Karol Noot, Iskrene besede priznanja graditeljem ter med drugim izrazil tudi upanje, da se bo nova peč dostojno uvrstile med že dogotovljene nove objele. _____ Nevaren rokovnjač pod ključem Zidani most, 31. marca V petek popoldne se le poaavil na kolodvorskem peronu v Zidanem mostu velik, iirokopleč možak z zelenim klobukom na flavi, Srn v obraz, mrkih nemirnih oči, ki Je očividno komaj čakal, da privezi njegov vlak in da on čimprej izgine s kolodvora. Slučaj pa je hote' drugače in je moral neznanec počakati še nekaj ur v Zidanem mostu, da 1« šele potem nastopil pot, toda ne, kamor Je nameraval sam, temveč v zapore okraijnega sodišča v Laškem. Preden se J« namreč posrečilo neznancu stopiti v vagon, }e pribite* k njemu mlad orožnik ter mu brez velikih ceremonij napovedal aretacijo. To le prav lep usipeh naših varnostnih organov na deželi, kajti z aretirancem je bil prijet mož z 20 imeni, 471etni, skrajno nevarni in nasipi vlomilec In tat Ivan Zakošek, pristojen v Blanoo v brežiškem okraju. Lopov Je uganjal svoja nedela že od leta 1920 največ v Savinjski doitei tet nastopal pod imeni: Miha, Špiler, Franc Koiar, JosiP Zafoošek. Kožur, Slemenšek itd Dotičniki so morda kdaj res obstojali, ker le bilo pozneje ugotovljeno, da je posedoval tudi knjižice fta dotična imena. Največ t'oč!nov Je naipravil kot Franc Kolar, ki le, kakor je ugotovljeno, padei že tekom vojne na fronti. Navzlic že dokal visoki starosti Je Za-Icošek prožen in uren liki veverica ter ume skakati kakor veverica skozi odprta okna kmečkih hiš. Nevarnega lopova so zasledovale orožni ške patrulje po vsej Štajerski brezuspešno nad 7 let. Zakošek ie vdrl med drugim leta 1924. v *eč hiš v Ponikvi, kjer Je oakrade! za več tisoč dtaarlev najrazličnejšega b'aga. Istega ieta se je pojavil tudi v Loka pri Zusmu ter si nabral plena za 2490 Din. V okolici Celja, v Llscah, le vdrl leta 1926 v hišo dr. Armina Guba, kjer si je prisvojil mnogo raznih oblek, perila itd. v vrednosti 3000 Din. Kmalu zatem se Je utihotapia v fraSčtno graščaka Cerija v Podvrhu pri Brastovčah ter odnesel dva gonhna Jermena. V prihodnjem letu 1« vdrl v hišo Franceta Žebnika pri Sv. Vidu (občina To-polščica) ter odnesel večjo množino svinj, skega mesa, kuhinjskega orodja, kozarcev ter drugih predmetov v vrednosti 3120 dinarjev. V noči 17. aprila lanskega leta Je prikorakal v vas Be'e vode pri Šoštanju, kjer d ie v hiši posestnika Gregorja Sle-menška prilastil harmoniko, razne obleke ln dime« stvari. Ze par dni zatem se J« Pojavil »sto drugje, v Radohl pri Lučah ter »•umi« Antonu Pečonku STebrno uro, sdk-nJo, čevlie, čepico ter še nekaj druge obleke. Tiri dni nato J* vlomil v Ljubnem ob SavinM v hišo Alojzija Kokca ter mu odnesel za 1030 Din b'aga. Poleti se Je priklatil zopet v Lokovioo prj Šoštanju ter posetil stanovanje Ivana Brišnika ter mu pdkradei za 3250 Din vrednosti razne zlatnine in obleke. Medtem ie Izvrši zopet več manjših tatvin, nakar Je zamislil zopet večji vlom, Id ga Je Izvedel v stanovanje Solskega upravite'la Maksa Tvrdija v Za-vodniah pri Topolštci. Tu se Je oskrbel s 3600 Din gotovine ter po vrhu še z razno obleko. Preteki! mesec se je splazil v žup- rt&e v Gotovliafc, kjer J« ukradel doma. četa hlapca Meso za velikonočne praznike si 1« nabral v hiS Franc^t* Pernov-Ska v Pernovem pri VeHki Pirešici. Pen m bil majhen, kajti vrednost mesa in drugih ukradenih predmetov Je znašala 3000 Dim To pa le niso vse tatvine, ki Jih Je Izvršil nevarni topov, ki b? se bržkone podal te Zidanega mosta zopet v kak oddaljenejši kraj, kler bi zdaHe na pomlad pridno nadaljeval rokovnJačenje. Kokošja revoludja LJubljana, 31. marca Na dolenjskem osebnem vlaku, ki prihaja zjutraj v Ljubljano, so doživeli potniki davi veliko nabavo. Na klopeh enega kupeja sta sedeli v veliki gnečj tudi Marička in Lojzika is okoidce Trebnjega ter pridno posegali v splošno debato. V'ak j« drdral naprej proti LjublaanL Pred neko postajo Pa so nenamazana kolesa menda maio preveč zaškripala. Cviljenje je tedaj nenadoma zbudilo iz njihove običajne ponižnosti in dremavosti vseh osem kokoši, ki sta Jih imeli Lojzika ter Marička na rahlo povezane s seboj, da Jih spravita na trg. V vagonu se }e zaslišalo osemkratno kokadakanje ta kakor bi trenil, le pričelo v zraku prhati spočetka samo perje, nato pa tudi grahke ter rjavke same. V vagonu so ljudje od strahu popadal, skoro po tleh, kajti razjarjene kokoši se nikakor niso hotele umiriti in so bite zdaj temu na glavi, zdaj drugemu na ratrti in tretjemu pod nogama, dokler Sj niso pomagale po železniškem mosiičku celo v drugi vagon. Preden so jih lastnice pokm'e, je pač trajalo dobre pol ure, ko je obstal vlak že na ljubljanskem kolodvoru Srečni lastnici malce utrujenih kokoši sta se nato podali sam; precej razburjeni na trg ter pričeli živahno hva'rtf vsaka svoje blago. Okrog 9., ko so šle kokoši razen ene že vse v. denar in je ostala samo ena, črna, ki jo je ponujala Lojzika, pa se je, kakor bi trenil, Marička neznansko zjezila. »J, hudi mana,« Je kričala, »saj tj prodajaš mojo kokoš « »Nak. to pa že ne drži, Jaz prodajam samo svoje putke,« Je odgovarjala vsa besna Lojzika. V trenutku Je nastal na trgu siaen kra. val In so se začele okrog obeh razburjenih žensk zbirati cele množice. Konec hrupnemu nastopu le napravil stražnik, ki je skuša' sprva miriti, ko se mu pa to kljub prigovarjanju nii posrečilo, je kratkoma'o pozval vse tri, Maričko, Lojziko in putko, naj mu slede na policijsko stražnico. Tam je bil šeie nastop Razboriti Dolenjki sta kričali dTUga na drugo, da je letelo kar skozi ušesa, vendar pa sta se po polurnem prigovarjanju nadzornika pobotali, in sicer na pod'agi njegove salomonske razsodbe. Vsaka le trdila, da Je kura njena last, pri čemer se le Marička zagovorila, da ima doma več črnih kokoši, Lojzika pa je dejala, da Jih Je nagrabila iz kokošnja-ka še zjutraj v mraku, in torej tudi ne ve, kakšne barv;e so bvie. Dejali sta. da bo kokoš šla na trgu za 30 Din in da si bosta potem kovače razdelili. ■ i i « Pretkan sleparski par Celje, 31. marca Dne 24. marca smo poročali, da so ce'J- ski orožniki v neposredni okolici mesta prijeli že dolgo zasledovani sleparski par, 301etnaga ključavničarskega pomočnika LJ. Petroviča ter njegovo ljub'co, 211etno Ade-lo MusterJevo. Oba sta se že nad pol leta k'atila skoro po vsej Štajerski ln sleparila s srečkami Volne škode, pri čemer sta od naivnih ljudi i-zterjavala zaostale obroke pod pretvezo, da so zadeii na kupljene srečke toiiko in toliko tisoč dinarjev. Sleparski parček se Je udojstvoval na sličen način nekaj časa tudi na Hrvatskem, zlasti v okoKci Zagreba. Nastopala sta tamkaj tudi kot trgovec in trgovka z 'esom, vendar le njun glavni posel bil v slepar-stvu s srečkami. Da se Je videio njuno početje bolj važno, si Je Petrovič takrat nekje preskrbel tudj ponarejeno štampiUko, s pomočjo katere si Je še lažje pomagal. Samo na Štajerskem ln Hrvatskem &ta sleparja osleparila nad 40 žrtev za okrog 50 tisoč dinarjev. Pred zas^ševatetm sodrfkom ▼ CeSJu, kjer se nahajata sedaj oba v zaporu, sta ostala dolgo časa zakrknjena in nista ho-taia dati nikakih pojasnil. Kakor znano, se je Petrovič izdajal za vse mogoče druge ljudi in se je sploh rad posluževal tujih priimkov. Tudi aretiran je bil še kot bivši krojaški pomočnik Rudolf Petrovič in se ie šele sedaj izkazalo, da mu ie trne Viktor ter da se j« Izuči1, za ključavničarja. Tekom zadnjih dm sta Petrovič in Mu-sterjev priznala, da se nista mudlia samo na štajerskem ln Hrvatskem, marveč da sta se udejstvovala tudi na Kranjskem, kier jima Je prav tako nasedlo več žrtev. Bila sta celo v LJubljani, in sicer še v ločetku meseca januarja tega leta. Prenočevala sta navadno v nekem hotelu v Kolodvorski trtici, kjer sta se vedno prijavila kot zakonski par. Bržčas v Ljubljani nista meta posdbne sreče, ker sta jo kmalu od-kurila zopet na deželo. Oba pretkane a sta uhajala s Štajerskega tudi čez mejo v Avstrijo in Ju celovško deželno sodišče zasleduje že nad leto dni. Kakor pri nas, sta tudi tamkaj proda- jala srečk«, seveda a« m**k, atrijskega Rdečega križa ter sAeparila na slične načine kakor pri nas. V Avstriji »ti osleparjla pod tujimi imeni več žrtev skupno za okrog 2000 Suingov. Sleparski parček bo solen pred celjsko poroto. Trdovratnost mlade izgubljenke Ljubljana, 91. marca Včeraj smo poroča*, da aretirana Daoi- oa Tomazinova nikakor noče priznati vseh tatvin, katerih Jo dolži polidja. Tomazinova ta njen ljubček tudi danes trdovratno talita marsikatero tatvino, kj Jo nedvomno imata na vesti. Ker aretiranca s svojo trdovratnos tjo močno ovirata preiskavo, je moraio na delo več detektivov, kj zbiralo informacije, kje vse se je udejstvovala mlada drzna tatica. Doslej Je Danica priznala le tn viome v, klet svoje«a bivšega s'užbodaJalca g. Maroška. Dokazano pa Je, da J« kradla že pred, ko le še služila pri Marinšku. Ze nekaj ded zatem, ko Je zapustila srtižbo pri nJem, j« obiskala svojo naslednico ter JI odnesla različno perilo in več obleke. Dalje le na Kongresnem trgu odpe'laia perici Mariji Lampičevi 6000 Din vredno pe- rrto > vottikttm vred Ukradeno perilo Ji tatica spravila domov, voziček Pa so na-fcl naslednjega dne v nekem Jarku ne Fu. žfaah. Zadnji čas J« Tomadnova okradla svojega gospodarja, bivšega tržnega stražnika Franceta Permeta, ta sicer v času, ko Je on odšel z doma. Odnesla mu le iz stanovanja tri zlate verižice, dve zlati mi ter več drugih dragocenost, po vrhu pa si Je prisvojila še njegovo suknjo ta nekaj druge obleke. Polcijski organ!, 11 ta«©o predobro poznajo, že lx prejšnjft let, trdijo, da zna odpreš s svojim ključem vsaka vrata. Pri vsem tem pa Je Tomazinova bolehne narave ta epileptična. Pri ndej v zaporu se še vedno nahaja njen sinček, Tletni Mhanček; vrhu tega Je ona znova v blagosloVjenem stanju. Ker nikakor ne gre, da bi topel poleg Iz-giibljene matere tudi nedolžni otrok, naj ob'astvo vendar ie likrene, da se spravi nesrečno dete v kako otro$ko zavetišče. Obnova vinogradov Za naše vinogradništvo nastopa nova doba Vinogradi, ki smo iih zasadili z ameriškimi trtami pred 30 in več leti. so začeli pešati in treba iih bo obnoviti. Ko smo za-saiaij prve ameriške vinograde. smo sadili, kaT nam ie prišlo pod roko. Cepili smo domače in tuje sorte, dobre in slabe. To moramo sedai popraviti. Današnii čas zahteva, da se iznebimo neorikladnih trt, nepri-kiadnih podlag in ceplienk. in da se popri-memo le tistih sort. ki nam odeovaTiajo po svoji rodovitnosti in po kakovosti pridelka. Tudi se Je teh sort po enakih vinskih legah splošno popriieti, da pridemo tudi pri nas do izenačenih vinskih pridelkov. Naše dosedante vinoeradraštvo na ameriških podlagah se odlikuie po tem, da so vinogradi zasaieni v obče v pravilnih ta ravnih vrstah. Na novo obnov lični nasadi naj se pa odlikuieio tudi po tem. da bomo namesto dosedanie mešanice sadili maloštevilne in najboljše vrste, da pridemo tudi pri nas do boli enotnih in boliših pridelkov in na ta način tudi do boliše vinske kupčije. Katere sorte nai zanaprei razmnožujemo in v kakem razmeriu. vsa ta vprašanja imajo dognati vinarske ankete, ki se pravkar prirejajo po glavnih središčih naše vinorodne Dolenjske in ki iih sklicuje naša Kmetiiska družba. Vprašanje pa nastane. aH nai se vinogradništvo pospešuie v dosedaniem obsegu ali ne. Pomniti ie. da te naše vinsko podnebje bolj relativno kakor, absolutno in da imamo mnogo lez. ki so mani prikladne za vinogradništvo. To so zlasti lege ob mejah vinogradništva, kier so vinogradi razkosani in ležiio posamezno med drugimi kulturami in kjer so lege. ki daiejo v obče boli slab in mani varen pridelek. Ze pri prvem obnavlianiu vinogradov se ie nekai takih leg opustilo in obrnilo za sadne vrtove. travnike in niive. Tudi sedai ie dobro etijski vestnik ptemtebct, aH >• bi kazalo take mani hvaležne lege obračati za živinorejo ta sadjarstvo. Pomisliti ie. da zahtevaio vinogradi veliko delavnih moči. veliko gnoia in drugih sredstev, ki Sh iemlieio drugi kmetiji, in da so pridelki v takih legah manj zanesljivi. Ako imamo te pridelke navsezadnje le za dom obračati in na škodo drugih kultur, potem bo za marsikatero gospodarstvo veliko bolie kazalo, da oousti v legah z dvomljivimi uspehi nadalmie vinogradništva ta se zateče k boli skrbno UTeieni živinoreji in k sadjarstvu. R. Napredek poljedelstva in naše gospodarstvo z gnojnico Naše poljedelstvo se le tekom let izboljšalo v marsičem, vendar mu še veliko manjka. da se popne na tisto stoonK>, s katero se ponašalo druge dežele. Naše poljedelstvo se odlikuie natooli s tem, da izrablja zemlio Dreko nienih moči in da daje. če le mogoče, po dva pridelka na leto. Po žitu pride vedno še strniščni pridelek; pa tudi sicer izkoriščamo zemlio s ponovno in mešano setviio. kolikor ie le mogoče. Na ta način se zemlia močno izsesava. Temu izrablianiu moremo tudi pripisati, da ne dosežemo tako bogatih pridelkov kakcT jih izkazuieio po drugih kraiih. kier seieio samo po en sadež na leto. Naše malopo-sestvo ie pristlieno. da si pomaga z dvojnim pridelkom do lažjega izhaiania. Na roko mu hodi pri tem ugodnejše podnebje, ki mu dopušča dve setvi na leto. Pomniti ie pa tudi, da znižuie pridelke vsaka skraišana vegetaciia in da tudi za-raditega ne pridemo do tako bogatih žetev, kakor iih rmaio naprednejše dežele. Zgodnje vrste krompiria so zmerai mani rodovne krkor pozne sorte, iaro žito nam zmera-' manj nlenia kakor zimsko, h tako Križanka ,Prvl april" iiiiiiiiiiiiiiiii Neverie'iia >v.moč pri britju NamtUte si obraz % Nivea* cremo, uporabljajte mfk> iel« po preteku dveh minut, nakar pričnite s britjem in prepričali se boete, da dosežete s aoupo« rabo Nhrea*cren^ večji uspeh kot sicer, kajti občutljiva in razpokana koža Vas ne bo več IIIIIIIIIHEII Nivea-crema. B B B ! Vod or a v no: 1. Oprostite! 6. španska reka, 7. živ. glas. 8. prertvanre. 10. žito, 13 hudičevo orodje. 15. liubll. kofetar, 17. reka v Afriki. 19. veznik. 20. led. 21. hiter. 23. slov. vic, 24. sladka trava. 26. kaz. za-im. (lat.), 18. elemnt. 29. 3 zan. črke azbu-ke, 30. slab patriotizem. 32. konec brez začetka, 33. okrnleni iap. otok. 34. žensko ime. 35. svečenik. 36. Isna. 39. mesto v Avstriji. 40. hrv. medmet. 41. Italijanska mornarica, 42. nevaTalna tla. 44. podlesek rase..- 46. podietfe. 47. pridevnik, 48. lat. dvoglasnik. 49. žensko ime. 50. znamenje. 51. ne prazen. 54. ud. 57. eodovnSk 1. aprila 59. španski Junak. 63. prilično velik človek, 66. pregrinjalce. 67. dva. 68 karta, 69. vzpodbuda drž. uradniku. 74. sem zaposlen. 72. pripadnik roda v Dalm.. 75. del voza. 77. avstri'ski narednik. 79. pogTinia. 80. prva žena. 81. ostanek. 83. reka v Švici. 84. prodajalec poljskega pridelka. 85. Neža brez strehe, 86. grška črka. 87. po nedolžnem križana vižal >e tudi pri drugih rastlinah. DarašnJ napredek Po!iedeV«-i pa za-ht;va tudi od nas. da izooiišamo svoje dosedanje pridelke. To dosežemo z -nočnej-šiin obdelovanjem, z boljšim gnojenjem, z boljšim semenjem itd. Naš način obdelovanja se da še v marsičem izboljšati. Tudi glsde odbiranja semena počasi uapreduje-m-.; Pri gnojenju smo sicer že precej napredovali s pomočjo umetnih gnojil, vendar nas čaka tuka; še mnogo hvaležnega 1.1 potrebnega dela. Treba ie ooir eitan na naša gnoiišča, da se prepričamo, kilco smo še zaostali in kako polževa ie t>ot, ki io hodimo pri nas na kmetih v tem vprašanju. Imamo cele vasi. v katerih ni niti ene gnoj-nične iame, dasi so nam veliko boli potrebne kakor po dragih kraiih. Kako naj primerjamo potem naše pridelke * pridelki drugih dežel kier ima vsaka hiša svojo gt.ojnično iamo in kier se skrbno porabi vsa gno?nica do zadnie kanile. Cas je. da se ti naši odnošaii obrnek) čimoreie na boliše in da postavimo tudi naše poljedelstvo s pomočio gnoinice in drugih domačih gnojil na trdnejšo podlago! R- N a v p i 6 n o: 1. In 5. vremenska napoved za 1. april. 2. nota. 3. brezkončni rok. 4 glagol v nedol.. 8. pasia filmska zvezda, 9. moško ime. 11. nol dneva (lat.). 12. slabo urejeni nasadi. 13. ...na glavi se, 14. brezplačni hotel. 16. ženska Pliača, 17. = 28. vodor.. 18. moško ime. 21. nesrečen, 22. dober glas. 25. začetek berila. 26. ognjenik, 27. črka. 31. mornar. 33. vas v Slov. goricah ! (i=j), 36. goriški: ampak sem. 37. žensko ime, 38. malo višii nego bas. 41. del telesa, i 43. reka v Švici. 45. štai. ven. 46.a (franc. mesto (i=y). 52 ftalli. ure. 53. konec slov. narodne pesmi. 55. zanl se veliko pehajo, i 56. mesto v Franciji. 58. hrv. ara. 59. klaja, i 60. moško ime. 61. ris brez repa. 62. Ječmen. ki mu nekai matrika. 64. liublianska koratža. 65. melodija. 66. ocrinialo, 70. da, 71. vladar. 71. a) moško ime. 73. hrv. kaz. zaimek. 74. povr. zaimek. 76. kranjska ied, 77. obrežje. 78. roč brez kliuke. 82. večji del loka. p— Slovenski misijonar proslavlja fait» zem. Pri fašističnem naboru v Ilirski Bi* strici so dobili slovenski avangvard!isti pra* por, ki jim ga je darovala baiilska legija v Firenc i- Prapor je blagoslovil trnovski dekan Dolenc, nato pa je ime! na mladino nagovor misijonar iz Mirna Zdraviič, na* glaš&joč, da je fašistična stranka, kateri fantje sedaj pripadajo, rešila Italijo iz be* de in vrnila Križ v šole in sodne dvorane. Veseli morajo biti, da nosijo črne srajce, in oprijeti se morajo fašistične discipline, da bodo dobri državljani in najboljši voja* ki Vedno morajo vršiti svoje dolžnosti napram bogu in cerkvi, kajti ni mogoče, da je kdo dober državljan in najboljši vo* jak ako ni veren... O križu, ki ga je vr* nii fašizem v šolo in sodne dvorano, pa ne iz spoštovanja do križa, ampak iz svojih strankarskih nagibov, je govoril misijonar Zdravlič. Krila, ki ga je naložil italijanski fašizem na rame našega dobrega in vernega slovenskega ljudstva v Primorju, pa miren* ski misijonar ne vidi in naravnost goni slo* vensko mladino pod fašistični jarem ... p— «rPipi*. Še vedno se bojijc fašisti «djudske stranko. «Partito popolare* je strašil tudi po Kopru. Sedaj pa so naredili energično konec .^protifašističnemu in pro* tiitalijanskemuo delovanju v Kopru. Raz* puščena so bila te dni vsa italijanska Ka* toliška društva, ker so vsa protirežimska. •Popolo® in «Piecoio» sta se globoko od* dahnila, da je padel udarec na zadnje ostanke »ljudske stranke«. Včasih trdijo, da je v Primorju vse fašistično, pa kar na* enkrat beležijo zopet popolarske in komu* mistične pojave, nevarne fašizmu. Pod pe» pelom tli žerjavica .. p_ Nesreča v železniškem predoru. Bli* zu Sv. Lucije popravljajo železniški tir. Ko je šel delavec G- Monari skozi želez* niški predor, je privozil za njim tovorni vlak in ga podrl na tla. Kolesa so nesreč* nega Monarija docela zmečkala. p— Urad zemljiške knjige pri gostom sodišču je zopet otvorjen. Zadnja leta j« biia zemljiška knjiga povsem zanemarjen na. V službo je postavljen stari izkušeni vodja zemljiške knjige g. Josip Tusulim Dolgo časa bo potreboval, da bo spravil goriško zemljiško knjigo v red1! p_ Spregovoriti kako besedo proti sindt* kalnim organizacijam, je strogo kaznivo. V Rimu je bil obsojen A. Gengarolli na 3 me* sece zapora, ker se je v nekem pogovoru obregnil ob sindikate in nekemu svojemu znancu odsvetoval vpis v sindikat. Sodišč« izvaja v motivaciji k obsodbi, da so faii* stični sindikati največja m najženijalnejša uredba, ki jo zaznamuje zgodovina v ar» žavni upravi, kajti s korporaeijami je do« segla fašistična revolucija v svojem petem letu svoj višek... Ogromno posla bi ime.a primorska sodišča, ako bi dobila pred*se vse one osebe, ki ne soglašajo z mnenjem rimskih sodnikov o «najženijalnejsi uredbi>. p— Hujskanje italijanske peščice v Dal* maciji se pripravlja tudi z Reke, če dobi res pomorsko zvezo ž njo. Prof. Sušmel go* vori v ffPiccolur čisto jasno, da sta bila Trat in Reka, ti dve mostišči za italijan* sko politično in gospodarsko penetracijo v Dalmacijo, demontirani v ogromno škodo tamošnjega italijanstva. Po novih pomor* skih zvezah se prične novo široko delov a* nje za italijansko zavojevanje Dalmacije... Na to mislijo bolj kakor na redni osebni in blagovni promet. Brodovi bodo slabi in počasni, «Kumanovo» pa prevezi 18 milj na uro, dostavlja pomembno gosp. profesor Sušmel! , _ , p— Visoka starost. Blizu Izole t Istri Je umrla Antonija Pavlič, stara 107 let. Bohi* ni bila nikdar. p— Maraccht. Istrski poKtični tajn* fa poslanec Mrach (Mrak) se je dolgo- časa obotavljal z izipremembo svojega priimka. Slednjič se je ojunačil in gospod Mrak se imenuje sedaj Maracchi. Prava spaka Je ta priimek kakor oni tržaškega fašističnega tajnika Cobolli*Gigli! Sta pa že lepša «bar» barska« priimka Mrak in Kobal. p—t Četrti velesejem na Reki se bo rril v ča»i od 11 do 26. avgusta t. L p—l Po 14 letih se je vrnil iz ruskega njet ništvai Istran Anton Iskra. Leta 1916. Je od» dala tuska vlada 60.000 avstrijskih voja* kov ni Kitajsko, kjer so delali po tovarnah pod policijskim n a dzorstvom za malo pla* čo. Iskra je pobegnil z nekimi svojimi to» variši. i Pravi, da je na skrajnem Istoku 8e precej naših ljudi, ki se ne morejo še osvoboditi in vrniti. Tragikomičen vzgled pretirane nesistema* tione telesne kulture nudi mlada Angleži* pj-a miss ScIonny, ki je v najlepši dekliški dobi skušala z vsakdanjim vežbanjem po* jačati svojo konstitucijo. Vežbala je žal ne* harmonično, samo z gibi glave ki rok. Zdaj Šteje lepili 20 let in je takšna, kakor jo ka* le posnetek: zrastla ji je glava z rameni vred, — vse drugo pa je zaostalo. In kar je najbolj žalostno: miss Sclonny, trdovrat* Da kakor vse Evine hčerke, vežba dalje po svoji nespametni metodi. Strmiškl: Aprilski jubilej Imamo namireč jubileje različnih frst: potrebne in nepotrebne, resne in Smešne, vesele in žalostne, sto- in enoletne in kar je vmes. Obhajamo jih radi ali pod silo razmer, slavimo jih sami zase ali drugi za nas ali skupno. Praznujemo 'jih pač: taka je navadia. Jaz, Blaž Nemanič, recimo, bi zlahka -slavil vsako leto jubilej te ali one sorte. Saj bi ga tudi, če bi le drugi stroške trpeli. Letos za boflične praznike, če jih doživim, bi , postavim, lahko praznoval slovesno desetletnico, odkar me hi?ni gospodar meče iz stanovanja. Sodim pa, da iz te plesnive moke ne fco kaj prida kruha. Zakaj pravkar sem dbbil od hišnega posestnika prijazno pisanje, kier mi nujno predlaga, naj se čim prej izselim na luno, pomislite, na luno, češ, da želi in hoče sam v svojo (divakrat podčrtanon) bajto, da imi pa dovoli vselitev v svojo, če io imam. — Nameraval sem ga povabiti na ta tako rekoč skopni jubilej, pa vam gre, govedina, m pokvari veselje sebi In meni. Pa saj je jubilejev na izbiro. župniku pri Sv. Duhu pri Škofji Loki, tem po čudovitih zgodbah že znamenitemu kraju naše domovine, posrečilo po mnogoletnem trudu, ponesrečenih poizkusih in ob ogromnih stroških vzgojiti svinjo z osmimi nogami in dvojne na" vadne dolžine. Naš špecijalni strokovnjak za svinje-rejo se je takoj odpeljal s fotografom k g. župniku. Našemu urnemu fotografu se je res posrečilo ujeti v fotograf-siki aparat svinjo, upanje in rešitev vseh z davki preobloženih svinjerejcev. Skromni lastnik je našemu posebnemu poročevalcu in strokovnjaku v gospodarskih zadevah razodel, da je izbiral za rejo vedno najžlahtnejše živali, dokler končno po večletnih poizkusih ni zagledala sveta