posamezna sieviina zo siotink
v vrstu, v torett i> iitnaa
Posamezna sievtlka- 20 stotink

Izhaja vsak torek, četrtek in soboto ob 4 popoldne. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopir.i naj se poSiljajo ured-ništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se nc vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsoreij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Natočnina znaša na mesec L 3.—, pol leta L 16.— in celo leto L 30.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov rr.rn po 40 *tot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. Mali oglasi po 20 sto*, beseda, najmanj pa L 2. — Oglase sprejema inseratni oddelek EcKno&ti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratini oddelek se n&hajata v Trstu, ul. sv. Frančtška As. 20
A. BoMventura Jeglič ofi njegovi sedemdesetletnici.
Minulo soboto je slavil koezoikof ljubljanski, dr. Ant. Bonaventura Jeglič, sedemdesetletnico svojega rojstva. Prilika je to, ko mora vsak pošten in zvest Slovenec pozabljati na dejstvo, da prno tudi mi Slovenci — saj drugače ni raoino v napredujočem narodu — ločeni v različne struje po političnih in kulturnih naziranjih. Ant. Bonaventura Jeglič ima okolo sebe in za seboj vojsko somišljenikov in sledbenikov; istotako pa je imel in ima tudi političnih nasprotnikov. Ali sovražnika danes ne more imeti med njimi, ki slovenski in jugoslovanski čutijo. Še več: do koder je zdravega jedra v raših vrstah, kjcr-koli v Jugosloveaih je umevanja velikih sedanjih časov in nalog za do-gradbo varne in svobodne domovine iroimenemu narodu: vse Žirom nc more biti človeka, ki ne bi se klanjal v spoštovanju do ijubljanskega vladike, ki ne bi sega spominjal z globoko hvaležnostjo v srcu ob njegovi sedemdesetletnici. Kar je mož storil in kakor je nastopal od onega dne, ko je na obzorju sinil velik znak drugačne bodočnosti za naš narod, kakor je brez srtahu govoril — resnico ludi mogotcem na prestolu — kot veren tolmač mišljenja in čustvovanja svojega naroda; kakor je srčno dvignil zastavo narodnega ujedinjenja in o-svobojenja: to ostane Antonu Bonaventuri neporabljeno in ime njegovo bo blestelo v slovenski zgodovini na tisti strani, kjer bodo z zlatimi črkami zabeležena imena mož, ki so pripravljali dom za lugoslovene, združene pod streho hiše enel Slav-ijenec je naletal na mnoga nasprotstva — ali o-,-ravičena, ali neopravičena, to ne spada v okvir teh vrstic — ali to mu moramo pripoznati, da je v velikih trenutkih odločanja o usodi in boodčno-sti naroda dokazal z dejanji, da je Slovenec, da je Jugosloven, zvest in neustrašen boritelj za veliki narodni ideal, in da je — in to mu je šteti v ne-venljivo zaslugo — spričo velikega cilja puščal na strani vse — drugo, kar je poprej ločevalo duhove. Združeval je, ko je bilo združevanje najviša putri-jotična potreba! Ni dolgo temu. ko nam je bila dana prilika, da smo govorili z vladiko o stvareh, ki danes v najviši meri zaposlujejo duhove v Ju-goslovcnili. In on, katoliški duhovnik in pastir jc izjavil z vso iskrenostjo: sreča in rešitev našega naroda je bila, da se je mogel nasloniti na organizirano državo. Ta izjava biskupa Jegliča vsebuje obsodbo listih, ki ne morejo, pa ne morejo pozabiti, da so bili časi, ko so smatrali avstrofilstvo in — srbofobstvo kot posebno vrlino. In Anton Bonaventura veruje trdno v bodočnost države SMS. Ko smo mu nekoliko pojadikovali radi razmer in nevšečnih pojavov v domovini, je menil smehljaje: Ne boite se, potrpite, vse se uredi polagoma. Ta pnoborec v težkih Časih je slavil luinolc sobote svojo sedemdesetletnico ob blagoslovljeni čvrstosti tcleSD in svetosti duha. Bog ga ohrani še mnogo let kot borca za koristi in napredek naroda!! A v nagrado mu Stvarnik dodeli to srečo, da bo videl bodočnost naroda in domovine zagotovljeno in zavarovano proti vsem nevarnostim!
Usoda Evrope.
Cospcdarš&a m socijalna učinkovanja svetovne vojne postavljajo Evropo pred usodno vprašanja in s lem vse kulturno človešvo. Kaj-t«, doslej je imela Evropa neoporečno politično. gospodarsko in kulturno nadvladje na tem nasein planetu. Od tu so ttrujile duševne, socijalne in gospodarske pobude preko vsega sveta. Evropa mu jc bila srce in možgani. Gospodarsko in kulturelno prevladje Evrope .je dajalo le-tej i udi politično r.advladje: tu so bile velevlasti, ki so določale smeri vsej svetovni politiki. Zjedinjene države ameriške so še le v drugi polovici devetnajstega stoletja, a Japonska še je na začetku dvajsetega stoletja vstopile v
zbor velevlasti.
•Svetovna vojna jc izpremenila to gospodstveno razmerje iz temelja. Tri velevlasti so se zrušile: Rusija. Nemčija, habsburška monarhija. Dve pa sle, Francija in Italija, da-si zmagovalki, izčrpljeni in ste v tej vojni izkrvavele. Obogatele pa so in neizmerno pridobile na moči: iz vene vropski Japonska in pa Amerika, in pa Anglija, ki je tudi izven evropske kopnine. Kar je bilo pred vojno na evropski kopjiini ločnega, sikiega, so sedaj — ruševine. Tisti umetniški in tenkočutni gospodarski mehanizem, ki je poprej ukljub tisočerim narodnim in rob Učnim navskrižjem spajal Evropo, je razbit v svoje elemente. Triintrideset držav se bori sedaj obupno proti gospodarskemu propadanju in narsščujočemu gladu. In to strasno evropsko gospodarsko krizo sta versaillski in salnt-germ ainski mir še poostrila. Proces cbu-roževanja Evrope napreduje z orjaškimi ko-•j ki. Izdatnost ir.dustrijelnega izdelovanja in -edelskega pridelovanja pada • ogrožljivo. Odlaša se popolno opustošenje Evrope.
Vsled prehoda velikih evropskih držav od agrarnega k industrijskemu gospodarstvu v devetnajstem stoletju se je prebivalstvo Evrope pomnožilo tako. da je prehrana Evrope postala odvisna od dovažanja potrebščin cd onkraj morja. V zameno je dajala Evropa svoje industrijelne izdelke in svote svojega duševnega in kuhurelnega dela. Bila je pijenir moderne kulture, nekaka buržuazija v skupnosti narodov. Sedaj pa je gospodarski aparat Evrope razdejan in temeljni viri nje moči in ugleda so tkoro zasut'. Milo proseč pomoči se obrača do istega zapada, kamor so* se premestila središča inoči za določanje politične usede sveta. Tcžišce s-^etovne politike se premika polagoma od Sredozemskega morja in Atlantskega oceana na Veliki ocean: v Anglijo, Ameriko in Japonsko. Će se Evropi ne posreči, zaustaviti ta gospodarski prevrat in preprečiti to premestitev ceste svetovne trgovine, bo morala poplačati to s svojim popolnim propadom!
Najgloblji vzrok te cbnemoglosti Evrope je v nje politični in gospodarski razcepljenosti. Ozemlje Zjcdinjenih držav ameriških je sicer porazdeljeno v ose minštiri dese t držav, ki pa tvorijo tesno gospodarsko in politično enoto. Evropa pa je razkosanj v triintrideset držav,
ki si stoje nasproti kot najhuje tekmovalke, vsaka' za-se gospodarsko zagrajena, ki trosijo velik del svojih sil v oboroževanju, v vednem pripravljanj u za boj in krvave vojne. Ali Evro pa ima še toliko bogatih zalog na produkcijskih sredstvih, da bi se še — ako bi svoje gospodarstvo organizirala načrtoma in ako bi vse svoje moči posvetila produkciji — mogla i? lastne moči povzdigniti iz ponižanja. Toda ideji organiziranega skupnega gospodarstva nasprotuje dejstvo kapitalističnega gospodarstva brez vsakega načrta, ki je povzdignil v življenaki zakon konkurenco vseh proti vsem v notranjosti gospodarskega ozemlja in v notranjosti evropske skupnosti narodov. Je to mnogoglava pošast, ki v svojem stremljenju sili narazen. To stremljenje, ki je bilo nekoč v izvor tistim gi-gatskim silam, ki so ustvarjal razvoj produktivnih sil, bogatstvo Evrope — je danes za Evropo vzrok nje propadanja in pogube. Za Evropo je prišla -ara nje usode.'
Ta žalostna, pretresljiva, obupna slika — ali resnična — je dala dunajskemu socijalno-de-mokrationem glasilu »Arbelter - Zeitung« povoda, da je napisalo nastopni zaključek: »Tako je edina nada Evrope v zmagi delavskega razreda. Ta je nositelj mednarodne solidarnosti; z njega naraščajočo močjo se zmanjšujejo nasprotstva med narodi in državami, z njega zmago padajo ograje, ki ločujejo narode drugega od drugega. Le zmagujoči proletarijat more uresničiti edinstveno Evrope in nje gospodarsko skupnost, brez katere ne more ozdravili. Tako je usoda socijalizma postala usoda Evrope; in zato tudi nacbralno: usoda Evrope je usoda socijalizma. Kajti s propadom Evrope se ■posuši nje najsilneji koren.«
Temu zaključku v socijalno-demokratičnerfl listu ne bi mo,gli pritrjati; ali pa se mu tudi pridružiti. Će hoče trditi da more Evropo ozdraviti solidarnost delavskega razreda, proletarijata, v tistem doslej navadnem smislu, ki omeja po^in »delavskega razreda« le na mase delavcev, ki si z delom svoje roke služijo vsakdanji kruh in prispevajo k skupnemu snovanju — ne bi mogli pritrditi. Pač pa se pridružujemo, če naj pojm »delavstva« — ker je edino pravilno in pravično — obseza vso, ki delajo, bodi z roko, bedi z umom! Tudi ti poslednji pripadajo k proletarijatu. Tudi umstveniki so proletarijat, ki ne trpi nić manje na sedanji socijalni krivičnosli, nego delavstvo v ožjem smislu tc besede. Drugo, kar bi hoteli pripomniti, b.i bilo> Socijalno-demokratično glasilo ima popolnoma prav, da mu ne more oporekati noben pameten človek, ko vidi ozdravljenje Evrope v mednarodni solidarnosti — v prijateljskem zbližanju naroda z narodom, v politični in gospodarski skupnosti. Ali, istetako resnično je, da — čim stremim po kakem celju —. moram odpraviti ovire, ki ovirajo dosego lega cilja. Ce zahtevam od narodov naj se združijo, moram zastaviti najprej vse, da se odpravi, kar je deslej te narode ločevalo! In dejstvo je, da so jih doslej ločevala in jih še ločrjejo —. narodna navskrižja! Kogar ni svetovna vojna uverila o tem — dejstvo, da se je v strelskih jarkih borila socijalna demokracija proti socijalni demokraciji — temu ni pomoči. Ta ni zdravnik, ki naj ozdravi evropsko bolezen! Ni dovolj, da govorim narodom, naj se združijo na skupno snovanje, marveč jim moram tudi osao-gociti tako združenje. A to je možno edino tedaj, če združenje ne bo zahtevalo od nobenega naroda žrtev na najvišjih etičnih interesih! Če bi socijalna demokracija zahtevala, naj bi se kak narod radi gospodarske in socijalne solidarnosti odrekel svoje narodnosti, svojega bit-stva, svejih narodnih in kulturnih, torej najvišjih etičnih interesov: petem bo le — naj se ne vara nikar — zagrajala poti do mednarodne solidarnosti. Če je taka solidarnost usodno vprašanje za Evropo; čira je resnica, da treba v dosego take solidarnosti odpraviti navskrižja med narodi, čim je neoporečna resnica tudi ta, da se taka navskrižja odpravljajo le s tem, da se pravično rešujejo: potem smemo trditi s polno zavestjo, da je tndi pravična rešitev nacijonalnih problemov — kot neizogibni pogoj za Mednarodno solidarnost — usodno vprašanje za Evropo!!
K fliitl In GiotittL
Bivši italijanski ministrski predsednik Gio-litti, ki je bil vedno proti vojni z avstro-ogrsko in je vsled loga zelo cbsovražen pri bojevitih slojih italijanskega naroda, je imel te dni pogovor s poročevalcem rimskega lista »Tribuna« o sedanjih notranjih razmerah v Italiji. Izjavil je, da ima v sedanji vladi nekoliko svojih prijateljev, s pomočjo katerih upa, da bo mogel izvršiti svej program, ki jc ta. da se vrne zbornici njena legislaturr.a oblast Ln se ji dajo tudi v vnanji politiki enake oblasti, kakor jih ima v notranji. Pri tem gre v prvi vrsti za izpremenrbo čl. 5 italijanske ustave, o kateri se govori že dolgo časa, in je tudi že pripravljen tozadeven zakonski načrt, sesteječ iz dveh členov, ki se glasita tako le:
Krajevna vlada ne more napovedati vojne brez predidoče odobritve obeh zbornic. Ta uredba se ne tiče nujnih ukrepov, ki bodo potrebni za obrambo države.
Krajevna vlada mora obvestiti obe zbornici o vsaki mednarodni pogodbi ali dogovoru, čim to dovolita korist in varnost države. Ob tej priliki morate zbornici dobiti vse tozadevne listine na razpolago. Sklepi zvez in miru, trgovinske pogodbe, če obremenjujejo državne finance, dolgovi glede pravnega stanja Italijanov v inozemstvu in inozemcev v Italiji stopijo v veljavo šele po odobritvi obeh zbornic. Vsaka izpreniemba državnega ozemlja se bo morala odobriti z zakonom.
Kar se tiče vladnega legislatrvnega delovanja, zastopa Giofetti odločno staJiiče, da se mora prenehati dosedanje izdajanja zakonskih odlokov brez ozira na zbornico. Tudi finančne razmere so take, da vodi nadaljevanje na te} poti v pogubo. Če se hoče temu odpomoči, se
morajo po Giolittijevim mnenju zopet pregledati dogovori, ki jih je država sklenila v vojni in po vojni, da se reši. kar se je nad mero plačalo. Razen tega sc mora točno izvršiti ob-dačenje kapitala.
To jc v glavnem Gioiittijev program v notranji .politiki. Svoj vnanjepolitični program bo pojasnil ob otvoritvi zbornice, ki je določena za 8. junija, ob priliki razprave o vladnih izjavah.
Te Giolittijeve izjave so povzročile v italijanskem časopisju silno polemiko z oziram na domnevo, da je ta Gioiittijev program napoved njegove kandidature za Nittijevega naslednika. Ker pa; Giolitti v svoji previdnosti ni govoril o svojem stališču nasproti vnanji politiki, posebno nasproti rešitvi jadranskega vprašanja, se tudi njemu nasprotni listi varujejo preostrega napadanja njegovega notranjepolitičnega stališča, posebno že zato, ker sc govori, da bi bil on mož, ki -bktvegal izvršitev lendonske pogodbe in s tem pridobil desnico v zbornici na svojo stran. Na- tej govorci temelji tudi izvajanje nacionalističnega h: ta »Idea Nazionale*, ko pravi:
»Gioiittijevo prijateljstvo z Btilovvom 1. 1015 ni bilo večje izdajstvo državnih koristi in idealov, nego so -bili in so izdajniški sporazum z WaJsonomI Steadom in Trumbirem 1. 1918, 1919. in sedaj. Jasno je, da bi se bojeviti sloji italijanskega naroda oprijeli tudi svojega dosedanjega največjega sovražnika Giolittija, samo da vidijo zajamčeno izpolnitev svojih imperi-jalisličnih zahtev. Drugo vprašanje je, seveda, kakor pravi tudi socijslistiČni kst rAvanti! , ikako je mogoče zboljšanje finančnih razmer z imperijalistično politiko, ki vključuje ohranitev in zvišanje vojaških trošfcov, ki ima za posledico razmere, katere delajo draginjo še večjo.«
Sedanji ministrski predsednik Nitti je vedno poudarjaj, da je saniranje italijanskih notranjih razmer odvisno od rešitve vnanjepolitičnih vprašanj, predvsem jadranskega vprašanja. Nittr se zaveda tc nujnosti in bo gotovo zastavil vse svoje sile v svrho čim prejšnje rešitve tega vprašanja, če noče, da -mu vzame državno vodstvo iz rok njegov sedanji tekmec Giolitti, ki pa bi tudi kmalu odletei s stolčka ministrskega predsednika, če je njegov vnanje-pd. program res tak, kakor .ga pričakujejo — upravičeno ali neupravičeno, ne vemo — najbolj imperialistične italijanske stranke.