svinja, ki je bila dva- Leto obsorej, prav za prvi april, so me bili penzijonisali. Lepa beseda, kaj? Kakor bi hoteli reči: nabrisali. Takrat sem se bil v »Prvem aprilu« na tem mestu očitno izpovedal in nisem slutil, dla bom za obletnico delal generalno izpoved. Da začnem kar s prvim aprilom. Zastran onegavega Bitžeta da moram iti, so mi bili namignili. Bidžeta? Ne spomnim se, da bi se bila kdaj poprej sporekla; tudi poznal ga nisem, kvečjemu po imenu. Da bi mu bil zapeljal ženo, morda celo tipkarico? Ne verjamem, zakaj spodoben človek sem in sploh malce nadležen. In sem stopil ter jih poprosil, naj me predstavijo gospodu Bidžetu. da se mu opravičim in opravdam. Pomilovalno so me bili odslovili, češ, da Bidžeta ne najdem, tudi če ga iščem z Diogenovo ali čigavo že svetiljko, zakaj Bidžeta da vobče ni in da ga ni. Lepa reč! Zastran gospoda Bidžeta so me bili penzijonisali, zdaj se pa skriva strahopetno. Skoro pol leta sem ga zalezoval. Za vsakfm vogalom sem ga čaka'. Brez erarične pare in beliča! Ni vredno, da bi pravil; pride že vsak' na vrsto. V tej sili in pa zastran modle sem se že mislil kakorkoli končati, samo nisem vedel, kako bi bilo bolj moderno, kar do- dolgosti primerno Število in med njimi je bila tudi dolga svinjica ki so ji čez nekaj dni začele rasti še dve nogi, da je lahko prav veselo po šestih letala okrog ponosne matere. In glejte! Ko se je mlada svinja-dolginka začela rediti in ji je pretila nevarnost, da bo tudi ta obležala pod lastno težo, sta pognale na trebuhu še dve zdravi nožici. Razvili sta se v treh tednih enako kakor prejšnjih šest. Vedno zdrava čudežna svinja ni bila prav nič izbirčna in je rada jedla vse od kraja, a tudi drugače se je normalno razvijala, tako Chang bim od gospoda Bidžeta prijazno pisanje, da so mi njegovi »počasni ad-jutanti« pri »nadležni oblasti« izposlo-vali »krivično pravo« ter mi nakazali, pravici v čast, usmiljenju v dokaz, »zakonito akontacijo«. Lejte si no, saj le ni tako napačen, ta blaženi gospod Bidžet! Do tako visokih gospodov ne prideš brez vizitke. In sem si jih dal tiskati takole za kaki dve leti. Saj se ne ve,=i$oliko časa utegne trpeti to začasno stanje miru in sprave. Z vizitko: »Blaž Nemanič, akontist« sem se spravil na lov za gospodom Bidžetom. Povsod smola! Kjer sem vprašal, kjer pozvonil, kamor potrkal, povsod: nema Butž>eta! Tukaj da je šel na lov, tam, da se je podal na agitacijo, ondi. da je potoval v Ameriko iskat brezobrestnega posoiila. Akonti-stu Blažu je bilo dovolj in ga ni več iskal. Vsaj podnevi ne, kadar čuje; tudi ponoči ne, če ne spi. Tisti čas me :e začela tlačiti mora. Drugi del jubilejnega leta. Kaj da je mora? Kdo ve, kaj je! Ležeš vznak, roke pod vzglavje, misliš na p.r. na gospoda Bidžeta, kajpak nevede, za-dremlješ, za smrčiš: skok! že ti čepi na prsih, da se ne moreš premakniti, še ganiti ne. Še oči ne moreš odpreti. Današnji onomatogram (Bivša Mabrova Šola). Znamenita amerlkanska krema za zobe obdrži zobe zdrave, čiste in bele. Zahtevajte brezplačno od Vaših dobav-ljačev ali z 2 Din poštnine od tt. COSMOCHEMIA, k. d., ZAGREB, RACKOGA 7 a. Pa vendar ga jasno vidiš, ne samo čutiš, črnega mačka na sebi, ki te tlači, da ti pojema sapa in pokajo kosti. Pa tudi v drugih podobah pride nesnaga. Mene, postavim, je tlačila mora v podobi — pa saj ste čuli. Na kvatrni petek je bilo. Ležem vznak, roke spodobno pod vzglavje, za-mežim, zadremlicm, zasmrčim. Ze ležim, ne bodi mi treba, na mehkem ka-napeju v predsobju samega gospoda Bidžeta, prav tam doli v Beogradu. Čakam, da pridem na vrsto, sodil bi, že celo večnost, najmanj pa že dve uri. Na vratih pa blišči zlat napis: Bidžet. Moje oko strmi vanj kakor v nedosegljivo čudo. Danes ne pridem več na vrsto, ugibljem. Nu, pa drugič. Ze hočem vstati, pa jo j! ne morem ge-ndti, še z mezincem ne. Tisti hip pa začujem: klop — klop — k4op! in že me mikasti črn kozel, rogat in kosmat, v gobcu pa drži orazno vardarsko škatlo. »Puši, brate!« mi zameketa v desno uho. S parklji prednjih nog me pritiska za vrat. zadaj se je čedin če-dinasti razkoračil in mi sedi na trebuhu, s kosmato brado pa me ščegeče pod nosom. »Daj mir smrdokavra koz-lovska! Še rebra mi polomiš in koš po-tareš. Vsaj za hip stopi * \ da se oddahnem in pretegnem. K naj pu- šim če se ne morem ganiti? In kai naj pušim, če je Da škatla prazna? Povej vsaj, zlomek, kam meriš!« Rad bi se zlodeja odkrižal, pa še dihati ne morem. »Puši, brate!« mi ponavlja ko-zlovska mrcina in me s smradljivo brado ščegeče pod nosom. Hoč — hčč! Bog mi pomagaj! — Klop — klop — klop! in kozel jt izginil. Prazna var-darska škatla je pa ležala ob meni. Tako me je mora tlačila vsak petek in na vsak zapovedan postni dan, dokler mi ni šinilo v glavo, da bi bilo dobro, ležati na trebuhu. Odslej sem sleherno noč legel na trebuh, roke spodobno pod zglavje. Zoper moro je to edino priporočljivo sredstvo, za akontista celo zdravo, da se ne razvadi, za gospoda Bidžeta pa jako vabljivo, če bi se mu namreč blagovolilo za-zdeti, da bi me brez naporov in težkih priprav, kako bi rekel, nu, recimo, nekoliko — popihal. Ce se gospod Bidžet ne oglasi v teku prihodnjega !eta, vzemimo za prvi april, bo treba novih vizitk: Blaž Nemanič, višji akontist — Na zdravje vseh, ki obhajajo letos ta pomembni, četudi ne tako zaželjeni aprilski jubilej! Na mnotgaja leta! da jo danes že lahko pokažemo naslikano s pujski. Zdaj pa strmite! Vrgla jih je 25 in med njimi jih je 20 z osmimi nogami! Ker pa ta prežlahtna sorta v nežni mladosti ne prenese svetlobe in ostrega zraka, zato morajo pujske držati vedno v temi, kar nam je preprečilo fotografiranje vse družine. Presrečni gospod Boštjan se je zavoljo velikih stroškov za rejo dal pregovoriti, da danes, v nedeljo 1. t m. pripelje svinjo s tovornim avtomobilom v Ljubljano, kjer bo ob 15. uri t. j. ob 3. popoldne postavljena na ogled na dvorišču splošno znane gostilne pri Fi-govcu. Vsakdo naj si jo ogleda, ker kaj takega še nikdo ni videl in tudi ne bo! Vstopnina samo 2 Din, otroci in dijaki plačajo polovico; odličnjaki ljubljanskih šol so pa prosti. Pretresljive posledice enostranskega športnega vežbanja kot vse druge lastnosti, ki jih zamorejo imeti ženske. Z Elida Favorit milom je sedaj njihova nežna polt zasigurana. Velik priročen kos, lepo zavit, čudovito skozi in skozi parfimirano, prijetno in osvežujoče. ELIDA^^MILO Svet napreduje z ogromnimi koraki. Kaj koraki! Korake meri dandanes samo še Nurmi z nekaterimi drugimi pešci, svetovni napredek pa merimo le še z rekordnimi brzinami avtomobilov in aeroplanov. V kratkem, prav v kratkem bo napredek tak, da bomo vse pokrete človeka in človeških izumov enačili s kretanjem zemeljske oble okrog osi in okrog solnca. In napredovali bomo še dalje! Cim bo poletela na tnesec prva raketa, ki jo zdaj izdelujejo nekje na Laškem, kjer najbolj kom-petirajo na vse bodoče hitrostne rekorde, bo posekan tudi dosedanji nepo-sekljivi in nedosegljivi rekord najstarejše rekorderke — matere Zemlje. Predaleč nas bi zavedlo in gotovo nam ne bi bilo prihranjeno, da nas takoj povabijo za izredne profesorje na kaki ameriški univerzi, če bi skušali vsaj v glavnih obrisih podati sliko dandanašnjega napredka. — napredka v vseh mogočih panogah. In vendar, upiraj se kolikor hočeš, nekaj pojma moraš imeti vsaj o kurijoznih novostih, da te ne bodo smatrali za zapečkarja in te izolirali na opazovalnem oddelku, kakor se je to zgodilo nekemu znamenitemu milijonarju, ki je imel izredno srečo, da je prespal vso svetovno vojno in na ta način kratko in malo prezrl vse kolosalne izume za uničevanje človeštva, vso dolgo filmsko istorijo o medsebojnem klanju narodov, vse sen-eacijonalne novice o modernih samomorilnih poskusili s poleti preko velike luže. O! Ne. oho sem hotel reči! Mi nismo taki. Mi smo deca XX. stoletja. Mi smo prestali, videli in spoznali marsikaj, pa Želimo marsikaj spoznavati še nadalje. Zanimamo se za vse moderne tehnične izume, ki jih sami ne bomo nikoli uporabljali. (Niti taščam in upnikom tega ne moremo privoščiti!) Gojimo telesno kulturo in hvalimo Boga, da še nismo taki. kakor svetovni šampijoni. Imamo smisel za vse moderne umetnostne pokrete: čitamo romane v izrezkih (tudi dunajskih in pariških), poslušamo opere v radiu in gramofonu in gojimo nežno cvetko upodabljajoče umetnosti s tem, da ji privoščimo razvoj v popolnem miru in samoti. Vse nas prešinja duh novega časa. Ženski svet ni izuzet nikjer in zameril bi se če bi sploh pisal o njem. Kratki lasje in še krajša krila že dolgo niso edini napredek moderne punce. Sodobna girl sodeluje pri vseh odkritjih in ekskurzijah v meglo nepoznanega in nepreizkušenega. In to navzlic temu, da že skoro preveč ve in zna. Kajpada je izvežbana tudi v boksu — in tu naj iz previdnosti in zaradi pomanjkanja prostora postavim piko! Voila! Nekaj sem napisal, a mnogo ne povedal. Kako tudi. ko ne kompeti-ram na stolico kake ameriške univerze. O današnjih senzacijah novodobnega napredka naj govore pričujoče slike, ki so notabene zares iz domače kli-šarne. Ruski kemik profesor Maloslanski je izvršil prav uspel eksperiment s kokošjo: Epohalni napredek Kakor čudovita vest iz Amerike, kjer je čarodejni vrtnar Burbank požlahtnil češplje z bučami (glej «Življenje in svet» št. 9), tako je šinila po svetu vest, da se je slovenskemu umnemu kmetovalcu in odličnemu svinjerejcu, preča-stitemu gospodu Boštjanu Podrbajsu,' domače svinjereje krat tako dolga kakor so navadni prašiči. Ali le štiri šibke noge niso mogle nositi predolge reve! Umni svinjerejec je obupan hotel prenehati s požlahtnje-vanjem ko mu je nenadoma ptiskočila na pomoč sama mati natura. Dolga svinja je srečno vrgla 24 pujskov, njeni Z injekcijami v slepič jt dosegel, da je kohoš nesla jajca ki so po obsegu Š stkrat večja od običajnih. Prvih šest takih pirhov je že pod kokljo in se za Veliko noc pri. čakujejo prvi piščanci Profesor Maloslanski nadaljuje zaenkrat z eksperimenti v svo* jem laboratoriju, v kratkem pa bo nastopil v raznih ruskih mestih s predavanji o izboljšanju ruske kokošje reje Gospodarski efekt utegne biti velik: bodoči izvoz sovjetskih jajc utegne osvojiti svetovni trg, ki- je doslej dosledno bojkotiral sovjet* ske klopotce. Novi uslužbenski davek Glavna določila pravilnika o uslužbeniskem davku, ki stopi z današnjim dnem v veljavo * carina, ld mu pripada po zakonu. Stanovanje delavca v industrijski koloniji se vračuna v dohodek samo tedaj, če to vpliva na višino delavčevega zaslužka, to je, če se n. pr. delavcu zniža plača, ko se mu dodeli stanovanje ali pa če se mu zviša, ko se mu stanovanje odvzame. Isto načelo velja za dela vee v industrijskih kolonijah glede prejemkov v drveh, premogu in razsvetljavi. Od dohodkov in koristi, ki se slučajno pojavljajo ln ki niso določeni s stalno letno." mesečno, tedensko ali dnevno vsoto (n. pr. nagrade, tantijeme, provizije, dnevnice itd.) se odmeri davek vsakokrat ob izplačilu na vsak posebni znesek dohodka, odnosno na Z danalnjhn dnem »top« v veljavo nov valužbenakl davek po zakonu o neposrednih davkih, ki j« bil meseca februarja »prejet v Narodni skupščini Ta davek nadomesti dosedanji davek na ročno delo, davek na službene prejemke privatnih in davek na alut bene prejemke državnih nameščencev. Za uvedbo nslufbenskega davka ali pravilno davka na dohodek nesamostojnega dela in poklica Je finančno ministrstvo izdalo posebni pravilnik, ki je objavljen v oslujejo izredno število uslužbencev, sme generalna direkcija dovoliti, da plačujejo tekom četrtletja na račun davka pavšalne vsote, ki se po preteku četrtletja obračunajo. Seznamki se sestavljajo po enotnem uradnem obrazcu. Možnost plačevanja davka, z davčnimi znamkami za enkrat še ni uvedena. Šport Po svetu Pa pojdimo najprej po nogometnih igrfMtti! V Rjuiu je toi vi&ek. Italijana so bili v pavai za dva soU tu jlao&em, pa »o v dmgt polovici tudi deležni aplavza; naslednjega dne so jih pokazali papežu! MussoJhh Je podaril vsakemu iiailiiaoskairau igralcu fotografijo z lastnoročnim j ku. Pač pa to zavezane uslužbenskemu dav- j vse popraiviS in celo rmaza*-^ Madžari so bih kn nepogodbene nagrade nameščencem, ki .... —. * 10 v neposredni zvezi s poslom, ter se gibljejo v običajnih mejah in ne spadajo v osnovo družbenega davka, kakor tudi tantijeme. dnevnice in druge nagrade članom upravnega ln nadzorsvenega odbora ter uslužbencem onih podjetij, ki so oproščena družbenega davka, n. pr. Narodna banka. Državna hipotekama banka. Obrtna banka SHS, oblastne hranilnice, državna in samoupravna podjetja, zadruge itd.). Davčne oprostitve ln davčni odbitki. Uslužbenske^ davka bo oproščeni prejemki kmetijskih delavcev in služabnikov pri kmetijskem delu, kakor tudi delavcev no koncentracijo vseh športno mislečih smučarjev v posebnem smučarskem klubu, ki naj odslej vodi sistematično propagando za kar največ raizmah smučarskega športa s prirejanjem vzornih tekem, gojenjem skakalne tehnike, od-gojo naraščaja in prirejevanjenn smučarskih tečajev, izdajo propagandnih publikacij itd. Po mišljenju Saveza naj se ia okrilja smučarskega kluba pospeši ustanovitev sličnih smučarskih podpisom; gledalcev je bilo 30 tisoč - v dežju! j klubov v vseh zimsko-sportnih postajankah naše poopisom, gicua.1^, ... Gorenjske in Pohorja, ker so dosedanja izkustva Taka J« bila prva nogometna zmaga Italijanov nad Madžari! — Angleži »o imeli prejšnjo soboto velik dan. V semitinaita za pokal so si stali nasproti Blackburn - Rove« » Ansenal ter tiud-d&rsfield in Sheffield United. Dočim j« Blackbura zoragal z 1 : 0 io prid« v finale, sta druga dva nasprotnika igrala neodločno (2:2). Gledalcev Je bilo 70.000 — V ponedeljek sta H. in Sh. igrala še enkrat brez gola 10:0). Drugi finalist torej ie vedno ni določen; tekma se ponovi jutri. — Bodoči češiki prvak Viktoria-Zažkov je z mnogo sreče zmagal nad močno Austrio; ma- rf postavljanju kmetijskih zgradb na deže- ja potuje na Norveško. Za pokalna finalista sta 11, dalje dijaki glede dohodkov od instruk- ' " ~ — » clj ln vsi dohodki, ki ne presegajo 400 Din na mesec. Izmera davka prostega dohodka ■e poviša za vsakega zakonskega otroka do 18. let, ld nima samostojnega dohodka za 100 Din na mesec. Pri preračunanju davkov zavezanega dohodka se od skupnega dohodka odbije: 1.) pri dohodkih do 4000 Din mesečno (odnosno 960 Din tedensko in 160 Din dnevno) 400 Din (odnosno 120 In 16 Din) in za vsa- se kvalificirala Slavia in Sparta. — V nemški nogometna zvezii je nastal vsled sklepa v korist profesijenatnim klubom iz Avstrije, Češkoslovaške m Madžarske prav resen spor. D«1 pod-savezov zahteva za 5. maja izredno skupščino, ki naj ovrže U sklep. V lahki atletiki smo čnld te (tal o medsvaeua-fciškem mitingu Osford - Carnbridge, v katerem Je Cambridge zmagal z 8 : 3 točkam. Najboljši uspeh Je dosegel Wighman-Smith, ki je v teka z zaprekami na 120 jardov vrgel dosedanji vae- pokazala živo potrebo, da se preide na smotre-no in sistematično delo v tem našem divnem športu. Na sestanku se Je izvolil pripravljalni odboT obstoječ iz gg. inž. Tunolda Hanisena, dr. Frana Zupanca, Josipa Gorca, Maksa Smer-dua, Ivana Vovka, Staneta Bervarja in Fedorja Koširja, ki bo pod načelstvom dr. Zupanca oskrbel po vzoru čeških in drugih vodilnih inozemskih smučarskih klubov vzorna pravila in izvršil vse ostale priprave ter nato sklical v najkrajšem času ustanovni občni zbor. Poživljamo vse resne športne smučarje, da takoj prijavijo svoj pristoip potom dopisnice na naslov: Jut, Stane Bervar, Ljubljana, Vodovodna c. št. 28. O nadaljnjih pripravah in ustanovnem občnem zboru obvestimo smučarske kroge pravočasno v naših dnevnikih. moti dunajski Auctrl* 1 I 1. prod l)nb»l i ■ ■ Ml I M U 11 M M 11 ■ 1 M I ■ ■ 11 £ fjanakemu Primorju 4 : 2, cekwfcm Atk* 5 «f mmmm.^mm^ I tikom 2 : 0 m 4 : 1. — Rezerva Ilirije fcra| | lf SG DPiZVlaVa I po hazenski tekmi Ilirija : ASK (Zagreb) prijateljsko tekmo s SK Svobodo; ta tek* m* se prične približno ob 16.30 Zimsko*športni odsek SPD ▼ Mariboru priredi v torek 3. aprila ob 20. uri v dvorani kina Apolo predavanje o rimski olimpijadi v St. Moritzu 1928. Predaval bo znani odlični predavatelj g. Gnidovec, teh* nični referent Jugoslov. zimskosportnega saveza Zanimivo predavanje bo spremljalo 90 krasnih skioptičnih slik o vseh olimpij* skih prireditvah v St Moritzu S posebnim ozirom na naše olimpijsko moštvo. Vstop« niče se dobe v predprodaji v trgovini 3riš» nik & Hofer. Koturaški Savez kraljevine SHS (pod. odlbor Ljubljana mesto). G. prof. dr. Vin« ko šarabon predava v ponedeljek dne 2. t. m. o »Olimpijski ideji* v dvorani Kme» tijskega društva. Turjaški trg 3/L Začetek ob 20. uri. Celokupno kolesarstvo se nujno opozarja na polnošteviino udeležbo. — Od* bor. I Vse priznava dt ohranijo DOKO čevtf natfefc časa lepo obliko, torej so tudi ■ najtrpežnejši. Dobijo »e samo v g trgovini * DOKO, PreSernova 9, dvorftCe. | □omoum | i'1'i1 Hjmjuu nmnim Beograjsko pismo Beograd, koncem marca Pomtedansfcl vetrovi, divji, aeuenana, ka* kor nebrzdana, kipeča mlada kril Ves Beograd Je Poln njihovega šumenja, njihova objestne vihravo«*, v kateri žvenkečejo okna hiš ln paiač, Ikropočelo opek« m strehah in k ljubkim, po ufecah toitečiin Boosraičankaon, s prvimi vijolicama na prsih, zapletajo sviJena krilca nad kolesi. Oiivei }e naš dragi, solnčn Kalemegdan, _ . .. _ , , _. ,__ | pod njegovimi zelenimi kostanji zavijugane Cambridge : Oxford. VOerej ▼ »oooto steaice ^ 0b mirnejših, topiejtšdh dne\ ih se je vršila na Tenisa tnadicijonabia vesla« ška tekma med univerzitetnima moštvoma Cambridgea in Oxforda. Z 10 dolžinami je zmagal Cambridge v času 20 min. 20 se» kun d. SK Svoboda. Dane« trening tekma na Igrišču SK Ilirije ob 16. uri z rez. Ilirije. Sledeči morajo biti ob 15.30 na igrišču Hi. rije: Papler, Novak, Zore, Boncl, GabrSek, Šušteršič, Skapin, Potrato, Koser, Korbar, Breznik, rez. Rado. Sušnik. Trening • SK Reko odpade. — Načelnik. SK Ilirija (ženska sekcija). Za danainji tekmi proti zagrebškemu ASKu določam naslednje igralke: za rez. družino: Wohl* fart, Godler, Tramipui, Schiffrer L, Ke» zel©, Mirtič, Doberlet; rezerva Schweiger. Za prvo dužino: Saplia, Brodar, Tratnik, Schiffrer IL, Bernik, PrrvSek, Jermol 11 — Igralke rezervne družine morajo biti v gar« derobi najkasneje ob 14. uri, ostale ob 15. uri. Kompletno opremo je prinesti s seboj. Načelnik. SK Jadran. Dane« popoldne ob 14.30 zbirališče igralcev L moštva v Zvezdi, za prvenstveno tekmo s SK Slavija Postava: Logar Peter, Rogač, Bončina. Sever, Brc ar, 2nidarič, Benedetič, Perko, Rape, Januš, Jamnik, Gartner Ladis, Koman Dopoldne ob 10. uri prv. tekma med rezervnima mo» Stvoma: Pos+ava: Gartner Lfldis, Steiner, Čemažar, 'Carl. Slapničar, Gartner Štefan. Klier, Koman, B^novec, Jerina, Januš, Se* ver, Kocjan. — Tajnik. polne letajoč h zaljubljenih parčkov, vri-ščefiih služkinj z otroškim vozfftk 1, po pesku kobacajočih otrok ln po ki-upeh dremaj očih, v sokce mežikajoči h starih pen-zijonistov io dobrodušno »e smehljajočih manuic Spodaj, pod brdtom, na »elemi gladini Save, vjvež parnikov in čofcnov, a tam zadaj pod solncem bleščeča s« kopica belih hiš. Zemun, ki bistra slnjlna Dunava. na široko zavaljenega ob nepregledni ba-na-tsk} ravnini, s svetHkajočimJ se valovi med brstečlm soščavj«m S« aeSc»J mesecev ,pa bo t« banartska ravan porume-nefla od zoreče*a žita. Dunav in Sava bo. 4t& zamrzoleia od neštetih kopalcev v kopalk, od vročime zevaj oči h, pred prahom bežečih prebivalcev, naše metropole — a Kalemejcdan bo pod večer, v pteroenotam zahajajočega solnca nudi? bKzaimo panoramo v svetlih poietnih toaleroah fe tlamnfkfli se sprehajajofflh beograjskih gradi s ŽL vahnimi, v daljo uprtim očmi . . . Sezona plesnih zabav s kat»rkn( H ^ tos v Beogradu po peaitroaK tn bočaosf tekmoval odinole kapricasrlii po<1tičrt kam«, leon vladne krize, s« približuj« konca, [sto tako sezona koncertov, med kater km* so bili najznamentoejS vsekakor koncert mlade berlinske pianistirtje Oertrude Bamber-gerjeve. Leona Slezaka, Pavla HolocSkova ln domačih umertrtk: Afe«e Beševideve tn Af_n_i ma^Krti-filr^a PonlHa I Mile Boškovič-Agatonovičeve, ki ?hn beo Afront mariborskega Kapica gra]ska muzike ^^ vsem< kakw proti nogometnemu poasavezil| be^rajskj krčmaiiii svojim gosrttom: žeU: »Ne red zbogom, ni laku noč. več do vidjenja, opet ču dočl« . . . T Narodnem pozorištu sta zadnjič gostovala naš basist g. Križaj in slovita ruska Maribor, 1. aprila. Danes ponoči »e je vršila po vsej mariborski športni javnosti napeto pričakovana konferenca, med delegatom ljubljanskega nogometnega podsaveza g inž. Debelakom in zastopniki I. SSK Maribor ter SU Hertha : Wacker 3 : 2 (ft 1) BAC : Slovan 2 : 1 (0 : 0). Profesijonalno moštvo Kispett A C (Budimpešta) v Ljubljani. Oba velikonočna praznika igra profesijonalno moštvo Ki srpe« sti AC, eden najboljših klubov madžarske I. lige v Ljubljani s SK Dirijo. Predavanje prof. dr V. Sarabona o olimpijski ideji se vrši jutri, v ponedeljek ob 20. uri v dvorani Kmetijske družbe, Tur« jaški trg 3/1. LNP., na čigar prošnjo je po. pularni športni predavatelj prevzel to pre« davanje. ooozarja na večer vse športne kro« Na pobudo Jugoslovenskega ztosfco-aportne«« ge Predavanje je namenjeno tako čUmstvu /vesa v Ljubljani se Je vršil dne ». t. m. se- športnih klubov v splošnem, fcaKor tuai širši publiki Vstop prost Današnje nogometne tekme SK /frrrw SK Maribor končnoveljavni prvak mariborskega okrožja za sezljo 1927-28. Noben od razlogov, ki so iih navajaj! zastopniki Rapida za odklonitev tekme, ni dovoli podprl njihovega sklepa. Pričakovati je, da bo imelo to postopanje Rani da proti striktnemu stališču podsaveza. ki ie zahteval odigranje tekme za dames. za nrlzadeto društvo še dalekosežnejše posledice. Vreme ričani, ki si hočejo sa vsako ceno trofejo zopet priboriti Za trening so namenih 45.000 dolarjev in dati staremu mojstra TiMeou vso potaomoč, da sestavi ameriško moStvo. Mladeniči — trije so stari 23, eden pa celo 16 let — ki naj zastopajo Ameriko, trenirajo v Augnsti v Georgiii. Tildeo je imel smolo in Je proti Hennesseyju celo izgubil. Zelo str o se Je moral braniti tudi proti Lottu (6:8, 6:2, 6:1, 7:5), nekoliko la«e le Ho s Chandlerjem. V prvem kota — v ameriškem pasa — nastopi Amerika 6. do 8. april« proti Mehiki. Tndd Anglija bo imela s Argentine! dovolj opraviti; Južna Američana so ie oa poti v Evropo Igrali bodo od 3 do 5. maja v Boorne-mouthu na AivgleSkem. HolandcJ nastopijo od 10. do 12. maja proti Ircem v Dutoton, Italijana od 7. do 9. maja v Genovi aH Rimu proti Avstralcem. Mi bomo pozdravi® Fince v Zagrebu dne 5. maja. Avstrijci ta FiKptad se bodo adari* koncem april« na Dtmajm. Cebi so v prvem kota prosti. Nemci pa dobe Grke r Monakovo, itd. Prijavljenih je 27 narodov v evropskem ta 6 v ameriškem pasu. Do 8. maja mora biti na evropskih tleh zaključeno! Ker tekma nž bila prU«vijem mednarodni boksašU zvezi, Je fclJnfo pora®« proti Angležu Hilhi ostal Francoz EroMle PUdner evroptU prvak v mušiji teži. Danec Kant Haosee k v 10. krogih nesel KaKiana Berta®*ok. — TMerfni zamorec Ooditrey Je po nnad nad PaoMnom ogromno pridobi na sloveau. Baje Je mol um Izjav«, da bo v dveh leta svetovni prvak. Ker ima ie 16 k. o. zmag za seboj, »e g« Aoral Tam Heeney, ld se Je ie pripeljal