Položaj je zero resen in kočljiv, in vsako odlašanje vprašanja brez katere se italijanske notranje razmere vkljub vsem še tako dalekosežnim načrtom ne bodo izboljšale, bi moglo imeti za Italijo usodne posledicc, bi moglo povzročili krizo, ki bi ne bila samo vladna, temveč — in posebno v sedanjih razmerah —-državna!
Javni M Palili^ Ma EMi
38. molniKo 1928. pri Sv. Luciji.
Shod je sijajno uspel po udeležba, po obliki in vsebini govorov, ki so se na njem spregovorili, po pozornosti in navdušenosti poslušalcev. Bila je dc&tojna in odločna manifestacija ljudstva, ki je ohranilo, vkljub strašni- nesreči, vklvjib neznosnim razmeram, ki ga tarejo, krepko in neupogljivo vol^c* do življenja in svobode. Že davno pred določeno uro so» se začeli zbirati, z vseh strani obširnega tolminskega okraja možje in mladeniči, a pole-g njih tudi številne žene in dekleta, ki se jim je vsenr bralo z obraza, kako željno pričakujejo shoda. Žal, pripravljalo se je na dež in zares, uro prej, je začelo deževati ter deževalo do konca, tako, d* jih je moralo izostati še mnogo, posebno iz oddaljenejših krajev, ki ba bili sicer radi prišli. Dež je tudi pregnel zborovalce iz gostoljubne Mikuževe hiše, ker ^e dvorana, kjer se je imelo zborovati, še brez strehe. Zatekli so se v bližnje šolsko poslopje >n napolnili do zadnjega kotička, stoje mož ob možu, dve učni dvorani, vežo in stopnišče do vrha stopnic, a mnogo jih ni več našlo prostora in moralo stati pred poslopjem, ob vratih in oknih. Vsa čast in hvala lokalnim faktorjem, tamkajšnjim odbornikom in zaupnikom našega društva, ki so dali pobudo za sklicale shoda in so s složnim in smotrenhn delom dosegli, da se je tako sijajno izvršil; posebna priznanje jim gre še za to, da so v zadnjem hipu posegli vmes, ko je poštna počasnost (ali druga slabša lastnost?) zadrževala celih osem dni prej iz Trsta odposlano priglasitev shoda, in so 1z lastne inicijative preprečili nevarnost, da se shod ne bi mogel vršiti radJ prepozne priglasitve.
Zbcrovanje je otvoril g. nadučitelj Josip Rakovšček, ki je v kratkih besedah orisal, kako je prišlo do shoda, in nato predstavil predsednika Pol. društva Edinosti, dr. Josipa Wiilana. Ta je v cdborovem imenu pozdravil zborovalce in povdarjal, s kakšnimi vznesenimi čustvi sta prišla on in društveni podpredsednik, dr. Edvard Slavik. na to zborovanje. Predočil je pomen in namen delovanja našega društva v sedanjih razmerah in nato takoj podal besedo g. župniku Josipu Abrarau za poročilo o gospodarskih vprašanjih in po njem g. dr. Karlu Podgomiku za poročilo o naših zahtevah in pritožbah v jezikovnem in šolskem oziru. Oba sta predložila resolucije, ki jih radi pomanjkanja prostora priobčimo v celoti v prihodnji številki. Govorih so še g. dekan Ivan Rejec, ponovno g. župnik Josip Abram, nato Še g. vikar Venceslav Bele in predsednik. Zboro-valci so navdušeno pritrjevali in z raznimi medklici kazali svoje popolno umevanje in sogla-šanje; resolucije so sprejeli zares enoglasno, dvignivči roke vsi do zadnjega kakor en mol, kakor na en edini udar, pač v zavesti, ki ji je dal izraza predsednik, ko jih je pozval na glasovanje, da mora namreč složna in vstrajna volja ludi majhnega, šibkega naroda končno premagati vse ovire, ki sc upirajo n»egovim pravičnim zahtevam.
Resolucija o gospodarskih zadevah, ki jo je utemeljeval in priporočal g. župnik Josip Abram z izredno prepričevalnostjo an poljudno zgovornostjo, oedorto no n.* gočmodonečem
glasu, se obrača proti nejasnosti pogodbe in neiskrenemu postopanju glede obnove poslopij, zahteva jasnosti, polno odškodnino in oskrbo z orodjem in živmo na račun vojne odškodnine.
Resolucijo v jezikovnih in šolskih stvareh je predložil g. dr. Karel Podgornik in obrazložil v daljšem govoru, ki se je stopnjeval od mirnega stvarnega razmotrivaaja do temperamentnega povdarjanja našega ogorčenja in naše odločnesti v boju za naše svete pravice. Ta resolucija protestira proti kršenju jezikovnih pravic slovenskega prebivalstva na vseh poljih in v vseh obzirih, proti, krivicam, ki so jih okupacijske oblasti zagrešile posebno na šolskem polju in zahteva polno jezikovno enakopravnost, cbnovo vseh šol. k: smo jih imcT! pred vojno in da preneha lov na slovenske otroke za laške šole.
Končno je še dr. Wilfan predlagal in nn kratka utemeljil resolucijo za popolno vzpo-stavo občinskih in deželnih avtonomij. Oblast-vom je sicer prosto zapirati si pot do ljudskega zaupanja in naihujši nasprotniki sedanjega reševanja ne bi mogli nasvetovati v to bolj pripravnega načina, nego je dosedanje zatiranje; amnak nc gre za oblastva, nego za korist ljudstva, ki po desetletjih koJikortoliko ustavnega življenja noče zapasti spet pod absolutistični režim, marveč samo odločevati v zakonodaji in v upravi; samo gojiti in ščititi svoje korisrti.
Za danes naj omenimo samo še. da je prisostvoval zborovanju odposlanec tolminskega komisarja, g. odv. Gustav Rinaldi, in tudi cn karabinjer. Nista motila, četudi so prej zelo skrbno poizvedovali po imenih pričakovanih govornikov. Ob zaključku shoda, ko je iz stotin grl zaorila naša pesem, se je zbranemu ljudstvu poznalo* kako mu je to zborovanje dalo opore an okrepčila.
Stori in novi socijolizem.
Pod tem naslovom je pred nedolgim obelodanil svoje misli o socijalizmu dn njegovih nalogah znani če&ki napredni socijalist 1" r. Mo-draček. Posnemljemo, ker utegne zanimati tudi našo javmost.
Kdor si hoče dane? v dobi svetovne krize socijalizma, zmedene tembolj z revoluciijskim gibanjem, pojasniti svoje stališče — in to jc dolžnost vsacega izobraženega socijalista — mora predvsem vedetf, kaj socializem pravzaprav je in kaj hoče. Žalibog ve to pri nas le malo ljudi, a najmanj ponavadi oni, ki o socijalizmu in socijalizaciji največ in r.ajradrkal-nejše krite.
Mavadno se smatra za socializem stremljenje. odpraviti zasebna lastnino in uvesti mesto nje družabno, splošno lastnino. Ta nazor, da je socijalizem ravno nasproten zasebni lastnini, je najbolj razširjen med prostim ljudstvom, a srečavamo ga sem pa tam tudi v zna-menitejših znanstvenih delih.
Je to razumevanje pa tudi pravilno? Ako hočemo izrazili splošni smisel socijalizma, tako da hi obsegal razne smeri soci'jalisličnc preteklosti in sedanjosti, gotovo nI pravilno, ker mnogo socialističnih smeri ne izločuje zasebne lastnine. Najbolje začrtamo oboi ipo>m socijalizma, rekoč, da je socijalizean nauk o pravični in altrmstični razdelitvi vseh dobrin, ki jih proizvaja družabno delo, s pomočjo nove lastninske in gospodarske organizacije.
Komunizem je najstarejša oblika sooijalistič-nega igibanja. Komunistično naztranje srečavamo že pri starogrškem filozofu Plalonu, posebno pa pozneje v občinah prvih kristjanov. Pri prvih kristjanih je bil vsakdo dolžan odstopiti svoje premoženje občini ma razpolago in ga deliti z reveži in gladujočimi. Več ali manj .praktično izpeljane komunistične osnove vidimo tudi pozneje v samostanskem življenju, v raznih verskih sektah (bogumili, taboriti, občine čeških bratov, novokrščcnci itd.) in nadalje v raznih socialističnih kolonijah, ki so jih ustanovili v Ameriki razni verski ali soci-jalistični idealisti.
V početku devetnajstega stoJetja pa se pričenjajo porajati novi socialistični nauki in smeri, ki se ne odločijo samo v bistvu od komunizma; temveč ga naravnost odločno zanikajo. Te smeri zovemo v razliko od komunizma kolektivistične, v prejšnji dobi se rabil iz-ioz »socializemle za umerjene kolektivistične smeri imenovane tudi pseudosocijalislične. Mars sam se ni imenoval socijalist, temveč komunist, čeprav komunist v pravem smaslu besede ni bil.
•Komunizem csredoiočuje svo;e stremljenje v glavnem na to, da bi zravnal premoženjske razlike. Sovraži obstoječo družbo predvsem vsled tega, ker so v n;i bogatini in berači. Zeto mu je glavna skrb razdelitev za življenje potrebnih dobrin in kloni vsled tega že iz vsega početka k grobemu materijalizmu in egoizmu mas. Njegov karakteristični znak jc bolj skupno uživan;e sadov ljudskega dela kot pa skupno produciranje istih.
Nasprotno k temu se pa kolektivistični so-cijalizem zanima predvsem za razmerje med kapitalom in delom in za organizacijo produkcije. Ta smer hoče uvesti ali drugačno razdelitev dohodkov med kapital, delo in zmožnosti; ali pa sploh odstraniti vse dohodke, ki ne izvirajo iz dela; pripozna pa vsakomur pravico do uživanja onega, kar si <je pridobil z lastnim trudom. Ne posplošuje torej komzumptiv-ne dobrine in priznava V tem smislu privatno lastnino, medtem, ko rjo pri produktivnih dobrinah zelo cmejuje. Moram pa tukaj takoj pripomniti, da se točna meja med komunizmom in kolektivističnim socijalizmom ne da potegniti in da prehaja čestokrat smer v smer.
Eden izmed kolektivističnih socijalistov P. J. Prottdhon je izrekel znane besede: »Lastnina je tatvin^. V resnici pa je stal odločno na braniku zaselme lastnine: lastnine brez ode-ruštva, pridobljene z lastnim delom.
Ali tudi med kolek ti vističnimi smermi sa-
mimi najdemo precej bistvene razlike, kobkor se tiče stanovišča glede osebne lastnine. Vidimo dve veliki skupini, ki sta se borile med seboj vse devetnajsto stoletje; poiitično Lo-lektivistično in društveno kolektivistično skupno.
Politični kolektivizem stremi za tem, da bi vsa produkcijska in prometna sredstva, 'kakor tovarne, železnice, zemlja, skratka vse kar. služi aH pomaga pri ustvarjanju gospodarskih dobrin, prešla v last države, občine ali drugih javnih združen;. Društveni kolektivizem, ki sicer ne zanika pcpolncana javne lastnine, pa praviloma prepušča proizvajalna sredstva v lasti članov, ne stoji torej nikakor na -stališču splošnega imetja, temveč na stališču združenega, v gotovem smislu tedaj na omovi zasebne lastnine tudi glede produkcijskih sredstev.
Irmed društvenih kolektivistov z o najvažnejši Fourier, Bouchcze, Oven, Bianc, Preuid-hon in Lasallc. Politično kclektivislične.pa so one smeri, ki so se razvile iz r evolucijskega komunizma, predvsem torej marksizem.
Iz tega vidimo torej, da se glede stališča 1: Iastninskim oblikam razne socialistične smeri močno ločijo. In če se danes dan na dan sliši razne agitatorje razkladali, da se socijalizem in zasebna lavStnina izločujeta, si jc treba m'-sliti, da dotični pač jako slabo poznajo zgodovino socijalizma.
Meja mzi Jugoslavija in Italijo n:j bi bil Ja&Bn!
BELGRAD, 31. (S.) V svojem govoru v poslanski zbornici je izjavil Vesnič mod drugim: »Mi moremo računali na sodelovanje zaveznikov, toda ne moremo zahtevati, da nas redijo obvez, ki nam jih nalaga naš položaj zavetnikov. Mi smo dolžniki zaveznikov in zavedati se moramo naših dolgov in obvez.
Očitalo se jc vladi, da ni rekla ničesar \ .-vo^ jih izjavah o jadranskem vprašanju. Ja~ nisem hotel govoriti predvsem iz taktičnih vzrokov »n tudi, da se izognem razpravi ki bi mogla otcžkočiii položaj vlade in naše Jeleni rije.
Kar se tiče zapadnih meja in odnošajev z Italije, izjavljam, da vlada in naše odposlanstvo nc smeta misliti, da se pogajala s sovražno državo. Rešiti moramo z Italijo važn;i in težavna vprašanja. Pokazati moramo trd o voljo in gotovo odločnost in braniti moramo z vsemi sredstvi in dokazi svoje bistvene koristi in pravice. V tem boju moramo porabiti v prvi vrsti ločne dokaze in prepričati moramo nasprotnika ter ga prisiliti, da resno upošteva naše zahteve. Prijateljsko sosedstvo jc potrebno in zato sc morajo kolikor mogoče odstraniti vzroki spora.
Najboljša rešitev bi bila. če bi Jadransko morje postalo meja med našo mlado državo in Italijo.
Bržkone nc pride do take rešitve. Naši sosedi niso naklonjeni v tem hipu taki rešitvi. Moramo poizkusiti urediti naše odnnšaje z zavezniki in omogočiti življenje svojim bratom, ki ostanejo v italijanskih mejah, kakor tudi Italijanom, ki ostanejo pri nas.
Ukrepi jugoelovenske vlade za slučaj; da D'Anaunzio zasede Sušak.
LONDON, 30. Reuterjeva agencija je prejela iz Belgrada to le brzojavko:
»V odgovor na neko vprašanje o reškem vprašanju je odgovoril ministrski .predsedn ic tako le: : Jugoslovenska vlada je obveščena, da namerava D'Annunzio s svojimi četami zasesti Sušak v določenem dnevu in času. Takoj po prejemu te vesti je jugoslovcnska-vlada obvestila italijansko vlado, da bi taka akcija naredila v Jugoslaviji zelo neugoden vtisk in da bi bila jugoslovenska vlada pripravljena ukreniti proti tem dogodkom ukrepe, ki jih bedo zahtevale državne koristi, in da torej odklanja »a priori« v$3ko udgovurnost za posledice, ki bi jih mogel imeti ta čin. Istočasno je jugoslovenska vlada obvestila tudi druge zavezniške in prijateljske vlad-e o tem dejstvu ter dala jugoslovenskemu cdpoiJan-stvu na mirovni konferenci navodila, kako naj o tem poroča vrhovnemu svetu in konferenci poslanikov. Ta izjava jc bila sprejeta z živahnim odobravanjem.
Proti odpuščanju juftoslovenskik delavcev iz reških tvoruic.
PARIZ, 30. Juge slovensko odposlanstvo je poslalo mirovni konferenci pismo, v katerem protestira proti odpustitvi 250 jugoslovenskih delavcev in delavk iz tvornice tobaka na Reki. Jugoslovensko odposlanstvo povdarjn. da so nekateri teh delacev zaposleni v tvornici žc 10—15 let, in zahteva, naj «e vzamejo ta* koj nazaj v službo.
V znamenju vislic.
RIM, 31. O reških dogodkih, ki so sc vršili 26. t. m. v protest proti rimskim dogodkom, poroča natančno reška 'Vcdctta d' Italia-, prispela semkaj včeraj. V petek 26. t. m. je sklical reški župan meščane na rimski trg, kjer se je okoli 21 zbralo precejšnje število ljudi, med katerimi jc bilo največ D'Annumijevih arditov in prostovoljcev. D.Annunzio je govoril množici s palače, nakar je ie ta krenila proli Sušaku, ki je ločen od Reke z žičnimi ovirami. S krikom »Doli z Nittrjem! Smrt izdajalcem^ je množica planila na most in vdrla čez ovire na drugo stran, v Sušak. Straža italijanskih rednih čet na mostu se je umeknila in množica je neovirano divjala po sušaških ulicah ter se nato povrnila na Reko, noseč v triumfu žičevje in druge ovire, ki so zapirale pot na-Sušak. Prišla je pred D'Anitunziijevo palačo, kjer je svoj plen na trgu zažgala. D'Annunzio je izpregovoril množici nekoliko besedi —• piše »Vedetta d'Italia'< — rekši med drugim, da se mu je iz temne nje^govc sob« ^zdelo, da vidi legfcjonarje in meščane, kako nosijo vislice. Tragičen simbol, jc rekel, to, kar ste nosili. Ćesto se slutnje naroda uresničijo. In če se
Sina ZL
»EDINOST« itev. 125.