v An*HJo vsi bole. — Prvj Timneviev nasprotnic pa bo vsekakor Avstralec Tom Heeney, ki se Je ie propetM v Anglijo. Tex Ricftard, premeteni ma-naier, bi najprej rad zaslužil s Heeneyjem ta Paoltaom, nai« pa bi spustil boljšega nad Tun-nevfta. Ustanovitev smučarskega kluba v Ljubljani Skoro z enomesečno zakasnitvijo ae nam je približala pomlad, ki se sicer meteorološko prične že s pričetkom marca, astronomsko pa povprečno 21. marca. Ali letošnji marc je bil izdatno pod normalo, bodisi po temperaturi kakor po padavinah, ki so bile pretežno v obliki snega. Sele sredi tega te- _______ dna je nastopil prevrat; segrelo se je toliko, I ^ ^ nastopili pred nabto poftno veffloo da je sneg po ravninah popolnoma izginil | te-ratouro, so čestS literarni večeri, s katerimi hočejo naši mlajši, pa tudj starejši priznani ktnPževmfld zadnje čase vzdranrHi javnost iz letargije ln apatije do beletrlstflčnlb umotvorov. Posebno lepo je uspel literaren večer 13. t m Sant! odšličmi redtatorfc hi poznanj kulturni delavci gg. Branislav Nu-šiid, OiNtav Krklec. Veliko Petrovi m Šibe MiMčič, z j?o. Tzldoro Sekuflčevo v osipre- saivesa .... stanek predlagateljev ta tateresemtov, ki se sani-majo za ustanovitev posebnega smučarskega kluba v LjnblJani. Na Številno obiskanem sestanka, ki so se ga udeležili zastopniki vseh dosedanjih smučarskih sekcij ljubljanskih klubov, se le soglasno ugotovilo, da zahteva sedanja razdvojna stopnja slovenskega smučarstva nufl- in je celo že pričela trava zeleneti. Pričetek pomladi nam je poprej zadrževala severovzhodna zračna struja, ki je dovajala neprestano hladen zrak od južne Rusije, kakor pri nas podobno tudi v ostali srednji Evropi. Velika atlantska deoreslja, ki Je fe v prejšnjem tednu v neobičajno široki fronti prodirala na evropski kontinent, je sicer napredovala nenavadno počasi, ali naposled dospela vendarle tako daleč, da se je postavilo njeno' središče v našo neposredno bližino. Spričo tega se je smer vetrov toliko spremenila da je nastopil najprej jugovzhod, ki je dovedel sicer precej vlažen ali hkrati zelo fforak zrak od Male Azije, odnosno Srednie Azije po poti preko Balkanskega Dolotoka. Spričo tega se je temperatura zelo izdatno dvignila, hkrati pa so bile zračne plasti tudi v višini enako usmerjene kot spodaj ln pogoji za padavine so prenehali. Zato se je zvedrilo in zjasnilo in dobili smo nekaj zelo lepih dni, dasi Je kazal barometer prav zelo nizko. Malo pozneje se Je središče depreeije Prestavilo proti severu, veter je sedaj preskočil v južnozapadno smer, kar je temperaturo še nadalje dvignila Ali hkrati so se pogoji za obstoj lepega vremena Se nadalje poslabšali in £e v soboto je kazalo znova na dež; vremenska situacija Je zelo labilna ln »elo verjetni ao nagli preobrati. Ostala Evropa, bodisi srednja kot severna, je imela ves teden precej slabše vreme nag) ml. Severno od Alp ln Karpatov Je bUo obilo dežja, v južni Skandinaviji pa obilo snega. Velika depresija, ki potuje preko Južne in srednje Evrope na vzhod, Je potegnila južnovzhodno zračno strujo tudi čez Rusijo, odplavila mrzli zrak na sever tn v drugI polovici tedna Je Imela Moskva le fcj temperaturo okrog ničle ali le še malo nižje, v vsej Ukrajini pa že toploto nad nlHo. ob spodnji Volgi Je še mraza do 10° C pod ničlo. _ Tr laška vremenska napoved m nedeljo Lahni vetrovi 1« drutrega kvadranta; nebo oblačno, morda nekoliko dežja; temperatura od 11 do 17 stopinj. Morja nekoliko razbur-kano. Dunajska vremenska napevad m neMp: nišbi dikcMi se je pokadi z!as* g. Nušič. ki nam Je pre®ta', • svoio novo. duhovito enodetentoo »Jedna mate scena«. Za nas, o mite, solznooke čftatfefUc«, 9« h koncu pfcsma s,a?č:co, slajšo od «amer» medu! Na box-matschu med moškim« In ženskami 11 t m. v palači »Lurora« >e namreč zmagal! — kdo? Ne moški, amrpait — zavrlsteaJtie te dna srca. nadebudne Evine hčerke — žentska! MletcSa dsmical Go-sipodlčna Koka Cvltjl&era, ponos in dlk* beograjske čubure, je premajgai« boksarja Petra Saviča . . Zma^gala Je enkm ln pokazala svoje Junaške pesti, pa J? k tfflo slave kmahi dovoli ki je Izjavila, k*čne Argentine, ka mor smo odpotovali po francoski liniji lanske Jeseni. Nahajamo se v Cale Latnadrid v provinci Buenos Aires. Naročili smo se tudi na »Jutro« ta »Domovino«, ker nam Je •agotovljemo stalno delo ta nas zanimajo • Velikonočni obisk Dalmacije. Po poročilih s Sušaka je v zadnjih dneh prispelo v Primorje mnoco turistov iz Avstrije ta Nem čije. Za potniški parobrod »Karagjorgje«, ki bo danes odp lovil v Dalmacijo so bil« že v sredo razprodane vse kabine ta vsi prostori. »Jadranska plovitba« bo zaradi tega stavila v pnmiet še drug parobrod. Turisti potujejo vsi v Dalmacijo. V Dubrovniku so v hotelih že vse sobe oddane. Snažen!® Veliko noč bo lahko, če boste čistiti pohištvo, prepnv ge, posteljnino io tla z pranožerom Elektro« Iux. Informacije daje: TEHNA DRUŽBA z oi z. LJUBLJANA, Mestni trg 25/1 telef 25—80. nje.« V kavarni Emona v spodnjem lokalu vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo čajanka s plesom, spremljanim s priljubljenim jubljanskim Nagode-tovim Jazz-bandom. — Pričetek ob pol 9. zvečer. Se priporoča J. Fiala.' ♦ Raki v Ljubljanici. Kakor poroča »Lovec« so ribiči videli v Ljubljanici ood Vevčami rake-jelševce. Tudi v Krki se baje raki zopet pojavljajo. • Kulturnohistorična razstava ▼ Dubrovniku. V Dubrovniku se je osnoval odbor, ki vodi priprave za projektirano kultumo-hi-storično razstavo, ki se ima otvoriti 1. marca prihodnjega leta. Na razstavi naj bi biii zastopan ves teritorij bivše dubrovačke republike, njegov kulturni ta gospodarski razvoj do padca ta po padcu republike. Glavni prostor razstave bo Knežev dvor ta del škofijske palače. Kralj je dovolil, da se njegov dvor v Dubrovniku, da oa razpolago odboru razstave. • Potovanje na Jadransko obalo. Danes stopi v veljavo odredba generalne direkcije državnih železnic, po kateri moralo potniki ki se žele poslužiti znižane vozne cene pri potovanju v zdravilišča na Jadranu, kupiti na od hodni postaji potrdilo o potovanju za ceno 2 Din komad. Na cilju vožnje se potniku vozna karta odvzame, potrdilo na se mu pusti. Potniki, ki kupujejo karte pri agencijah za izdajanje voznih kart. lahko dobe pri njih že izpolnjeno potrdilo, ki ga potem odhodna postaja potrdi. • Učiteljska ferijalna kolonija v Dalmaciji Sklicu:em XI. ferijalno učiteljsko zborovanje na veliko sredo. 4. aprila v Celiu ob 14. v Narodnem domu (restavracija) z glavno točko: Letovanje iugoslovenskih učiteljev-ferijalcev na Bolu na otoku Braču. Vabljeni vsi učitelji (ice), ki se tateresrraio za letovanje. Za člane F. S. obvezno! — Za FS: Slavko Mrovljč. s. r., gl. učit. pov. • Učiteljem »Edfnstva«. Dob« sem od mnogih tovarišev razna vprašanja o zadevi organizacije ta lista »Edinstva«. Ker ml je zaradi pomanjkanja časa nemogoče vsem pismeno odgovarjati, vabim vse člane »Edinstva« na razgovor v sredo 4. aprila ob 8. v hotel Štrukelj. Ker pridejo mnogi ta dan v Ljubljano, je najlepša prilika, da se snidemo. — A. Germek. Adria čevSii CEL J narodni dom • Pri okrajnem sodišču v Brežicah se odda mesto sodnega sluge. Za to mesto se lahko potegujejo le sluge, ki so že v aktivni pragmatični službi v območju višiega deželnega sodišča v Ljubljani. Prosilci morajo vložiti prošnjo po službeni poti. • Sprejem v mornariško podoflclrsko lo-lo. Kakor smo že poročali, le komanda mornariške pod oficirske šole v Sibeniku razpisala natečaj za spre'em 180 mladeničev kot gojencev omenjene šole. Natančnejši pogoj' za sprejem se lahko vpogledaio tudi pri vseh oblastnih odborih Jadranske straže. ♦ Zanimive starinske najdbe. Zupan Sene-kovič v Šetarjevem v Slovenskih aorioah Je te dni na svojem posestvu nalete* na zanimive starinske najdbe. Na svoli njivi Je v globini 1.20 našel grob, obdan s kamenltiml ploščami. Na dnu groba so bile tri lončene žare, napolnjene z ostanki Človeških kosti, več lončenih skodelic in svetilik. * Strašna smrt delavca. V Subotld se je predvčerajšnjim pripetila strašna nesreča v tamkajšnji tovarni železnega pohištva. Delavec Ivan Bandin, zaposlen pri stroju, Je prišel pod kolesa ter bil strašno razmesarjen, tako da so na pomoč prihiteli tovariši potegnili izpod koles le nelično maso. Obveščena je bila takoj policija ter mati ponesrečenca, ki je prišla iz tovarne, Nesrečna mati je zblaznela._ « lriiMsvtno s železom, najučinkovitejše sred* *tvo proti slabokrvnosti — Dobiva »e v vsaki lekarni 37/T »predete ob'eke v SemdC. čiščenj«, ufisiranje in barvanje, ter svetloiikanJe perila zjgo-tovi sigurno do praznikov tovarna Jos. __Reich._ ♦ Pevske zbore, včlanjene v IhiblJaiMki župi JPS., opozarjamo, da se bo vršila redna letna župna skupščina v nedeljo »|lK Va» |m{| altaoluMe fi«e£t. Svetoma trgovina a aiaaufaktaaa le pt*W los priporočajo iid«t« oak «wan»c k«t varujejo tfcaala^ Modni trgovini F. Eger, St. Petra cesta asrnua**.* p Magdič, nasproti glavne pošU. razdeljujete od 2 do T. I » phte irtti «Lesea' fei »ftleaaa pojaotffa e eporatt tek mduta. •Riato« je ravnotako tavrsmo rešil tega duha, se Je obračal na razne zdravnike, ki mu pa niso mogli pomagiti. Sam ie šel tudi v Stenjevec, a brez uspeha. Z.vel je potem nekoliko časa kot delavec v Franciji, a »duha« se ni mogel reŠitL Sedaj živi zopet v Karlovcu. Kakor doztiava »Jutarnjl list«, se je možak obrnil do tamkajšnje policije, naj mu dovoli, da bi smel javno predavati o »svetovnem duhu« razen tega pa bi ob spremljevanju tamburice po-peval narodne pesmi. Namerava se vrniti v Rusijo, kjer upa dobiti delo v tovarni, v kateri je bil zaposlen kot ujetnik. Seveda pa bi šel v Rusijo le tedaj, če bi mu »duh« dovolil ________ STANOVANJSKE HISE Kdor rabi načrte, proračune in nasvete, naj se obrne na specijalno tehnično pisarno TEHNA, dr. z o. z* Mestni trg štev 25-1. ___ . _ _______^— • Dva samomora v Zagrebu. V Domu roških dijakov v Zagrebu se Je predvčerajšnjim odigrala krvava tragedija. Bivši polkovnik ruske armade Aleksander Vasilje-vič Nesedov, ki se Je boljševikom umaknil v inozemstvo in prišel pred par leti v Zagreb, se je v svoji sobi ustrelil. Zvečer so Nesedova našli mrtvega. V zadniem času so opažali na njem veliko potrtost. — V Draškovičevi ulici Je istega dne žena nekega privatnega uradnika z okna v Iret-jem nadstropju skočila na dvorišče, kj«r Je mrtva obležala. Bila Je živčno bolna. AUTOMOBIUSTI! Novi »ADLER STANDARD 6c tfpa - prispe v kratkem v Ljubljano. -Pojasnila daje GLAV. ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO R. LUCKMANN, LJUBLJANA _AHACLJEVA 10.__ • Zaradi dozdevne dedščine obubožal« la Izvršna samomor. V zadnjih dveh letih se je v Sarajevu mnogo govorilo o ogromni dedščtai, ki bi imela pripasti vdovi sodnega svetnika Rudolfinl Peschner. Dva sarajevska odvetnika sta vzela zadevo v roke. Slo je baje za ogTomno svoto 1.5 milijona angleških funtov, ki Jo Je zapustil neki nt Poljskem umrli sorodnik omenjene vdove. Poldrugoletne intervencije odvetnikov pa niso imele uspeha, zaradi česar le vdova zabredla v težko materiialno situacijo ta bedo. Prošli četrtek so grozno razočarano vdovo Mik mrtve v njenem stanovanj. Zastrupila se Je s kloroformom. Velikonočna odprodaja ' klobukov SToie satoce Sa 6.666 komadov moflhRi, tonskih ta ©troSdk bom prodadaJe po ponovno »Kanili cenah (pod lastno ceno) suno kratek Sa« do 7. aprila 1928 do 7. ar« avočar. H« BMRMKMte ugodne prififr«, katera aa Vatn waAI sedaj. IVANKA &MALC, Unbljana, Marijla Itn »t U • Smrtna nesreča pri delu. Na lelezniikl postaji čoka pri Sen ti s« Je v petek dogodila huda nesreča. Ko so delavci raztovar-jali težak miatilnl stroj, je ta po nesreči padel nekemu delaven na glavo ter mu Jo popolnoma zdTObtt. • »Organizator«. Ravnokar Je tella 3. ite-vffka »Organizatorja«, gfestta privatnih nameščencev Slovenije. Na prvem mestu objavlja informativni članek dr. M. Obersnela k osnutku novega .pokojninskega zakona, nadalje poročGo v' reformi pokotadmskega zavarovanja, pokret odvetniškega ta notarskega uredništva v mariborski oblasti ter številne društvene vesti. S to številko Je Hst otvorM tudi važno rubriko »Posredovanje služb«, v kateri bo objavlja* vsa prosta mesta ta tudi osebe, ki »čelo slufbe. List izhaja v LJubljani ta stane celoletno 36 Dta. • Velikonočne razglednice. Jugoslovenska Matica Je izdala letos tri nove velikonočne razglednice po originalih akad. slikarja g. Gasparija. Skupno s tremi lanskimi razglednicami Istega umetnika tvorijo te razglednice lepo serijo šestth velikonočnih razglednic po narodnih motivih. Razglednice so na prodaj po vseh knlgamah in trafikah ter pri podružnicah JugosVv venske Matice. Posamezne stanejo 1J0 Serije po 8 Dta se naročalo tudi nit Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Selenburgova uL 7/n. • Za desMekeOs prt porodih *wrab- UaJte medictaaM sanltol! Zahteva*« v le- kantah ta drogertjah le originalne steklenice! Proizvajalec: Chemotechna, LJubljana, Mestni trg 10.____ Nalvečfo izbiro Senafcfii barva** fterlj^ t« oemfcfc i» moAkih po atorih oeneh dobtte t trfov« ŽIBERT, Prešernova ulica Danes! ♦ Nenavaden poskus samomora. V Celovcu Je bil izvršen te dni nenavaden poskus samomora. V petek zvečer Je lena tavaMda Antona Ravllča presenetila svojega, moža, ko le ravno poskušal s kladivom zabiti si v srce dolg žebelj. Invalida so poslali v blamioo na opazovanje. • Človek, katerega »duh« goni pe vsem svetu. Policija v Karlovcu se bavl že nekoliko časa s človekom, ki Je velika uganka ne samo policiji, marveč tudi samemu sebi. Študiraj je nekoliko razredov gimnazfle, bil pozneje »pisatelj« in še marsikaj. V svetovni vojni Je bil na gallški fronti ta Je prišel v rusko ujetništvo. Ko se le vrnil v Kario-vac. Je izjavil, da g« J« obsedel »duh«, ki ga neprenehoma goni po svetu. Da b! se KONCERT RUSKE BALALAJKE se vrši dane« ln lutn od 20. do 24. ur« v restavraciji »POD SKALCO«. Ljubif*n*c ftimtk* jmMfc« Igo Sym t Idna Ideali Pienujen njegovega nejteptega .ijaUM. Danes! Izpoved vojnega kurata Krama drama k dobe •veto-vne vojne. — V |hwn4 Igo Sym, Dagnj Secwaes in f K. Noll (man kot ecDobri vojak Švejk») . ..Ji • Oglejte sf ta sporedi Ireduo leg« nebina Ctočcn** Ta fttm /* tm*i m Dam* vponod ogromm mp*. jam^te v nedeljo P<4 fa filmi ter ob pd pol S. la 9. acJONO IDEAL*. • . » feeoljdfct sa wt»}» Ji. MI lai M Jo po večletni IrfiničnI praksi v •tvu »»selil ▼ MARIBORU ki 01 Prešernovi ui. 2. II. nad. teiozera* orcfcnira v • Zbori Revija nove zborovske glasbe * glasbeno književno prilogo. Urejuje Žarko Prelovec, izdate pevsko društvo Ljub-Danski Zvon v Ljubliani. Drugi dvojni zve-cek izide le pred Veliko nočjo. Vsebina glasbenega dela: J. BrnobIČ: Na poljani. V Mirk: Bogata sem: mešana zbora. V. Mirk: Ju r Jeva: ženski ali deški zbor s spremljevanjem klavirja. V. Mirk: Kolo, moški zbor. Vsebina književne priloge, t F. S. Vil h ar. Dr. A. Schwab: I pa vel 1« J a*. (Nadaljevanje.) Naši skladatelji. Dopisi. I* naših organizacij ta društev, f Jakob Lumbar. Opera hi koncerti. Betettov JubHei. Da ne pozabimo. te urednikove in upravnikov« listnice. Prilogo krase slike pevskega zbora Olasbe-*e Matice, Id pojde v upriv na koncertno ♦oroejo na CeSkoslovaJko ln Dunaj, dalje t F. S. V11 h a r J a, t J. Lumbarja ta J. Betetta. Kdor ni poravnal »Iti delne naročntae za leto 1928., tega zvezka ne prejme več. Naročite se na »Zbore«, sainira Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ulica 2 Telefon 3051_ II. nadstropje Občni zbor krajevne org. SDS za Ko-Dzejskl okraj se Je vršil »moči v Prešernovi sobi restravracije »Novi svet«. Vodil ga Je mesto odsotnega predsednika, direktorja g Juga podpredsednik g. Geyer Na občnem zboru sta podala občin, svetnika gg. dr Kropivnfk in Ambrožič izčrpno poročilo o razmerju v občinskem svetu, o gospodarstvu na magistratu, pojasnjujoč položaj, ki se Je stvori! s kompromisom SDS i SLS v naši komunalni politiki. Tajniško poročilo, ki obravnava vse važnejše dogodke v organizaciji tekom preteklega leta, je poda! g inž. Jeršan, blagajniško pa g. Zargi. Iz poročila g. Kastelica sledi, da te bilo preteklo leto v okraju že dokaj zanimanja za odrske prireditve odseka organizacije, treba pa Je poskuse in splošno te vrste prireditve čim bolj popularizirati Pri volitvah te bil izvoljen stari odbor, korrspletiran z dvema novima odbornikoma gg. Pleterskim in Am-brožičem. Najnovejše za spomlad t cesta 15. Ma 1 molka, te atesr: 1 nega vedenja te 1 s*adi beračenja, n— Velika tatvina koi. Krznarski Peter Semko, stanujoč t Frančiškanski d. it 12, ki ima svojo delavnico na Viča na Cesti na Dobrovo št 37, Je bil predvčerajšnjim zjutraj opozorjen po svojem pomočniku, da Je bil izvršen v njegovo skladišče drzen vlom. Neznan tat mu ie ukradel te sicer dobro zavarovanih prostorov 5 di-hnrjevih, 10 veveričmfc, 3 kunje ter 1 lisičjo kožo v skupni vrednosti 3110 Din. Vkv mileč Je odtrgal pri vratih ključavnico te na ta način vdrl v notranje prostore o— Ogenj na Šišenskem vrbn. V petek okrog 15. je zapazil stražnik France Muhvič pridelten stražnici v Š;škl v gozdu na Šišenskem vrhu velik ogenj. Alarmira! Je šišenske gasilce, Id so takoj prihiteli gasit z načelnikom Ivanom Rotfno na čelu. Gasilcem ta drugim se je posrečilo požar, ki Je objel že skoro 2000 m2 prostora, kmalu ud u Ji ti. Ogenj je un ičil samo stelto in Je napravil lastnici gozda posestnicl PrančiSki Sirnikirvi z Viča le malenkostno škodo. 8 •d I JOS. SNOJ manufaktura LJUBLJANA Prešernova ul 3. Solidne cene« r s— Promenad«! koncert muzike dravske enske Matice tem »voj redni občni zbor jutri 2. t. m ob 19.30 uri v meli dvorani Sokobkega donna. V aoii slu prav S se bo vršil istotam eno uro po« eneje občni zbor ob vsakem številu čla* nov. Na dnevnem redu so poročila dru» štvenih funkcijonarjev, volitve norega odbora in revizorjev ter slučajnosti Vsi člani najvljudneje vabljeni — Odbor. n_ Wočnt napad na stražnike. Ko ao no« vomeški stražniki patruliiTali na poti proti Bršrrau, jih je napadla tropa fantov re bližnjih vaai z ročicami m koli. Stražniki so bili primorani streljati K sreči ni bil nihče ranjen. Fantje pridejo pred sodišče. n— Nesreča v Mirni peči. Kc so m r Mirni peči peljali fantje-rekmti n« kolo« dvor, da se odpeljejo v Ljubljano, a« je nedaleč od postaje zvrnil voz Dobili so vel lažje pošfojdbe, dočim si je 21 letni Jane« Saje, posestnikov srin v Čemšah, zlomil des* no nogo. Prepeljali so ga v kandijsko bol* nico. 691 Iz Maribora s— Premestitev poštnega urada Maribor m., ki se nahaja v Magdalenskem predmestju, namerava izvesti poštna direkcija, češ da Je urad preblizu glavne pošte, brad bo premeščen ali proti Pobrežtt. ali prod bivši kadetnici v gornjem dehi Prankopa-nove ulice. Ker se pa poštna uprava hoče ozirati na interese prizadetih krogov, razpisuje Trgovski grenil v Mariboru o te] zadevi pismeno anketo ter prosi, da se nru še tekom tedna 'pošljejo utemeljeni predlogi ta nasveti. . a— Pobiranje pošte Iz nabiralnikov se od danes naprej vrši s vozovi te se zaradi tega spremeni tudi čas pobiranja. V sredini mesta se bo pošta pobirala ob 8., v prvem te drugem okraju pa ob 12.30 ta ob 18.30. a— Hišni posestniki. Vsi bifal poeestnftS se opozarjajo, da naznanijo takoj vsa sta- 1 y Vevčeh ta okoHc« stooro a* mtee nci novanja, ki so pravomočno odpovedana v | ^ ^^ m tetvjfW E>rznl potepto Ki Nov vlosa t Vevčah Gregorčičevi uMc! št. 8. da bo bre« vsake ovire te brez zamude mogoča pravočasna oddala praznih stanovanj IskaJočim najemnikom. — Društvo hišnih posestnikov za Maribor te okolico. 654 t— Rabljatni rekrntt VBeraSta* te včerajšnjl rekratski dan Je bH v Mariboru zopet precej buren te celo krvav. V gostilni Dreissger v UJtertperga »o »e ste®a pijani rekruti te Je dob« Leopold Ribič, doma te mariborske okottce, od nekega svojega tovarISa i nožea nevarno rano r desno Bartoi, aa katerega uprav čeno teti sum »a vsa početja ta k? ima najbrž dobre pomočnike, se zna pred zaslednjočžmS organi spretno skrivati, pomoč! pa zahaja oa »delo«. V ao9 od četrdta aa petek te bilo rioai-Ijeno v Mio Ane Omanove v Vevčah It 54, po domače pr, DaimaHncs Vtomdlee Je odStranP železno okensko omrežje ta «e skozi odprtino s-piaitt v Mšo. Mog V moral biti zete »rfi, ker Jt bila prav majhna, sa! ni megd odnesli s ««b<* roko. Pozneje zvečer pa Je nastal pretek v I re^ke steosike are ta nekih dn»f'h gostita! Viahovič, kjer Jo Je po nesrečnem ^metov, ki Jih te ^>ral » rrol I?i«n. slučaju izkupil tw9 z nožem 22 letni vttri- Vse te te pustil m oknu Odnesel Je te »e-čar LJudeviH SkroviČ. doma te »t Ite, ki drobiža te kuhinjske posode, sploh ni bH v rekrutsikl družbi. PrVi ranJe- | To Je bil ž« tretji Vom v Vevčah te <*o- nec se zdravi v bolnici, drugega k pa rešilna postaja, ker ni baš hudo ranjen, od-premila ▼ domačo oskrbo. v Mm f • ""»CT?"1^' Iz Celja •— Ki naslor »es*nega . . .. Svod Čas j« naznanjal mestni magtetrat razpis dete vedno potom razglasov v tekalnih Hstih, zdaj pa te to te kdo ve kakl-nega vzroka opast« ta nraglaia »mo na uradni deski. Obrtniki » tu ad! te®a raz. ^e^LJodrt® TwnCBHN ▼ rtKkl kandktet f. dr Crvte Metei be aa- daMeval Jutri, v ponedeljek, »večer vroje predavanje »Naša ustava«. __ e— Smrtna kosa. V ceflsM Javni »osrucs Je umri v nežm mladosti 3 ln t»! let Alfonz Smogovec, sinček pisarniškega urad-nika te Konjic. Bel. Orožn«tvo ima nekatere sledove te Je «>»{1, da bo drzni vlotrftee s ssveznfld rred fcmatei Sončd avotfo vjoorfteke kart-tero.___ V ML Udtel): Povej ml, Janezek, kako H spoznal, da si jedel strupene gobe? — Prav lahko. Ce bi umrl, bi takoj ▼edel da so bile strupene. Enaki razlogi _ p«] H se oženil, da bi imel ko*»5» M mirno življenje. __ Čudno, jaz M »o rad fts htei« nerioga ločfl. OlaBeviahm okoh»*t Sodnik: Zakaj ste pa nagovarjan SolarCke, da so metali kamenje v oKna t — Oprostite, gospod sodnik, jaz sem steklar. «JUTRO» It 79 ac 9 Nedelj« T. IS. 1928 Kraljestvo mode sa pt«a s ledenih gora ki večno samrsHh obal morja, >vm tako kriltna ta dekorativna, da io bodo dam« rade sprejele ▼ «voJs stanovanja. 2e eana oblika je smešna, prijetno h efektno pa de'nje tndl »Alirtdcrva« črnobela barva. Dime so torel spet poiskale tvojega družabnika '.n zaščitnika med živalstvom, kjer so naši© svoje nedvedke Bluze tn opice. »Atfred« je tazš.rjet že po v»ol Ameriki in bo v kratkem gotovo priteče, tudi v naše kraje. Čeprav hna vedno enako obliko, vendar se pojavlja v natraz ičnsjših snoveh. V vitrini le h porcelana ali brona, v avtomobilu iz blaga, na divanu pa iz svile ali perja. Večkrat »Alfred« kra«l celo v emajlu okusno agrafo, ki lastnici gotovo prinese srečo. «Snežke» za pomlad Seveda to niso anežke za sneg, temveč si Ifo bodo dame natikale spomladi čez čevlje. Zato morajo biti zelo lahke ta narejene fz tankega, svetlega usnla. ki se lahko obriše s cunjo ln po slabem vremenu naglo očedk Roben* nodfe nivo duw po*dravfle s la-dm aavduSenjem kakor povratek bluze, ki nekdaj ni manjkala v nobeni gorderobi, medtem je bila pa že več let pozabljena in navriena kakor predpotopno oblačilo. Ko so pa spet stopili v ospredje kostumi, ]|» nastopila nova doba tudi za bluzo in celo največji modni saloni s« trudijo, kako bi napravili bluzo raznovrstnejSo in ji pomagali s najapartnejSimi domisleki do čim večje učinkovitosti. Najrazličnejše tkanin« s« uporabljajo za •pet moderno bluzo: lahke kakor dih tn prožne omogočajo izvrstne športne modela, a tudi sirova svila Je pra-» prikladna za ta namen. Georgetta in kineiki krepi, kak« tudi maroški krep ln krep satin so zelo pripravni aa po^ldanske bluze, s kovinskimi niti prepredene tkanine so pa neprekosljive za ve-lerne prilike. Ce pa hočemo, da model ne bo deloval samo s svojim materijalom, temveč učinkoval tudi s lepoto izdelave, moramo po zahtevah tedanje mode bluze zelo varčno okrasiti s skromnimi, a elegantnimi efekti robčkov tres in ažurov. Na ta način doepemo večkrat k sestavi rav Mčnib materijah]. Tako vidimo večkrat kineiki krep s geor-gettom, ali georgett s krep - satinom, pa tudi tanko volneno blago (morebiti nov volneni georgett ali pa zelo hitro priljubljeni volneni etamin, ki se imenuje tudi »bura-nicc), garnirano s kineškim krepom. Zlasti s kombinacijami zelo kontrastnih tkanin lahko dosežemo najodličnejše efekte. Tudi enobarvno vzorčasta blaga so letos nelo priljubljena zlasti za Športne namene. Posebno progasta in v blagu samem karira-na pralna svila se da izvrstno okrasiti pri livanju, če usmerimo črte in proge na različne strani. Izrezki ob vratu »o pri novih bluzah kaj enostavni. Največkrat vidimo okrogle, ovalne in Stirioglate izreze, vendar pa tudi ugajajo fino izdelani ovratniki s šali, pa tudi ostra puloverska faaona se večkrat opaža. SploSno so všeč garniranja s slapovi, fišiji LU Na sliki vidimo vrelo prav apartnlh biu*. Na levi zgoraj imamo napol Iportno blu-■o. ki prav dobro deluje k promenadnemu kostumu ln Je tudi sa tenis zelo porabna. Enostavni, podloženi ovratniki, ki se nosijo tudi visoko zaprti, so vedno priporočljivi. Pet vodoravnih vrst robčkov so na bluzi edini okras. Zraven nje Je bluza ls pralne svile, ki smo )o omenili že igoraj. Najbolj porabna je svila, uporabna za moške srajce. Nad pasom so proge diagonalno, pod pasom vodoravno in na rokavih po dolgem usmerjene, kar izr vrstno učinkuje. Bluzi lepo pristoja enobarvna svilena pentlja Na desni strani v krogu objavljamo tri popoldanske bluze. Prva je čisto enostaven georgetast model a važuriranimi krepsatinastimi progami, kjer moramo izbrati ali istobarvno ali pa zelo kontrastno blago, torej n. pr. beli geor-gette s temnomodro ali črno svilo, ki se sveti. Na roko vezen monogram deluje na takih modelih vedno prav mično. Do kako velike veljave pridejo eksaktno izdelani robčki na popoldanskih bluzah, vidimo pri srednji bluzi brez rokavov. V gornji partiji teko robčki vodoravno, ki jib prekinja del diagonalnih robčkov. Pod pasom so navpični robčki, da je figura vitkejša. Zadnja slika v krogu nam kaže ovojno bluzo, ki ima desni sprednji del podaljšan v dolgo pentljo. Ta proga blaga je ob strani pripeta, dalje pa visi prosto. Taka bluza nežne, svetle barve, ki jo radi temno obro-bimo, lepo pristoja k temnemu krilu, da tako nastane elegantna obleka, ki jo Je mogoče nositi tudi zvečer. Aparten fiši v zvezi s klinastim pullaver-skim izrezom in ozkim robom vidimo na levi sliki spodaj, kjer se plisirani slap strinja t garnituro na rokavih. Da so tudi vezenine običajne na novih bluzah, dokazuje zadnji model, ki ima posebno zanimive rokave. Z okusnimi vezeninami razne vrste je mogoče doseči najmič-nejše učinke. TI novi čevlji so zelo redko črni, ker se morajo strinjati s svetlimi spomladinskimi barvami In so zato večjidel beige, barve peska ali sivi. Seveda so tudi znatno nižji kakoT prave snežke. Nazaj zavihana štulpa s pepita- vzorcem je vedno prav čedna. Da se taki čevlji lahko oblačijo in slačijo, jih zavezujemo na zadrgo, ki se Je idcazala za zelo praktično. 99 U Najboljšo zaščito proti gripi, šariahu, di-fterifl. angini, tafluenci in prehladu Vam nudijo preizkušene Kakor pri mnogih modnih stvareh, tudi pri »Alfredu« ne vemo, kako je nastal, kakšen mu je povod in kako je prišel do svojega iir ena. Staro je že pravilo, da pri modnih fetiših moramo izključiti logična vprašanja ta zamore.no vpoštevati 'e ajih eksistenco in čakati na njih učinek. »Alfred« Ima pa celo ra take, ki ne verujejo v fetiše in amulete tfosr rrlvtačne Vsaka min jih mora metli <~e«a je tako nizka, da si jih lahko nabavi vsak čuvajte se slabih preparatov kateri so precej razširjeni ta hnitiTajo Anacot-pa*tile. ■■■■•»■■■■■•■■■■■■•■■■••»■■■■■■na POMLADNE NOVOSTI Modni atelije M. SARC LJUBLJANA, Kongresni trg 4/L adio Izvleček iz večernih programov BFRLIN (484 m 4 kw), FRANKTCJR1 (428 m 4 ki). LANOENBERO (468 m 25 kw). STUTTGART (379 m 4 kw). PRAGA (349 m 5 kw). LONDON (DAVENTRY 1604 m 25 kw). ZAGREB (310 m 0.7 kw) BRNO (441 m 3 kw) DAVENTRY (492 m 12 kw). VARŠAVA (1111 m 10 kw) STOCKHOLM (MOTALA 1320 m 30 kw). Nedelja, 1. aprila. BERLIN 20: Joh. Seb. Bach: , na gramofonskih ploščah. LANGENBERG 19.»: Joh. Seb Bach! »Ma-tevžev pasijon», aa soliste, zbod, orkester in orgle. (Prenos ix koncertne dvoran* v Aachenu.) STUTTGART 20: Orkestralni keneert. — 1. Krečmar: Kronska koračnica. — t. Schubert: »Rozamunda«; uvertura. — 8. Grieg: Peer Gynt. — 4 Wagner: »Loh-engrin«; fantazija. — 6. Schubert: Av* Marija. — 8. Mozart: »Čarobna piščal«. — 7. Nehl: Svečani goed. — 8. Wagn«r: »Mojstri pevci norimberški«. — 9. Ven-Ček pesmi. _ 10. Koračnica. PRAGA 20.10: Večerni koncert lahk* glasbe. Nato Bachova sonata v E-duru, a vijolino in klavir. LONDON 20.15: Moderne franooske klavirske skladbe. 20.45: Francoska glasb*. — 1. Chabrler: Vesela koračnica. — 2. Saint-Saens: Dr« pesmi. — 8. Gounod: »Romeo in Julija«. — 4. David: »Brazilijanski biser«. — 5. Chabrier: Poljski festival. — 8. Debus-sy: Pomlad. — 7. Faurč: PesmL BRNO 20: Poljuden koncert — 1. Vadi: Salta. — 2. Ženski zbori. — 8. Goldbach: Motivi. — 4. Petrzelka: Sardin* ▼ olju. — 5. Axman: Ptič. — 6. Ženski zbori i orkestrom. — 7. Vach: Sneg na gorah. — 8. Foerster: Most vzdihIjajev. DUNAJ 19.90: Koncert — 1. DvoFak: »1s Novega sveta«; simfonija. — 2. Springer; Tretja simfonija (Premijera.) VARŠAVA 17.45: Komorna glasba. 1. Mo-sart: Godalni kvartet St. 17. — 8. Rzep-ko: Godalni kvartet 19.80: Prenos iz giedalilča r Poenanfui Cajkovskega opera »Volanta« ln Rim-skij-Korsakova balet »Šeherezada«. STOCKHOLM 19.45: Večerni koncert orkestra. Sreda, 4. aprila. BERLIN 20.30: Koncert. — L Gluck: «I8g*-nija ▼ Aulisu«; uvertura. — 2. Moosarts Rondo. — 8. Dve skladbi na rfxw. 4 W*-ber: Poadv na ples. Nato prenos programa iz Varšave. Potem odlomki is nemških oper. FRANKFURT 20.15: Goethejev »Urfaustc (Odlomki.) STUTTGART 20: Komorna glasba. — 1. Mendelssohn: Godalni kvartet ▼ E-molu. — 2. Dvofak: Godalni kvintet — 8. Schubert: Forellenquintet. PRAGA 20: Koncert češke filharmonij«. — 1. Berlioz: Uvertura. — 2. Kopsch: Klavirski koncert v C-duru - S. R. Straufi: Suita. — 4. Dvofak: Slovanska rapeo« dija. ZAGREB 20.85: Klavirski koncert BRNO 20: Prenos programa is Prag*. DUNAJ 21: Večerni koncert dunajskega koncertnega orkestra. VARŠAVA 18.15: Beethovnov* skladb*. — t Uvertura a «Coriolana». — 2. Largket-to. — 8. Schereo is pastoralne simfonij*. — 4. Iz patetično sonate. — 5. Velika uvertura. Ljuba: Na cvetno nedeljo že zgodaj v Jutro, ko »e 1« mati odpravljala k rani maSi, se je Tinček skobacal z velike zelene peči. kier je spal x mlajšima bratoma, si pomel oči in še napol v spanju stopil v kot kier je slonela — butara. Skozi majhna okna le prodirala pol-mračna svetloba meglenega jutra, tema v kotih se je še bojevala z mrakom in ©korena oprava nizke Izbe ia dobivala Polagoma točnejše obrise. Tinček je previdno vzdignil butaro ln Jo zanesel k oknu. da jo bolje vidi. Toda vrh, kjer so bili pestri trakovi in pomaranča, je bil zavit v mrak. - Baš ko jo le hotel nekoliko odmakniti in jo spraviti v svetleišo lego. se odpro vrata kamrice In na Drag stopi mati. sklepaje roke — in za nio oče. »Oh. ti neumni otroki Ali poideš nanj na peč! Precej! Butare se še dovolj nagledaš. V kot z nio!« »Ko bi le za pašo tudi tako zgodaj Tstajal!« je še odhajaje godrnjal oče. »Kaj neki misli,« ie ugibal Tinček in se zavil v staro obrabljeno odejo, »pala pa — butara. In mati. kako so me zapodili — seveda, mati niso nikoli no-cfti butare v cerkev. O. jaz io na pone- sem danes prvikrat Kako k> bom držal. kar nič se ne zmenim za druge, drugi se pa bodo zame in za mojo lepo butaro z zelenimi in rdečimi trakovi nališpano — in pa s pomarančo.« Zatisnil je oči in zasanjal... Videl se je že v cerkvi z butaro pred seboj. In glej, butara ni bila več zelena. Srebrna so bila vitka stebelca vrbovja in zlate mačice so jih obdajale. Srebrn je bil dren in nežne veiice Jurjevega grmičja. Trakovi so se prelivali v ble-stečih barvah — zeleno, rdeče, modro in vijoličasto in pomaranča se je svetila kakor solnce, da ie moral zapreti oči, ko se je ozrl vanj. Okrog sebe ie videl svol« vrstnike; z manjšimi zelenimi butarami so stali kakor častna straža okoli kralla in sosedov Franček. ki mu ie bil »reišnji dan zaničljivo-posmehevaln« svetoval, češ, naj ne privleče kake »švedraste metle«. mu je sedaj prijazno šeenil na uho: »Tvoja te res kar za oltar I« In tudi vsi odrasli so z občudovanjem gledali vanj, še gospodična kuharica prečastitega gospoda dekana ie ljubeznivo poškilila izza velikih črnih bukvic in mu blagohotno pokimala s kliukastim nosom. On pa le plaval v sreči fn blaženosti in krčevito oklepal svoio prelepo butaro... Ponosno le odkorakal z dom« bi se ni ozrl. Čeprav le vedel, da gledajo bratci in mati za njim. Pri cerkvi je bilo zbranih že dosti !o-larčkov in mlajših hlapčetov; gaj zelenja ie zakrival cerkveni zid. iabolka ln pomaranče so se bleščale iz srebrno-sivih mačic in lahen vetrič se ie poigraval s pestrimi trakovL Tinček je pristopil k zidu. toda butare ni naslonil nanj. Pogum, ki mu Je preje polnil dušo. mu je ob posrledu na brezbrižne tovariše upadel in v srce se mu je prikradel — sram. V cerkvi le zazvonilo. Tantie to »e prerivali s svojimi koši skozi Široko odprta vrata. Ko je stal pred obhafflne mizo, n tone nekd* v rebra. Bil ie sosedov Franček z veliko lep« butar«, na kateri je bil« v s« poln« trakov ta — tri pomaranče! Tinček se ie bolečo zdrznil. »Ali ti nisem včeraj rekel, da ne privleči še ti kake zverižene metle!« mu je šepnil oni. Tinčka je spreletela zona. Čutil je, kako ie obvisel na nJem tovarišev zasmehovalni pogled, kako je oplazil od nog do glave njega in njegovo butaro. Blagoslov ie minil in lludie so te vrstili v procesijo. Tinčku so gorela Rca od srama te nemega srda, stopal je s oobešeno glavo in niti opazil nL da hodi med starimi ženicamL Mehanično se Je ustavil, ko to se ustavili drugi in ko so se križu spet odprla cerkvena vrata, le začel hoditi tudi on. Maše ni hotelo biti konec, sflno dolgo se je vlekel evangelU Tinčku oa J« kipela in vrela v duši zmeda čuvstev — srd ln bolest užaljenega ponosa sta mu poganjala vroče solze v očL Krčevito se je davil z jokom in skozi meglo t očeh strmel v bele sveče. Ko Jo ie hotel domov rrede vreeatt po bližnjici ga ustavi glasen, prisiljen smeh. »Ali ga vMfte Junaka? Kdo t! Ji P* zvezal t« metlo?« Tik pred nJim se Je režalo zalepljeno lice sosedovega Frančeka ln okrog nJega vse polno škodoželjnih otroških obrazov. »Vidiš, takšna mora biti butara,« Je nadaljeval Franček in pomolil TinCetu svoj zeleni snop pod nos, »pa seveda, tak teliček, kakor si ti. nai raie ostane doma...« »Teliček, teliček.« te croboCeJo ljubeznivi vrstniki. Tedaj Je privrelo Iz Tinčka. Zamahni Je in trikrat je zapela butara »Hozano« po Frančkovi glavi, pomaranče so se zakotalile po tleh, vaški fantalini pa s butarami vred za n&mi, Frančka so nenadni udarci podrli ob plot Kakor bisk je bfl Tinček na nJem: neusmiljeno je tolkel s pestjo ta ruval z drugo roko ▼ Frančkovlh rdečih laseh ter hripavo vpil: »Jas II pokažem metlo! Tu tmaS telička..., tetička...« RiJ iJ t najboljše, najtrajnejše zato najcenejše! « «JUTR<3» S. 7$ 10 Nedelja 1. IV. 1928 0 narkozi Da izvrši zdravnik kakšno težko operacijo v narkozi ali v lokalni anasteziji, se nam zdi danes samo ob sebi umevno, dasi je preteklo komaj 80 let, odkar se je je začela posluževati kirurgija. Prvi se je poslužil narkoze ameriški kirurg Morton. Narkotiziral je z etrom nekega bolnika v bostonski bolnici; bilo je to leta 1846. Poročilo o tej prvi narkozi, ki se je kaj dobro obnesla, je objavil bostonski medicinski list in izzval velikansko pozornost po vsem svetu, tako med zdravniki kakor tudi med lajiki. Še istega leta so poskušali z narkozo tudi v Evropi, in sicer na Angleškem, kjer so z etrom omamili nekega pacijenta, ki bi mu morali odrezati nogo. Kirurg Siston, ki je izvršil operacijo, je dosegel popoln uspeh in s tem razpršil konservativne pomisleke, ki so jih imeli proti narkotiziranju njegovi kolegi iz sosednih držav. Narkotizira-nju so bili spočetka posebno nenaklonjeni nemški zdravniki, češ da so ameriški in angleški kirurgi znani kot avan-turisti in brezvestneži. Vest o narkotiziranju je prišla v tisti dobi tudi na Dunaj in profesor kirurgije Schuh, je izvršil zaporedoma 21 operacij, kjer je pacijente narkotiziral z etrom. O rezultatu teh operacij je poročal v zdravniškem društvu in je že tedaj pripomnil, da eter ne učinkuje na vse pacijente enako omamljivo. Silno težko je narkotizirati bolnika, ki se operacije močno boji; težko dovzetni za narkozo so tudi pijanci. Pripomnil je tudi, da posledice narkoze, n. pr. bruhanje, nikakor niso nevarne, kakor so tedai zatrjevali nekateri zdravniki. Sploh se je razvila okrog vprašanja narkoze silno ostra debata in število protivnikov narkoze ni bilo nič manjše nego število njenih zagovornikov. Šele rezultati so vrednost narkoze definitiv-no potrdili. Sedaj se narkoza z etrom v Evropi splošno uporablja. Američani pa so ta način že skoro docela opustili in se za narkotiziranje poslužujejo le še dušikovega oksidula. sicer pa operirajo navadno z lokalnim omamljenjem. Kloro-form. ki se v Evropi še pogostoma uporablja, je po bolnicah nekaterih ameriških držav celo uradno prepovedan. Znani filmski igralec Harrv Liedtke ie je v Berlinu v drugič poročil, in sicer s filmsko igralko Christo Tordy. Pravijo, da ie bilo na dan te poroke po Nemčiji, pa tudi drugod vse polno prežalostnih ženskih src. Kdo je bil Kolumb? Kdo je prvi odkril Ameriko, ni tako neizpodbitno dokazano kakor uče kon-vencijonalne šolske zgodovine. Poleg teh eksistira še nekakšna «tajna zgodovina* odkritja Amerike, ki je pa znana le ožjemu krogu raziskovalcev in zgodovinarjev. Ti učenjaki se že desetletja prepirajo med seboj: Ali je bil Kolumb Italijan ali Španec. Kolumb sam je nekoč celo pred notarjem izpričal, da je doma iz Genove v Italiji «... Od tam sem prišel in tam sem se rodil,» je dejal. Mnogi zgodovinarji pa smatrajo, da Kolumbova trditev ni resnična in k temu navajajo celo vrsto dokazov. Tako n. pr. se je Kolumb podzavestno izdal na zemljevidih odkritih dežel. Neki kraj na vzhodu otoka Kuba je imenoval «Maisi». V okolici Gallega v severovzhodni Španiji pomeni to v narečju: Varšave*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 2.: I. N. R. I. Izven. Torek. 8.: L N R I. Izven. vjgi Sreda, 4.: L N. R. L Izven. ^ Četrtek. B.: L N R L Izven. Petek. 6.: ob 16. uri popoldne: I. N. R. I. Izv. Sobota. 7.: Zaprto. Nedelja, 8.: ob 16. pop. L N. R. I. Izv. Ljubljanska opera Zafetek ob pol S avečer. Nedelja, 1. aprila: ob pol 20.: Bajadera. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Mariborsko gledališče Nedelja, 1. aprila ob 8. popoldne: cPastJonv Prvi?. Ruponi. — Ob 8. zvečer: cDobri vojak Svejkv Kuponi. Ponedeljek, 2.: Zaprto. Torek, 8.: . A. Premijera. Šentjakobski gledališki oder Nedelja, L aprila: «Ingebory». Izven. Kreatserjeva sonata* aa mariborskem odru. V torek, 8. aprila nas bo mariborsko gledaliSČe seznanilo s znamenitim delom Leva Tolstega s dramatizirano . S to premijero bo proslavila naša drama stoletnico rojstva ruskega genija. Da bo proslava čim dostojnejSa. je gledališka uprava povabila gosp. N. Preobražen-nkega, ki bo predaval pred predstavo o Tolstem Režija je v rokah gosp. J. Koviča. V glavnih ulogah nastopijo gdč. Kraljeva, gg. X Kovič in VI Skrbinšek. Ii gledališke pisarne. Radi lndispoziclje opernega pevca g. Rumplja odpade za nede ljo popoldne napovedana operna predstava >Fidelio<. — Zvečer ob pol osmih pa se poje Kalmanova opereta »Bajadera« kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Isredno sanimiv koncert v LJubljani. V četrtek, dne 12. t m., se bo vršil v Unionskl dvorani koncert, ki ga priredi dunajski de-»ki pevski zbor, znan po vsej srednji Evropi poDie Wiener SSngerknabenc. Zbor je brez dvoma poleg rimskega najbolj-]H de*ki zbor cele Evrope. Na sporedu ima več večglasnih zborov s Boli in klavirskim »premljevanjem in pa Haydnovo komično onodejansko opero >Lekarnar< (Der Apothe-ker). Predprodaja vstopnic od srede dalje v Matični knjigarni. _ Uspehi ljubljanske opere v Beogradu Povodom gostovanja naše opere ▼ Beogradu so prinesli prestolniški listi simpatične članke o slovenskem gledališču in laskave ocene o uprizoritvi Prokofijeve opero cZaljubljen v tri oranže*. je objavila v Številki i dne 81. t. m daliSo kritiko dr. Viktorja Novaka, ki sodi, da se je ljubljanska opera predstavila prestolnici kot , da je dirigent gosp. Štritof pokaral da je dorasel vsem težkočam. ki jih je nje>gov ansambel i v orkestru, ki zveni polno in izrazno, i v pevskem oziru, popolnoma obvladaL Pohvalno omenja tudi režijo rosp. gesta in inscenacijo, nato pa posebej hvali posamezne uloge. Betettovega kralja Trefa, čigar posnetek reproducira, označuje kot sedaj aktualna vpraianja v poljskem literarnem svetu. Omenjamo predvsem polemiko o proletarski poeziji, študije o Hamsumu, razprave o prevajanju « t«jih literatur ter mtervieve z nekaterimi poljskimi tn modemskimi pisatelji. «Wiadomosčl« so tudi priobčile poročilo o Piscaitorjevrf vprizo-ritvi »Vrleza vojaka Svejka«. Poročevalec ana-lizra dramatizacijo Svejka in sklepa, da švejk m dramatska snov »Poglavitna zabloda Je v tem, da se Je skušalo nemogoče storiti mogoče. Široko zajeto, lz tisočerih anekdot in eodzod kakor mozaik zloženo delo . ai ks ne more z nobeno pomočjo postati enakopravno teatersko delo. Haškov Švejk si tip, ki W mogel sam na sebi večno živeti Ironija njegove usode Je v tem, da Je Svajk kot tip par*m» Avstrije, da stoji na tetem nivoju 2 njo.« Pisec je hotel povedati, da bo odrski SveJk čez nekaj časa tako pozabljen kakoT bo pozabljena \vstrija- Izmed ostalih pomembnejših člankov bodi omenjen še temeljit obračun s pisateljem Emilom Zegadilowicxem. ki Je na Poljskem zelo zaslovel. K. H. Zawodzinski podaja v številki z dne 4. t. m. strogo anailizo z naslovom »Genifl aH reklamni uspeh?« Obsežna debata se )e razvila trafi r sklepu varšavskega PEN-kluba, da povabi v Varšavo francoskega pesnika Valerjrja K. SionimskJ se Je Javno izrekal zoper to vabilo, češ, da W bilo za Poljake koristnejše. če W povabili Duhamela ali Romaina Rollaoda nego le najožjim literarnim krogom znanega, težko dostopnega Paula Valerjrja. Poslednja števtlka »Položne Litteraire« Je priobčila med drugim študijo o znanem poljskem prevajalcu lz francoščine: Boyu-Zedenakem kot Slogavice i% prave ali umetne svile T Vsaka dama vi, koliko vetjafo nlene nogavici, tn radi tega paziti, da bodo vedno popolnoma v redu. 1 SRADIONOM€ lahko perete nogavice kolikor* krat hočete, one ne bodo nikdar izgubile svol prvotni mi. Eno pravilo }e važno: Vedno le treba *RAD10N€ t, mrzli vodi raztopiti, š potem nogavice izprati t. mlačni raztopini. Potem Izprati i čisto vodo In razi prostreti, da se snie. S takim pranlem bodo nogavice ohranile švoft sttal h svoj svileni izgled. pesniku, kritik« ls znanstvenika, lnteresaatna Je tudi študija o Elizd Orzeazkovi, čije zbrane spise bo začela izdajati nai)več|Ja potiska založba Gebethmer in Wollt. Auretja Vylezyuska poroča o knjiigš »Dvoje pomladi« tankočutnega poljskega helenista Jana Paradowskega. Z. St. Kldngsland pa o Kislingovih slikah. V ted Številki Je tudi nemško pisani članek o Chopinovih zbranih pismih. Mimo Kislingovih reprodukcij io raznih portretov so objavljeni trije posnetki o mogočna vprizoritvi Shakespearovega Julija Cezarja »V poljskem gledališču« v Varšavi Moderna izobrazba Zaključna beseda k zavrnitvi kritike v »časa«. Kritiko knjižice »Moderna Izobrazba«, podano v »Casn«, sem zavrnil v »Jutru« z 20. t. m. Na to se Je ocenjevalec f. dr. St. Gogala še enkrat oglasil in sicer v »Silovencu« z 22. t. m. Podoba Je, da ocenjevalec ne ume al! noče umeti Jasnih zaključnih besed moje zavrnitve v »Jutru«. Tam ugotavljam, da moda razprava proslavlja kot vsebino pojma o izobrazbi trojni Ideal resnice, blagote ta lepote, ld ga fotfijo znanosti. posvetna morala ta umetnosti Zatorej poudarjam m tem mestu Se posebej, da v obsegu posvetne aS socialne morate proslavlja moja razprava: odkritosrčnost resničnost, prijateljstvo, milosrčnost, hvaležnost, spoštovanje, zmačajnost itd. ta odbdja nasprotne smerf dn-ševTbosti (str. 50 ln 51 M 1.). Nadalje proslavlja razprava ljubezen do bližnjega, do svojega naroda, do domovine ln do človeštva. Poveličuje nadalje viSke blagodejnosti in človekoljubja, ki lih le ustvarila novejša doba: odpravo suženj- stva, tfačanstva ta despotoma, pravičnost, sna-, kopravnost, narotvoino Društvo narodov itd (na str. U ia 53 M. i.). Proslavljam naposled nesebično dedovanje v prid družini, občini, deželi, državi, narodu ta človeštvu (str. 57) r svetJo-glednem razpoloženju (str. 39—42). Vse te ponosite ta plemenite pridobitve samostojno napredujoče človeške Izobrazbe proglaša ocenjevalec v »Casn« za »tendenoiozni zagovor propadajočega materialoma«, nevreden papirja ta tiskali Naravno Je, da s 5k>vek»m takega barbarskega naziranja ne bom dalje polemizirat Ferdo SeML Ivan Cankar ln Oton Župančtt v slovaSbem prevodu. 5.-6. Številka literarne revije yngutin sirup H pri odraslih kakor tudi pri otrocih fi|fi| najučinkovitejše zdravilo in sicer H9 kolt Synguiin tablete. Izdelovanje BH omenjenega zdravila je pod sta'no kontrolo formalnškega inštituta od. delenja vseučilišča na Dunaju. Za. torei ie tudi njegovo učinkovanje zanesljivo. Dobite ga v vseh lekarnah in drogeriaah. - . ' . Kmečka hiša lz leta 1791. pri Sv. Ož-baltu nad Škofjo Loko. Risal Anton Bernard. ljudje pravilo, da naB zidarl ki tesar« u« znajo! Pridite pogledat, sai'so razen razstave tudi pastionske hrre hi doma ženske te dni že tako ne maralo moških zaraDa Je to isttna,< pi»e dalje f. profeeor. »priča tudi Vaše pismo, v katerem ste navedli. da se bolezen širi po celem hmeljišču, kar je pri lanskem primeru izključeno. Po hipertrofiji povzročen rak se pojavlja le spo-radično, to je le tu in tam. V obrambo po bakterijah povzročenega raka Vam priporočam naslednje: 1.) Poizkusite okuženo hmeljišče gnojiti s kalijevo soljo ali kajnitom ali čilskim »olitrom ali apnom, ker vplivajo ta gnojila neugodno na razvoj bakterij 2.) Nadalje priporočam, da hmeljišče letos prav dobro gnojite in v primeru neuspeha isto v bodoče sploh opustite ter si priredite novo. od okuženega kolikor mogoče oddaljeno hmeljišče Lastnika hmeljišča pe naprošam, da naj letos zvesto sasleduje razvoj hmeljske rastline in da bi me v primeru vidnega hiranja takoj obve-itil Rad bi namreč vso bolezen razmotrival a« licu mesta ter jo mikroekopično preizku-levaL» _ imtoHer*. doBm Jo treba na kap- po pri na* veljavni formi oanaftiti kot vaaeeb. Iiru celb ie podobno kakor doto nastal ii saieftiih črk angleških besed, , kar pomeni cstroški, »varovanje, tovornina>. Prt tej obliki kupHje prodajalec sicer ne prejeme odgovornosti sa sigurnost prekomorske-ga prevoza, pač pa mora nositi vso stroške nntovoHtve. orevoza in zavarovanja, in to Vse saželjene podatke daje vodstvo volo- sojma v Osijeku. telefon 2-88. Pojasnila pa Je mogoče dobiti tudi pri častnih zastopstvih v vseh večjih krajih, kjer se dobijo tudi sejmske legitimacije za ceno 10 Din, ki dajejo pravico do obiska velesejma in do znižane železniške vožnje Zato naj nihče ne odlaša in se odloči posetiti IV osiješki pomladni velesejem. kjer bodo interesenti našli vse, kar nujno potrebujejo Cas med katoliškimi in pravoslavnimi velikonočnimi prazniki naj torej vsakdo porabi za to, da potuje v Osjek, kjer bo videl mnogo zanimivega in koristnega in kjer bo lahko ugodno nakupil, kar potrebuje. — Posojila na kmetijska posestva pri Dr-favni hipotekami banki Od glavne P™!