V Trsio, dne 1. junija
Italija ne zbudi iz svojega sna, pride morda dan, ko se bo videlo, kako se visoko na Kanrpi-doliju zrba prekleto truplo skrunitelja italijanske zmage.«
- Bila je takrat ena po noči. Res lepe noči na •Reki!
Potovanje avstrijskih odposlancev v Belgrad.
DUNAJ, 31. (S.) »Tagblatt« piše, da odpotujejo zastopniki avstrijske vlade 2. junija v Belgrad v svrha pogajanj z jugeslovensko vlado o gospodarskih vprašanjih. Člani tega odposlanstva so tudi državni podtajnik Pavel Lowenfeld, Ross, Zvvodnis in sekcijski sef Riedl. Ta dva poslednja odpotujeta tudi v Padovo, kjer se udeleži kakih 80 avstrijskih tvrdek semnja z vzorci.
Odredba za delničarje.
BELGRAD, 29. Minister za trgovino je odredil, da morajo delniška društva v področju dosedanje kraljevine Srbije sklicaii v roku treh mesecev, računajoč od 25. maja t. 1., zbor delničarjev v svrho dovršenja, poslov, Id so predvideni v zakonu o delniških družbah in v zakonu o likvidaciji moratornega stanja.
Čeki za valute.
• BELGRAD, 30. Ministrski svet je sklenil, da more Narodna banka v Bel grad u izdajati pooblaščenim denarnim zavodom čeke za valuto in to takoj po prejetju odgovarjajoče vrednosti in vedno po naročilu banke, ki ji valuto polaga. V Zagrebu sprejemajo valute ra kupovanje čekov Hrvatska štedionica, Hrvatska eks-komptna banka in Srbska banka. V Ljubljani pa Ljubljanska kreditna banka in Slovenska eksperoptna banka. Omenjeni ravodi cbveste po sprejetju valute Narodno banko pismeno o sprejeti vrednosti ter zahtevajo, da se jim pošlje ček. Narodna banka plačuje omenjenim zavodom na račun kurzne diference med valuto in devizami za prenos stroškov pri vložitvi dolarjev 5 odstokov, pri angleških funtih 3 odstotke, pri francoskih in italijanskih lirah pa 2 £>dsiotka.
Z rosko-poijskega bolišča.
Poljsko poročilo z bojišča.
. VARŠAVA, 30. fS.) Uradno poročilo pravi: V smeri železniške prege Polsk-Molodečno postajajo boljševški napadi vedno bolj slabi. Sovražnik je izgubil dosti ljudi, živeža in vojnega materijala. Na desnem bregu Berezine so naše čete obkolile dve diviziji pešcev in eno •konjeniško divizijo. Ujeli smo 2 tisoč vojakov in 400 konj. Ostanki sovražne divizije so se vrnili čez Berezino. Berezina je od Borozove-£a do izliva v Dnjeper sedaj popolnoma v naših rokah. V Ukrajini je položaj neizpremenjen.
Rusko poročilo z bojišča.
' DUNAJ, 31. Radiobrzojavka iz Moskve javita to le poročilo o operacijah rdeče vojske z dne 28. ma<jnika: V smeri proti Svencianom pri Vilni smo zasedli nekoliko vasi severno od Postav. V smeri proti Molodečnemu smo prekoračili reko Dvino. Vzeii smo Krive in Dolganov in naskočili postojanke pri Krajskem. Naše zrakoplovne čete so vrgle bombe na železniško prog-o Borisov - Minsk. Pri Gumenu smo preprečili sovražniku prehod čez Berezino. Pri Kiievu se vrže srditi boji. Pri Tarači (Ki'jev) smo zlomili sovražnikov odpor, zasedli Taračo in druge vasi 40 vrst proti severovzhodu od tega mesta.
SOVRAŽNOSTI MED RUSIJO IN JAPONSKO DOKONČANE.
LONDON, 29. (Sovražnosti med Japonsko in Rusijo so se dokončale dne 25. majnika.
Iz odrešene domovine.
Dva ljudska tahera. Dne 24. t. m. je bil v Tur-nišču ljudski tabor, 10.000 ljudi, kjer je govoril nad 1 uro župan Sever cb navzočnosti civilne-} ga komisarja dr. Lipo vseka o gospodarstvu v Prekmurju. V Bratoncih je bil orlovski tabor, kjer so govorili Godina, župnik Kiekl, prof. dr. Slavič Pire, Žebot in župan Sever. Na obeh shodih je bila sprejeta resolucija za pripadnost Radgone k Jugoslaviji.
Dalmatinci v D'Annunzijcv« armadi. rPo-polo d'Ilalia« poroča, da se nahaja v D'An-nunzijevi armadi okoli 20 prostovoljcev iz Dalmacije, ki niso ne Srbu. ne Hrvati, marveč pripadniki dalmatinskega plemena, Morlaki, potomci Ilirov. Učeni ^Pc-pcio« .previ dalje, da je tretjina dalmatinskega prebivalstva morla-ška, druga tretjina italijanska in zadnja tretjina slovanska. Od te zadnje tretjine pa je komaj tretjine protivna pri k! op V en i u k Italiji. Precej zaostal je list -»Popolo«, da piše še sredi k'ta 1920. take izmišljotine o Dalmaciji. Menda vendar ne misli, da jo s temi budalostmi ' priklopi k Italiji.
Denar iz Amerike in banke v Jugoslaviji. Opozarjamo vse, ki dobivajo kak denar iz 1 Amerike potom bank v Zagrebu ali Belgrada, naj se sami pobrigajo pri bankah, ker banke r.aslovljencem pošiljatev ne naznanjajo in tako denar lahko mesece in mesece leži pri bankah, ljudje pa se jezijo in pritožujejo, da ničesar ne dobe. Pišite, vprašajte, pa se bo vse pojasnilo.
PODLISTEK
Branka.
Avgust Senoa--Pod. M. C—č.
(D

Prišla je jes>en. Zelenilo listja se rmeni, po-rdečeva, grozdje dozoreva; vedro je biio poletje, vedra je tudi jesen, solnce na nebu ne skriva svojega lica. Sohice se nagiblje proti zapadu, proti Okiču. Bliža se večer. Mesto je skoro prazno, ljudje so izleteli izmed zidov v loge, šumice, vrtove okolo mesta; mnogi so celo zapirali fivoje mestae hiše, da se navii-jejo jesenske okolice v svojih vinogradih po bližnjih gričih. Kdor more, naj izleti; pomladi s-e mu duša pod tem modrikastim nebom, med bujnim grmovjem in vejevjem, cb tem svežem, lahnem zraku. Ne more tega vsakdo. Marsikdo je prikovan na svoje opravilo, za svojo mizo ko% rob na galijo. Zdi se, da je bila take zl« sreče tudi deklica, ki je v mali hišici vlaške ulica za cerkvijo sv. Petra pri oknu sedela in
ProtićcT nacrt ustave. Poleg dra. Smodlake je izdelal Protič dva načrta ustave za SHS. Razlikujeta pa se v glavnem le v tem, da prvi predvideva .eno samo zbornico, drugi pa zi-stem deh zborn:c, torej tudi senata. Glavne določbe ustave brez senata bi bile: Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev je dedna in parlamentarna monarhija. Kraljestvo se razdeljuje v pokrajine, okrožja, okraje in občine. Pokrajine bi bile: Srbija; Stara Srbija in Makedonca; Hrvatska in Slavonija z Reko, Istra in Medmurje; Bosna; HercejJtvina s Crnogo.ro, Boko in Primorjem; Dalmacija; Srijem z Bačko; Banat in Slovenija s Prekmurjem, Obsežnost in meje teh pokrajin se določijo natančneje z zakenom o upravi, ali pa z zakonom o pokrajinski ekrožni in občinski samoupravi. Uradni jezik za zakone, parlamentarične zapisnike in stenografične beležke bo srbski, oziroma hrvatski. Govoriti pa se more v parlamentu v vseh narečjih srbskega, hrvatskega in slovenskega jezika. — Ustavne pravice državljanov bi bile: Pridobitev in izguba državljanstva se določita z zakoni. Vsi državljani so enaki pred zakonom, vsi vživajo enako zaščito od strani sodnih in upravnih oblasti. Privilegije rojstva se ne priznavajo. Plemstvo je odpravljeno. Fideikomisi se razpuste s posebnim zakonom. Vsak državljan si poljubno izbira bivališče v deželi. Lastnina je zajamčena. Nikogar ne more obsoditi nepristojna c>blast. Fevdalne razmere se odpravijo istotako. Nikogar se ne more siliti, naj svoje imetje odstopi javni potrebi, istotako se ne more skrčiti pravica do zasebne lastnine razun, če zakon dopušča to in proti pravici do odškodnine po zakonu. Svoboda dela, obrti in kupče-vanja je določena v okvirju zakona, istotako svoboda vere in vesti. Umetnost in pouk sta svobodna. Pouk v ljudskih šolah je obvezen in brezplačen. Tisk je svoboden in ni smeti postaviti cenzure. Državljani imajo v mejah zakona volilno in pravico do razpravljanja Državljani morejo stepati v zvezo z osebami, nekaznjivimi po zakonu. Istotako uživajo državljani peticijsko pravo. Vsak državljan ima pravico, da se neposredno pri sodišču priloži radi krivic, ki so jih zagrešili v uradu avtonomni in državni organi.
To bi bile torej nekatere važne določbe iz Protičevega načrta. Priznati treba, da je v njem dolčeb, ki odgovarjajo duhu časa in potrebam svobodne, modeme in demokratične države. Vendar je gotovo, da bedo živahne razprave o tem predmetu. Izlasti cd demokratske en socialistične strani se že oglaša oster odpor, ker trdijo, da bi Protićev načrt preveč decentraliziral in razkosal državo na celo vrsto upav-nih območij.
Za imuniteto žumalistov. ».Beogradski Dnevnik* se poteza za to, da bi se žuimalistom priznala imuniteta pri poietični kritiki, kakor jo uživajo poslanci. Je sicer res, da se z imuniteto morejo tudi pokrivati pogreške, ali to je manja škoda, nego je preganjanje z rcakcijonarnimi sredstvi.
Jngoslovenski olimpski odbor. S sklepom delegatov vseh športnih institucij, se je ustanovil ped pokroviteljstvom regenta Aleksandra — Olimpski oc'bor s sedežem v Zagrebu. — Kakor nekdaj Grki, tako se zavedajo danes vsi kulturni narodi sveta, da je gojitev športa ena izmed najnujnejših potreb družbe. Po obupni borbi našega naroda za osvojitev in ujedinjenje se pokazuje kot največja potreba preporod v fizičnem in moralnem pogledu. V svrho temeljitejše organizacije so se ustanovili v Belgradu, Sarajevem, Splitu, Novem Sadu in v Ljubljani pododbori. Podoodbor Ljubljana ima nalog organizirati vse priprave za olimpijado na teritoriju Slovenije. V večjih krajih SIc.venijc se bodo ustanovili propagandni odseki, ki bodo podpirali Olimpski odbor v stremljenju, priboriti našemu narodu veljavo pri mednarodnih športnih tekmah. Zato so potrebna tudi precejšnja denarna sredstva ter se cdbor obrača do vseh pojedinčev, institucij in oblasti, da mu pomagajo bodisi denarno bodisi z vpisom kot član.
Poživljamo vse prijatelje športa, da energično pripomorejo, da se ustvarijo pogoji našega skupmga napredka in nadejamo se, da se jim bodo pridružili tudi vsi oni, ki čutijo da je njihova dolžnost, delati na kulturnem preporodu našega naroda, da bi tudi mi bili dostojno zastopani v krogih ostalih naprednih in civiliziranih narodov.
K jugoslovenskemu olimpskem odboru pristopi lahko kot ustanovni član, kdor plača enkratno ustanovnino po 1000 K in kot redni član z letno članarino 200 K. Pcdporni član odbora postane kdor plača letno najmanj 100 K. — Jugoslovenski olimpski pododbor Ljubljana.
Nove poštne znamke. Ministrstvo za pošlo in brzojav je odobrilo načrt novih poštnih znamk, ki ga je izdelal slikar Tomaseo iz Splita. Znamke bodo veljale za vso državo in bodo nosile sliko regenta Aleksandra,
Zaplemba velikih množin usnja v Tržiču. Centralni urad zoper verižnike je stavil pod zaporo okoli 4 vagone izdelanega in na pol izdelanega usnja, ki je bil last tovarnarja Karla
marljivo vezla. Mislim, da ji ni bilo nad sedemnajst let; po jedrosti, po obrazu bi morda rekel kdo, da je stareja, ali človek se pri takem računu lahko vara. Ni bil to — kakor pravijo pesniki — tenek nežen cvet, kakor so navadno mestne hčere. Tudi Branka je bila mestno dete nikakor pa ne bledolično drhtavo bitje, polno migrene in fantastičnih sanj; ampak krepka devica, jedrnata in rdeča, gladkih, črnih las in posebno sijajnih, kaj pametnih oči. Ne vem, ali bi jo b-il slikar izbral za model Juaiie ali vsaj Julije; na vsak način pa je bilo v deklici polno realne lepote in prav'lnosti, ka ne odreneva z leti, dočim komodne lepotice salonov kaj rano ocvetevajo. Zdi se mi, da je bila Branka mladika tiste stare meščanske korenike, jedre in zdrave, ki od navali tuje krvi izginja, bolj in bolj; in le tu pa tam ob nedeljah vidiš še v oddaljenih ulicah mesta na okencu po koje oblo, zdravo dekliško hce, ki gleda pametno in jasno v svet kot ptičica na veji, ki se smehlja, kakor se smeje dremajoče dete v zibeli. Od dne do dne redkeje — pravijo — je videti takih obrazov, kakor izginjajo tudi od dne do dne stare meščanske navade, kar je hrvatskemu
Pollaka v Tržiču. Dotična hišna preiskava je trajala teden dni. Zaplenjeno usnje ceniijo na šest milijonov kron. Preiskavo proti Pollaku je vodila posebna komisija. Samo na neki kašči so našli 200 kilogramov dobrega usnja.
Tovarne za cement in stavbena podjetja v Sloveniji. Stavbena pedietja počivajo v celi Sloveniji, ker ni dobiti potrebnega stavbenega materijala, posebno portlandskega cementa iz domačih tovarn Zidani most in Trbovlje. — Tovarna cementa Zidan* most je domače podjetje in lahko izdela dnevro do 6 vagonov cementa. Tovarna dobiva dnevno nad 20 naročb na cement, tako, da je že sedaj predbeleženo nad 500 vagonov, a razposlati ni mogoče takore-koč ničesar, iz vzroka, ker tovarni primanjkuje za žganje potrebnega premoga. Tovarna cementa Zidani mest že od aprila 1920 popolnoma počiva, ker je cd te dobe pa do danes sprejela vsega 8 vagonov premoga za žganje cementa, dočim potrebuje za polni obrat 15 ton kosovnega premoga dnevno. Popolnoma jasno je, da ako ne pride odpomoč, pride tudi za to tovarno popolnoma polom. V tovarni je uslužbenih do 350 delavcev, katerim so se prav sedaj povišale mezde do 140% na uro. Tovarniški ravnatelj bil ;e že ponovno pri deželni vladi prosit premoga, toda -brezuspešno. Da bi stavbena podjetja zamogla pričeti z ogromnimi deli v be;.onu, zidanju pcsk>pij itd. je nujno potrebno, da dobi tovarna 15 ton kosovnega premoga dnevno iz Trbovelj. Potem bo mogla s 180 vagoni mesečnega izdelka cementa zadovoljiti že precejšnje število naročnikov. V nasprotnem slučaju ne bo mogla izvršiti tovarna niti najmanjše naročbe.
Zamenjava bankovcev. Ministrstvo za finance priobčuje, da je z današnjim dnem končana zamenjava vseh kronskih novčanic bivše Avstro-ogrske banke. Vsled tehničnih tež-koč in pomanjakanja malih novčanic ostanejo še nadalje v prometu bankovci po 10, 2 in 1 krono.
Gospodarske stvari. Glasom vesti iz Ljubljane pripravlja neka zagrebška banka v Ncw Yorku -Urad za nakazila«, kateri bi imel na-Icgo pošiljati prihranke v dolarjih v Zedinje-nih Državah bivajočih Jugoslovenov. Neki v Illinois ustanovljeni »American Jugoslave Board Ltd.« se peča z nakupom amerikanske-ga blaga za denar onih izseljencev in s poši-Ijatvo tega blaga na vDružbo za nakup na debelo- v Ljubljani, katera potem blago dalje razpošilja.
Izvoz sliv in marmelad iz sliv proti plačilu v dinarjih ali čelioslovaških kronah je finančni [ minister, glasom vesti iz Belgrada, dovolil.
Glasom neke naredbe bana se ustanovi, kakor poroča =Agramer Tagblatt«, pri oddelku za poljedelstvo deželne vlade, posebna sekcija za živinorejo.