™*: riice Državne hipotekarne banke r Ljubljani smo prejeli sledeče obvestilo Na podlap bančnega pravilnika za hipotekama posojila na kmetijska imetja je banka dosedaj Izdajala posojila samo na zemljišča, ki merijo v enem kompleksu najmanj 1 ha, dočim se manjših parcel pri uradni cenitvi ni "P®91«- sasassfJ® rejo dajati na vsa zemljišča ene vlofae številke samo da vse parcele ene vložne 8t»- natovoritve, prevoza ln zavarovanja, do namembne luke. Glede zavarovanja Je prodajalec le zavezan skleniti običajno zavarovanje in plačati zavarovalnino; ni mu torej treba sklepati n. pr. zavarovanja za slučaj vojne ali slično, če to ni Izrecno do govorjeno. Za kupca ima ta način kupčije prednost, da more kalkulirati s fiksnimi cenami (zlasti glede na riziko spreminjajočih se pomorskih tovornin); sa prodajalca pe leži prednost v tem, da more dalj časa obdržati lastninsko pravico, kajti blago pre ide v lastnino kupca lele tedaj, ko se mu izročijo tovorni dokumenti (konosementi) in zavarovalna polica. _ Jngoslavenska banka, d. 4., Dne 29 marca se je vršil XIX občni zbor Jugoslavenske banke, d. d. Občni zbor Je vzel na znanje poročilo ravnateljstva o poslovanju v preteklem letu, odobril zaključne račune in soglasno sprejel predlog za ratr ---- znesku 10 milijo- Hmeljarsko društvo ob tel priliki vnovič »odvije vse hmeljarje in Jih naproia, da t»«tno zasledujejo vse hmeljske škodljivce. IV. osjeski pomladni velesejem ]fa velikonočno nedeljo, 8. aprila, bo rio-vmo otvorjen IV. oeiješki pomladni velesejem. ki bo po dosedanjih makih sodeč, nspel v vsakem pogledu. Velesejem, bo Otvoril neumorno delujoči predsednik gosp Albert Rupp ob navzočnost zastopnikov obla sti, gospodarskih krogov In tiska; ravnatelj velesejma gosp inž. Pentz pa bo navzoče goste poved el skozi razstavne prostore ter jim razložil pomen razstave Kakor se nam poroča, bo letošnji pomladni velesejem v Osijeku eden najlepših in Je sato Interesentom priporočati, da ga poseko. V bogati izbiri bodo razstavljeni avtomobili vodečih znamk, raznovrstni kmetijski stroji od najmanjšega pluga do največjega in najmodernejšega stroja. Razstavne tvrdke bodo predvajale stroje v obratu in bodo tako omogočile interesentom spoznati njih prednosti Domače tvrdke umetnih gno jil in zastopstva inozemskih tvrdk bodo potom brošur, statističnih podatkov, slik ter poskusnih nasadom in posevkov pokazale velike uBpehe uporabe umetnih gnojil in obrambnih sredstev proti rastlinskim Skod Ijivcem Testilna industrija bo zastopana po največjih tvrdkah prav tako stavbna industrija. ki bo v posebnih paviljonih pokazala r»oje izdelke Posebno je treba opozoriti na razstavo industrije lesnih izdelkov, kjer bo do razstavljeni stroji, orodje in kemikalije sa lesno industrijo, vse potrebščine za izde lo vanje pohištva (okovi, okraski, blago in usnje), dalje predmeti za notranjo opremo kakor tudi enostavno in umetno pohištvo. Ta špecijalna razstava industrije lesnih izdelkov se bo vršila ob priliki deželnega kongresa vseh mizarjev in tvorničarjev po hištva, ki se bo vršil od 15 do 17. aprila v Osijeku Na ta kongres so vabljeni vsi mi sarji in tvorničarji pohištva vilke znašajo najmanj 1 ha.> Na ta način je banka ustregla posebno manjšim posestnikom, ki so lastniki malih parcel, velikih izpod 1 ha Dočim jim banka doslej ni mog-a dajati posojil na te male parcele, bo to bodoče mogla storiti, samo Če vse v eni vložni številki združene parcele merijo skupno vsaj 1 ha Uspeb depntaeije Bvese trgovski* gre-mijev v Beogradu Na podlagi oklepa sestanka delegatov trgovskih giemijev. ki »e je vršil 23 t m v Ljubljani. «e Je te dni mudila v Beogradu posebna deputacija Zveze, ki Je intervenirala glede točilnih pravic trgovcev, zlasti da se očuvajo tozadevne, veljavno in pravomočno pridobljene pravice našega trgovstva Delegacija le obiskala no tranjega ministra dr Korošca ln trgovinske ga ministra dr Spaha, ki sta obljubila, da bosta upoštevala težnje našega trgovstva Vprašanje spremembe gostiln čarskega pravilnika se bo uredilo najkasneje v maju Deputacija je ob tej priliki intervenirala na pristojnih mestih tudi glede ukinjenja pav šalnib te'»tonskih medkrajevnih razgovorov glede trgoviusk< pogodbe t Avstrijo, gl^e centralizacije železniških i oba v in poviši-^a najemnin za ležarinske prostore ln glad" areditv- odpiranja in zapiranja trgovin. = Pob in eif. Ker se Je slovensko trgov-stvo po vojni že v znatni meri osvobodilo tujega posredništva v trgovini s prekomor-skimi trgovci in ker se v kupčiji pogosto pojavljajo dvomi o točnem pomenu izrazov je nastal Iz začetnih črk angleških besed (frei an Bord) Prodajalec nosi pri tem načinu prodaje stroške, trud in nevar noet, da pripelje blago do krova ladje Tu prevzame blago kupec, tako da je prodajalec od tedaj prost vseh obveznosti glede to-varaine, zavarovanja itd Naziranje, da ima prodajalec nositi vso nevarnost za blago do fob kraja tudi če je blago predal poklic nemu špediterju, ie danes splošno zato pa obdrži prodajalec lastninsko pravico do predaje blaga na mestu kjer se ima nato voriti na ladjo (izvzemši če prej izroči kupcu tovorni list) On lahko torej do dejanskega natovorjenja na ladjo vedno prekliče navodilo za predajo blaga, kar ga lahko va ruje pred eventualno izgubo zaradi medtem nastale plačilne nezmožnosti kupca ali slič no Omenjeno naj bo še. da pomeni v Zedi nienih državah izraz toliko kakor nega zbora se bo Izplačevala 8 % dividen da ter se bo za kupon št 19 za leto 1927 izplačalo 8 Din po delnici, In sicer poč-mši od 80 marca t. 1. pri vseh blagajnah »voda Ostanek dobička se uporabi za dotacijo rezervam in za prenos na prihodnje leto Poslovanje banke, ki se je vršilo v pretek en letu po preizkušenih metodah in kon servativnih načelih, je Izkazalo dobre rezultate Letno poročilo in zaključni računi banke se pošiljajo interesentom na željo brezplačno . , Ustanovitev HmeHarske zadrege m hmeltarne t Marenbergu. Te dni ie bila v Marenbergu ustanovliena Hmeliarska zadruga kateri le takoi ob Priliki ustanovnega občnega zbora pristopilo 82 hmeljar-iev h dravske, mežiške in misliniske doline z 392 deleži oo 500 Din Olede na uspeh ustanovnega občnega zbora, ki sta za vodila g. Langer ln g. in2 Pahemfk. bo zadruga takoi pričela graditi hmeljarno v Marenbergu tako. da se bo v tel hmeliarnl fe letošnii pridelek tega okoliša lahko primerno pripravil . , „ . . . = Znižanje carine na neoluKen In "Ho-ma olnščen riž. Iz Beograda poročajo, da je ministrski svet sklenil, da se ima s takoj botsarsk* lovor 4L Mo tekft kras 1«K 100 »vedskih kron 1526. 100 norvoAA kron 1518. 100 »Danskih peaet 996. 100 trikih drahem 76.30. 100 čeJkoalovaikih kron 168*50 Obftai sbori Redni občni *or Celjske posojilnico, d d. v CoJju, ee bo vrlll dne 4 aprila v sejni dvorani (bilanca 1927), občni zbor Hranilnice in posojilnice v Središču c* Dravi. r. s. s n. L aprila v zadružni pisarni; iarodni občni zbor Pokojninskega zavoda sa nameščence v Ljubljani pe 16 aprila v sejni dvorani mestnega magistrata (razprava o načrtu zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, sprememba statuta); redni občni zbor Tovarne zaves , d. d. v St Vidu nad Ljublja-. na 12 aprila v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke v Ljubljani; tedni občni zbor Posojilnice v Rušah, r s. s n. s. dne 15 aprila ▼ prostorih Josipa Muleja v Ru- k« Rnmanija Je agedne sredila sveje vof-ne dolgove v Franciji. Is Pariza poročajo, da je bila te dni podpisana francosko romunska konvencija za ureditev rumunskih vojnih dolgov v Franciji. Po tej konvenciji se zniža romunski vojni dolg od 526 na 185 milijonov zlatih frankov Rumunija se v tej konvenciji obvezuje, da bo plačevala 6 % obresti in amortizirala dolg v 62 letih Anuiteta bo prvo leto znašala 1.2 milijona zlatih frankov ter se bo polagoma dvigala na 22.5 milijona zlatih frankov » Švedski vfigaličnl trast si Je pridobil monopol tndi v Estoniji. Švedski vžigalični trust si je tekom let osvojil vse itiri tvor niče za vžigalice v Estoniji, nakar je v letu 1927 dvignil ceno vžigalicam sa 100 % Sedaj pa je trust sklenil monopolno pogodbo i estonsko vlado, ki je v estonski javnosti vzbudila ostro kritiko Po tej pogodbi bo Švedski trust ponovno dvignil ceno ter bo moral plačevati letno estonski državi 120 tisoč švedskih kron odškodnine Zagotavlja se da bodo tvoraice švedskega trusta v Estoniji zaslužile pri glavnici 4 milijonov kron letno 900.000 kron. V monopolni po-eodbi se Je trust zavezal dati Estoniji enkratno odškodnino od 8 milijonov švedskih kron in posojilo od 7 milijonov kron = Znižanje isvosnib earin v Rumanijl Zbornica za TOI opozarja vse interesente, da je državna gospodarska komisija v Bukarešti znižala izvozne carinske takse za sledeče predmete: usnje od 4 na 2 leja za kg, obutev iz nsnja od 1 na 0.50 leja^ izdelki iz kože od 8 na 1.5 leja na 1 kg: olie za kompresorje od 8000 na 300 lejev od vagona; olje od katrana črnega premoga od 500 na _ _ . __1__— 1 1 M I sleda« rfertaM Mtncflh JL 1 nu pri Ko- I ujaadi dravske dhrfaftfce oblasti ▼ UdbUu* dede dobave mesa za ča* od 1. aprila do 30. septembra t L: 12. aprila pri ministrstvu za volsko in mornarico, oddelek za mornarico v Zemunu. riede dobave 23-000 metrov blaga sa vojaške uniforme ter glede dobave večie množine sukanca. Predmetni oglasi'so na vpogled v Pisarni Zbornice »n trgovino, obrt hi industrijo v Ljubljani. Pri strojnem oddelku direkciie drž. železnic v Ljubljani se bo vršila 12 aprila ofertahia licitacija glede dobave parnega valja; 13. aprila glede dobave 8000 k« sirovih neoo-dtlanih matic: 14 aprila srlede dobave valjev za batne obroče: 16. aprila os glede dobave kolesnih zvezd za gonilne osi. Predmetni pogofi so na vpogled Pri strojnem oddelku direkciie. ministrski svet sklenil aa se ima » um»j . —- - x } gifoni ^ to šnjo veljavnostjo cnfta. «. nlta- Sod vagona, črni kavijar dar ga uvažajo domače luščilnice za predelavo, In sicer od 4 na 2 zlata dinarja (na 100 kg) za neluščen riž in od 7 na 2 zlata dinarja za deloma oluščen riž (t. j. za riž. ki ima odstranjeno le zunanjo luskino) B Redni občni sbor Ljubljanske bone ia blago in vrednote se bo vršil 25. aprila ob 4. poopldne v borznih prostorih v Ljubljani. Med dnevnim redom je poročilo o poslovnem letu 1927M poročilo tajništva m finančnega odbora, odobritev bilance ter volitve 6 članov borznega sveta, 5 članov finančnega odbora ln 13 članov borznega raz- « Redni občni sbor tvrdke «Elektra». d. d sa dobavo električnega toka v Ljubljani. se bo vršil v sredo 18. aprila ob 4. popoldne v sobi generalnega ravnatelja Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani na Dunajski cesti št. 1. «89 = Uradni tečaji za april. Finančno ministrstvo ie za april določilo naslednje uradne tečaje: 1 napoleodor 218.90 Din, 1 turška lira 247 35. 1 aneleški funt 277.45, 1 dolar 56.85, 1 kanadski dolar 56.55. 1 nemška marka 13.60. 1 poliski zlat 6.38 1 avstritski Šiling 8. 1 belga 7.92. 1 madž Denga 9.94. 100 franc. frankov 223.7 100 švic. frankov 1094 7, 100 ttaliiansk'h liT 300. 100 holand-skih goldinarjev 2289 100 rum. lejev 35. 100 tisoč na 5000 lejev od vagona, od 165 na 50 lejev za 1 kg; sezamovo olje od 20.000 na 4000 lejev za vagon, slad od 8200 na 2400 lejev za vagon; pecivo iz moke od 3200 na 2000 lejev za vagon: lepilo iz moke od krompirja in žita za obutev od 5000 na 2400 lejev za vagon; ječmen debeli od 4000 na 2800 lejev za vagon: ječmen olu ščen od 3200 na 2500 lejev za vagon; ajda od 14.000 na 4000 lejev za vagon; očiščeno ln olupljeno sezamovo seme od 8000 na d5lX lejev sa vagon; seme od *olnčne rože od 6200 na 5000 lejev sa vagon. Nadalje je tudi dovoljen izvoz vseh vrst konj Izvozna taksa za konje je znižana od 5000 na 3000 lejev, za konje za klanje pa od 1000 oa 500 lejev = Dobave. Prometno - komercljalni oddelek direkcMe državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31 t. m ponudbe glede oddaje 56 komadov pločevinastih kurznih tablic v prepleskanie in črkosllkanje. L)i-rekcila državnega rudnika v Brezi sprejema do 12. aprila ponudbe glede dobave 2 centrifugalnih sesalk Direkctia državnega rudnika v Veleniu soreiema do 13 aprila ponudbe glede dobave 17 komadov rulet za okna Direkciia drž. železnic v Ljubliani sprejema do 15. aprila ponudbe dede oddaje odvoza smeti, blata itd ter dovoza kamenia pohištva Itd Vršili se bosta na- Položaj na naših borzah Pretekli teden Jo bil deviani »omet na ljubljanski borzi precej živahen. Skupni tedenski devizni promet je znašal 15.9 milijona Din napram 14.4, 24.2, 12.5 in 14 milijonom v zadnjih štirih tednih. V deviznih tečajih so bile pretekli teden zabeležiti le neznatne spremembe. Med efekti so se pretekli teden trgovale Ruše po 280, Strojne po 70 in Vevče po 185. ^ Na zagrebškem efektnem triMn Je Vojna škoda v početku tedna nazadovala od 488 do 440 na 434, potem pa se je pri živahnejšem prometu zopet okrepila na 442 — 44S. Tečaji investicijskega posojila in agrarnih obvesr nic se niso bistveno spremenili. Med bančnimi vrednotami beležijo v zvezi s stabilizacijo dinarja znaten dvig delnioe Narodno banke, ki so se okrepile od 6180 — 6800 na 6900 — 7100 Kreditna Zagreb je popustila od 87 na 85. Jugobanka pa se je po odbitku kupona dvignila na 89 — 90. Ljubljanska kreditna se je trgovala nespremenjeno po 135 Industrijske vrednote so bile precej zanemarjene. Tečaji pa se niso bistveno spremenili. Ljnbljaaa. (Prosti promet.) Dunaj S, lin 18.595, Milan 300.30, London 277.80, New-york 56.835, Pariz 223.80, Praga 168.80, Curih 1095 Curih. Beograd 9.18126, Berlin 1*4.14, Newyork 819.125. London 25.84. Pariz 20.488 Milan 27.4425, Praga 15.885, Budimpešta 90.70, Bukarešta 8.27, Dunaj 73.05. " s tliUt* jajc Po vesteh is inozemstva so ai tnozemsk' trgovci nabavili že dovolj blaga za v-rkonočre praznike t&ko da je s>-daj le težko prodati blago. Inozemski kupci pričakujejo, da bodo cene po praznikih padle, zato je situacija za izvoznike nepovoljna. Pri nas trenotno ne prihaja preveč blaga na trg, kar je deloma pripisati dosedanjemu slabemu vremenu in pričakovanju produ-centov, da bodo blago pred prazniki na domačih trgih lažje prodali. Cene. ki jih plo-čujejo nakupovalci, so ostale nespremenjene ter se gibljejo na višini 90 par za komad. . Novosadska blagovna borsa (81. marca.) Tendenca nespremenjena. Promet: 1 vagon pšenice. 4 vagone ječmena, 4 vagone tur-ščice in 2 vagona moke. Pšenica: baška, 77-78 ko 342 5 — 347.5; baška in sremska, 78-79 kg 345 - 350; banaška, 78-79 kg 837.5 do 342.5. Ječmen: baški. 65 - 66 kg 290 do 295 T u r S č i c a: baška in sremska nova 255—260; za april maj 262.5—268 Moka: baška <0g> in <0erg> 470 — 480; <2» 450 do 460; <5* 430 - 440. Dunajska borza «a kmetijske prolsvode (30 marca) Navzlic ponovnim zboljšanjem cen na inozemskih tržiščih, kupčija ni oživela. Opaža se precejšnja rezerviranost Uradno notirajo; pšenica: domača 43 d« 43.5. madžarska Tisa 47.5 — 48; rž: march-feldska 43.5 - 44; t u r š č i c a: 38 — 86.75. Mlado lice Na novo preurejena gostilna - klet - Ljubljanska opera GledatiSka ulica St. 2 danes otvorjena« Toči prvovrstna dalmatinska vina OpoJo, belo t otoka Visa, črnino iz lastnih vinogradov. Primorska kuhinja, vedno morske ribe. Cene zelo zmerne. — Cenjenemu občinstvu se najvljudneje priporoča J. LOZIC. iahko očuvate do kasne starosti, tko rte sa to skrbeli, predno je iice začelo /eneti Mladeniško svežino treba čuva i, dokler ne mine Rabite za nego Va *ega telesa. Vašega lica, Vaših rok in Vaših las: L Pellerjevo pravo kavkaške pema do sa saščite lica in kole. ona Vam •zgladi gube in brazgotine, dela kožo ribko in nežno briše sledove staranja ustvarja mladost in lepoto Iznenadilo Vas bo s kakšno brzino izginjaj, ^olnčne pege, kožne brazde, rudečih nosa. mozolji, sajedavci in drugi vsa kovrstni nedostatki kože II Fellerje^o močno pomado sa rast asi katera preprečuje izpadanje las orerano osivljenje. čisti lasne luskine, lela laso mehke, gibke, bujne ter pospešuje njih rast. Za poizkus 2 lončiča ene aH po 1 ončič od vsake Elsa-pomade s omotom n poštnino vred za 38 Din III El*a mil* idravja in lepota, ka ero ni samo partimirano toaletno mi 'o, temveč vsebuje v sebi tudi medi ■insko preizkušane. dobro delujoče se ■»tavine. katere prodirajo v Vašo kožf in vzdržujejo adravo, lepo, mlado in Vašo tunanjost mladeniško svežo Pellerjeva prava mila idravja in lepote so: ELSA-lilijino mlečno milo ELSA-rumenjakovo milo ELSA-glicerin milo ELSA boraks milo ELSA katranovo (šampon) milo EL^A milo za brijanje. Poizkusite jih I Nikdar ne bodeto ra Pili druga milal Za poskus 5 komadov Elsa-mila i •motom in poštnino vred 52 Din. V Vslem sastnem interesu Jo. da pošljete denar vnaprej, ker plačati po povzetju radi poštnih stroškom 10 Din več NaroČila nasloviti jasno Lekarnarju EIKJEN V FELLER Stnbica Donja. Elsatrg 245 — Hrvatska. sfffi la. Portland cemen ttJfllMT ]Td.d KaStei Snčnrac pri Spllfn svetovnih znamk TITMl ln (lEPTUHE rr M. Greoovtč & Co. Llubliana Cankar levo nabr. 1/1 Te eto i97 nmoaonrouLiJJUuuuL^^ uto-vožnle prevzame brzo- tovorni voz, * tonski za prevažanje, s e I i t v e in slično Engen Ogrinc, garaže i BOLAFIO Telefon 2147 j SISKA, Medvedova ul j iDDoaDnaanmmDaDaimaDDaDo^ Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem odprl čevljarsko delavnico. Izdeloval bom vsakovrstne galanterijske, športne ln or-topedične čevlje ter izvrševal vsakovrstna popravila. Poleg tega bom Izdeloval tudi vsakovrstne gornje dele. Se priporoča _„__„ F. ZUPAN. Ljubljana, Oaflusovo nabrežje 29, v bližini St. moetn. Za velikonočne praznike Vam nudi v veliki izberi ter najnižjih cenah tvrdka ibai S Vil. Mi In i 13 I otročjo dekliške volnene obleke«, damsk L|UDl]dl1H obleke, kakor bluze itd O g * e i t e si i z > o ž o o ' ■HMMM> Najnovejši stereoskop ja upanj* v £epus obliki za aplasttteo cie-daole s veliko tebiro arijtrm!"h AJot-aeri) poučoih lo trajeviuh sbk. raaipoSLlJa edino podjetj« v državi VESNA. Rarlovac, poit&osld pretioac 1. Auarat t 10 dvotnim' tMk&mi po povzetju franko Dia 110 Posebna serij« Dn 40. KJ Obnavljamo našo rfccUo cene prodaje, s katero smo imeli v zimski sezij! najpopolnejši uspeh. | Nudimo Vam: 3 m modernega S blaga za damske plašče s Ia pod- ■ logo po ■ i ba!no nizki ceni | Din 396"— I In to aa Šestmesečne obroke 1 B | Oblafilnice ..iLlRllA" | Ljubljana, Mestni trg Stev. 17-1. g telei. 2825 aiiiiicaiRMiMMNnM Moderni pcmloiansKi iilotiuKl za gospode y najnovejši in velid zalogi - Špecijalna zaloga prvovrstnih obuvaL M. S C H R A M Zaloga ktobnSoT ta čevljev, Maribor, Aleksandrova 11. II Prodam stavbeni svet 11.000 m« v Krlžah na Gorenjskem tik postaje in državne ceste, v bližini elektrarna. Svet je pripraven za postavitev večje tovarne. — Cena po dogovoru. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Za vedno se Je poslovi! od nas v Cestitl »tarosti 85 let globoko spoštovani tovariš, gospod Janko Skerbinec nadučitelj v p- Bfl Je nstanovnlk ta 20 let načetofk našega dru-gtva. — Ohranimo ma v srcu hvaležen, nevenfflv spomini a^nno drnStvo Višnja gora. h£lsko izbiro tsbraafli vrst V^IJN^A PELIHKOVAC m PIVNICARSTVO »OPSKRBA« D. D. Zagreb. Frmakooaasks aL it Ako potrobuiet* tevoHt« »dodali aale Uott ta »okusiti vrsto bres abvess sa kspSilo ,SP£CTRUMC< d. d. p I ini. Koptsta, Dnbsky io Krsttt, tvornica oclednl in brušenega stekla. UnMJnna VIL Medvedova aL 38, tat 141 Zagreb, Beograd. Osjek, SredHaJtca: Zacrob Zrcokso steklo, portalno stokio, mattn-«ko stokio M mm, ogledala, bmieoa vsoti velikostih In oblikah, kakor f* brolene prozorne lipe. izbočene plošče, vstekievanje v med Ftaa. navtdns ogledala 82 Mlad dečko živi že 6 let v hlevu pri živini Pretresljiva slika s Hlevnega vrha v notranjskih hribih.