Kakor se poroča iz Ljubljane, poskuša slovenska deželna vlada z neko značilno naredbo pospešiti gradnjo stanovanj, in siccr potem pooblastitve Stanovanjskega Urada, da sme odpovedati stanovanja: 1. vsem osebam, ki imajo premoženja vsaj t milijon krcn, 2. uslužbencem bank, hranilnic, denarnih zavodov in večjih gospodarskih podjetij, 3. inozemskim hranilnicam, bankam itd. Na ta način hočejo prisiliti milijonarje, denarne zavode in inozemska podjetja, da zidajo lastne hiše za urade, stanovanja za uslužbence itd., in sicer še tekom tega leta.
V Zagrebu se je ustanovilo s sodelovanjem Banke i Štedione za Primorje, Sušak, »Jadransko Trgovačko D. D.« z delniško glavnico 10,000.000'— kron. Ta družba se bode pečala posebno s prehrano mesta in občine.
»Tribuna« poroča, da je Zveza bank kraljestva SHS poslala k \Viener Giro- und Kassen-verein iproučevalno komisijo, za ustanovitev kompenzacijskega urada in Clearing House v Zagrebu.
Živila aprsvlzncljske Komisije
za teden od 30. majnika do 5. junija 1920. (Preščipne ?e št. 7 nove živilske izkaznice.)
Na odmerek:
Koruzna moka: ? jkg po 85 st.;
Testenine: 30 dkg po lir 185 kg;
Riž: M kg po lir 1*50 kg;
Kristaliziran sladkor: 20 dkg po lir 6'— kg;
Olje: se ta teden ne to razdeljevalo vsled stavke uslužbencev pri kemičnih podjetjih (v tvornicah in čistilnicah o^ja);
Posestniki ubožniških izkaznic imajo pravico samo do nakupovanja sladkorja.
Zamene živilskih izkaznic.
Od 1. junija naprej se bedo dovoljevale zamene živilskih izkaznic samo enkrat na mesec. Prizadeti bodo lahko predložili svoje tozadevne želje uradu za izkaznice med 2. in 25. vsakega meseca. Doba od 25. do konca meseca se bo porabila za sestavljanje novih izkaznic, ki sc bodo razdeljevale zadnji dan vsakega meseca. Priporoča se, da naj se ne čaka ravno do zadnjega hipa (do 25.) s predložitvijo svojih želj, ker bi tedaj nastale velike težkoče ne samo za urad, temveč tudi za prizadete, ki bi morali čakati v vrsti in. s tem izgubljati svoj dragoceni čas.
človeku žal, pa če tudi ne misli, da so samo stari časi kaj veljali.
Branka je poveznila glavo nad vezivo, očesi ste ji pazljivo letali po drobni mrežici; le tu pa tam je v naglici metala oko na uzorec, stoječi na oknu; tu pa tam ji je zablodilo oko dalje v vrt med jesensko cvetje, med vinograde in na grofa;e sv. Petra, kjer se je vrhu hrega zarila cerkvica na krasnem solncu. Ali, hitro je nagnila glavo; polna mlada roka je -prijela za iglo, ki se je hrtro zabadala v vezivo .pisane volne. Bilo je videti, da bodo papuče iz tega. Naenkrat je nekdo potrkal na vrata precej silno; vrata so se odprla f>oprej, nego je mogla Branka reči: svobodno! Vstopila je mlada pla-volaska, visoka, vitka, nekoliko bleda, nekoliko privitega nosića in drzovitega obraza: po telesu in obleki, po -držanju in vedenju pravo naspretstvo Branki. Domaoa deklica je bila odeta v priprosto volneno krilo, a navzkriž preko prsi »e bila privezala čipkast rofe&č. Lasje so ji btli spredaj gladko počesani ob čelo, a v ozadju zaviti v eno kito; v lase je bil za-taknen cvet, na prsili ji je visel križec od bele kosti. Drugačna je bila ona došla. Stopala je
Oomale vesli.
Proterno zborovanje »Tržaške bojevniške
zveze«. Po vseh italijanskih mestih so se ustanovile po formelno dokončani vojni iakkoimc-novane ^bo^evniške zveze«, sestavljene po večini iz ljudi, ki se n.ito fcerili na bojišču in bi hoteli to nadomestiti sedaj s pomočjo izbranih vojaških oddelkov v borbi .preti neoboroženiin in mirnim ljudem. Med drugimi prgramnimi točkami teh zvez je tudi vprašanje meja, ki obsoja y zahtevi, da se vključi v italijanske državne meje čim več neitalijanske zemlje in naroda. Po čudnem naključju imajo te zveze posebno ljubezen do nas Jugoslovenov, naše zemlje, naših vasi in mest. Čim bolj je kak kraj jugoslovenski, tem bclj hre.pene po njem, tem glasneje kriče, da je dotična kraj čisto italijanski. In ker je Italija o neitaiijanskih stvareh v splošnem zelo slabo poučena, je povsem razumljivo, da so tudi v Rimu, vzeli na t vezanje teh zvez o čistem italijanstvu naših krajev kot golo resnico in si nadeli nalogo, da rešijo svoje »brate«, ki pa so slučajno jugoslovenske narodnosti in nočejo na njihovo veliko čudo o tej »rešitvi« niti slišati. Končno so v Rimu spoznali, ali bolje morali s$>oznati nezmiselnost svojega (početja, in tako se je zgodilo, da je italijanska vlada prišla v navzkrižje s temi bo-jevrr-k^ ki so postali zadnje Čase, posebno ob ■priliki obletnice dtalijanskega vstopa v rvetov-no vojno, tako bojeviti, da- je tekla na ta dan po Rimu kri in so se rimski zapori napolnili z rimskimi, milanskimi itd. Dalmatinci in Re-čani. Od tega dne dalje je postala edina aia-loga teh »bojevniških zvez sklicevanje protestnih zborovanj in sestankov po raznih italijanskih in neitaiijanskih mestih. Takšno zborovanje je sklicala včeraj tukajšnja bojevniška zveza v gledališču Rossetti. Zborovanje je bilo sklicano za 10'30, a se je začelo nekoliko pozneje, ker je odbor moral čakati, dekler se zbere dovolj ljudi. V gledališču je 'bil tudi oddelek orožnikov, ki pa se pozneje vsled protestiranja rborovalcev odstranil. Govorili «o razni govorniki, med drugimi prof. Jacchia, zastopnik Zadra doktor Bctteri, zastopnik Dalmacije odv. Giunta in drugi, ki so vsi protestirali proti rimskim dogodkom, dali ministrskemu predsedniku Nittiju vsa mogoča imena. Zborovalci so nato še zagotovili, da bedo skrbeli za čiščenje vtujcev«, nakar se je predlagala in sprejela resolucija, v kateri tržaški meščani protestirajo proti rimskim dogodkom in poudarjajo, da hočejo ostati na mejah, do katerih je prišla zmagovita Italija.« Pri tem niso seveda pomislili, da bi se morali v tem slučaju vrniti precej daleč nazaj od meja, ki jih zahtevajo in ki gredo čez vrhove, po katerih brije mrzla in silna kurja, ki zna postati neprijetna ljudem, navajenim na ugodnejšo klimo. — Po končanem zborovanju so zborovalci priredili obhcd po Korsu na trg pred mestno palačo. Na vodnjak pred palačo se je povzpelo nekoliko arditov z zastavami, govorila sta nekaj dva govornika, nakar je bila vsa stvar končana. Neprijetnih dogodkov ali izgredov ni bilo. Po končani cerimoniji so orožniki razdelili ir.nož.ico na trgu v manjše skupine — niso imeli desti dela! — ki so 5e razšle v razne smeri. — Ob tej priliki bedi še omenjeno, ca je pesiala tukajšnja italijanska stranka don Sturzu, strankinemu političnemu tajniku, protest proti aretaciji Dalmatincev in Rečanov, med katerimi je bil aretiran tudi slavni kom. Grossich, ki je, kakor je zagotavljal neki govornik na zberovanuj »glava samostojne države«.
Ej, to so vam junaki! Prejeli smo: V svoji sveti neomajni zvestobi do jugoslovcnskega naroda in njegove zastave smo postavili po običajni navadi zavedni skriljski fantje na Vipavskem svej majniški mlaj z meter dolgo slovensko trobojnico in različnimi okraski. 14 dni je veselo vihrala mila nam trobojnica. Severna burja, slična orkanu, ki je pretekli teden razsajala, rila in lomila orjaške hraste in breste, ni zmogla zastave: kot zmagovalka je ostala zastava neuklonjena na mlaju, čeravno malo razcepedrana cd viharnega meteža. Pa, ojej! Strah in trepet! Prihrul je nad njo jug ter ji napovedal neizprosen boj na — revolver in bodalo: Moraš se nam vdati, dol z njo, sicer preti nevarnost milijonom. Kdor te je postavil, te mora nesti — vsem v zasmeh — v Hajdovijo! — Pa so se zbrali otroci, zbrale ženske, in zvedavo gledale zanimiv prizor, pripravljavni boj-A k sreči se je prvi sunek, prva ofenziva na mlaj izjalovila; sovražnik jo je besno ob mraku cdkuril ter se celo noč pripravljal na drugo —-odločilno ofenzivo. Na vse zgodai cb 5 pridrvi višji štab na lice mesta. Sovražnika si gledata iz oči v oči. Eden komandira laški, drugi odgovarja slovenski, sporazum — nemogoč: =Porka malora,« sikne nekdo — =hura« — dol z njim! In burji kljubujoči mlaj z zastavo vred leži liki ujetniku na tleh. Kaj zdaj? Zastavi skazati dolžno čast! Zato je štab častno ^ba-jonetauf« samo štiri ure stražil, zaman se ozirajoč po Simonu — frutu. Eden od štaba, revež, moral je biti še tešč in o dhudega boja silno žejen, če ne tudi, lačen, seže p° sladki pomaranči na mlaju in jo lupi..., a ko sliši
težko, stisnena v ozko krilo po zadnji modi, tako, da si ji jasno razbiral obrise dolnjega telesa. Visoki peti izrezanih laščenih čeveljčkov ste se pomikati nestalno po podu, na nelepem nosiču so sedeli naočniki, izza. katerih ste mežikali sivkasti očesi, stiskajoči se po sili. Izpod širokih okrajkov so se potsčali nemarno plavi z belilom posuti lasje na ozki rameni, le na čelu so bili prirezani kakor pri samostancu. V vsakem ušesu se je rdečilo veliko zrno ko-ralov, a trije debeli rdeči nizi so ji padali aa prsa. Pod pazduho je držala velike črne platnice, v katera so bile utisnene zlate črke r>Mu-zik«. Branka je bila kot sltka fino in pazno izdelana z bairvami, obkrožena s stalnimi črtama, navdahnena z živim koloritom; ena došla pa je bila kot fantastična prilika brez stalnih obrisov, skicirana na hitro roko in slikana z
belimi barvami.
Niti za trenotek ni mogla mirovati. Naslonila se je z rameni na omaro, vrgla svojo »Mu-zik* na stolico, premetavala — stoječ — sedaj levo nogo preko desne, sedat desno jxreko leve. Sedaj je z eno peto drsala po podu, sedaj peto drugega čeveljčka zabadala v pod. Sedaj je na-
krik: »glejte, glejte, lačni so, jedo pomaranče, jo bogokletno zaloputne cb tla. Ni ostalo drugega kot da štab sam zastavo sname t«r jo po bliskovo odpelje, neverno, ravno kam; mogoče jo pošljejo in podarijo pok. Nittiju v spomin. Tako je bil boj končan, patria rešena in mirna Albanija. — Kaj pravite v! na to? Ni-!i to vr-lejunaški čin iisočleJne kulture in bravure v 20. steletju? »Pa še kaku in brez prglihe,. ;,e pristavil stari — Grega.
Nc morem razumeti. Ped tem naslovom nam pišejo: Aprovizacijska komisija je bila nekako zelo na tihem razpuščena. Na njeno m«sto je stopil neki odbor, sestoječ iz zastopnikov raznih zadrug in vlade. Vsaj t?ko sem jaz razumel to stvar. >>11 Lavoratore* je zelo hvalil to novo formacijo in obenem napr.dal zasebne trgovce kot oderuhe i. t. d. Jaz vsaj sem razumel tako, da bodo zavladala pri nas prava nebesa, ko se pesreči spraviti vse odjemalce v zadružne trgovine in s tem uničiti vso zasebno trgovino. Ker sem vedno mislil, da je takozvani kartel škodljiv ljudskim masam in ker smatram monopol nekaterih zadrug za nekak kartel — ne morem razumeti, kako bi sedaj, kar naenkrat mogli ti ljudje osrečiti ljudske mase? Nad 400 zasebnih trgovcev jestvinčarjev, da so sami oderuhi ljudskih mas?! Jaz sem bil odjemalec pri zasebnih trgovcih in sem bil vedno dobro in pošteno postrežen. V 30 letih nisem našel, da so me prevarili niti za en dekagram blaga, dasi sem vztrajno tehtal nakupljene predmete. Sleparili so me pa pri aprovizaciji in siccr na vsakem predmetu od 1 do 4 dekagramov jn često sem prejel tudi pokvarjeno bJago za visoko ceno. Omeniti moram, da 6cm pred kakimi 20 leti zasačil nekega bivšega trgovca, da me je prikrajševal na va-gi. Pustil sem trgovino in šel k drugemu, poštenemu. Kam pa naj bi še sedaj, če sem komandirali, da moram le tja, kamor se mi zapove od odločujočih či-niteljev?! Moje skromno mnenje je, da je za nas reveže bolje, ako imajo zasebni trgovci vsaj deloma proste roke in oni sami tekmujejo med seboj v cenah, kakor pa da nas ljudske mase silijo v nekake kartelne trgovine, ki nam ne morejo dajati blaga ceno, ker imajo zraven draginje blaga, še ogromne upravne stroške! Zasebni trogvec dela sam z družino, kar stane mnogo mani, kakor pa one, ki morajo dragv* plačevali vse osobje. Na zadnje pa ne vem, čem« preganjati in uničevati zasebne trgovce in njihove družine saj so tudi oni ljudje, državljani, davkoplačevalci in često tudi — revežiJ Toliko sem želel povedati, ne kot zagovornik oderuhov — ker oderuštvo obsojam, pač pa kot zagovornik poštenih, pridnih in koristnih trgovcev zasebnikov. — K.
Izplačevanje pokojnin za mesec junij 1920. Pokojnine, vzgojevalnine, miloščine podpore in drugi slični prejemki oseb, ki stanujejo \ Trstu in ki so pristojni na zasedenem ozemliu, se bodo izplačevale za mesec junij 1920, v d\eh kra-tih, in sicer prejemki civilnih oseb od 1. do 10., a prejemki vojaških oseb od 14. do 16. junija 1920. po naslednjem redu: I. Civilnim prejrm-n-ikom: z začetnicama A-B v torek J. junija, C-E v sredo 2. junija, F-G v četrtek 3. junija, H-K v petek 4. junija, L-M v soboto 5. junija, N-P v ponedeljek 7. junija, Q-R v torek 8. junija, S-T v sredo 9. in U-Z v četrtek 10. junija. — II. Vojaškim prejemnikom: A-F v ponedeljek 14. junija, G-P v torek 15. in Q-Z v sredo 16. jun. Prejemniki se opozarjajo, da naj sc v svoji lastni koristi zglasijo v svrho preiema s\o-je tirjatve ob določenih dnevih, sicer bodo marali čakati do 17. t. m. Obračun se bo izvršil v računskem uradu finančnega ravnateljstva, oddelek za pokojnine Piazzetta della Chiesa Evangelica št. 2. III. nad., soba št. 131. Pobotnicam bo treba priložili, soglasno s slučajem, potrdilo o življenju, o prebivanju, o vdovskem stanu in pri vzgojevalninah in miloščinah tudi potrdila, da so prejemniki zares nepreskrbljeni. Zraven tega se bo morala pravica do prejemkov dokazati (z odlokom o upokojenju i. t. d.). Pokojnine se bodo izplačevale v druge roke samo proti legaliziranemu pooblastilu. Obračun in izplačevanje tistim osebam, ki stanujejo na deželi, se bo vršilo na isti način pri pristojnih davkarijah.
Prizadetim na razdelitvi bivših nemških lad j.
Generalni cavilni komisarijat naznanja še enkrat, da začne komisija za odškcdnin-c 15. junija 1920. razdeljevati bivše nemške trgovske ladje. Tisti, ki imajo zakonito pravico in ki želijo predložiti kako zahtevo z ozironi na omenjene ladje, se naprošajo, da o tem takoj br/.o-javijo v Londen na naslov Ingianni Repacomar London*. Za tem naj pošljej-j pravilno opremljeno prošnjo tajniku sveta za pomorsko službe m komisije za odškodnine v Londcnu, in sicer potom kr. italijanskega konzulata v Londcnu.