-Mladi Matiček ne trpi na sebi obleke, ne razume človeške govorice, pogovarja pa se z živino in drevjem Nasproti solnčnl kotlini od Jakovice proti Zgornji Planini ter od Ivanjesela do nasprotno ležečih gor, ki tvorijo mejo med našo in italijansko državo, je kotlina od Logatca do Rovt mračna tudi poleti. Cesta se neprestano vzpenja v velikih serpentinah. Na nekaterih mestih je morala biti prav vsekana v gore, ki jo še sedaj močno stiskajo, da vidiš samo kos neba nad seboj. Kjer pa se za hip odpre pokrajina pred teboj, mrgoli požiralnikov, v katere se ob de- ugledal na desni sredi med govejo živino, klečečega v stelji. Pokrit je bil s suknjičem, drugače pa brez obleke. Pravkar je dvignil glavo izpod suknjiča in me začudeno opazoval. — Dobro j-utro. Matiček! sem ga ogovoril. Mali Tarzan se je začel hihitati, nato pa je naglo potegnil suknjič čez glavo. — Matiček, poglej kaj imam!... Prožil sem mu bonbon. Dečko je pokukal izpod suknjiča in se visoko vzpel, Gnezdo malega Tarzana-Matička med steljo v domačem hlevu. ?r Ževju Izlivajo hudourniki. Tu in tam ugledaš tudi samotno kmečko posestvo in ljudi, ki te kaj nezaupno motre. Ko dospeš na vrh Rovt. se ti daleč naokoli odpre pogled, ki te bogato od-škoduje za poprejšnjo temo, v kateri slutiš, da vladajo strasti še vse drugače ko v mestih. Ce se spustiš od orožniške postaje vrhu Rovt navzdol po klancu do Mer-lahovega mlina in se potem napotiš v hrib, dospeš v pol ure v malo vasico Hlevni vrh, ki šteje komaj par hiš. V vasici se nahaja še podružnična cerkev s pokopališčem in pristavo. Približno kilometer odtod stoji visoko gori na hribu znamenita Krpanova domovina, vas Vrh pri Sv. Treh kraljih. S Hlevnega vrha vidiš le farno cerkev in skoro Čisto novo, lično župnišče. Odtod vodi proti Vrhniki več ur dolga gozdna steza, ki je s pokrajino, ki se od časa do časa razpostre pred teboj, izredno romantična. Grožniška preiskava na Hlevnem vrhu Ko so mi pravili, da imajo na Hlevnem vrhu v hlevu med živino 16 letnega dečka-opico. se nisem mnogo čudil V teh samotnih hribih se lahko godi marsikaj... Pred dnevi se je vršila pri Trevnovih, kakor se pravi po domače pri hiši, kjer imajo omenjenega dečka, orožniška preiskava, ki je razne fantastične govorice o njem v precejšnjem obsegu potrdila! Orožniki z Rovt so našli v hlevu posestnika Janeza Kavčiča v resnici dečka. o katerem so se (takoj po odkritju čudaškega milijonarja Krajnarja) raznesle vesti, da je že več let zaprt v hlevu med živino. Na vprašanje, čigav je deček, je Janez Kavčič odgovoril, da je njegov siti Matiček, ki ga ima že 6 let v hlevu, ker je hotel -biti vedno nag in mu je povzročal neprestane nepri-like. Deček Je klečal pokrit s ponošenim suknjičem med živino v stelji. Poleg njega se je nahajala umazana skodela, iz katere je pravkar jedel. Orožniki so nenavadni dogodek takoj javili sodišču v Logatcu, ki je nato odredilo sodno preiskavo. K>j nvm o malem Tarzana poroča očividec Očividec, ki se je te dni mudil na Hlevnem vrhu, nam o malem Tarzanu in o njegovem bednem življenju v hlevu pri živini poroča takole: «Ko sem jo primahal do Popita, kakor se pravi pri Merlakovih, sem srečal 17 letnega dečka, ki imi je na vprašanje, čigav je. odgovoril, da je Kav-ČFČCV* — Torej si ti brat onega, Id ga imate zaprtega v hlevu? sem ga vprašal. — Da, jaz sem Janez, brat pa, ki ždl r hlevu, je Matiček. — Povej mi, zakaj imate Matička v hlevu? — Pred leti Je bil strašno žleht in smo ga morali zapreti. — Ga imate priklenjenega? — Ne, priklenjenega že ne, ker ni potrebno. — Se lahko pogovarjate t nJim? _Ne, sploh ne zna govoriti! Matiček se zna pogovarjati samo z živino. Ko sva dospela do Kavčičevih, je odšel Janez v hišo, jaz pa sem krenil kar v hlev. kjer je stalo okoli 12 glav živine, na desni več ovc. na levi pa v ograji tropa prašičev. Malega Tarzana sem da je dosegel bonbone. Njegova polt je skoro prosojno bleda, roke in noge shujšane, obraz pa nenavadno fin. prav nič podoben obrazu kmečkega otroka, kaj še le obrazu bebca. Obšlo me je silno sočutje. Matiček je naglo jedel bonbone in koprneče čakal, da mu dam novih. Ko je prišel pripraven trenutek, ga je moj spremljevalec fotograf hitro ujel na ploščo. Proti stropu se je dvignil dim magnezije. ki je dečka tako prestrašil, da se je hitro pokril zopet s suknjičem in sem ga moral dolgo klicati, da je vnovič pokukal izpod njega s svojo drobno lepo glavico. Matičkov! sestrici Francka in Rezka Medtem je prišel oče Janez Kavčič, ki sem ga prosil, naj odpelje Matička v hišo. da si revčka bliže ogledamo. Ja- na peč in se radovedno ozirali vame. Osupnil sem, ko sem ugledal dve prekrasni otročji glavici. — Kako Ti je ime. koliko si stara? — Jaz sem Francka, 7 let sem. stara in v prvi razred hodim. — In ti? — Jaz sem pa Rezka, 4 leta mi je. «Nenadoma je treščilo v cerkveni kozolec» Ko sem dal Matičku uro na ušesa, je nekaj časa poslušal njeno tiktakanje, nato pa se začel glasno smejati. Hipoma je skočil na tla in se zagnal na sredo sobe, kjer je opazil moder papirček. Hitro si ga je dal v usta, prežvečil in pogoltnil. Zatem je skočil na klop in zopet po mačje počenil. Medtem je prišla 40 letna njegova mati Marija, ki sem jo prosil, naj mi razloži, kako je Matiček odrastel. Pripovedovala je:, «Matička sem pol leta dojila. Nekega opoldne, ko sem ga imela pri sebi, je nenadoma treščilo v cerkveni kozolec, ki je nato do tal pogorel. Tresla sem se po vsem životu, tako sem se prestrašila. Nedolgo potem sem opazila, da je pričel Matiček postajati trd in da je večkrat zelo čudno obračal oči. Vendar se je do 17. meseca še precej dobro razvijal. Ker ga je na vsak način hotela imeti moja mati Mina, da ga odnese na svoj dom. sem ga ji končno prepustila. Ko je imel 5 let, mi ga je vrnila. Matiček ni nikdar klical «ata» ali «mama». Bratov in sester ni poznal. Tudi ni nikdar govoril, zato ga tudi nismo dali v šolo. Ko se je začel bratiti z živino in je postajal «žleht», smo ga dali v hlev. — Kaj se pravi, da je bil «žleht»? — Zlasal in pretepel je, kogar je dobil. — Je tudi poleti v hlevu? — Poleti pa ne. Takrat je vedno zunaj. Nag se potepa okoli po gozdu in pleza na drevesa. Domov pride vedno sam in ga ni treba klicati... Skakal je čez grobove kakor obseden — Oče, ali ste bili v rodovini vsi zdravi? — Vsi! — Ste bili kaj pri vojakih? — Da! Služil sem pri 22. regimentu. L. 1915. sem bil ujet v Karpatih, nakar sem pretičal 3 leta v ujetništvu. — Kaj pravite k Matičku? — Kaj hočem reči! Nič! Neumen je, pa amen! — In že od nekdaj? — Da! .(jJSIt Matičkov! srč ;ani sestrici. nez Kavčič je takoj privolil. Prijel ga je za roke. a Matiček ni hotel iti. Šele, ko ga je prijel za roke njegov brat Janez, se je udal, vendar zelo nerad. Ko ga je pripeljal Janez na prosto, pa ni hotel Matiček nikamor več. Janez ga je moral skoro s silo odvesti v hišo. V družinski sobi je Matiček, ko ga je Janez spustil, skoči na klop poleg velike kmečke peči in počenil kakor mačka. Dve mali sestrici sta splezali Pustil sem v sobi Matička, ki je med mojim pogovorm z očetom in materjo večkrat hotel uiti v hlev, in stopil malo okoli hiše, kjer sem naletel na Janeza, Matičkovega brata. Na željo, naj mi pove kaj posebno značilnega iz bratovega življenja, mi je pripovedoval: — Veste, Matiček je zelo čuden fant! Mežnar France Raztresen nam je pravil, da se je Matiček poleti nekoč pripodil čisto nag na pokopališče in da Matiček sa boji sveta ln lastnih ljudi je skakal čez grobove kakor obseden. Podrl je več železnih križev in se strašno hihital... — Ali je Matiček katerikrat kaj govoril? — Nikdar! Edino besedico «mome, rnome* smo pogostokrat slišali pri njem. Matiček je bil medtem že zopet pobegnil nazaj v hlev. še enkrat sem ga obiskal, ga razveselil še z zadnjimi bonboni, nato pa se poslovil od Kavčičevih. • Kakor smo izvedeli iz Logatca je bila nedavno pri Kavčičevih tudi sodna komisija z zdravnikom. Kaj je ugotovila in odredila ni znano, baje pa bodo nesrečnega Matička oddali v umobolnico, da bodo tam poskušali, ali se ne bi dal ozdraviti vsaj toliko, da bo lahko bival med ljudmi. S kmečkim milijonarjem Krajnarjem na poti iz Planine v Ljubljano Zanimiv razgovor z možem, ki je 20 let preživel prostovoljno zaprt v svoji celici Na urgenco orožniške postaje v Planini in sreskega sanitetnega referenta dr. Papeža v Logatcu, da je nujno potrebno izolirati Krajnarja od njegove okolice, je sodišče v Logatcu te dni odredilo, da se prepelje France Krajnar v ljubljansko splošno bolnico. Ko se je pripeljal avtomobil v Laze, da odpelje Krajnarja, s« je okoli Krajnarjevega doma kar trlo ljudi. Zasedena so bila celo vsa okna na podstrešjih sosednjih hiš, samo da bi Krajnarja bolje videli. — Ali veste, da je hotel večkrat k vam, pa ga niso pustili? — Lahko mogoče, toda jaz o tem nič ne vem. Kako je Krajnar prvič spoznal bodočega dediča. Po kratkem postanku pri Kramerju v Logatcu, kjer je Krajnar takoj spoznal gospo Kramerjevo in se spominjal vseh starih znancev Logatčanov, je avto krenil dalje. Krajnarjeva mogočna domačija v Lazah na Notranjskem. Z dvema križcema sta zaznamovana zamreženi okne celice, v kateri je Krajnar preživel 20 let. »Po Krajnarja so prišli,« je šlo od ust do ust. »Bog ve, kakšen je neki!« Ko se je France Krajnar končno prikazal pri vratih v spremstvu podžupana Kermavnerja in zdravnika dr. Per-parja, so ljudje strmeli vanj kakor v čudež., Ljudje so imeli le malo časa, da si ga natančno ogledajo. Prvo, kar so uganili, je bilo to, da je videti popolnoma normalen človek. Krajnar se je nekako nervozno ozrl na ljudi, nakar je naglo stopil v voz. Seveda se je pri tem zelo čudSl avtomobilu, ki ga je šele sedaj prav spoznal. »Kako lepo je, da sem zopet na prostem, a še lepše je, da sedim v avtomobilu in da bom po dolgem času gledal te lepe naše kraje!« je reM. S krajnarjem se Je vso pot od Laz do Ljubljane vozil naš poročevalec, ki se je z njim dodobra pomenil o stvareh, ki bodo nedvomno zanimale tudi našo javnost. Ko se mu je naš poročevalec predstavil in mu povedal, da je »Jutro« že opetova.no pihalo o njem in da bo objavilo pogovor z njim, je menil, da je preveč časti zanj, da bi pisali o njem, češ, dla je čisto preprost človek. O tem, da so pisali o njem tudi vsi srbohrvatski, nemški, francoski in italijanski listi, seve ni ničesar vedel . Krajnar pripoveduje o svoji življenski drami. Ko si je Krajnar nekoliko ogledal iz avtomobila svoj domači kraj, je začel takole odgovarjati na vprašanja: — Zakaj ste se zaprli pred svetom? — Hotel sem se oženiti, pa mi ni mati pustila. Pozneje, ko sem hotel iz cimra, pa nisem imel gvanta. — Kako ste preživeli prva leta? — Bilo mi je silno dolgčas. Pomagal sem si s tem, da sem pisal spomine in si zapisoval, kaj mislim in občutim. — Koliko časa ste pisaH spomine? — Dolgo časa; koliko, ne vem. — Kje pa imate te spomine? — Ostali so v cimru v omari. — Ali veste, koliko časa ste bili zaprti? — L. 1908. sem odšel v čimer, zdaj pa mislim, da Je L 1913., 14. ali 15. — Ali vam je kdaj prišlo na misel, da ni prav, kar počenjate? — Seveda mi je prišlo hi še prav pogostokrat! Ko sem že obupava!, sem se zatekel k svetnikom ia aašel pri njih tolažbe. — Kaj se vam Je iz mJadosti najbolj vtisnilo v spomin? — To, da so ml ukazali zapisati se v Marijino druao, kako sem živel v kasarni kot vojak in kako sem hodil na sejme. — Katerih vaščanov, s katerimi ste bili skupaj pri vojakih, se naj4x5lj spominjate? — Petrovčlča, Sirce, Jožeta Milavca. — In katerih sošolcev? — Boleta (ravnatelja bank© »Slavije«, opomba poročevalca). — Kaj pa profesorjev? — Grobminga kateheta Gnezd e, direktorja Junoviča. — Kaj pa Julke, aH se Je še spominjate? — O ja, še! Pa kaj, ko so m! prepovedali, da bi se oženil z njo! — Ali bi hoteli videti starega Modl-ca, ki je šel za vas snubit? — O seveda bi ga rad, pa še telo rad? — Kam se sedaj vozimo? smo vpra* šali Krajnarja. — Proti Vrhniki! — G. Krajnar, kaj pravite, koliko je vredno vaše posestvo? — Ja, gozdov je zelo veliko! Takole bi rekel 50.000 goldinarjev. Rajši pa več! — Komu mislite izročiti posestvo? Na to vprašanje je Krajnar nekaj časa začudeno gledal predse, nato pa odvrnil: — Na posestvu vendar gospodarita mati in Urbas (Krajnarjev očem, ki je umrl po svetovni vojni.). — Kaj pa, tegale, poznate? — Zdaj ga že poznam, prej ga nisem. Ko sem stopil v vežo, sem ga prvikrat videl. Rekel mi je, da je Ga-brina z Unca in da pomaga pri gospodarstvu. iiifiB ff§8 " France Krajnar. — Kaj pa vi, Gabrina, ali ste Krajnarja že kdaj prej videli? — Ne, danes prvikrat! «Tudi sem videl Turke ln Ruse.» — Ali se vam zdi prijetno v avtomobilu? — NI mi bilo kmalu tako lepo pri srcu. Ljubljana mora biti zdaj še mnogo lepša ko takrat, ko sem jo zadnjikrat videl! — G. Krajnar, aH veste, dla je bila svetovna vojna? — Če je bila prav svetovna vojna, ne vem. Pač pa sem velikokrat slišal streljanje. Tudi sem videl Turke vi Ruse. (Bosance s fesi in ruske ujetnike.) — Kaj naj sporočim znancem? — Da sem zdrav in da sem le včasili bolehen. Ko je vozil avtomobil skozi Šelen-burgovo ulico, je Krajnar z velikim zanimanjem motril in se čudil, kako se je Ljubljana izpremenila. Pred bolnico se je z veseljem postavil pred fotografski aparat, nakar je vsem spremljevalcem krepko stisnil roko in dejal: »Saj se komo kmalu zopet' lahko videli!» izdelki ER 8|abe ceste so »Continental - Balon obroči«. Pri brai vožnji, kakor tudi pri uporabi štirikolesne zavore, v vsakem slufcaju bodete iznenadem, o izbornih lastnostih omenjenih ohrofcov. Varnost in pa udobnost Vam nudijo pri vsaki vožnji. Izdelani v prvovrstnih laboratorijih na podlagi najnovejših iznajdb po dobro izšolanih delavcih in preizkusni od posebnih strokovnjakov, so Continental izdelki neprekosljivi. Le velikanska organizacija omogoča, da si jih nabavite lahko povsod. Za krojače 1 ** N9VE velikS! fi» za samouke o prikro je vanju moških oblačil. A. EUKC, lija&liasa, Hospos^a alt© Zahtevale opis knllere V astopnika uvedenega v strojni branži in teh ničnih proizvodih iščemo. Reflek-tiramo samo na Že izvežbane seriozne moči z dobrim nastopom. Ponudbe pod: Tehnični biro na oglasni odd Jutra. dosežejo z našim tzolačnim preparatom »ISOL« ori osuševanju vlažnega zidovia. zolaciiah in konzerviraniu zidovla fenomenalne uspehe I Zahtevajte prospekt! — Trgovcem s stavbnim materijalom. barvam itd služimo s posebno ugodno oreprodatno oonudbo. LJUBLJANSKA KOMERC1JALNA HRUŽRA ! 'ubllana. B1elwelsova cesta 18. ostanjeva drva za tanio tn smrekove Skorje, oziroma čreslo plačujem pd najugodnejših dnevnih cenah in takojšnjem na ieiio akre- ditivnem plačilu. Sriiest Marine, Celfe, Zrinjskega al. 4 Delniška gia#nics Din 60,060.GP— Skupne rezerva oai Din 10.003.00©'— Mmi\\m CENTRALA s LJUBLJ AR A, DUNAJSKA CESTA gflgpljgpa 1S00. POORUZNiCEi Brežice. Celje, CrnomeBj, Kranj, Maribor, Metkov*, Novi Sad. tfovo mesto, Ptui, t^lkU, Sarafevo SIov®njSrade*. S0«it, Siben.k Sonca, Trsi BRZOJAVNI NASLOV: BANKA LJUBLJANA. Teleion štev. 2361, 2413, 2502 in 2503. si! 13 ist Mm pei. Vrsta 5655-60371. Barva: Drap-roza-Iak. Prinašamo veliko izbiro ženskih čevljev naj-nežnejših barv kot oznanjevalce spomladi. Vse stvariteljsko in umetniško delo obutelne proizvodnje se je osredotočilo v elegantnih linijah in izpolnjuje želje vsake dame. Poglejte naše izložbe! Poselite nas! Vrsta 5655 — 80318. Barva: Drap-modra-oxblood. Vrsta 9645—80723. Barva: Drap-rjava-oxblood-siva. ( Qr«ri V 01 Železna cesta Roman Attle Lee Je bilo, kakor da je svetel žarek poslal v temo njene aomede. Govorila sta o Beauty Stantonovi, o tisti lepi plavolasi žend z žalostnimi očmfi — o njej, ki jo je bil Larry King ustrelil. Kakšna zmešnjava usod in življenj! Ona bi bila lahko povedala, saikad je morala Beauty Stan tonov a umreti. Tedajci pa ji je prednik v glavo nova misel. Zle besede je bila slišala in brezmejna bol jI je sikrčila srce. Oba sta mislila, da je Beauty Stantonova ljubila Neala. Vsa soba okoli nje se je za nekaj trenutkov pogreznila y Srno temo. Spet je razločno začula tisti močni glas. »... ostanite tu — in tudi vi, Dillon... Nihče naj ne ostavl te •obe... Lee, vi lahko odidete, ako hočete. Mi ostanemo, da po-sdravfano Neala. Mi — z Allie Lee.« Allie je potegnila zaveso v kraj. Nihče je ni videl. Vsi možje »o gledali proti vratom, skozi katera je prihajal glas počasnih, težkih korakov. Neki Irec je stopil v sobo. In tik za njim mož visoke rasti. V izmučeni Alličini duši je bilo zdajci vse tiho in mirno. Neale. Počasi je stopil nekaj korakov naprej, še nekdo je bdi prišel v •obo — Allie ga je spoznala po njegovi usnja ti obleki. Neale se je oflcrenil im hič mu je posijala v obraz. Presunljiv vzkrik je planil Allie h srca in zamrl na njenih ustnicah. Ali je bil to njen mladi, vedri, upapoM Neale? Sipoznala ga je in vendar ji je bil tuj. Golo-glav je stal med možmi; njen nagli, bežni pogled je videl sive lase na njegovih sencih, oči, ki so zrle kakor iz globine mrkega brezdna, ki obraz, bled kakor smrt, drgečoč v upehani strasti. »Mr. Lee.c je zahropel s tihim glasom in krvava lisa na njegovi košu® »e je vsdigovala Ja padala ob slehernem dttra, »isd mi to samo tega, da nisem prisilil Durada, da bi bil povedal resnico.., Zlagal se je... Hotel se je zmesti — na Allie — da bi se osvetlil — njeni materi... Kar je rekel o Allie — je laž — laž, tako črna kakor njegovo srce. Bog je očuval Allie Lee! Ne sreča — ne naključje — njena nedolžnost jo je rešila... Hough je poginil, da bi jo otel; in Ancliffe, in moj stari prijatelj Larry King! Ti možije — strte, vragu zapisane duše — so čutili nedolžnost, ki je vzbudila v njih najplemenitejšo strast... To je dokaz — če vam je treba dokaza!« Neak>v glas se je izpremenil v šepet in njegove oči so naipeto visele na mrzlem obličju Allisona Leeja. »Hvala vam, Neale, za uslugo, ki ste jo storili meni in moji hčeri,« je rekel Lee. »Kaj morem storiti za vas?« »Sitr — jaz — jaz —« »Ali vas lahko s čim nagradim?« Žarka rdečica je udarila Nealu v bledi obraz. »Ničesar ne zahtevam — samo to — da mi verjamete.« Lee trni ni uslišal te prošnje in njegov mrzli obraz je ostal trd, kakor je bil »Rad bi vam zadal še nekaj vprašanj,« je dejal. »General Lodge mi je povedal, da ste svoje dni rešili moji hčeri življenje... Ali md lahko poveste, kaj se je zgodilo z njeno materjo?« »Poginila je od sjuške roke. Videl sem njeno truplo in njen grob.« Drget je izpreletel obličje Allisona Leeja. Za trenutek se je obrnil v stran in skrčil pest; njegovi zobje so se zagrebM v spodnjo ustnico. To znamenje globljega čuvstva je razvezalo zvedavo napetost gledalcev, da so se jeli nemirno premikati sem ter tja. »In kam ste spravili mojo hčer?« je vpraša! Lee čez nekaj trenutkov. »K svojemu prijatelju — Slingerlandu,« je odgovoril Neale ter pokazal na prišleca, ki je bil oblečen v usnje. »Živela je v njegovi kladari. Polagoma je okrevala — zakaj strah ji je bil za nekaj časa omraSD um... In nekega dne, ko SHngerlaoda vi bik) doma, je pala v roke razbojnikom.« »In vi »te se — zaljubili v mojo hčer?« »Da.« »In ste se z njo zaročili?« »Gotovo da,« je sanjavo odvrni! Neale. »Tega mora biti zdaj konec.« »Razume se. Nisem se nadejal — nisem mislil...« 2e nekajkrat v svojem življenju se je bila Allie Lee zbala, da H poči srce, a zdaj je vedela, da vse do tega trenutka še ni poznala najhujše bolečine. Le zakaj se ni hotel okremti, ko je stala tu — ona, Allie Lee, vsa nema in otrpla od divje želje, da bi postavila te mrzle, tuje besede na laž! »Po tem takem, Neale — če nočete od mene aikake nagrade — tedaj končajva ta mučni razgovor,« je rekel Allison Lee. »Žal mi je. Hotel sem vas le še pirositi za prijaznost; da M ml dovolili svidenja z — Allie.« »Ne. Ona ne bd prenesla tega. Nočem je izpostavljati pripetljajem, ki bd utegnili preprečiti, da jo spravim s prihodnjim vlakom odtod.« »Odtod — na zapad?« je vprašal Neale, kakor da govori sam s seboj. »Gotovo da.« »Tedaj — se — odpovem!« Je zamrmral Neale ves omamljen. A tisti mah je stopil general Lodge naprej. Njegov obraz je bil mric, njegova usta stroga. Gib njegove roke je pregnal zagonetni čar, ki je uklepal Allie v svoje železne spone. Čutila je, da se zbirajo v njeni duši strašne moči; še minuto in bc pokazala tem bedastim možem, česar je zmožno žensko srce v svojem uporu. »Lee, bodite velikodušni,« je rekel general Lodge. »Rekel sem, da ne!« je z osornim glasom odrvnil Lee. AVTOMOBILI, MODELI 1928 DOSPELI limuzine in odprti — nenrekoslnvo elegantna oblika — močni motorji modeli 1928 — največja ekonomija -- 12, 30, 35 HP 4 cilinderski, 30 HP 6 cilinderski 2, 4 in 6 sedežni osebni, tovorni in avtobusi — nizka nabavna cena. — Pred nakupom si oglejte te modele. Plačilne olajšave. Generalno zastopstvo: 0. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11 ki spomladanske obleke, volneni ripg, kasha in druge novosti m ženske obleke, perilo, ovratnike, samoveznice itd. — kupite najceneje pri tvrdki I. N. Šoštarič. Maribor, Aleksandrova cesta štev. 13 TERROTf VečRratai frano champson najmod. opremljen kvaliteta-eleganca salon umi cie Linbljana, Krekov trgi o Cenjen« dam«, otletKe ai pred Mfcupam m Jogo ravnokar došlita krasnih brzošivadnih strojev, najnovejše iorajdbe modeme tehnike Na vsak stroj popolnoma eoostavno Sivi-te vsakovrstno blago, našitke in čipke s oikcak šivom, vežete najmodernejše ki hikojičaste vezenine, gumbe in g-umbnict Pouk v vezenju brezplačen — Cenak franko. Prodaja tudi na obro-ke. — »TRIBUNA« F. B. L. — LJUBLJANA, KARLOVSKA CESTA STE V. 4 IVAN ZAK0TN1K FiJAtN* Telefon it 879 MESTNI TESARSKI MOJSTER Vsakomtaa tesarska dela, moderne lesene stark«, •strešja u palače, ftiie, rile, torarne, cerkrt ia tvoiike; »tropi, razna tit, stopnice, ledenice, purw ijool, rerande, lesene ograje i. t i. tiiadba leseni* mostov. Jeior is ali dot. Parna Saga« e* Tovarna furnir!*. Zahvala. 0 Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja ob pri* liki prerane izgube mojega nadvse ljubljenega so« proga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda FRANA GRUDNA D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ D □ □ □ □ S □ □ □ □ □ □ □ n □ □ Kolosalna novost! Senzacija I. vrste! □ 'T ekfroia! 8 Najnovejši gramofon? znamke »HIS MA-STER'S VOICE« Nezaslišano iak in Čudovit glas. Nadomešča popolnoma najboljši velik orkester. Raznovrstni modeli teh nainoveišib umotvorov so razstavljeni samo v speciialni trgovini A* BASSIHiSlj LfKMfaaa, Tavčarjema nL 5 Tovarniška zaloga najmodernejših gramofonov in najnovejših električno oosnetih plošč naših m drugih pevcev, klasične in druge godbe itd. Velikanski renertoar! 10.000 plošč! — 400 anaratovi — Edino zastopstvo svetovnih znamk »HIS MASTER'S VOICE. *COLUBIA< rahuv postu*. LraiuUu*. IfuH/anaJt TaUforv sUadka, 2492 trgovskega ah rddaauvcga mauya maka bortAa. Duur Usodah obuum, » nasočdom, ju*j-h. ogUut^pruAc^r iajy€*aLh oglasov P"? __ŠUodhr JVTRA ** zaki^aZi, dan, prul uudam. Lsia, ob tj usu rprt^A oglt^i, boxio pn^ občen* v tuLcUdnp, sUoiiki, Usta, TdUforu s Umika 2492 felvalko 1« »tamnike na »troj Anita B »prejmem takoj u Lju!>-lj&no. Pismen« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod , »prejmem takoj t »talno stalbo Naslov pore oglasni oddelek Vajenca r«B8 lobol illkar lgl-Sustertič, »lika, Zlber-toVa ulic« 9. 10688 Postrežnlco aH »lutkujo m rf. polte-»preji »Jutra*. 10368 levo no ln pridno, »prejmem Tavčarjevi ulici »t. «/n — 10677 Vino čez tdlco p. 11, tai« p» 11 D« «djem 10 Itttor 10% _ Vim»ka klet oa ee«ti K«v « 10064 rr. Stik« za legitimacije hiTrtmJ* aajhitreje fotograf Kugo. HI Mer, Ljubljana, Valvatorjer trg. 92 Modni atelje |e4«]b>rf irra Bita. Itav. 4 M prtoorota ia ».daljno »ktonTtev - V »alogi Je »•JbolJŠ« «*koo « modne klač« hi »bloke. Izdelava C-rovmna — eene nlxke! artta P«tw, 8»lenhurjetni>kih del Elektrolnštalaclje ia lu« in pugon prodaja ln previjanj« elektromotor-ifT mehanična delavnica Elektropoljetje, Ljubljana \1I Jernejeva ceeta St Telefon 8252 72 Brivskega pomočnika I dobrega delavca, «P™Jj?e takoj i v»o oskrbo v hiSI 1 in 600 Din mesečne plače J Hribar, brivec, Medvode 10508 Hlapca »anedjivega in poltenega, t daljlimi spričevali, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10717 Varuhinjo | 80—10 let staro »motno nemščine »prejmem k trem majhnim otrokom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vajena otrok* 10222 Stavb, tesarskega polirja srednjih let * obrtno lolo. ki bi bil »moten nadome-stovati mojstra. iMe® ta podrutnioo Potrebno Din 10 000 kavcije - Nadaljna pojasnila daje oeebno Spe* Franjo, Maribor. Linhartova ulic» 18. 10569 Prodajalko dobro tourjeno i večletno prakso v Špecerijski stroki, sprejme »a takojšnji vstop tvrdka J. & A Majdič. Kranj Gorenjsko 10494 Mesarskega vajenca I od poštenih staršev najraje kmečkega, sprejme takoj Josip Jesih. mesar v 1 Medvodah. 10601 Čevljar. potnočn«ka o»lr poslovodjo »prejmem Veič mor« biti vseh čevljarskih del, prtkrojevanja in fine (»delave Pogoj je tretnost. pridnost in pošte-I nost Pismene ponudb« na Starejšo prodajalko! ffi*«*** ,Jutra^ Polirarja za kose dobro i«veibanega, samostojnega »prejme v stalno sluibo prej ko mogoče K.a-rol Olobočnik, tovarnar kos v Trliču. 10429 Pazite na obleke kar d velik*, v«Uko lahko prihranit«, 8« jo daete foflti to barvati r kemično pralnioo ANTON BOC LJvMJaoa, totMborgova rita. 4/1 — tovarnai Vlt-OHne« to e«* aa)nltJa ta naJbMJ solidna po-streiba. .prejmem kot poslovodinjo I podruinice, » P"111* r*£e"1 rencami Kavcije tmoine imajo preanort Dopis« na oerlasni oddelek »Jiitra>pod »Nastop takoj* 1°4981 Mesarskega vajenca pridnega, idravega to poštenega, sprejmem taioj bliiu Celja, * dobro hrano in stanovanjem v hiši — Naslov v oglasnem oddenra »Jutra, l0470 Kontoristinjo boljšo pisarniško moč. samostojno, s popolnim raa-njem slovenščine, nemšči-le. knjigovodstva, korespondence in kalkulacij, » prvovretnimi referencami, »prejme večje trg podjetje _ Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Iiven Ljubljane*. 10597 Kot hišna iellm »loib. v Zayr*ta Velča tem kuhe to šivanja llsmene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod lifro iHišna*. 10M6 lehnična dovršenost! Velika rezerva sile! 3deal slabe ceste! („Schvlngachsew!) Konjski hlapec otenjen, bres otrok teli , službo k leeni industriji ali graščini. Ponudbe na o "lačni oddelek »Jutra* pod .Hlape« 160* 10584 Pekovski pomočnik vešč vsega deta, teli slulbe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »K. K 1928*. 10408 Krojaški pomočnik »a malo delo, teli »lulbo v mestu Naslov poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dober delavec*. 10644 Mesar-prekajevalec išče slutbe. — Dopis* na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dom 47» _10347 Intellgent i trgovsko naobraibo to večletno prakso, »moten kavcije, teli kakršnekoli primerne lapoelltve. event. trgovsko zastopstvo Cenj. ponudbe na oglas oddelek »R Anto aH Motorno pup. na garalo, ščtnik« (KnJe«choner) rokavice, havbo, očala to reservoar (a karbidno luč proda Lampič, kr»nai v oKlodvorski ulici Itev. 26 10636 Motorno kolo boljše inamke, kupim Ponudbe * natančnim opisom pod »V dobrem stanju* na oglasni oddelek »Jutra*. 10671 Indlan Scout kakor nov, eleku opremljen, agodn« prodam. — Naelov T oglasnem oddelku »Jutra*. 10656 šivalni stroj proda J Nlpli. Krekov trf H 10/m 106CT Radio-aparat oM-mcevsi. toropietet i okvirno »nteno tn rvočni-kom popolnoma nov »elo ti^t-ino prodam — Posebno pripraven b restavracijo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra* 10210 Prvovrstno opeko strelno, »arernl »istem — »Steinbrtci* to «8tadler», kakor tud; bobrovce ta lidno opeke nudi po nlild ceni optkarn« Brata 8tu-hee v Ormožu. 10498 Majhno limuzino 4/16 KS. dobro ohranjeno, ugodno proda B Luck-mann, Ljubljana, Ahaclje-va eeata 10. 10542 Razno pohištvo prodam ▼ torek dopoldne na Cankarjevem nabrežju 5 10673 Inteligentna gdč. i večletno pisarniško prakso vešč» perfektne nemške in slovenske korespondence teli premeni« »lulbo takoj ali poineje Ponudbe na oglasni oddelek «Jutr»* | !K>d »Orna strojepiska* ____ 10298 ponudb«-»Jutra* pod nesljiv». :e?en in la-10630 Strojepiska veSča stenografije to dru gih pisarnških del, ieli slulbe v pisarni ali kot blagajničarka. Gre t meseca brezplačno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mlajla moč*. 10667 Brivskega < pomočnika mlajšega, samostojnega to spretnega delavca točnega, treznega to poštenega — »prejmem za (Jeielsko mesto i 28 aprilom Tedenska plača 210 Din Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10586 Gospodično sprejmem na hrano to Osnovanje v centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10701 Vajenca sprejme proti takojšnji plači Gustav P n e stavbno, galanterijsko to avtomobil-no kleparstvo. Tržaška c. št 9. 10726 Ročne ščlpalce sprejmem takoj za »bite otro&ke čevlje, za komad-no delo BrOder i Simch. Karlova«. 10707 Služkinjo »prejmem ta takoj. Enega za cvetličarstvo, drugega za po vrtnino Samo dobri in resni ljudje naj pošljejo ponudbe na Grnčarevič. Beograd, Kronska ul 82 K 10650 ki «na dobro »amostojno kuhati, lepo prati, likati in sploh razna hišna ter 2 vrtnar, pomočnika | ^»»Jg ^Vtl želi - 2 uri od Maribora Biti mora zdrava poštena in snažna Plača 800 Din Reflektira se le na take ki razumejo in »najo vsa dela Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šfro »Zdrava* 10585 i •* gotiranje teoretično to praktično po učuje mehanična delavnica Nardin to drug, Ljubljana, oljanska ceeta 81. 10652 Matematiko in kemijo poučuje akademik po lahki metodi. Naslov pove oglasni oddelek »JutraV. 10704 Nemščino poučujem v teoriji ta kon-verzaciji po najboljši metodi. Stari teg 8/II, desno. 10666 Gospodično vajeno vseb pisarn del »prejmem proti dobri plači Pismen« ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Dobra*. 10596 k* na Učenko le nekoliko Šivati, za pletenj« bolj-'nogavic Hrana to stanovanje itven. — Zgornja Šiška. Celovška cesta 107/1 10709 Potnika verztranega v manufaktur-nl stroki, »a oblek privat-aih strank, sprejmem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 10716 Brivskega pomočnika ta proderaznične dni išče Karol D o 1 e ž a 1, brivec. Jelica pri Ljubljani Visokošolec prevzajne za popoldanske ure pisarniško službo — | Pismene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod lifro •Vesten to pošten* 104HJ Nikakega zastopstva ne prevzemite, dokler niste bili pri nas! Iščemo zanesljive zastopnike >a prodajo lukrativnih predmetov na mala odplačila Kavcija nepotrebna Tedenski zaslužek 1000 Din Zumbu-lovid. Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. 10613 izvedba! Zelo elegantna iri Ugodni plačilni pogoji! Ključavničarji ln kovači n« aamnditc ugodne prilike Kompleten vrtalni stroj na ročni pogon, t 42 komadi Spiralnih cvedrov. razne dim»nzije. tvrdke »Schu-ehard & 8chtltte* Dunaj, | razno ključavničarsko in kovaško orodje nakovalo srednje veliko), poljsko koračnico (Feldschmiede) 8 razlčne pritiskale fSchraub nfleke). vsak čas na vpogled. naprodaj po ugodni ceni v Skotji Loki. Spodnji trg It 68 10421 ffladnllnik tvrdke btirtt » KOlnu — kompleten kratek čas ▼ porabi, pripraven u mesarje to prekajevaice. pro-lam zaradi opustitve podjetja ta 90 00") Din Pojasnila v hotelu »Stara pošta* — Rimske toplic«. 10397 Damskj in dekliški slamničkj v mopi št 10 Vodnikov trg. dokler traja »a-lora Novosti doile — Se priporoča tudi ta popravila Ivana Siller 10387 Površtrk in pupo za šivilje o rod Jim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 10538 Razprodajal Prostovoljna dražba pohištva. novega dainskega perila, zasebne bogate knjižnic« in razno. T torek 3 " april« ob 9 uri Ljubljana. Pred škofijo št 7. 10524 Premog, drva, koks in « g i J « a u d i družba .Ilirija* Dunajska c 46 fpoleg Iv Zakotnika) — Telefon 209 Najlepša drva Cebin. Wol'ova ulica lfll. n Drva bukove in hrartovi- odpadke od parketov do=t»vija oo nizki cem n» aom parna žaga V Scagnetti v Ljubljani - za eorenjskiir kolodvorom 38 Nemščino začetni poiik, tostnikclje ta konverzacijo daje gospa, —' Pojasnila od 12— 2 ure Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra*. 10647 Jeci]on o »e temeljito ta trajno odvadite Najboljše priznalni ce in reference — Prijave vsak dan od 9 —11 in od 2.-8 v Ljubljani. Beethov nova ulica 4. pritličje. — Pavla Kovač. Specijalistinja za govorilno gimnastiko 48 Pridno dekle vajeno vseh nilnih opravil, lell slulbe pri boljši drultai v mestu Naslov-. Peterka, Ribče — pošta Kresnice. 10504 Absolvent kmet. šole ki jo j« dovrHl l najbolj jim uspehom, teli službo sadjarja, oziroma kletarja Naslov v oglasnem oddelku Scraralttc zast »Jutra*. 10499 Potnike I zanesljive to poitene «a-. | stopnike in agente »prejme Uradni liSt proti dobri proviziji tvor- letnIkl 1919 jo toki 1926 niča pijač. - Ponudbe pod naprodaj Naslov v oglas, značko »Zanesljiv 28» na 1 oddelku »Jutra*. 10128 oglasni oddelek »Jutra* 1062« Za cltre prod« S v«tane knjig« not Josip Jerko, Domžale. 10639 Zobotehnik izurjen v kavčuku to zlatu, lell riulbe. Ponudbe na podrulnico »Jutra* v Mariboru pod lifro »Izurjen*. 10732 Visoko provizijo dajem, maika ustopnikom, ki obiskujejo privatne strank«. Potrebna majhna I kavcija. Zelo dober preo-[ met. Specialimport, trgovina c oljnatimi eHkami — | Ljubljana. Vegova Modna šivilja >rvovT»tna. tujka. « Jako linim okusom, prvovrstna v aranliranju najfinejlega pe-rila to oblek, bi sprejela par res finih družin, ozir dam, katerim bi delala na domu. Reflektira samo na najbolj!« dame, H Imajo vsaj deloma precej izpre-membe r modi Ponudbena oglasni oddelek »Jutra* pod »L' žlžgaace fčmiulu«* 10727 Frizerska vajenka star« 18 let, »dravo dekle, ki ima veselje do poklica in je t« bila kot vajonka v tej stroki, a je radi opustitve lokala morala prekiniti učenje želi nadaljevati učno dobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobrovnik 18*. 1 10547 Kontoristinja z večletno prakso v samostojnem vodstvu knjigovodstva. velia vseh blagajniških poslov to pisarniških del, Ieli »talnega namešče-nja. Violi lahko tudi kavcijo v hranilni knjižici — Ponudbe na oglas, oddelek Pošteno dekle Ieli kjerkol »lulbo ori boljši rodbini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* * 10308 Mladenka poltena, perfektn* ▼ Kva- nju. ki bi iivala ta dom in opravljata tudi druge posle. Ieli boljlo »talno službo v Mariboru ali v oližnji okolici Ponudbe n. | podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Marljiva* 10684 S, Mm H/t Teielon 4'2-'2d. Ljubljana: J. Kraker, poij«n»k« t«i. »-4 Waribor: R. Pelikan, Kraij« Pet™ i T«L4£fc Beograd: Ferru m d.d., Kt. Milana 54. T. -i-87 Sprejmemo zastopnika. Gospodična zaposlena v večji konfek-! cij&ki trgovini v Ljubljani kot livilja, velča Ugotavljati najfinejše obleke. Ieli primerne slulbe v Mariboru Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Marljiva to vestna*. 10631 Roman Grof Stanko in Nelv. kompl. roman v slovenskem prevodu, kupim ab »i izposodim. Ponudbe z navedbo cene, odnosno odškodnine na oglasni oddelek »Jutra* pod »Grof Stanko*. 10582 Moč oseb. vpliva Najpopolnejša učn» knjiga za vzgojo volje in osebnosti, pouk v modernem su- ?eriranju. obvladanje vo-Je drugih, »dravljenje. zabavni eksperimenti, hip noža telepatija Nedosegljive aanerikansk« metode Vsakdo »e naučil Zah te- niška moč*. 9923 Uradnica z daljšo prakso ln perfektnhn znanjem nemščine ter slov zmožna tudi angleščine in srbohrv želi premeniti služ-"X) čimpreje.— Po nudbe na ogl. odd. «Jutra» pod značko »Najraje od 8—2». •868 I vajte prospekt. Krasna po- knjiga ~ učna fcnjiga »amo SO Dlir »Veda in tnanost*. Celje, Razlagova & 218 rabim 9 pokritim vozom za prevažanje paketov, fci M bil na razpolagi go vea dan. Plamene | ponudbe na ogl odo Jutra pod «Voznik» j J. Stjepušln, Zagreb Jur)«v»ki Bile. B priporoča najbolje tamburlee strun« oartitnre lol« to •stat. potr Ičine za vs« glasbila Odll kovan na pa rttkl itlofbi Ceniki frank. ? o ?s Strojni tehnik dober organizator in kalkulator, vešč slovenskega, hrvatske ga, nemškega in italijanskega jezika, večletno prakso tudi v kurilni tehtrH želi stalne namestitve v industrijskem podjetju aH tehtiičn pisarni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra pod značko «Dobre reference«. 10684 OdveuJški žsli Hulbe kjerkoH v Sloveniji Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> uod šifro »Koncipijeat* Metern* Motor i H HP, T »«ta dobrem stanju, ugodno prodam. -Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 10444 BSA motoclkel) najnovejši modeli 1928 sol I os peli Zahtevajte cenike od zastopstva »Automobile* Motocyclee». Maribor. Trg Svobode 6 Za ljubljansko j oblast: Pavel Štele, Ljubljana, Poljanska cesta 8 — Telefon 2942. 7960 | Indlan Scout telo dobro ohranjen, po telo »godni ©eol naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10686 Novodošli modeli Priporoča najmodernejše v svili to slamnikih modni salon 8tuhly - Maschke — Ljubljana, Židovska ulica J 10303 Velik zaprti voz po trio ugodni ceni prodam. Pojasnila v gostilni F Novak Ljubljana. Rimska cesta 19. 10511 Kovačf Prodam motno »ttakatoico za tračnice to dr (Stauch- masehine), brezhibno, za večje obrate neobhodno potrebna Cena 2500 Dto — Majzelj, St. Jernej — Dolenjsko. 10552 Kapofe najftoejii, ta polnjenje blazin, T vsaki mnolini po Dto 66 kg nudi Rudolf Sever, tapetnik, Marijin tr? št. 1 10548 Vrvarste izdelke luii boljše kvalitet« kupite najceneje v največji tovaml Jugoslavije — Mehanična vrvarna Šinkovec — Grosuplje 961 Nogavice raznih vrst najceneje pri. poroča Osvald D o b e t e, Ljubljana. Pred škofijo 16. Ure, zlatnino srebmtao tn iep» krvtna darila nudi najceneje A. Fuchs. zlatar. Ljnbljan^ Siilenburgova ulica štev Šivalne stroje 2 Singer stroja to 8 ljaraka »troja po nizki ceni prodam na Krakovem trgu 10, dvorišče 10685 vreče ov» ta rabljene vsei vrit t« nto za embalaže tu vedne v £*log MIRKO MLAKAR »n -^lomSVov ILXJCJLXJDGGQGIJDL Žima za modroce najboljša in najcenejša pri M. Masterl StražisCe pri Kranja. Osebno pravico oddam takoj te' proda« vel »a gostilno potrebnih predmetov — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* t>od :Redka priložnost 77*. 10277 P R E D N A h, V P ® ltroiev a*. "I zuajdbe moderne tehnike N» U »tro šivate jiopolnoma enostavno v-a-kovrstut blago našitke ia čipke s efkeak šivom ve. žete ve»enine. gumbe to sumbnice Pouk v vezenju brezplačen - Prod«j» tudi oa obroke Ceniki frank o. »Tribun** J B L Ljub. Ijana, Karlovska cesta 4. 49 C «g i - J 1. talOgO trajnih brto^ivainih ltroiev najnovejše Ekspozitura „Jutra" v Šiški Celovška cesta 6tev. 53 sprejema oglase ter daje naslove malih oglasov Naslove malih oglasov pošiljamo le tedaj, če vprašalec priloži v znamkah pristojbino Kdor želi preieti naslove od oglasov, ali kako drugo pojasnilo, naj vedno priloži to malo pristojbino, sicer ne bo prejel odgovora. OGLASNI ODDELEK »JUTRA«. Otroški voziček na peresih, ponik-Ijan in dobro ohranjen, x vso pripadajočo opremo, zelo ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku . 10610 Werthelm blagajna it. 0, ki je ob enem pisalna mita. dobro ohranjena, ©eno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra» 1062S Damske obleke lahke, Couvercot plašč ter mornariške oblekce in apodnje perilo za dečke od »—12 let stare, ugodno prodam. Naslov v ogla?, oddelka »Jutra*. 10634 Otroško posteljo prodam Naslov T oglas. Oddelku »Jutra*. 10660 Mlinsko opravo za valjčni umetni mlin, v popolnoma dobrem stanju, skoro novo. »elo ugodno prodam radi preureditve obrata. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 10572 Portal skoraj nov in železno peč fgažper) ■ cevmi poceni proda Franja Snoj, Ljubljana, Prešernova ulica 32. ' 10527 Več moških oblek dobro ohranjenih ter dva I kosa blaga za moško obleke prodam. Naslov pove oelasni oddelek »Jutra«, i 6 10541| Čebelarji! Najlepše Mitnice iz čistega voska po 62 Din za kg. iz poslanega po .10 Din od kg izdeluje Ferdo K o b a 1, Novo mesto. 10507 Javna dražba I večje množine slik. okvirjev. oprav* ia prodajalno in velikega števila razglednic se vrši dne 8. aprila 1928 ob 8. uri popoldne na Kongresnem trgu štev 13 1 10oij Perilo, pohištvo in knjige prodam v torek, 8, aprila od 9. ure naprej na javni prostovoljni dražbi v Ljub ljani, Pred škofijo št. 7 — kjer so ti predmeti med tem na ogled. 10529 Elektr. svetilko salonsko veliko, stoječo, ugodno prodam. Naslov v oelasnem oddelku »Jutra* 6 10713 Nemški ovčar zelo lep, izvrsten, čuvaj, zaradi selitve poceni naprodaj. Istotako naprodaj dobro ohranjen gik | Vprašati pri podnarednlku 1 Mehu, komanda mesta v Belgijski vojašnici. 10682 Malinovec garantirano naraven, ii domači! gorskih malin ima naprodaj Lovro Rogelj na Vrhniki. 10519 Ajdovo moko po 5 Din in činkvantin zdrob po 4 Din. prvovrstne izdelke, pošilja od 25 kg naprej Pavel Sedej, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko 58 Karkoli želite kupiti ali prodati obvestite na poštni predal St. 216, Ljubljana. 10670 Stare moške obleke in druge kupujem ter plačam najbolje. Dopisnica zadostuje. da pridem na dom A. Drame, Ljubljana. Gallusovo nabrežje 29. 10675 Čevljarji! Do velikega četrtka rabim veliko množino molkih črnih boks čevljev, ročno delo, od 100—125 Din. — Prinesite jih takoj seboj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10680 Družabnika r Mariboru sprejmem k svoji mizarski obrti t lastno, najemnine prosto delavnico, event. tudi nestrokovnjaka. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 10567 Tihega družabnika k dobro vpeljani trgovini v centm Ljubljane, ielim. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Od 60.000 do 100.000*. 10600 Pošten obrtnik boljii, teli u razširjenje obrti posojila 20—25 000 Din - Zadostuje pa tudi tiro Vračeval bi 1000 Din me sečno ter nudil do popolnega Izplačila poleg obresti Se dobro obrtniško brano Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod iUro »Solidna vzajemnost*. 10006 Obrtnik lesa« stroke, posodi 40.000 d0 60 000 Din zanesljivemu podjetju, ali pristopi kot družabnik Predpogoj stalna služba in stanovanje Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Bo ločno«. 97*. «897 50.000 Din posojila želi dobro vpeljano pod jetje v Mariboru z lastno detajlno prodajalno Nudi 10 % garancijo in lahko službo Ponudbe na podružnico »Jutra* T Mariboru pod »Kapital*. 10265 Trčan med lastnega pridelka, bom pro-i dajal na Vodnikovem trgu 1 ilne 3.. 4 in 5. aprila po Din 19 kg (pri večjem odjemu popust). Ignac Kra-vear lOoOO Krompirja 2 vagona belega proda Franja Kušar, Dravlje 28 j pri Ljubljani. 10489 150.000 Din vlitim na varno me t to pri dcbro idočem podjetju ali trgovini, — najraje lesne stroke, proti obTestim. kjer dobim stalno službo ali pristopim kot družabnik — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »150.000/623* 10628 Družabnika sodelujočega, za realitetno pisarno ▼ Ljubljani ali Mariboru, s 4000 Din pristopnine, sprejme takoj Zagorski. Maribor, Tatten-bachova ulica 19. 10416 Kavarnarja ali restavraterja sprejmemo v moderno urejeno kavarno na otoku Rabu v Dalmaciji kakor družabnika. Potreben kapital 80.000 do 50.000 Din za kavcijo — Služba popolnoma zanesljiva, brez konkurence. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »100/502* 10502 G. Th. Rotman; Kralj Debeluh in sinko Debe^inko Enodružinsko hišo z nekaj vrta, v dobrem stanju, v katero bi se vselil že l maja. kupim v Ljubljani ali bližnji okolici. Natančen popis z navedbo cene do 8. aprila na naslov: Ivan Ziegler. nad-u či tel j v pokoju, Turiška vas pri Slovenjgradcu 10425 PLANINKA zdravilni čaj prenavlja, čisti Bi >svežu|e kri »boljši slabo prebavo, sla tk>tno delovanje Cre ves, aapihovanje obolenja mokračot sisline. letet, tolcs •ji iolCni kamen Vzpodbuja apetit '.zborno učinkuje or arteriosklerozi vPianlnka* C a I k pristen » plombiranih jaKetib po Din 20 i aapisom proizvajale* Lekarna Bahovec Ljubljana, Kotu trn (Dobi se v vseb te (tarnali.) Pletilni stroj klavir, postelj, žimnice. žične vzmete. steklena vrata in fotoaparate, proda poštni predal 216, Ljubljana. 10671 Mesarsko orodje in opremo po ugodni ceni prodam. —I Poizve se v Ljubljani — Novi Vodmat 204 10668! Trgovino meš. blaga z inventarjem vred oddam Na željo tudi isto prodam brez lokala Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodna prilika* 10674 Pletilni stroj 6/80 ln 8/27. prvovrsten, ki dela brez napake prodam Kupec dobi pouk — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10735 Hruške in jabolka pritlikavce, boljše VTSte -nudi v poljubni množini Maretič, Ljubljana. Gerbi-čeva 7. 10654 Orehove jederce čiste, v vsaki množini raz prodajam od srede naprsna Krekovem trgu Janko Karlovšek, Smarjeta. Do lenjsko 10551 Hiša v Celju v sredini mesta Kresija 1 i grajena leta 1918 s 4 mo demimi -stanovanji s veli ko kletjo in dvoriščem pripravna za vinsko tTgo vino naprodaj ood ugodni mi plačilnimi pogoji Po jasnila daje Ivan Inocente. Postojna 10135 Lepo hišo in srednje posestvo prodam po nizki ceni Ponudbe na naslov: Plankar, Dolenjska cesta 5- 10537 Vlala družinska hiša novozidana 8 sobe. kuhi nja. veža. veranda, z vr tom naprodaj v Mariboru Dušanova ulica 2 10337 Žaga in mlin - [Kjse.^tvom prodam v zelo prometnem kraju v bližini Maribora Event dam tudi v najem Potreben kapital <50.000 Din. Naslov pove oelasni oddelek »Jutra*. 10272 -067-a Hišo eno ali dvonadstropno, kupim v sredini mesta Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod »Hiša 1884*. 10633 Hiša v Ptuju s 6 stanovanji, kletjo in velikim vrtom za zelenjavo, v sredini mesta naprodaj pod ugodnimi pogoji. Stanovanje takoj na razpolago — Informacije daje Lenarčič. Ptuj. 10620 ČOKOLADA „La Cigogne VEL'KO ŽREBANJE nudi RAZLIČNE NAGRADE. Zahtevajte albume naših vzorcev. Za en gros zahtevajte cenik od Etablissements D. Pechmajou & Ca. Zemun Tei. 56 MJNRLI) luftt.^.,- . ..«4. Delikatesa in točilnica v Mariboru naprodaj za 10.000 Din — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 10563 Manjši lokal za prodajo čevljev takoj oddam — najraje tovarniškemu podjetju. Ponudbe pod »Prometni prostor s koncesijo« na oglasni oddelek »Jutra* 10386 Trgovsko hišo enonadstropno, lokal. 5 sob, kleti itd., veliki trg. pri farni cerkvi in postaji proda Breznik, Celje, Dolgo-polje 1. Cena 82.000 Din, potrebno 40.000 D. 10590-a Rabljena kolesa ima v največji izberi mehanična delavnica Nardin in drug, Ljubljana, Poljanska cesta 31. 10651 Trlciklje ■ »krinjico in napisom tvrd-k«, u prevažanje blaga, pripravne «a trgovce, pekarne in mesarje, Udeluje »Tribuna* F B L., Ljubljana. Karlovska cesta Hišni telefon kompleten, 2 partiji težkih ballnskih krogel prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10655 Tračnic 240 m normalnotirnlh, rabljenih ln levo kretnico kupi družba «Hed», talec 10574 I Stroj za valenje jajc | (86 kom.) zamenjam za vinsko sesalko ali pa ga prodam. Naprodaj je tudi preizkuševalec, z reflektorjem in vpisnik za jajcs in perutnino. Maribor, Pli-narniška ulica 19 10731 Štedilnik dobro ohranjen, ceno prodam. Pojasnila v knjigo-I veznici v Igrialki ulici 6 1 10723 Lokomobilo od 15—20 P S. rabljeno, a v dobrem stanju kupim Ponudbe na uprav0 »Jutra« v Mariboru pod »Lokomo hila*. 10568 Moške obleke ponošene. plača najdražje Jurečič Gallusovo nabrežji št 27, Ljubljana Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. 1054" Sode od vina rabljene, dobri ohranjene od 80—120 1. ku pujemo Ponudbe na tovai no kisa Jos Vodnika de diči. Ljubljana Vil 993( Toda joj, vse se je obrnilo drugače. Ba.i na koncu puščave se je prikazal izza grma oče Slon. Tudi mali slonič je pritekel. Z rilcema sta potegnila uboga palčka noju s hrbta in sta ga zapodila. «Zdaj vama po-igčem bolji prostorček.* je rekel oče Slon, r V drugo mi ne uideta več!» Otroško posteljico pločevinasto, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10729 Hlode 2 šivalna stroja znamke »Singer*, dobro ohranjena, pripravna ia šivilj«, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 10581 Elektromotor S HP, 800 Volt. istosmernl, kupi »Volka*, Ljubljana. 10688 | bukove Ia in hrastove, od 20 cm naprej, kupuje v vsaki množini parna žaga V Scagnetti v Ljubijam. 25: Elegantne spalnice jedilnice, kuhinjske, opra- j ve in razno drugo pohištvo nudi po najnižjih cenah in vabi na ogled Matija Andlovic, strojno mizarstvo. Ljubljana. Vidovdan ska c. 1 Isotam sprejmem dva vajenca. 107iifc Lisičle, MIImb Trgovsko hišo lepo, prostoren lokal t izložbami. več skladišč. 5 sob. kuhinja ter nekaj zemljišča. na najprometnejšem kraju večjega trga ob že-[ leznici oddam v najem — 1 Eventuelno tudi prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10271 Novo hišo Ivodružinsko prodam radi i udpotovanja po ugodni ceni | (110.000 Din). Nasiov pove iclasni oddelek »Jutra« 10282 Hišo ali vilo najraje ua solnčni legi v Ljubljani kupim. Eno stanovanje vsaj 1. avgusta pro«to Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanjski zakon ukinjen« 1 10605 Hišo z zemljiščem vzamem takoj za več let v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro »Takoj prevzamem*. 