Naznanitev trt in vinogradov. Tukajšnje finančno nadzorništvo razglaša: V zmislu $ j7 naredbe o primembi zakona o potrosarini za naredbe o primembi zakona o užMnini za stran užitninske črte naznaniti svoje vinograde najdalje do 15. julija 1920 finančnemu na-dzorništvu v Trs/tu, Corso Cavour št. 6 111, vrata 45. Pri tem se morajo prizadeli izkazati z zapisnikom poravnave iz Jela 1919 in ozna-
tezala korale na prsih, sedaj bobnala i prsti po omari za seboj, neprestano premikala glavo sem in tja kot nihalo na uri.
cjsjo, mari me ne vidiš, Branka? — c rekla srdi-to.
- Zdravo Hermina!« je odgovorila Branka ter
_ zataknivši iglo v k-lopec volne — ponudila roko prijateljici. Oprosti, popolnoma sem se bila poglobila v svoje delo. Silno je.
T.Nujno? To je, ti me enostavno goniš sko/i vrata: nepoklicanega gosta.«
»Nikakor ne. Drago m"r je, da prišla. Pie-nehala sem, ne morem več delati.
y.A, kaj delaš?« je vprašala Hermina, pri-skečivši in zataknivši svoj nos v \ezivo. Papuče! Ha! Ha! Ha! Zares poetačno delo! Komu je namenjen ta nežni darek? Vsekako moškemu, je-li? Vsaj ti človeški nogi, ki na-jdeti zavetja v teh papoičah, morate biti vražje veliki. Ne daj Bog, da .bi mi taka noga stopila na mo-> jo nožico. Za koga je to? <
.»Za nekega majorja. V kratkem bo njegov god, a goipa njegova je naročila pri meni vezene papuče, ki mu jih pokloni hčerka s čestitko.*	(Dal^e.)
V Trstu, dne 1. junija 1920.
» EDINOST« iter. 125.
• - -*—
Stran DEL
črti katastralno ofcčino v kateri sc nahajajo ■vinogradi, in tudi številke dotičnih parcel. V to svrho naj se priloži posestna pola. Ravno iako bo treba označiti poslopja in lokale, kjer se bo vino mastilo, *>2ironia kjer s« bo delal mošt, dalje prostor kjer se bo flranil pridelek in posode, ki se nahajajo na takšnem prostoru in \\ so namenjene za zmaščeno grozdje, za mošt in za vino. Gor: omenjena naznanitev je obvezna tudi za tiste, ki bodo jemali grozdje iz vinogradov lostran užitninske črte z name-nomv da ga bodo mestili ali delali mošt ali vino. Prizadele osebe morajo obenem povedati, ali je pridelano vino namenjeno za domačo porabo ali za izvoz onstran užitninske črte.
Davek na luksuzne tkanine in rokavice. Tukajšnje finančno nadzomištvo nam javlja: Opozarjajo se prizadeti, da so podvrženi davku na luksusne tkanine in rokavice le tkanine, pletenine, žamet in čipke itd. v celih kosih, a ined izdelanimi predmeti samo svilene in mešane nogavice in rokavice. Drugi predmeti, predvideni v čl. I. črka a—e naredbe o davku na luksusne tkanine in rokavice so prosti omenjenega davka. Če pa kak izdelovalec omenjenih predmetov (kravat, dežnikov itd.) proizvaja neposredno tkanine, pletenine itd., ki so potrebne za izdelovanje svojih predmetov, tedaj je lak izdelovalec .podvržen, v kolikor gre za izdelovanje tkanin, pletenin itd., istini določbam kot tvornice, t. j. dolžan je naznaniti finančnemu nadzorništvu in plačati predpisani davek. Davek bo seveda plačal izdelovalec za izdelane predmete v hipu, ko se porabijo za izdelovanje kravat itd., ali even-iuelno, ko grejo proizvodi v še celih kosih iz tvornice ter se predajo trgovcem ali zasebnikom. Tako se bo na pr. smatral izdelovalec rut, ki je kupil od drugih potrebno tkanino za izdelovanje takšnih proizvodov in če on sam izdeluje še svilene ali mešane rese za iste predmete, za tvorničarja res nasproti onemu oddelku njegovega podjetja, v katerem sej stavijo le rese na rute. Ta oddelek se bo torej t smatral, kot lokal kakega kupca, kateremu j daja tvornica rese in tako se bo moral plače- j vati davek na rese, po tem kakor se bodo f spravljale v rečeni oddelek. V tem slučaju je prodaja rut in drugih predmetov presta tega davka.
Slovanska Čitalnica. Opozarjamo člane, da se bo redni občni zbor vršil dne 2. junija cb 20 XA uri zvečer v društvenih prostorih. To društvo se precsnovlja v — dobri smeri: postane naj nekaka malica dugim našim društvom. Zato trdimo, da ie Slovanska Čitalnica spričo nalc-ge, ki si jo želi nadeti, danes bolj potrebna, nego je bila kedaj. Da pa bo megla doseči ta svoj, gotovo vzvišeni cilj, trebalo bo najintenzivnej-šega zanimanja in sodelovanja vseh članov. Iz tega razloga želimo, da sc občnega zbora udeleže člani v pclnem ševilu.
Prvi jcgorJoveiLski polk v Sibiriji na poti v domovino. Iz zanesljivega vira doznavamo, da je prvi iirgoslovenski polk, ki se jc nahajal v Sibiriji, na poti v domovino. Pričakujejo njegovega dohoda v Dubrovnik že sredi junija. V tem polku je tudi veliko Primorcev jugosloven-ske narodnosti.
Brzojavne cemrae nakaznice iz zasedenega oaem'ja v Italijo. Od 1. junija naprej bo dovoljeno brzojavno pošjlja-nje denarja med Italijo, njenimi koloru: a mi 'in zasedenim ozemljem. Poštni uradi v Italiji imajo pravico izdajati nakaznice do 1000 lir (izvzemši urade 3. razreda, ki imajo to pravico samo do 500 lir) v kraje, ki se nahajajo v Trentu in na Primorskem. Za brzojavno nakaznico mora pošiljatelj izpolniti dva obrazca: a) navadno po&tno nakaznico, kakršna je že v rabi pri poštnih uradih v Trentin in na Primorskem; b) potrdilni list za brzojavno nakaznico na predpisanem obrazcu, ki se dobi na pošti brezplačno. Pristojbine so: 1) navadna pristojbina za denarne nakaznice; 2. s-Lalna pristojbina 2 lir za brzojavno nakaznico in 3. cventueino še pristojbina cd 20 £>t. za vsako besedo, ki bi se po pošili-alčevi zahtevi in?ela dodati k brzojavni nakaznici. Za nujne brzojavne nakaznice veljajo trikrat večje pristojbine.
Kdo ve kr4 o Antonu Mrzliću vojaku L; I. T?. 5. Ujet je bil v Karpatih 25. 6. 1915. V oktobru 1918 je bil v ujetniškem iabo^u v Tam-boru (Rusija). 2 njim je bil Josip Bučič, ki sc tudi pogreša. Oba sta iz Plomina jFianona. Prijazno se prosi, naj sporoči, kdor kaj ve, na r.asiov:	Mrzlic, Plomin-Zagorje št. 275.
Redni letni Gbčai zbor Slavjatske čitalnice se bo vršil jutri, v sredo, dne 2. junija 1920. K pclnoštevilni udelerbi vabi odbor.
Velika nesreča na postaji v Tržiču. Uradno nam poročajo: Ob 1.23 po noči 31. maja jej prispel na tržiško pestajo iz Pule vlak št. 7549, ki je vozil 30 vagonov pohištva. V predzadnjem \ agonu pa je bilo 32 avslro-ogrskih vra-čajočih se beguncev. Omenjeni vlak je bil sprejet na treLjo progo. Ob 1.35 pa je prispel vlak št. 1531, katerega so vsled slabo razumljenega in slabo izvršenega povelja spravili na -tretjo progo in tako je ta vlak zavozil v vlak št. 7549, pri čemer je bil potniški vagon zdrobljen. Bili so 4 mrtvi in 18 ranjenih. Mrtvi so Bjli spravljeni v tržiško mrtvašnico na pokopališču a ranjeni so bili spicjeti v bolnišnico. Delovodja premikačev, ki je bil najprej zadržan v zaporu, 4« sedaj na razpolago sodni oblasti, ki je začela preiskavo. Tudi uprava železnic jc cdredila s svoje strani preiskavo. Zdi se da je izključen vsak slab namen. Dela sc živo na trebljenju proge. Sedanja ovira ni preprečila prometa vlakov. Imena mrtvih so: Tank Emilija. Denist Ivan, Kavčič Konrad in De Gasperi Kar o Vin a imena ranjeuih: Voli Elza, Zach Herminija, Dobrovič Franc, Liadner Marija, Kreuz Josip, Vianelli Adela, Vlasič Teo-tioiiada, Secliel Marija. \ a s.so Clemero, BlaŠ-kovič Aoijzija, Panfilli Edina, Erenn Ana, Mer-sclnsky Amalija, Coppo Oi^u, Papler Herminija, go^rpa Berniak in otroci, Zambori Mihael in Bomik Martin.
Kdo ve kaj? Josip Lcban Iz Stanovišč št. 36, občina Sedlo, pel. okraj Tolmin, p. Breginj, išče svojega brata Frana Leban, roj. 1886, ki je odšel k vojakom leta 1915. in sicer k dež. bramb. polku št 27 v LjubJjane, a je bil premeščen pozneje k 19. dež. branvb. polku, 3. stalnija, vojna pošta št. 17. Pisal je zadnjikrat 19. aprila 1915. Kdor bi kaj o njem vedel, je naprošen, naj sporoči na gornji naslov. Stroški se rrKi rade volje povrnejo.
— Pešec Vincenc Perinčič iz Kobarida, Geb. pravilno presojanje in morda tudi za njega pravil-Sch. Rgt. 27/7, je bil ujet in se je nahajal v Si- J no rešitev. Pred stoletjem, pravi Stepančičcva, so biriji. Pisal je zadnjikrat 1917 iz Sibirije. Ako j se naselile v Škednju tri tuje družine: protestant je komu kaj znanega o njem, naj blagovoli spo-} Foorthmann, Grk Pantale in neki Srb po imenu
ročiti sestri Mariji Gejdoš, Kobarid št. 144. Stroški se radoveljno povrnejo.
Stavka v izdelovalnicah kemičnih proizvodov se bliža svojemu koncu. Pogajanja, ki so se bila začela pred par dnevi med zastopniki delavstva in posameznih zavodov, so zelo uspešno napredovala in v več zavodih se je dcsegel popoln sporazum, tako da se je danes začelo delati. Tako v zavodih Serravallo, Zcnca, Panfili, Zuculin in Mell. Za drugimi podjetji {čisitilnica olja i. t. d.) trajajo pogajanja dalje in upati je, da se jutri začne zopet povsod delati.
Stavka tramvajskih uslužbencev končana. Pri tukajšnjem mestnem tramvajskem podjetju je izbruhnila stavka uslužbencev. Vzrok stavke tiči, kakor zatrjujejo, v tem. ker niso -bili uslužbencem izplačani poboljški, katere so jim tri prizadeta tramvajska drušitva pred nekoliko dnevi dogovorno obljubila. Ti poviški, ki so se imeli računati od 16. aprila dalje, bi se bili morali izplačati v soboto 29. maja. Ker se to ni zgodilo, so uslužbenci napovedali stavko. Na včerajšnjih pogajanjih med uslužbenci in podjetji pa je prišlo do sporazuma in danes vozijo tramvaji kakor .po navadi.
Odprava napitnine. Zveza hotelskih in gostil ni carskih delavcev (postreznikov) objavlja na naslov občinstva proglas, v katerem naznanja, da stopi s 1. junija v veljavo njihova nova delovna pogodba z delodajalci, na podlagi katere bodo napitnine odpravljene. Občinstvu priporočajo, naravnost ga rotijo — naj nikar ne vsiljuje napitnine postrežnrkom, ker je ne samo poniževalno, temveč lahko zakrivi celo takojšnjo odpustitev prizadetih. — Odprava napitnine po javnih lokalih je vsekakor hvalevredna stvar. Toda to ne pomeni nikakor, da bodo gosti cd sedaj dalje oproščeni tega pdavka«. Če bo delovna pogpdba tržaških postrežnrkov takšna, kakršne imajo po Italiji, bo napitnina pri vsakem plačilu že vračunjena, tako da bodo morali gosti plačevati pestrežnike kot do sedaj. Vsekakor pa je takšna .preureditev službe po javnih lokalih dobra stvar, in tozadevno gibanje postrežni-kov mora vsakdo simpatično pozdraviti, ker je prejemanje napitnine v dosedanji obliki bilo zares poniževalno.
Sveta Sobota aH SvstI Sava!
Ako sem prav razumel dopis v zadnji xEdi-nosti-r, }e gospa Stepančićeva mnenja, da sta grička Sv. Pantaleon in Sabotnjak, onkraj Škcdnja, dobila vsak svoje ime od kapelic, ki so ju na zemljiščih, pokupljenih od naših pradedov, zgradili neki ortodoksni (pravoverni ali pravoslavni?) tuici, ko so se »baje skoro istočasno« doselili tja-
Sava, ki pa ga je njegov sosed Grk imenoval Sabas. Grič. na katerem je imenovani Srb dal sezidati kapelico, se imenuje Sabatu Jak. Toliko o gradivu, ki nam ga je podala ga. Stepančićeva.
Glede razlage in porabe teh podatkov pa se mi zdi, da se ni mogoče strinjati z izvajanji gc. Slc-pančičeve. Oglejmo si predvsem grško obliko o-sebnega imena iSava«. Ta se glasi: nam. Sabbas gen. Sabbat-os, dat. Sabbat-i, acc. Sabbat-a. O-snova ali deblo tega imena je torej Sabbai —. Da so tamošnji Sloveni slišali (in sicer iz ust Grka Pantaleja) ne samo nominativ Sabbas temveč tudi druge sklone, kjer se pojavlja popolno deblo Sabbat, o tem nam jasno izpričuje ime »Sabainjak«, v katerem je treba razlikovati dve morfološko-nominološki edinici, in sicer »Sabat« in naše domače obrazilo — a jak (prim. ponočnjak itd.j Obstajanje te tvorbe pa izključuje trditev, da bi bili kedaj Škedenjč&ni govorili Sv. Sava, kajti v tem slučaju bi se moral dotični grič imenovati ne Sabatnjak temveč Savnjak. Vsaj toliko pa se sme reči, da stoji ta trditev v protislovju z drugimi dejstvi, ki so v neposrednem stiku z vsem vprašanjem; in radi tega bi bilo želeti, da sc imenovanje »Sv. Sava;: nepobitno, ako le mogoče, dokaže Ii-slinski.
Življenje (v lingvističnim zmislu) morfološkega elementa Sabat- v ustih škedenjskih okoličanov je torej gotova stvar, o kateri ne more biti nobenega dvoma. Toda, kako se je Sabat — izpremenilo v (Sv.) Soboto? Na noben način — se mi zdi — se ni moglo to zgoditi tako, da bi bil kak »spačcnec zamenjal italijansko ime San Sabba s šestim delavnikom v tednu in potem po svoji napačni bistroumnosti prevedel v slovenščino«. Da bi bila ta trditev sprejemljiva, bi bilo treba najprej dokazati. da so škedenjski Sloveni poznali prej italijansko besedo San Sabba, nego Sv. Soboto. Toda, tudi tedaj bi nam ne bilo jasno, zakaj bi bili Škcdenjci opustili ime Sv. Save, ki so je, po zatrjevanju ge. Stepančičcve, poznali in tudi rabili, vsaj do onega hipa, dokler se ni pojavil omenjeni hudomušnež.
Razlaga s prevodom torei ne drži in da najdemo zares pravo pojasnitev, ki bi odgovarjala vsem lingvističnim zahtevam, nam je ni treba iskati pri hudomušnežih, temveč mora takšna razlaga biti utemeljena v splošnih zakonih onega dogajanja, ki mu pravimo »življenje jezika«. Življenje jezikov pa je polno prezanimivih pojavov, med katerimi se ne bi smela staviti na zadnje mesto takoimenovana ljudska etimologija (etymologie populaire, Volkse-lymologie). Pojav ljudske etimologije pa se sestoji v tem-le: Ko ta ali ona skupina govorečih oseb sliši kako tujo besedo, ki se ji vsili in ki je mora sprejeti, in če je dolična tuja beseda po svoji obliki zelo podobna kaki čisto domači in zelo navadni besedi, tedaj imajo govoreče osebe navado, da zbližajo obe besedi tudi pojmovno, tako, da
kaj pred enim stoletjem. No, dokazati bi sc dalo! se 0t,e st0pite v eno samo, čeravno nimate prvotno
da so ona imena holmcev starejega izvora.