10643 Žago, mlin in 5 oralov posestva, do-bičkanosno. krasno vilo m hotel s 28 tujskimi sobami proda Zagorski. Maribor, Tatten-bachova ulica 19. 10415 Lokal s koncesijo pripraven za 1 ali 2 osebi, oddam na Gorenjskem v najem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenjsko*. 106(16 Pekarijo novourejeno. v Mokronogu pod ugodnimi pogoji takoj oddam v najem. Ponudile na naslov: Mevželj. Mokronog. 10612 Gostilno v Maribohi ali Ljubljani vzamem na račun, event. tudi v najem. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 10566 Hišo eno- ali dvodružinsko. bil*« kolodvora na Gorenj-kem vzamem takoj v najem — katero bi pozneje kupil — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Huda zima*. 10278 .se—' M > « 03 H X •ts ^ g irj ln vse druge od divjačine kupuje in zanesljivo dobro plača D Zdravič, Ljubljana, Florijanska ulica št 9 47 Tako govoreč jn je posadil v vedro in ga je obesil na vejo. ki je štrlela nad vodo - t V saj zdai nai bi se naju spomnila Kl«> oetulja!> je vzdihnil Debelinko Toda štork i ja je bila gotovo že zdavnaj v Južni Afriki! In solnce ie zatonilo in prišla je noč — a •iiromačka sta še vedno sama in zapuščena nedela » svojem vedru . . . Samo od i, do 8. aprila! Izredna ugodnost! OtroSki čevlji od 18 do 50 Din Fantovski čevlji od 50 „ 135 „ Moški boks-čevlji 115 >f 230 „ Ženski špangerji, «Novost» za to se-zono 125 Din. Ostale vrste ženskih ln moških čevljev, gamaš, copat, tašk po izberi po najugodnejših cenah. Cene so pod konkurenčnimi cenami. Ogled novih lazon po izrednih cenah prost; nakup neobvezen. DETAJLNA PRODAJA ČEVLJEV tvrdke Carl Pollak d. d. Liublfaita DUNAJSKA CESTA 23 (dvorišče). Vsakovrstno zlato kupuje pc najvišjih cenali Čeme — juveiir Lj ubijanj, Wolfova ulica | Vagonete i rabljene tračnice, traverzt -tare neuporabljive stroje | železo in litvine kupuje po ] najvišjih cenah »C a I i n* 1 kom društvo Zagreb -j Uandaličina 1-b. 53 | Trgovsko opremo za špecerijo in delikateso. ] dobro ohranjeno, kupim : Ponudbe z opisom in navedbo cene na oglasni od | delek »Jutra* pod »Dobro ohranjeno 50*. 10637 Pisalni stroj in rlgistr blagajno, dobro I ohrannjeno, kupim. — Ponudbe z navedbo znamke, in cene na oglasni odde-lek »Jutra« pod značko »Brez defekta*. 10638 | Kovaško nakovalo staro — dobro ohranjeno, težko 80—200 kg, kupim. -Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10591 Velik gozd smrekov ali jelkov, kupim Ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod značko »Gozd 4321*. 10336 Njivo za artiljerijsko vojašnico vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* 1 pod »Njiva*. 10577 Posestvo obstoječe iz enenadstropne hiše * obširnim gospodarskim poslopjem. 2 kozolcev. 12 oralov travnikov in njiv, nadalje poljsko orodje. vozove, konjsko opremo, kosilnico, spalno opravo, kuhinjsko posodo I ter več različnih gospodarskih potrebščin. preda ali da v najem A KerS-manc, Domžale 8. 10627 Trgovsko hišo | s trg lokalom- 2 skladiščema 6 sobami in 2 kletmi, sopodarsko poslopje. v»e v dobrem stanju, vrt in okoli | 3 orale dobre, dobička no* ne zemlje, v lepem kraju na Štajerskem ležeče zra ven glavne ceste pri kolo I dvoru, radi družinskih raz mer prodam w 3?' 000 Din I Ponudbe na osla« oddelek »Jutra* pod »St 604* 1 10198 Velik vrt oziroma 2 stavbni parceli, ležeči med dvema promet- : nima cestama blizu kolodvora prodam. Naslov pove trafika Union. 10458 j Stavbno parcelo do 700 m« kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izključeni posredovalci*. 10728 Hišo v Ormožu z vrtom in njivo, pripravno za obrtnika, trgovca z živino ali za vpokojenca — proda Serbec Jože, Ormož 1070o 2 novi hiši v Celju prodam. Prva ima 4 sobe, i elektriko — cena 85.000 Din (potrebnih 60.000 Din) Druga ima 2 sobi in elektriko — 85.000 Din (potrebnih 20.000 Din). Stanovanje v obeh takoj na razjiolaeo. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dve hiši v Celju*. 10583 g ..i (6 S $ mgs o M o ■V 05 u o u >2 >5 ■ji 3 Graščin, posestvo 96 oralov, da v najem Breznik, Celje, Dolgopolj« št. 1. 105S7 Trgovski lokal z lepimi, velikimi izložbenimi okni in opremo, na zelo prometni ulici v Mariboru oddam v najem. — Naslor v oglasnem oddelku »Jutra« 10570 Gostilno v letoviškem kraju uz-odno oddam v najem. — Naslov »Marstan«. Maribor. Koroška cesta 10. 10738 M Ž OS C :=< 35 2 Stanovanje sobe, kuhinje in shrambe oddam takoj v Rožni dolini cesta IV/27. Poizve se v soboto popoldne in nedeljo. 10575 Drugo jutro je kralj vzdiguil Debelinka da je pogledal preko roba. — cTamle, onkraj reke je veliko ptic,» je dejal Debehn-ko. cA kako prideva do njih?> — «Takole > se je spomnil kralj; 3 Ji m w 4) N >y ti — T ** e t O K *U -S _ g S CO Zi -z X5£ « 0 o č O u Ključavničarji! V večjem kraju Slovenije oddam v najem za dobo več let ključavničarsko mehanično delavnico 5 kompletnim orodjem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Sigurna eksistenca*. 10573 Stanovanje 2 sob ter sobo v katero i lahko postavite štedilnik, oddam s 1. majem. Souporaba kopalnice. Ogledati od 3.-6. ure. Naslov pove ojlasnl oddelek »Jutra«. 10661 Stano, _nje 2—8 sob, kuhinje, predsobe, jedilne »hrambe, kleti in nekaj vrta oddam boljši, mirni stranki bre« otrok, v Dravljah ob drl. cesti. Pojasnila daje Kok Berlič, mizar v Zapužeh. 10491 Sostanovalca boljšega, sprejmem v r»o o=krbo ' Skofji ulici 18 — i parter. 10463 Majhen lokal želim v centru mesta Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 10509 Gostilno z mesarijo dobro idočo. pol ure od : Maribora, ob okrajni cesti, tik farne cerkve s priprav- > nimi prostori še za vsako drugo obrt. takoj poceni predam, evtnt. oddam na, račun Vprašati v Mariboru, : Sodna ulica 30/1 — desno. ; 10039 Trgovino z manufakturo in modnim blagom dobro vpeljano, v centru Crikvenict. prodam iz proste roke. Zaloga *lt milijona Din Stanovanje v , hiši (4 sobe) Odplačilo po dogovoru Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 10344 Selitve ? mestu in na deželo -trokovno in najcenejše potom S I o v e n i a fransoorl Ljubljana, Miklošičeva cesta 86 , Telefon št 2718 80^ Zakonski par mlad. želi takoj stanovanje 1 sobe, kuhinje in pri-tiklin. Je ve« dan odsoten Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« nod »Takoj 2666*. 10459 Kdor nima ^____ stanovanja ali 5e®®e®ee®0®0g)g>>. 10617 Stanovanje g m*, kuhta). ki pritfkH^ l električno raasvetljavo, »44un u aorti T Roini dolini, tmUVfl». 10619 Stanovanje | U 1 »ob« * T B«t> Mi MJtoMkJ par V« otrok PlaSa M «» l»te naprej Ponudb« n» Oflu-ni oddelek »Juti-a* pod »Jroooj&o*. 10638 Stanovanje trt«. kuhinj« te prittkHn lelia u teko) t Ljubljani _ ItedUaik postavim sam. Hatea d« «0 Dla Po-Mdb« aa •glMnl oddelek •Jutn> vod »Din 400». 10643 Prazno sobo t posebnim vhodom iUe » majem soliden uradnik Ponudbe »Jutra* novan)« oglas. oddelek značko <8ta-10423 Preprosto »oblco t sila aH gnm tudi kot sostanovalka «a 100 Din meoe&no Ponudb« na ogl oddelek »Jutra* pod «»0 .Din 100» 10531 Opremljeno sobo m majhno spalni««. oboje lepo opremljeno, i etnitr razsvetljavo in poeebnim vhodom i« stopniiča. oddam ■ 1. aprilom v rili. proti mečeta! najemnini Din 400. Dopise aa oglasni oddelek »Jutra* pod značko •Stalno 6060». 10350 Lepo sobo elegantno opremljeno. irač-no (b »otnraao. t elektriko in poeebnim vtodom oddam takoj ali pozneje samo boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddeJku »Jutra* Sobico takarf oddam aa Pot Jami! ceetl 64, pritlttj«. 10604 Sobo z 2 posteljama 1M« oteajea par. Ponudbe n* OfUraa «dM«k »Jutra* pod »Soba b. 10676 Opremljeno sobico pri jasno, s elektriko ta posebnim vhodom oddam solidnemu go?«podu T sredini meeta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10658 451etna vdova loti ukani« i inteligentni« samcem. Dopiee 3 ndoo »Jutra* T Ce' »Vijolica* VTimarJ« do Medna prv» ftrra)nk». — F™*" podpb, druga«« M pri*« Snažno sobico • poeebnim vhodom oddam stalnemu goepodu na Rimski ceeti 28, pritličje, levo. 10595 2 gospoda sprejmem na stanovanj« in hrano na Krakovskem n&-(4pu it 18. 10578 Mla 7 Roba dolina nit« sli javi*« «ai wUn-ka na moj naeloT kavarna Evropa A. 10604 Hlromant j« pr«W ta kratko ▼ Maribor, bo*^ *Zm*u>™': soba št. 84/TI. 10666 Sostanovalca boljiega ro«po4a. sprej-Naefov nem. 10503 oddelku »Jutra*. oglasnem 10590 2 mlada gospoda ™ ^nit I Klavir za vežbanje gospodičnama od 1&—20 ugodno na rinpolago ▼ et, pod Šifro «R«ena tr-1 lodvoreki ulioi 8. govca*. 10669 Stanovanje ■ kukinj« 1» ikra«b« labtj oddam. KmIov pov* •rUcd oddeiek »Jutra* 10996 Stanovanj« shramb« 1» •ddaa s 18. apri- _ Naslor v oglaimem •diU&u »Jutra*. 10664 Stanovanje | «o% b priakMjj. v tr«A-M BM9U teli bolj«« franka n maj ali avgust. Ponudb* na ogl»*ni oddelek »Jutra* po«l iifro »Sredina ■ MtA »H. Dvoje stanovanj • sobo kuhinjo, pritikil-»aaji ta vrtom, takoi »«1° ugodno oddam. Naslov v aflucem oddelku «Jntra» 10576 Sobe ln kuhinjo ob morju ioruM opremljen«, dajem ta kfcno »eiono poceni v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10199 , . Klavir Prva slov. lepotic w ^ tO J« IU Rtaa. ptte r «ad- ago4no ^prodaj. N«elov t nJem «8korirju», da M glasnem oddelku »Jutra*. Drav i*vrstno M-bara pri j ° 10721-a Šitanju teea humorietifae-ga U«ta. H iihaja vsakih 14 dni v Ljubljani ta ka- Par rokavic tarega uprava »e nahaja r Rožni dolini. - Ita Rtaa I pravi, da bo ostala njegova »vesta iitateljica Pri- rar." jssjts apa- a Din ta pol leta itd. - Ne jih proti nagraA odda j odlaSajte, ker 6« je drag! oglasnem oddelku »Jutra* 2 prazni soM ie »ogoft« t drvarnico ali kletjo, telita I uradnika. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod Hfro »Višji uradnik*. 10602 Stanovanj« • tofc kuhinj« ta prltlMta Oddam Ponudbe na ogl« 0dd«lek »Jutra* pod »ifro »Sredina mesta*. 10442 Stanovanje sob. kiahtaj« ta «r-varste«, s »ieitr rar«v«*-l«av*. mtvm sa april »li maj v bliilnl toba«ne to-Tarn«. Ponudbe * navedbo een« na oglasni oddelek »Jutra* pod »G. H. 1880». 10418 Opremljeno sobo s poeebnim vhodom oddam na Rimski oesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 10683 Opremljeno sobo s popolnoma separiranim vhodom ta električno rai-svetljavo oddam Naslov v oelasnem oddelku »Jutra* 10618 Lepo sobo veliko, i elektr. razsvetljavo ta poeebnim Thodom takoj o a d a m t sredini mefta. Naslov pore ogla« oddelek »Jutra*. 10211 Stanovanje | m* is kuhinj« Ieli« sa | osebi ta Julij ali »vpet. Ponutfbe na o«laa. odtlelek •Jutra* pod »Dve sobi*. 10518 P " --- Stanovanj« M »ob, kuhinj«. 6« «o- foi« s kopalnico. , blitini ♦entra iMem. Ponudbe na •glajni oddelek »Jutra* pod H.» 10678 Opremljeno sobico aU kabinet itiim »a tako;' Ponudbe na oglas oddele •Jutra* pod »Nujno 4* £ 10471 2—3 opremljen« *obe s kuhinjo Oddam Naelo, T oglasneaa •ddelku »Jutra*. 10650 2 opremljeni sobi Wq4 (spalnico ta jedilnico) I »trofo »(»pariranim vho-»redini t sredini mesta od-Mils jedilnica bi s« »vsnt lahko uporabila u piitamo Na razpolago tudi lepi, sotačnat vrt. Naslov t oglasnem oddelku Jutra. 10554 Prazno sobo s posebnim vhodom išfiem za takoj ali s 15 aprilom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Soba 87* "10687 Opremljeno sobo i posebnim vhodom ta električno ra»svetljavo , neposredni bližini glavne pošte, oddam takoj enemu ali dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10710 Sobico s posebnim vhodom hi elek-tri8no ratsvetljavo oddam — Stavbiš&e Bajtar it. 14. 10628 Sobico _ vhodom ta «lek [fno ratsvetljavo takoj oddam v Sv. Florijana ul it 6/U. 10625 Sobo s poeebnim vhodom oddam v Roini ulici itev. ST. 10686 VISil uradnik UM« opremljeno sobo, strogo separirano. ako mogoče na Sv Petra ali Poljanski cesti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Višji uradnik* 106vSl Dijak že® stanovanje Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 2332* 10719 Opremljeno sobo blitu pošte takoj oddam gospodu. Naslor v ogla.« oddelku »Jutra*. 10712 Spalno sobo f»WJeno. po I »redno nitki »eni prodam. Naslov pove ♦giasni oddelek »Jutra*. 10616 Opremljeno sobo po molnoeti v centru mesta U6e goepod. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro »Sam». 10614 Opremljeno sobo blitu univerte, s posebnim vhodom ta električno ratsvetljavo oddam solidnemu gospodu Naslov t oglas, oddelku »Jutra*. 10640 Sobo s kuhinjo telim t Ljubljani »li hltt-nji okoliši ta S osebi brez otrok, m mesec maj Ponudbe na: BV Šuštar, vrtnar, Radovljica. 10495 Gospodična tod pramo sobico, najraje v šentjakobskem okraju — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod iifro »Cel dan odsotna*. 10608 Dve soM praoM ta opremljeno, > uporabo kopalnic« oddam s i. majem, najraje takon-sktitnu paru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 10679 Opremljeno sobo oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov pove oglas oddelek »Jutra* 10730 Opremljeno sobo v vili, event. z oskrbo oddam v SkrabSevi ul. 11 10724 Dvoriščno sobo primerno »a pisarno, oddam takoj. Naslov v oglasn-em oddelku »Jutra*. 10720 Steznike, trebušne pasov« iMOtbtairane »tetnik«, ««J-imjl« oblik«, »lastiin« ta drugo priporoia najoenej« •tei]« A. HutUr, Dunajska tUL 1' ~ i ® CRAHOfOftE ta najdovrtenejie, elektrii-uim potom posnete plošie (najnovejše fiag«']«) d ' Eni. Fischer, Zagreb Jurišičeva ul. 6/11 Zahtevajte specijalno po •udbo ta popis T»eb ploičl Ko- 10592 Befl p*lčW (Seiden ptaii) »amee ta samica, mladi, naprodaj na GospoeveUki cesti 18 — vrata 41. 10679 Stolom* — 10818 V Oglasnem oddelku «Jutra» Konica Pgr zvrtsz zr zg sssx noet, Dobra mo« 38. De- gostilni »Pod Žela 497. Dunajftank« to I Žirovnica. Primorka. Dobra trgovina _ J., Kavcij« zmožen, M I _ n___ Kuiar, Kavcija 72. Kon- 2 IJODCrmaM kurenca 10089. Kuharica. pe(eo ^ p^ | moseoe tta-Lokomobila, Ločena 85,1 ^^ krasna, » rodovnikom Lokal 60.000, Lepa eksi- p,.^ jvan Qril0, gojitelj. stenca 10372, Marija. Mer- Ljubljana. 9734 kur M N., Mars, Mladi I doberman. M H. Maj 200 Marinšek. Nujno 4. Nesrečna 40. Nujno 8000. Pompgdur, Plačilo t gotovini. Pisalni stroj, Poštena in zanesljiva. Pomo-rac 13. Plača takoj drva, Poštena 5. Poštenje 9922, Postaja. Predal 13, Polnejša ženitev. Potnik s kapitalom. Planinka Reeno 8110 Samska soba. Samostojna 20. Simpatija Slučajna prilika 300. Samostojen gospod. Srečna bodočnost 1928 Solnčno 39 Strogi- separirano So-lidnost. Srečen slučaj. Tu rist. Šiška. Tihi kraj Ljubljane, Trg mei. blaga. Tržačanka. Takojšnja ie-nitev 10067 Torek. Gradnik 16. Učiteljica 1, Veselo ootovanje, Uresničena želja Volga Varstvo Vesela golobica Vinograd 82. Zajamčen visok zaslužek Zračno S8. Zsne«tjiv mizar Zapostavljen Zanesljiv dober zaslužek. Zračna soba 25 Zelen gaj. 7-enitev takoj 7873 15.000. 295(1928. 252/8252. 96/63. 5000 215. 500. 16 000 KAŠELJ in drage bolezni ozdravi aafcarurtiel« .SArotai'. Na prodaj v vseh ta-karnah. Mnenje lesarjev Lekarni pri »Ca/ra Dušana« Svet. Trajkovida, Beograd. VaSa specijaliitrt« rofea' »porabljal sem v svoji praksi s posebnim uspehom pri pljučnih boleznih ter ca toplo priporočam posebno pri mladini r tretjem Itadi-}u obolenja pkjnč io pid sli-črrah obolenjih. 14. marca 1928 SUarlnslu Dr BOŽIDAR POP »VIČ Upravnik kopaMSČa. AUSTRO FIAT znani najboljši kvalitetni tovorni avto mobili modeli 1928 dospeli Generalno zastopstvo za Jugoslavi o 0. Žažfck Linbi)ana TavCaritua ulica §t 11 Ugodna prlima za pomlad i Radi popolne opustitve finih volnenih, modernih ln navadnih blagov se razprodaja po najnižjih cenah. — Cene po dogovoru. — V zalogi tudi vsakovrstna moderna svila, konfekcija in perilo. — Nihče naj ne zamudi ugodne prilike. MIHIH ROGEU, liubl ana, Sv. Petra cesta 26 Liudie. ki radi nosilo PALI kautuk pete« Prednosti: CeneUe in tramei ie so kakor Iz usnja, ugodna hoja, k» tfam ohranja živca. Najpopolnejši Stoewer tivalni stroji M Mvllfe, 300O0OOOCDOOQCDOg> JUTRO« It. 79 20 Nedelja 1. IV. 1928 LUTZ tn h1h b u inmmn| ®}RlGlNAi PEC, pateni rtv t LEPE, DOBRE SOLIDNE 8rrva.jlrt-i oklep Jadro ka-nrvm MALO GORIVA, DOLOA PRIJETNA GORKOTA Postavlja i&logft: INŽ. GUZELJ U0BLJ1IM-SISKl wm|«i> it s drorliSe pod Celovžko •. 68 prospekti domača priznanja Ravnoiam male Voithove torb ne ter prodaja elek tritaiti stroje/. Tel 1252 sejem od 8. do i7. apri a Legitimacije za obisk sejma in za znižano vožnjo samo Din 10- Oddaja jih vodstvo sejma v Osijeku in pa zastopstva v Ljubljani: Zveza za tujski premet ifunajska cesta štev. 1 Telefon 24 - 7/ Svarilo in posebno opozorilo! Različne konkurenčne firme izdelovalcem harmonik izdelujejo in prodajajo harmonike na naše ime Opozar. jamo naše cenj. odjemalce, da že nad dve leti ne proda, jamo harmonik in tudi ne materijala našim konkuren. tom. Vsaka prodaja Lubas harmonik od drugih izdelo. vateljev in drugih tvornic pod našo firmo ie po zakonu kazniva. Nadalje tudi ne sme nihče Lubas harmonik t značko Griffstock in ra specijalno mehaniko izdelovati Ponarejevalci, kateri se v zadnjem času zelo množijo, niso v stanju ustvariti kaj dobrega NaSe rokodelstvo se je treba dobro izučiti Največ jih kvari doma in potem pra« vijo, da izdelujejo Lubasove harmonike Lubasove har« monike 90 kvalitetno delo, precizijski instrumenti, katere samo mi * naših največjih moderno opremljenih tvor. nicah harmonik v Avtriji izdelujemo in prodaiamo v njenih nasledstvenih državah Ne daite se premotiti m kupite naše harmonike le pri našem zastopniku Ivani-Savniku v Kranju in pa Antonu Savniku v Skofii loki. Vljudno naprošamo naše cenjene odjemalce da opre-mijo pisma z znamko Din 3.—% dopisnice pa Din 1 50 Ostalo, kar se tiče vsebine, ostane kakor sedaj v sloven. ščini. Izdetovalnica harmonik Franc Lubas & sin Celovec (K agenturt). St. Veiterstrasse 36 Tovarna POHIŠTVA 1.1. NAGLAS, Turiaški trs št. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega 9flbištv8 oo najnižjih senah EUXIR ki krepi in zdravi želodec, je edino R. Vlahov odlikovan na vseh svetovnih izložbah Ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta. =3 Čuvajte se ponarejanj! = Tvorni ca ustanovljena leta 1861. TRAJNOST BRI2PRIMERHO MEHKEGA DELA CHRVAER- JEVEGA MOTORJA Chryslerjeva motorna gred je tako dovršeno zbalansirana, da ubrza voz pri najmanjšem pritisku na akcelerator. Ker se naslanja v vsej svoji dolžim na nii manje kot sedem širokih ležajev, se ne more kriviti in vibrirati. Sedite sami za krmilo Chrysler voza. Vsak Chryslerjev zastopnik Vam bo dal voz za brezplačno in brezobvezno poizkušno vožnjo na razpolago. Uživali boste v Chrysler-jevi viharni brzini—ioo, 115, 128 km. na uro; v močnem in momentanem delovanju njegovih hidravličnih zavor ; v udobnosti njegove karoserije ; v izredno mehkih peresih. Chrysler vozovi se izdelujejo v vseh tipah in cenah. CHRYJ%ERJEVA MOTORNA GRED HA ITOMIH /IROKIH LEZAJIH w. H . S M T T H , r t a v m i ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO! ^STOPmsivA : LJUBLJANA, - AMERICAN MOTORS LTD., - ZA LJUBLJANSKO OBLAST,_ ZASTOPNIŠTVA. J ^MERICAN IUPORT C0.,-ZA MARIBORSKO 0MAST- Chrysler Sales Corporation, Detroit. BEOGRAD MARIBOR, — U Pariške novosti PLASC iz kasha tweda ali športnega blaga po najnovejšem kroju in apartnih barvah. KOSTUME kratke angleške iz moškega blaga z novimi cardigan - zapo-nami. KOMPLETI dvodelni Iti trodelni v originalnem blagu komibnirani s svilo OBLEKE iz kasha, krep mongo! in volnene georgete zlatovzorčasto ali ne-vsiljivo mirno po no-vem kroiu MNOŽTNSKO DELO PO EKSKLUSIVNIH MODELIH V LASTNI DELAVNICI. ORIGINAL. ANGLE-ŠKA IN FRANCOSKA BLAGA IN SVILA. APARTNI PLETENI MODELI IZ NOVEGA MATERI IALA ČASU PRTMERNO PERILO NOGAVICE IN KOPALNE OBLEKE. MODNA HIŠA 5CHWARZ - GRAZ Herren Gas«e 3 ln 7. raške šunke prvovrstne na debelo in drobno nudi tovarna JOS. BENKO — Murska Sobota == ter vse vrste preka{enega raesi in klobase po medno nizkit) cenah. — Priporoča pjsebno ho eliriem m ressaviaciiam sveži KARE mladih prašičev. Zahtevajte cenike' Garantirano prima blago! Skrajno znižane cene! JL Oblastno dovoljena prodala pohištva Radi opustitve pohištvenega oddelka razprodam prekrasne spalnične, jedilnične sobne, klubske im salonske garniture kakor tudi druge vrste pohištva po čudovito nizkih cenah. Prosto na ogled, brezplačni ceniki pri KAREL PREIS, MARIBOR Gosposka ul. 20. Aparat za obliko nosal . t sredino duhoviti ortope* f(iijski aparat »Zello« za J J** obliko nosa, kateri ga* s _ / rantiraao v najkrajšem (—J času najgršri nos modeli* ra v lepo želj eno for» mo. Din 95.—. Centifolia kosmet zavod, Zagreb, Uica 37. Zahtevajte brezplačne ilu» strovane prospektel ' _ Zid med Vami In med boleznim dihalnih ortanov na] bodo vedno pastilJe „VALDA» Le te so pravi talisman, s katerim se lahko obvaruje, te zlih učinkov mraza. me. Sle ln mokrote, kakor tudi opasnih bacilov ln drutih kužnih kali. Id lih raznaša prah: one Vas čuvalo prehlada, grlobola vnetja krh. Ua. bronhilalnih katarjev, hrlpe 'td, ali pa Vam pomagajo. da Hh brž odpravite. — Dobe se v vseh lekarnah ki drog er i j ah. Boks I Moški čevlll Moški Dolčevljl Ženski čeviji Ženski oolčevljl Otroški 31—35 Otroški 26—30 Otroški 22—25 Damsk' ševro Damski v barvah Damskl tak Moški Iz kravine Moški iz telesne Din 182 Din 169 Din 182 Din 169 Din 110 Din 73 Din 56 Din 185 Din 198 Din 199 Din 154 Din 163 Naročite tako!, dokler so te nizke cene ln pišite tudi po cenik z več 1000 slikami na veletrgovino R. STERMECKI - Celje Stev. 20. Naročila čez Din 500.— Poštnine prosto. Kar ne ugaia se ramenia ali vrne denar. za Ob priliki požara v moji trgovini dne 27.-II1. se ie ljubljanska požarna bramba pod vodstvom načelnika gosp. Turka izkazala nad vse požtrvovalna in spretna, kajti, škoda bi bila neizmerno večja, ako bi gg. gasilci pri tej nesreči ne kazali toliko sočutja ter ne varovali blago pred uničenjem. Čutim se torej dolžna, izraziti Pn. požarni brambi — osobito njenemu g. načelniku mojo najprisrčnejšo zahvalo. Ker mi trenotno drugega ni mogoče, Mičem za enkrat: Bos Dlačaj! Kath. Widmayer, trgovka pr! Solncu, Ljubljana. Pogačarjev trg. SPOMLADI naj izgledajo tudi Vaše obleke sveže in kakor nove, zato pustite iste kemično čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni JOS. REICH, LJUBLJANA POLJANSKI NASIP 4-6 Sprejemališče ŠELENBURGOVA ULICA 3 Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna. Cene zmerne. Klavirji in pianini najboljših svetovnih Inozemskih tvrdk po znižanih cenah vedno v zalogi! Oddaja se tudi na obrokel Vsa popravila in uglaševanje strokovno! XI. K O PA S, Celje. „6 cilioderskl 4 sedežni Monasix Poraba benzina 9—10 litrov na 100 km. Strmine do 12% brez menfave prestav. Preden si nabavite avto, zahtevajte ponudbe od zastopstva ,-RENAULT" LJUBLJANA DunafsUa cesta št. 22 telefon štev. 2247. Rdečilo nosa in lica! Z uporabo creme »A« odstranite vsako premoč* no rdečilo Lice zopet do« bi aaravno čistočo in le« po belo barvo Din 45.—. Rdečilo nosa bodi ti od pijanstva prehlada razširjenja arterij odstT®* nite v kratki dobi s »Kupelj protiv crvenog nosa« od dr. Doraiene & Cie., Pari«. Din 85— Rdečilo rok. hrapavost, nabreklost odstranite takoj z uporabo »ročnih povo« jev« Din 65.— Centifolia kosmet. zavod Zagreb, Ilica 37 Zahtevajte brezplačne ilu-strovane prospekte! Ureiuit Davorin Ravljen Izdaja /a Konzorcij »Jutra* A doli Rjbuik&i. Z* Naro