Sv. Patalcon je na stari zgodovinski črti, kjer so skozi ves srednji vek in Še v novem veku trajali srditi boji med Tržačani in Benečani; in spominjam se, da sem to ime že čital v kaki zvezi z onimi starimj borbami. Morda o tem več o drugi priliki.
Glede Svetega Save ni pa nikakega dvoma, ker morem poslužiti s točnejimi podatki. Marljivi in skrbni tržaški kronist, kanonik Vincencij Scussa (smeli hi ga morda pisati tudi Škuša) omenja ponovno cerkve (ne kapelice) Svetega Save (S. Sabba) v svoji kronografiji do leta 1695. in sicer pod letnicami:
1395.: cerkev Sv. Save, opata, na tržaikem o-zcmlju, onkraj škedenjskih solin, je pripadala ka-pitolu, in nje posest se jc dajala v najem posameznikom, kakor izhaja iz spisov leta 1395.
1402.: Iz knjige dohodkov kapitola je razvidno, da je Tomaž iz Skednja plačal za najemnino posestva Sv. Save, opata, 24 lir.
1427.: Iz nekega rokopisa spoznavam, da so vse cerkve Trsta in okolice imele svojo stalno posestvo — kakor ona Sv. Kancijana v Grijanu leta 1367. in ona Sv. Save, leta 1395., sedaj pa zapuščena — a njiju posestva so bila prisvojena od posvetnjakov.
Tako starina Scussa (1620-1702); in morda bi ga smeli danes pisati tudi Škuša).
Torej dokazov ne primankuje, da je bas na o-ncni holmcu Subatnjaka. onkraj škedenjskih so-
nič opraviti ena z drugo. Tako so n. pr. Nemci sprejeli od Francozov besedo »aventure«, ki pomen j a pravzaprav dogodek. Popolnoma pravilno se je izpremenila ta beseda v nemških ustih v -abentiire« in pozneje v »Abenteuer«. Pojmovno pa jo je ljudstvo spravilo v zvezo z »Abend«-večer in v XVIII. stoletju se je tudi pisala »Abendteuer«. t. j., kar se rado pripoveduje zvečer, ko se sedi pri ognju itd. Nasprotno so n. pr. sprejeli Francozi od Nemccv besedo »Sauerkraut«-kiselo zelje. V francoskih ustih je beseda dobila obliko »chou-croute« in sicer samo radi tega, ker je ljudstvo njen prvi del spravilo v zvezo z domačo besedo »chou«, ki pomenja zelje. Glede ljudske etimologije pa je treba naglasiti, da velja za vse jezike brez razlike. Tudi v slovenščini je precej primerov; a tukaj naj omenimo samo »manjkati«, ki je nastalo od it. mancare in kjer je ljudska intepre-tacija videla v zlogu man — našo domačo besedo »manj«.
Ko se postavimo na stališče ljudske etimologije, nam ne bo težko spoznati, da je med »Sabat-« in rsobot-a« sličnost tako velika, da je bilo pojmovno in glasovno zbližanje naravnost neizogibno. Ljudska etimologija se je tu takorekoč morala uveljaviti; in to jc tudi edina prava in lingvistično dopustljiva objasnitev. Zraven tega pa je gotovo bila ljudska interpretacija pod vplivom imena r>Sv. Nedelja«, ki služi tudi kot krajevno ime.
Iz vsega, kar je bilo rečeno, sledi, da je oblika ^Sv. Sobota« popolnoma upravičena in še več, da
DOPISI.
Iz Kobarida. Na binkoštni ponedeljek so nas obiskali člani si. gl. v Trstu in nam priredili koncert. Izrekamo jim vso pohvalo. Gdčni. Tinčele Kraljevi vsa pohvala, enako g. Šimencu s svojim čistim glasom ter g. Bratuzu. Pričakujemo in u-pamo, da nas kaj kmalu obiščejo zopet slovenski rojaki.
Iz voloskega okraja. Človek ne živi od samih obljub — učitelj kot takšen tudi nc! Ta rcgulacija plač oziroma Bcreninijcv zakon ni še prijadral v ta okraj! Ali mu ni možno dobiti prometnega sredstva? Saj nerabljenih arcoplanov ne manka!! To zavlačevanje in obljubovanje presega že vse meje! Učiteljstvo puljskcga, pazinskega in koprskega o-kraja je bilo tako srečno, da je dobilo neke listine z naznačenimi svotami. ki jih ima dobiti! Vendar
njih in govedih. Kupčija s prašiči je pa bila precej živahna vsled zmernih cen.
Iz Oseka pri šempasu. >No Gizela, kaj pa si tak' žalostna? Godci so »pod hribom-; vse pleše, pije, peje; vse je veselo. Pojdi, ne bodi, no, taka; še midva se zavrtiva parkrat.
-Ne grem, ta godba mi ne prija!«
Da, res je, gcdci so v vasi in šc kakšni godci! Najboljši, kar se jih more dobiti daleč na okrog. Fino res, prav okusno, izbran repertoar, same narodne popevke, kakor na primer: «La leg-gcnda del Piave ..> O Italia, o Italia del mio cuore«, ^La f>a_mma«, »Vorrei . . .« i. t. d. Ti »valčki« seveda ugajajo naši mladini in *>bre-jar- jc poln tako, da se vse drenja in peha. Pri tem pa polzi, a, kaj še: naravnost frči denar iz njihovih žepov v tujčeve, ki ga, seveda, porabljajo v »dobre narodne- namene. ^Fcste!*
nekaj! Znak in nada. da pride 1. junija morda ven- To je tragikomedija . . . Vipavske doline
lin, stala stara cerkev Svetega Save, opata (in' je tQ tdino pravo ime dotičnega kraja. S tem se-
nc kake Svele Sobote) s posestvom katerega dohodke so uživali tržaški stolni kanoniki (po domače Kalanik, od tod Kolonkovcc).
Zanimivo jc, da se je ta veliki svetnik iztočne cerkve pripoznaval tudi v rimski cerkvi; verjetneje pa je, da so to cerkev sezidali kaki izioč-njaki, ker sicer ni najti nikjer v naših krajih imena tega največjega Srba, opata na gori Athos, prvega srbskega nadbiskupa, iz kraljeve rodbine Nema-nje, svetnika, ki je svojemu narodu napisal veliki cerkveni in politiški program že okolu leta 1200.1
Ali v cerkveni zgodovini naših krajev nI ta sijajna oslalina iz davne naše minulosti nikako čudo. ker sicer nc primanjkuje podatkov, da so se oglejski patrijarhi, ki so bili v srednjem veku cerkveni in politiški poglavarji Trsta, večkrat začasno pridruževali iztočni cerkvi, tako, da so morda še v 14. stoletju dovolili zgraditi cerkev, posvečeno Svetemu Savi Srbskemu, ali pa se je ta postavila že v 13. stoletju, ko ni še tako globoko segal razkol mej Rimom in Carigradom,
Stoletja so pod sruotreno zaščito Avstrije polati-nila marsikaj; tn tako je naravno, da je narod moral pozabiti na svojega starega Svetega Savo, po, sebno, ko so leta 1673. dobili v Škednju lastno kapclanijo Sv. Lovrenca; latinsko ime Sabbas je ljudstvo pač ponarodilo v Sabatnjak, a potem, po' popiankljivih spominih na svetnika, v Sv. Soboto. Morda se to z dobro voljo in časom popravi v Svetega Savo (saj Lahi navadno ne pravijo Santa Sabba, nego San Sabba, kar ne bi bilo brez pomena). Škoda le, da nismo opozorili na to g. Knafeljca, ko je leta 1912. risal svoj zemljevid. — Diletant. v .
• • «
Kaj je bil pravi vzrok, da se jc to vprašanje sprožilo ravno 1. 1920., ne vem, vsekakor je zelo zanimivo za vtakaterega, ki sc zanima za slovensko toponomastiko. V 123. številki »Edinosti« je izložila svoje misli o »Sv. Soboti« ugledna ga. Stepančičeva in mora se ji priznati, da je podala v svoji beležki zelo dragocenega gradiva za njega
eda nočem reči, da San Sabba pe pomenja »Sv. Sava«. Naglasiti pa je treba vsekakor to, da je ta svetnik jrimorskim Jugoslovenom neznan in da se prav radi tega to ime ni moglo obdržati, tudi če bi bili res kedaj pravili »Sv. Sava« namesto »Sv. Sobota«. Kar pa se tiče mnenja, da bi bilo treba potom ljudske etimologije nastalo ime »Sv. Sobota« odpraviti in ga nadomestiti s Sv. Savo«, je to popolnoma napačno stališče. Dejstvo je, da ljudje govorijo »Sv. Sobota«; in ko smo dokazali, da bi bila točnejša jednačba San Sabba-Sv. Sava, nego San Sabba-Sv. Sobota .nismo s tem napravili ničesar drugega kot pa le določili etimilogijo. Naloga lingvista pa gotovo ni ta, da bi izpreminjal obstoječe jezikovne običaje. Ko si je postavil kako vprašanje, posebno pa iz diahronične lingvistike, mu jc edini cilj, da razloži in objasni synhroaična dejstva. Nima pa nobene pravice iti dalje in po svoji volji disciplinirati jezik. Zato pa je treba zopet podčrtati, da je edino pravilna pisava Sv. Sobota, kakor pravi narod, in ker je ta oblika v popolnem soglasju z lingvističnimi zakoni. Proti tem zakonom in običajem je vsak puristiški nastop odveč in naravnost nedovoljen, ker gre daleč črez mejo naloge in tudi pravice, ki jo ima jezikoslovec. — Prizadeli ignorant, • • •
Babo. V zadnji : Edinosti* sem med drugim zabeležila tudi to, da Montebelu pravijo ljudje Bmbo. Iz tega bi sc dalo sklepati, da našinci pačijo goriomenjeni ital. izraz. V istini pa je obratno! Iz merodajnega vira doznajem, da so bili Lahi, ki so kraj tako prekrstili, kajti »Bmbo« izhaja iz besede -bombelj«, ki pa ni nič drugega, nego neka divja vrsta bezgovja, s katerim je bil vrh sedanjega Montebela pred davnimi leti ves obraščen. Tisto grmovje pa je bilo odpravljeno šele ob času, ko je avstrijska vlada — pradedu nedavno umrlega barona Manfronija — sezidal« v fevdalno posest in v vojno zaslugo — stavbo, ki Se danes obstoji na Babelju (Montebelu). Mostebello ni torej drugega nego popačen ital. izraz, kakor jc v mestu in v okolici popačenih stotine drutfih. — Stpnč.
dar do izplačitve! Učiteljstvo voloskega okraja še tega ni dobilo, dasi so bile vprašalne pole odposlane že pred tremi meseci! Ali uradniki pri dež. odboru so menda tako preobloženi z delom, da ne morejo priti do rešitve učiteljstva goriimenovanega okraja? Seveda je računanje prenaporno in Bog da dnevno rešujejo po tri!! Zatorej se prizadeto obrača s prošnjo, da se mu enkrat plače urede, ker pri dnevno rastoči draginji ni možno več izhajati. Gospoda, malo več dejanj in manj obljub! — Prizadet.
Spoštovanje našega jezika. Iz postojnskega o-kraja: Pred leto dni se je v vasi pod našim Nanosom, užgal neki vojaški avtomobil, vsled česar ste bili poškodovani dve hiši. Lastniki hiš so prosili vojaško oblast, da se jih vsaj deloma odško-duje. Po tolikih informacijah in poteh ie voj. oblast ta mesec zahtevala od strank, naj pošljejo posestni list itd. Bilo jc vse zahtevano poslano. Pred par dnevi pa so stranke potom občine dobile poslano nazaj, ker posestni list, izdan od okraj, sodišča v S., ni pisan v italijanskem jeziku!
Neki invalid v našem okraju, je moral prositi neki duplikat komisijo za preskrbo invalidov, vdov in sirot v Trstu. Napravil je to potom občine. Čez kakih 20 dni pa je prispel pisemski omot neodoprt nazaj, ker je bil naslov v našem jezikn! Na zad nji strani omota pa štampilija. ki pravi: se vrača, ker se mora pisati ▼ italijanskem jeziku, da se o bravnava.
V »ožuljeni beračiji« torej moramo vsi govoriti italijansko! Čudeži so se godili v starem veku, danes pa menda nc več. Da bi se človek kar čez noč naučil kakega nepoznanega mu jezika, to je izključeno. Ni mi pa znano, če morejo to na zahodni strani »Benečije«?
Oče, (gen. civ. kom.), odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo! — Da, oče jim gotovo odpusti; vedo pa naj, da pri nas ostanemo Slovenci vseeno, in da vse to njihovo ravnanje bo pri nas zapisano, in ostane za vedno črna — pika. — Cc.
Iz Hrnievja pri Postojni V veseli, zabavni in narodni družbi se je v nedeljo nabral pri Dilcah znesek L 15.— za Ciril Metodovo družbo. Ta znesek nam je nakazal g. Vinko Del'Linz iz Hruševja.
Zrelostni izpiti srednjih šol so dovršili v Gorici z dobrim usephom bivši dijaki na ljubljanski I. drž. gimnaziji: Franko Dušan (Solkan), Nanut Lodovik (Kanal), Rupnik Jcsip (Hote-dršica), Tomažič Gorbijel (Vipava).
Grom obil deklico. Iz Hrušice pri Pcdgradu nam pišejo: V sre<Jo, dne 26. t. m. se je zgodila pri nas grozna nesreča. 16 letna deklica Marija Ukovič je šla v družbi Mete Fabjanči-čeve in nekoliko drugih deklet in žen okopa-vat krompir na polje. Okoli poldne se je vlila silna ploha in žene so se morale vrniti domov. Nevihta je postajala medtem vedno hujša. Grmelo je in bliskalo, da je bilo groza. Komaj so žene prišle skozi majhen gozdič na prosto, jim je zaslepil oči silen blisk, in takoj nato se je stresla zemlja vsled silnega "grmenja. Silen sunek je vrgel žene ob tla. Ko so se zavedle, se jin je nudila strašna slika. Marija Ukovičeva in Meta Fabjančičeva ste ležali na poti kakor mrtvi. V strahu so žene skočile k dvema ne-srečnicama, da bi jima pomagale. Odpele so jima cd groma ožgani obleki in ju začele tresti, da ^ fu spravile k življenju. Meta je kmalu odprla -oči, toda pri ubogi Mariji so bili vsi napori zastonj: b-la jc mrtva. Obraz ji je bil od groma popolnoma ožgan in obleka na več krajih raztrgana. Kolajna, ki jo je resila okoli vratu, in uhani so bili na kosih, čevlji raztrgani. Pokojnica, ki je bila res vzor pridnega dekleta, je zapustila staro, -bolno mater-vdovo, kateri še krvavi srce tudi vsled druge bolestne izgube: izgubila jc v vejni edinega sina. Njen mož je umrl že pred leti v dalnji Ameriki. —-Meta Fabjančičeva, ki je k ereči vendarle ostala živa, se bo morala precej časa zdraviti, kajti revica je precej težko ranjena. Tudi ona živi v najbednejših razmerah, ker m v njeni hiši nobenega delavca. Stariši so bolni in obnemogli, otročiči še majhni, a mož je nekje v Sibiriji in ni že davno nobenega glasu od njega.
Vsa vas stoji še pod vtiskom te nesreče, ki je po čudnem naključju v nekakšni zvezi še z drugimi nesrečami, ki so se že prej zgodile pri sorodnikih Ukovičeve družine. Leta 1917. je skoraj ob istem času izgubil na tragičen način svoje mlado življenje v Radgoni znajii pokojnik Rudolf Ukovič, skoraj ob istem času je padel v vojni na bojišču pokojničin brat in skoraj ob istem času je ustrelil lansko leto italijanski vojak sorodnico Ukovičeve družine, Ivanko Gek...
Tudi mesto nesreče ima svojo zgodovino, in starci pripovedujejo čudne pravljice o njem. Nesreča se je namreč zgodila v »cerju-«, gozdiču nad dolino * jezerom* in ped hribom » Gav-jira vrhom*. O »jezeru« se govori ,da je polno mrtvih francoskih vojakov. Če greš v to dolino, gotovo kaj izgubiš. Na »Gavjem vrhu« pa so baje zakopane francoske blagajnice, ki jih še vedno stražijo francoski vojaki-duhovi, ki so že večkrat oplašili marsikoga, ki je šel mimo po državni cesti, katera vodi na Reko. Gavji vrh je deloma obrastel z borovim gozdičem, ki je v minulih časih rabil tihotapcem, a rabi sedaj od drugom privandranim tatovom kot skrivališče.
Iz Sežue. Na semenj v Sežani, ki se je vršil 3. majnika t. 1-, je bdo prignanih do 300 konj, 400 goved, 350 prašičev in 35 drobnice. Na semenj 12. nuajnika 1.1. pa do 450 konj, 550 goved, 600 prajičev in 55 drobnice. Kupci so doili v
Rdečica sramu in srda sili človeku v licc, ko opazuje vse to ... Kam gre naš denar, naša narodna zavest, morala? Zadnje že, 2alibog, skoraj da ni več. Denar izginja v razne malhe ... Zaves* pa obstaja samo še včasih . . . Žalostno, a resnično! Kam greš mladina? Ponosna Vipavska dolina gelda z upom in strahom nate; nc izneveri se njenim tradicijam! Nc varaj je v njenem upu!
Nočem Vam krati-ti veselja; ali, vse do gotove meje. Vsaj desetino od tega, kar trošile (ne maram se ostreje izraziti) za razne plese in »balle«, položite domovini na altar; CMD. sprejema vse take dokaze resnične »zavesti . Sledite zgledu tržaških »pipčarjev«! Ali morda za to ni denarja? — Oseški.
Iz soške doline. Genjeni zs^iit -urednik! V naših listih čitam razne dopise cd vseh strani; in vedno le pritožbe in pritožbe, da ni nikako svobode več, med tem, ko je pri nas ravno nasprotno! Tu vlada res prava svoboda v vsakem pogledu; le razumeti jo je treba! 2al, da sc naše ljudstvo ne more privaditi temu; za-to šc vedno ograjuje svc-;e vrtove s kakimi žicami in mrežami, kakor nekdaj, radi otrok, živine, zlobne roke. Ali naši gospodi iz svobodne dežele to zagrajevanje ni nikakor po godu; zato proC z vsemi ograjami, ker tudi vrtovom treba svobode! Da se ljudstvo bolje privadi novim nazorom o svobodi, jemljejo tisti razni zastopniki oblasti sekiro in sekajo, kar se jim zdi, sadna in drugo drevje, kolikor ga je še; ali podirajo zidove na poljih brez razlike, naj so bogati« nove ali reveža. Čuje se, da kmalu odkrijejc tudi strehe, kjer si je kak predrzneš pokril svoj brlog z ostanki vojne; morda se godi to tudi iz skrbi za naše zdravje, ker čisti srak je vendar prvi pogoj življenja! In one beneške gondole dajejo tako lep primer, da morejo služiti tudi ljudem za sanovanje — brez srehe. Naše ljudstvo, po svojih starih običajih, nikakor ni še navajeno svobodnemu dihanju in se tudi noče vaditi v tem; raje preklinja, škriplje z zobmi, ker tolažbe ni od nikoder. Saj kake pravico še nikoli ni bilo treba v — svobodnih in ccla osvobojenih deželah.
Dan prvega majnika so postavili domaČi fant« je v eni kanalskih vasi visok mecesnjev mlaj kakor je to pač navada, od nekdaj in povsod po naši dolini. Na mlaj spada seveda naša tro-bojnica; ker pa nam je vojna vse vničila in edvzela, nam je posebno 6trogo prepovedana ravno naša trobojnica; a tuje lastnine si človek seveda ne sme lastiti, ker to bi bilo proti zakonu, Zato so nasadili na vrh mlaja nekake rdeče strašilo; ali, rdeča barva straši marsikatero bitje v naravi in razfarja posebno pura'« nc do srditosti. In take pojave razburjanja sma opažali tudi tu; skakali so okoli tega sirašila, da bi ga spravili doli, ali bilo je previsoko, da se ni dalo doseči. Kaj storiti, da strašilo pade? To so kmalu pogruntali: zažugali so gostilni-čaijern z zapretjem gostilen, do-clc nc izgine rdeče strašilo; in izvršili so res svojo pretnjo; gostilne so ostale zaprte, a rdeče strašilo pa gori na visokem mlaju. In kakor, da. .so se purani domenili s petelini: spravili so sc vsi do mlaja in začelo se je skupno kljubovanje pri tleh, dokler je padel s svojim strašilom vreu in — domovina je bila rešena in gostilne zopet odprle.
Kakor čujemo nas osreči v kratkem novi ljudski odrešenik dr. Turna s svojim obiskom. Gotovo nam pripomore, da se nase potrdije kmalu poravijo, da-si sc tudi on drži starega mnenja, da je Bog najprej sebi brado ustvaril in potem še-Ie drugim, Nu, ko se je to njemu posrečilo, bo sedaj seveda skrbel le za nas. Saj se zanima za nas in dela v naš blagor, cesar mu nihče ne jemlje v zlo, samo da nas ne pusti: (kakor pravijo sosedje) sulle strade collc boehe sutte, con duč i nestris čavai.
Se ene obljube, katerih je povsod tako polno, da jih znajo že vrabci oponašati, ne emem pozabiti. Neka tuja gospoda da nas hoče še posebno osrečiti: občinski cbhodnik je moral razglasiti, da nam odprejo nekak : azilo« za otroke. Torej bo kmalu semenj za male duše; kupcev ne bo manjkalo; bomo videli, keliko drob-nine bo na prodaj in po čem!f Radovedni smo na mešetarje in cnešetarice, odkod jih naročijo ...?!
Iz Pttljštine. U koilko odvraća cd škclc nas' narod i našu decu nepoznati im i tudji jezik, koji jiije ničem sličan našemu, u teliko ih odvrača i samo postupanje talijanskih učitelja, a i školske knj(£e, koje upotrebljavaju. Nera\-ski, da tu govorim o školama, otvorenim u talijanskom jeziku, u kojima se tipotrebljavajii samo talijanske školske knjige.
Je li moguće, da se postigne kod skupine ono, što se može postići, kod pojedinaca? Na takovo se pitanje može odgovorili negativno! Ono što zadovoljava pojedinca, ne će zadovoljiti cele mase. Pojedinac može se odreći svoje narodnosti i postati poturicom radi svojih osobnih koristi, da si poboljša materijalno stanje t. j. da steče novaca i da postigne bolju karijeru. Kod mase ni je tako. Nje ne zadovoljava jedna strana i .jedna stvar, ona teži za što većim pravicama, dok se ni}e u svemu zadovoljila, stoji u opoziciji a i ako postigne S\<x crfj, još ne će biti sasma zadovoljna. Zna se» da u masi živi tradicija, što je kod pojedinaca redak slučaj.
I masu sačinjavaju doduše pojedinci, ali it pojedinaca živi tradicija do tada, dok se ubroje
srednjem številu. Živahnost kupčije je bila na u masu. I baš ta tradicija drži tu masu, te je prvem semnju srednja, na drugem pa nekotiko j u mnogim slučajevima čini fanatičnom. To spo-roaniša in to vsled znvtnega dviga cen ©rt ko-' m en uh radi toga, da se vidi, e nije baš najlakše
Siraa IV-
»EDINOST« šle v« 125.
V Trstu, dne 1. juaJjn 1920.
predo-biti colu masu, kako se io čini s pejidini-ciina!
Pojedinci šalju decu u školu s tudjim jezikom u nadi, da će njihova deca danas sutra s ■fa'm jezikom postignuti dobru službu, s kojom će dobro živeti. Masa pak predobro zna, da ne mogu sva deca dospeti iako daleko, da bi pastigja lepu karijeru.
Nfoj je dcbix) i predobro poznato \ to iz iskustva, da mogu to postići samo pojedinci. Ona shvaća zrelije od pojedinca, jer u tome vidi pogibao, da će joj nestati one svetinje — jezika i narodnosti, koj-u su njoj namenili nje-f.Lai predji. Zato pre negoli propusti propasti svoj jezik radje će sva izginuti pod pritiskom, ali u koliko joj bude moguće, ona će se uvek od upira ti utecaju .i sili!! Evo što kaže ma?a po Istri, kad se je upita, zašto nc šalje decu ti talijansku školu:
E rad bi. da mi deca znadu bolie čitati i pisati od mene, ali pre negoli dozvolim, d? mi sc iz narodi, volim, da budu g'<upi ko i mi ali simo nek Čitanu narodni l^udi!
Tako ta masa veli, pa zato uzaludan im trud!! Niti globe niti pretnje ne će ih prisiliti, da šalju*decn u njihove škole.
I postuprnje samih učitelja odvraća ih od šUjcnja. Razliku, keju cine i ističu njihovi učitelji ntcdju jednom drugom narodnošću, tako -ih je utvrdila u narodnosti, da ih ni komunisti ne će moći naprečac predobiti za sebe. .los •k tome i to što je neki talijanski učitelj za vreme jedne gungule (u jednom selu, kraj Pule) išao pomoći, z nožem u ruci, karabinijerima. A narod počeo govoriti: ;>Što, takovom šin-taru bismo dali našu decu, da ih valjda ubije!-
Treći je razlog, što ih odvrača od škole: školske knjčge. Stvar će razjasniti samo par reči iz školskih knjiga:
•II mio libro,« per la quinia classe c Icmen-tare cd L. Mestica — Galam;nia. 1 to štivo -Le c:nque giornate ai Milano- (rPetero milanskih dana«), na strani 274. spomenute knjige.
Evo d s tava ka tog čtrva: ^Nel tempo ir. cu: l'It&Ua era divisa in piu S'f.ii sotto i! £o\erno ■aii principi assoluti, la Lombardia c la Venera erano le regioni, piti infelic:, perehe tiran-neggiate Hali" Au.itria. Questa vi teneva reg-giinenti Croati, soldati rozzi e crndeli, vestiti con bianehe uniformi, sempre pronti u me t ter mano alle armi c a versare il saugue degl" Ita-'Veni, i quak nutrivano un ardentissimo desi-oerio di liberia e un od« > immeuso per Io stra-niero. ( U vreme kad bijaše Italija razdeljena ,u više državica pod vladom nasilnih vojvoda, Lombardija i Mletačka behu najnesretnije pokrajine. jer bebu tiranisane od Austrije. Ova ćržaše tamo hrvatske pukovnije, čiji vojnici behu sirovi i okrutni, edeveni beliin uniformama. uvek pripravni pograbiti za oružje i levati krv Talijana, koji gojahu neodoljivu že-,l:u za slobodom i grdnu mržnju na stranca.) — Eto — to su knjige, koje se da vaj u našoj deci, nek se uče mrziti — same sebe, svoje roditelje i celi svoj rod. Prokušano je, da odrastao čovek ne može slušati, gde ga sve grdi, a nekmoli neće dete, čia je duša veoma osetljiva. 1 sama deca opaziše to štivo, pa napokon ne hledoše više u školu. Ali još k tome treba videti s kojom gorljivošću tumače takve stvari njihovi učitelji! Time dakle hoće da nas prc-dobe?
Retki su slučaji ili ih uopšte ni nema, da čovek po nagovoru drugoga zamrzi sam na sebe. Od tog brašna ne bude pc-gače!« veli narodna poslovica. Svojim činovima postižu baš protivno od1 onoga što želei
Time dakle hoće da razruše narodnostne granice ili barem da nestane mržnje i da se živi bratski. Ne, oni nc žele prijateljstva z nama, već hoće mržnju, koju sami uspostavljaju! Mi smo narod velikodušan, a nc okrutan, mi volimo mir a mrzimo rat; mi želimo prijateljstvo, o ne neprijateljstva; želimo Ljubav a ne mržnje; no oni nas sve više i više potiskuju bliže cncijen&hie mržnje, koja ako i tako po tradiciji bi morala obstojati i od koje smo voljni odredi se, a odalečuiu nas od ljubavi i bristva. • Mi ne možemo verovali, da su naši predji pred '70 godina bili okrutni i da htedeše ugušiti slobodu drugih, kad je sami žaljahu i za nju se borahu protiv troje neprijateljstva! Mi možemo samo verovati, da behu prisiljeni od svojih tlačitelja ugušivati volju naroda. Svojevoljno oni ne uradiše toga, već pod pritiskom jačega i od straha, da ne izgube glavu. Pa »kad bi i to bili učinili, ne bi počinili većeg .greha od današnje kulturne Italije, koja neće da pristane na samcodlučevarrje naroda, naime : da se povede plebiscit u krajevima, gde je ogromna većina druge t. j. naše narodnosti! Zašto se pako u toj knjigi ne naiaze zločinački postupki kulturnih (?) Mlečana naprama Ilrva-tiipa? Zaito :ie opasuje onog stradanja nedužnih hrvatskih gaiiota prikovanih na dnu mletačkih lad^a? Zašto r.e op'suje stradanje llr\ata pod ^Ponte dci sospiri u Mlecima? Zašto ne opisuje zledela providura po Istri i Dalmaciji itd. itd.?
Misle moguće, da ih narod po Istri i Dalmaciji ne pczna? Znadu li oni, što je spomenuta već narodna tradicija? Ako znadu, do tada nek si zapamte, da ta tradicija prelazi od kolena na koieno i ne nestaje je, već prectimlje »sve više maha!
Oiri zovu ljubav, a siju mržnju! Ako bude tako dalje, ta će mržnja rasti i rasti, te će do-preti do svog vrha i — prekipeti će .. .1
Lfabdrag.
finančna straža in je zato tolminski pregledo-j vavic založil L 20.—. — Oki in Oku za pipec ■ svojega očeta 8.—. — Mirko C rži na iz Šempetra 20.—, ta luškana njegova sestrica 10.—, j ta srčkana njegova sestrica 10.—, M. C rži na oglobil tržaškega pr egl e d ova vica ,ker ni imeT obrezanega- pipca 2.—, n e obrez aneo, ker se je smejal pri obrezovanju 3.—, -M. Griina. da bo okroglo 5.—. — Na izletu v Bistrico-Traovo: Ga. BrinSkova o globila pregledovavica .trikrat po pet lir: prvič, ker jo je imenoval »milostivodrugič, ker se je doteknil njega blaga, trci' jič, ker je zagrešil še tretji težak, neznan mu
zločin, skupaj L 15.--Za pogostitev v Bil-
njah rn Trnovem tržaški pipčarski izletniki L 130.—. Neimenovan Jugoslaven iz Komande 20.—, ipavska kukovca 2.—. —
Iz Komna preko Bazovice: raztrgane hlače, Komen 2.—, zatu k' se ni znav predstavit, Komen 2.—, k' ni znala, ka; je, Komen 2.—, Fran-celj Popovič, Kralji 5—, radovednež diplome. Volčjigrad 2.—, lisasta pitka, Volč^igrad 2.—. Angelj Pahor 2.—; na vohceti Ukmarjevi v Komnu nabraJo društvo Janezov- 46.—; ta k' nuosi cvikarjc, Komen 5.—, bela pitka, Komen 3.—, Mirko Presi 1.—, brska pitka; skupaj L 73.—. Živeli vsi, od raztrganih hlač do j - Janezov« in brske pitke!
Prvi del rednega mesečnega prispevka plp-| čarskih prijateljev J. B. — L 228. *
Trnovski lovčarji: Kranjčev Ludvik 15.—, oče od ta mlad'ga Tadguca 50.— (č. čl.), sin od ta star,ga Fadguca 50.— (č. čl.), komunist Vladko 5.—, ta špehast Pepe 10.—, ta špehast Lojze 10.—, ta mlad Fadg-uc podkupi Lojzeta 5.—« Lojze, ker se je dal podkupiti 10.—, Lojze se odkupi 50.—, cetržaški Peter 21.—; skupaj L 226___
K svoti prispevkov uradnišlva J. B. dodal Maks Vidi c L 100.—. — Lojze Ferfolja za u-slugo L 500.— (to svoto je še treba inkasirati).
Skupaj v tem izkazu: L 1377.—, 1 srebrna lira, 1 srebrna krona.
Izkaz pipč&rskega kluba za peti mesec: Izkazano v > Edinosti* št. 105. L 358.—, v št. 106. L 54.—, v št. 107. L 413.—, v št. 108. L 357.—, v št. 114. L 310.—, K jgsl. 80.—, nekelkovanih L 776—, v št. 112. L 90.—, v št. 113. L 10.—, v Št. 114. L 310.—. K jgsl. 80.—, nekolkovanik kron 110.—. v št. 115. L 108.—, K jgsl. 50.—, v št. 116. L 154.—, K jgsl. 33.49, v št. 117. L 300.—, v št. 118. L 568.—, K jgsl. 33.—, v 'si. 119. L 389.—, v št. 122. L 100.—, v št. 123. L 241.—, v št. 124. L 2871.05, K jgsL 80.—, nekol. K 20.—, v št. 125. L 777.—, 1 srer. L, 1 srebrna krona. Skupni iznos petega meseca* L 8063.05, 1 lira srebrna, 1 K srebrna, K jgsl. 276.49, nekolkovanik kron 130.—, ali K jgsl. 61.210 24 (povprečni mesečni tečaj).
Ker je pipčarski klub zbral v prvih štirih mesecih K jgsl. 97,310.46, znaša, po prištetju petega meseca, doslej nabrana svota K jgsl. 158.520'70.
HALI OGLASI
se racata jo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 slotiak beseda Najaaaita pristojbina L 4.—. Kdor iiče službo plača polovično ceno.
ABSOLVENTOMA dvorazredne slovenske trgovske šole ve#ča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, želi vstopiti v službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na ins. cdd. »Edinosti - pod r Absofventinja«. (4006)
SLUŽKINJO, Slovenko, praktična, vseh domačih del išče slovenska družina. Dkobra plača, dobra hrana. Dvomesečni dopust.
SLUŽKINJO, $!oveako, praktično vseh domačih del išče slovenska dražiš«. Dobra; plača, dobra hrana. Dvomesečni dopust. Predstaviti se v pisarn' Lentač, ul. Felice ? Veneztan 5 cd 11 do tf-	4007
LEPA ViLA v bližini Bleda, na Gorenjskem se ugodno preda. Naslov pove ins. odd. jedinosti«.	718
IŠČEM dobro izvežbano kuharico za gostilno, oziroma dam v najem tudi gostilno -Andcmo de Franc«, ul. Geppa 18.	714
ZADRUŽNA ZVEZA V TRSTU, ul. Tone bianca 3°, I. n., išče za par tednov gospodično veščo pisavi na pisalnem stroju.
716
t
Peter Furlan
1	posestnik
je danes po kratki bolezni v visc-ki starosli % let mirno v Gospodu zaspal. Žalujoči sin Ivan, sestre Uršvla, Marija vd. Flego, brat Andrej, vnukinje Lucija, Marija por. Kobec in vnuk Anton Kobec, naznanjajo to žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, 1. junija ob 17 pcp. iz hiše žalesti S. M. Magd spodnja št. 910 na pokopališče na Katinaro.
TRST, 31. majnrka 1920. Novo pogrebno podjetje Trst Corso V. E. III. 47.
HARMONIKA na 2 vrsti in gramofon za gostilno se proda, ul. Ferriera 17, dvorišče.
ZAVEDNI SLOVENCI, kateri želijo kupiti po-s:estva v Ljubljani ali ljubljanski okolici, naj se obrnejo na Franca Goldman, Križevni-ška 9, Ljubljana, Jugoslavija.	717
Pipžarsfvo fin pip^arjl.
Popravek. V sobotnem listu je bil znesek L 500 (kobaridski pipčarji) pomotoma dvakrat izkazan pod označbo <>kobaridski čedrarji*-. Ravno tako ne spadajo v pipčarski seznam zneski, darovani v počastitev spomina pok. g. Bartla.
Pipčarii za močko CMD: polovica za sir in mortadelo, ki so jo pozabili plačati pri Jožetu 4.—f polovične tfbresti cd tega dolga 1.—. —■ Tolminski pregledovavic cglubil v Ljubljani Groma, ker je bil brez legitiaiacije za 1 srebrno iiro, fiala prijatelj pipčarjev 5 dinarjev, policijski Polde, ker t« pipec provocira! 1 srebrno iirono, dr. Hacin, ker je prijel za popec 10 din., dr. Ernest Majer 5 din., Snojev Joče pl. Gamelj-ski 5 din., Bohinjski Jaka iz Jbiane 10 din. To dinarsko svoto (35 din.) je. cb prehodu čez mejo vzela v prisilno shrambo kr. jugoslovenska
GOSPODIČNA PRODAJALKA išče službo v kaki trgovini ali kot praktikantinja v kaki pisarni, najrajši na deželi. Ponudbe na ins. odd. :>Edinosti« pod »Prodajalka*.,	715
DEČEK ali -prileten mož za varstvo konjov se išče. Hrana, stanovanje in dobra plača. Gostilna Spangher, Barkovlje 42.	719
MODISTKA, Slovenka, sc priporoča cenjenim damam v mestu in okolici. LiEca Ales. Volta, št. 2, V. nadstr. vrata 19. (za ljudskim vrtom.)
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št. 3 (prej Barriera.) Tel. 329.	3341
ŠIVALNE STROJE, tudi pokvarjene kupujem. Ul. Scalinata 2. Renner.	703
DAROVI.
Za Organizacijo Oskrbnic vojniških sirot (nabiralna pola Matilde Pertct): Ant. Rebck j L 20, po L 10: R. Subclić, Fr. dr. Pcriotova, A. Forster-Šabec; Antonija Guštin L 7, Milan Pertot L 5; po L 3: N. N. in A. Martelanc. Sku- | pa j L 68. — Nabiralna pola lika dr. Stegu: po L 10: I. dr. Stegu, E. Okretič, M. Stare; po L 5: Iv. Mikelič, Olga Pertot, Olga Čermelj in Jul. Vodopivec; Ana Švagel) L 4; po L 3: Ana Pertot, Ida Pogorele, Anica Čok; Lina Ternovec L 2. Skupaj L 65.
Za Trgovsko izobraževalno društvo: Jak. Kosmerlj L 100.
Gosp. Zidar Gregor daruje L 100 Trgovski šoli v Trstu v spomin pokojnega Srečko Bartel.
—	Na svatbi g. Jankota Verbič® z gosp. Mici Meze se je nabralo med svati za kuharice, katere so pa darovale za moško podružnico CMD L 240.—. Denar hrani uprava.
—	Za ^Dramatično društvo« v Trstu so darovali £g. Zdravko Katnik L 500.—, Jos. Mi-helčič L 500.—, A. Ferfolja L 400.—v Rado Petrič L 400.—, Gr. Slepančič L 200.—( Ivan Martkcč L 200.—, Julija Ferfolja L 200.—, dr. E. Stare L 200.—, dr. H. Okretič L 100.—, Ante Bogdanović L 100.—, N. N. L 100.—, in dr. Matej Prelner L 50.—. Drugo listo objavimo pozneje. Vsem darovalcem iskrena zahvala v imenu našega kulturnega napredka.
LOVSKEOA PSA mladiča ali dresiranega kupim. Ivan Zelen, Senožeče.	707
S potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubljeni sin in brat
Lovr@gtc Brce
v soboto 29. t. m., po dolgi bolezni, v 33 lelu svoje dobe. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se je vršil v nedeljo, 31. t. m. Vsem blagim osebam, ki so na katerikoli način izkazali zadnjo čast blagemu pokojniku, izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku, pevskemu društvu r-Slov. straža-', in gospodu pevovodji učitelju Pahorjti.
V GROPADI, 31 .majnika 1920. Matija in Terezija Brce roj. Vrše, starši. Anton, Ivan, brata. Marija. Milkovič roj. Brce in Josi-pina Brce, sestri. Anten Milkcvič, svak. Jasmina Brce roj. Vrše, svakinja, nečaki in nečakinje.
Iz sladke vode razpo-ši ja v vsaki množini — po ugodni ceni —
JAKOB FAJDISA
HoO Stok pri mm.
Zobozdravniki Mm
dr. Fransyffi
v Sežani itev. 47, I. n.
naznanja slavnemu občinstvu da od danes naprej ordinira vsak dan
od 9 zjutraj do 7 zvečer. Izdiranje zob brez najmanjših bolečin, izvršuje se dela po najmodernejši tehniki. — Solidnost dela zajamčena, zzzzzzzi Cene zelo zmerne, izzzz
t K ziafg?Hlt»3rnica
Trs!« Cosrsa £tev. 13
Kupuje sre&rite krons in
SoSdinarJe po najt/BJih cenah
ZOBOZDRAVNIŠKi KABINET
VILJEM TUSCHER
ulica XXX. oktobra št. 13
ostane zaprt do 5. junija.
Tržaške tvrdke.
IVAN BIDOVEC
Trst, ulica Genova 13. Trgovina jestvin in ko-icnijalnega blaga. Cene zmerne.
MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana llvarnica OsvaldeHa. Via Medla 26.
Izdelovanje in poprava stroiev in motorjev. Proračuni.
————
PRAŠIČI« zdravi se dobijo pri Ivanu Žerjalu,' Boršt št. 1. Blago prvovrstno, teže od 101 do 25 kg. Cena po dogovoru.	70S j
KUPUJEM CUNJE po 45, železo po 33 stot.j Skladišče Campo Belvedere 2	709
mm ■ ooriPo mm v in
registrovana zatlr. z neomejenim jamstvom ul. Cesare Batiisti (prej Stadion) št. 21
sprejema liranilns vlage crt L 1 da js.
Navadne vloge obrestuje po
41i2%, U2čj8 po dožGucru.
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. - Posoja hranilne puSice na dum. - Rentni davek plačuje iz svojega.
Osje posojala po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno p«oštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak d2n Izvzenisi nedelj in praznikov cd S do I.
DAMSKA KROJACNICA A. Mermolja. Trst. ul. Comruerciate 3. Izdeluje vsa-kovrstne oblake po aragleškcm in irancoskem kroju.! olesne obleke, obleke za poroke, bluze za sleda- j
lišče itd. Cene zmerne. Po-.t/ežba točna.
33/
FOTOGRAF A. JERKIC. Trst uL Roma 24. Gorica Corso št. 36 na dvorišču.	P 711
MAJOLICNE PECI !N ŠTEDILNIKI. M. Zeppar, u!. S. Glovannl 6 in 12. Naibollfe izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zjuerne.
202
PRODAJALKA, dobra moč v špecerijski in manufakturni stroki želi premenitl službo. Naslov, pove ins. odd. > Edinosti '. 4006
VSAKOVRSTNE VREČE kupujem in plačam •po najvišjih cenah. Jakob Margon. Soliiario 19.	697
KUPUJEM ŽELEZO po 32 stot.kg, baker 4.80 kg bron 4.— kg, medenino 1.60 kg, svinec 1.40 kg lito železo 44 stot. kg, kosti 20 stot. k-g. Ul S. Francesco 10, Miheučič. 687
Slov. planinsko društvo vabi na izlet na Učko (1396 m). Odhcd v sredo, 2. junija, iz postaje pri Sv. Andreju o-b 16.55 do Lupo-giave, .nato peš na Poklon, kjer se prenoči v gostilni g. Peruča. V četrtek na vse zgodaj polet na vrh. Povrnitev popoldne v Lupoglavo in prihod v Trst ob 22.20 zvečer. Priporoča se, da se prinese hrana seboj.
GOSPOD, pošten mladenič, v dobri službi, želi znanja v svrho» ženi t ve z dobrosrčno gospodično, mogoče šiviljo, 28 do 38 IbI staro, neomadeževane preteklosti. Resne ponudbe pod »Resnica; na ins. odd. »Edinosti«.	688
PAPIR.
Velika zaloga papirja ja ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastone Doliinar. Trst. Via dei Qclsi 16.	256
ZOBOZDRAVNIKI KABiftff
ulica Chiozza št. 5, L nadstr.
Sprejema od 9—13 in od 15—17. Izvršujejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom in brez neba po modemi tehniku
Dr. F. Tamburlini
MAMO MORO, tehnični vodja.
I8. MRACEK LEOPOLD
ZOBOZRAVN1K Trst, Corso Vittorio Enianuele IN. 24, I. sprejema oc2 9-12 in cd 15-10.
Brezbolestno izdiranje zob, zlate krone, zlati mostovi brez neb.i. — Vse po inoJeini tehniki, ameriški in švicarski sistem.

KROJAČN1CA Avgust Stanar ul. S. Francesco cfAs&i štev. 34, I1L je edina dobrozoana kro-temic* v Trstu.	3367
PiANINO ali gla-sovir, ludi potreben poprave, kupim v vsakem kraju po najvišji ceni. Mi-rodilmca Zigon, Trst, ulica XXX. oktobra štev. 8.	527
Zadnje vesti.
Otvoritev italijanskega parlamenta. — Konferenca v Spa. — Pogajanja z Jugoslavijo.
KIM, 31. Otvoritev parlamenta je določena za 9. t. m. Po vladnih izjavah se bo vršilo politično glasovanje, nakar se bo zasedanje zbornico prekinilo, ker edide ministrski predsednik na konferenco v Spa, ki se ne odloži, kakor ie bilo javljeno, temveč se bo začela zadnje dni junija. Prve dni julija se bržkone zopet začnejo pogajanja z Jugoslavijo.
PRED NOVIM DRŽAVNIM PREVRATOM V NEMČIJI?
PARIZ. 30. Po mnogih vesteh se da sklepati, da se pripravlja v Nemčiji nov državni prevrat. sFreiheit« javlja, da je moral državni komisar Roroski ustaviti rekviriranje orožja v iztočni Prusiji, ker je tudi policija v zvezi z reakcijonarnim gibanjem. Tudi v Pomeraniji se ustanavljajo oborožene straže.
Rusko - zavezniška pogajanja.
LONDON, 30. Pooblaščenec ruske sovjetske vlade je začel pogajanja s člani medzavezni-škega gospodarskega sveta, v katerem so zastopane Anglija, Francija, Italija in Belgija.
Amnestija za politične zločince na Čehoplo-vaskem.
PRAGA, 31. Predsednik čehoslovaške republike Masaryk je dovolil ob priliki otvoritve parlamenta, ki ga je izvolila republika, ain-neatijo za vse politične zločince. V tej amnestiji je vključen tudi komunist Muna.
ANGLEŠKI in francoski jezik se uči na CM; šoli na Acquedotin 20, in v uL Boccaccio 3, Trata 14. Otvoritev posebnih tečajev za od-rastle in deco ter trgovsko korespondenco.
IŠČE SE priden vrtnar za cvetlice, s-talno 28 ur na teden. Zastonj jc (oonudili se brez izpričeval dobrega vedenja in dolgih let službe. Ponudbe na ins. odd. Edinosti- pod Jaz j sem cvetlični vrtnar.«	,
l
Zobozdravnik dr. h CLOfiFERO
— in —
Stanlio Pirtmt
Trs), trg Goldooi štev. 11. II. nadsir.
sprejemata od 9-12 in od 15-19
Izbiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba. reguliranje
zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki
Del. g!av.: K 30,000.000. Rezerve K 10,000.<*>0 Kclgrad, Celje, Dubrovnik. Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle.
Sprejema vloge
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3Vi7„ a v baneogiro prometu po 3 /a.
Vloge, ki sc imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaj«.
Daje v najem varnostne predale (s.ifcs). Eančni prostori v Trstu se nahajajo : ul. Casoo cM Risparmio, uL S> Ni«o!o
Telefon : Ste v. 1403, 1793. 2«578
— Blatna pcsSyjf U 9.33-12.30 ia ail 1133-15

— —
v Trstu, Via Roma 23 (bivša ul. delle Poste) vogal ul. Giorgio Galatti. Zraven velike poŠte. — Telefon 198.
Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno.
STANOVANJE z 2 ali 3 sobami ter kuhinjo (s plinom) r.emeblirano, išče n:lad. oženjeuj čehoslovaški uradnik. (v Barkovljah, v Ro-1 janu ali v Bošketu.) Ponudbe pod rVisoka t najemnina^ na ins. odS. i-Edinosti«	702;

Bogata zaloga vseh potrebičin. iV.ebaniČ!!^ delavnica zi popravlia^ja.
Slio; za šivanje is vezanje pravi ssa^l uzjrel Seldel & Ncumann in ,Singer4 Oast & Gasser
Tvrdka ustanovljen J. 1379
raflflCESCO BEDHM
Trat, ul. CampaTtttle ll.)
Zahvala.
Globoko ginjeni se srčno zahvaljujemo vsem, TJ so na katerikoli način nam stali ob strani v dolgi in težki bolezni ter ob prezgodnji smrti nam vsem dragega
Josipa Pecar
Posebno izrekamo iskreno zalivalo pevskemu zboru združenih društev za petje žalostink, osobito pa za oskrbitev pogreba. Njih sožaljc nam olajšuje prenos te težke in nenadomestljive izgttbe.
Vsem srčna hvala.
MUK Kital Mir ii fra
LjaHliiinsHaRKilitaaMisl
Podružnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice:
felj?, Borovi ja, Gorita, Sarajevo, Splif, Trsi, Maritor
li3i	K	tUUlđ, JCiajrf«, opni, manuo
ptesraficm atelje	t ЀlnHba Olnvnica IR rezsrve: K 50.M0.0S
Trst, Corso štsv. 39.
Razglednice v plat na. Specijaliteta: Slike v barvah, fotoschizzi. Oabi-iet, viaif, povečanja, (»produkcije vsakevrste. E'eklr. razsvetljava.
HEEHAK^ILD RCCCfl, TRST
ul. BarrS^ra vecchia Siv. S
ima veliko Z3I030 mrtvaikih predmetov.
Venci iz porcalarre in biserov, vezani z medeno iico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike nj porcelanastih ploSJah za grobne spomenike itd.	Nainilje konkurenčne ccns.
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3nWftVi,h na žiro-račune proti 37. M^Mji Za na odpoved vezane vlo^-e plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice.
Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od9-13.|

Tunika EDGARDO LDECUI
ustrojene in sfrsoe
procSaii na debelo
- Trst, ulica Cesare Bnttisi! štev. 14