glasilo socialistične zveze DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Leto XI. — Štev. 49 MURSKA SOBOTA, 10. DEC. 1959 Cena din 10.— Nekaj značilnosti okrajnega družbenega plana za leto 1960 PROIZVODNJA IN INVESTICIJE NA PRVEM MESTU Predlog okrajnega družbenega plana za leto 1960 bo vseboval med drugim naslednja načela: povečanje proizvod- nje v vseli gospodarskih panogah, s čemer se bo naše gospodarstvo prihodnje leto močno približalo izpolnitvi osnovnih nalog perspektivnega plana; povečanje produktivnosti dela v gospodarskih organizacijah in vzporedno s tem izpopolnjevanje sistema delitve dohodka in nagrajevanja; porast realne osebne potrošnje, predvsem v mestih; povečanje investicijske izgradnje v kmetijstvu, industriji in v dejavnostih, ki povečujejo družbeni standard in vzpodbujanje k združevanju investicijskih sredstev. Družbeni brutoprodukt naj bi se povečal prihodnje leto nad celotnim povprečjem le v kmetijstvu, v ostalih panogah pa bo ostal pod povprečjem. Izraženo v indeksih, po cenah iz leta 1956 bi bil družbeni brutoprodukt po perspektivnem planu v primerjavi let 1961/56 - 179 in v letih 1960/56 - 161, narodni dohodek pa v letih 1961/56 - 180 in v letih 1960/56 - 170. Prihodnje leto naj bi bila znatnejša investicijska vlaganja t osnovne sklade. Skupne investicije v gospodarski in negospodarski dejavnosti naj bi znašale 5,3 milijarde dinarjev, tako da bi znašale skupne investicije v štirih letih perspektivnega plana 13,2 milijarde dinarjev, kar je 70 % realizacija investicij po perspektivnem planu. Investicije v gospodarstvu naj bi znašale prihodnje leto 4,8 milijard ali v štirih letih 11,4 milijarde dinarjev. Negospodarske investicije bodo prihodnje leto znatno zaostajale za gospodarskimi in za predvidevanji perspektivnega plana. Te investicije naj bi bile po predlogu okrajnega plana okrog 545 milijonov dinarjev ali v štirih letih po perspektivnem planu 1,8 milijarde dinarjev, oziroma 47 odst. skupnih investicij v letih 1957—1961. Investicijska politika bo tudi prihodnje leto sledila načelom perspektivnega plana. Zato bo potrebno posvetiti vso pozornost izgradnji novih objektov ter nadaljevanju rekonstrukcij, zlasti v industriji in kmetijstvu, zaostajale pa naj ne bi za tem investicije družbenega standarda (trgovina, obrt, promet itd.). Plačni sklad v gospodarstvu bi se po predlogu plana povečal za okrog 19 odst. na račun povečanja zaposlenih za 5 odstotkov, na račun povečanja najemnin za 6,5 odst. in na račun povečanja produktivnosti dela za 7,6 odst. V negospodarski dejavnosti bi se naj povečal plačni sklad za okrog 15 odst. in sicer na račun povečanja zaposlenih za 2,5 odstotka, na račun povečanja najemnin za 6,5 odst., na račun napredovanj 3 odst. in na račun povišanja plač 5 odst. Povprečne nominalne plače bi se naj v letu 1960 povečale za okrog 12 odst. Glede na to je predvideno tudi povečanje realne osebne potrošnje in sicer v primerjavi z letom 1959 za 10,3 odst. oziroma na prebivalca za 10,4 odst. Število zaposlenih v gospodarstvu družbenega sektorja, ki se je povečalo letos za 860 oseb, naj bi se v letu 1960 povečalo še za 540 oseb. Tako bo v štirih letih doseženo povečanje zaposlenih za 32 odst., dočim predvideva perspektivni plan do konca leta povečanje za 22 odst. Produktivnost dela naj bi se v družbenem sek- torju gospodarstva povečala za 7.6 odst., v industriji le za 7 odst. V štirih letih se bo tako povečala produktivnost dela za 37,5 odst., dočim predvideva perspektivni plan povečanje produktivnosti dela do leta 1961 za 65,7 odst. Iz tega lahko sklepamo, da v tem pogledu nekoliko zaostajamo. O predlogu okrajnega družbenega plana za leto 1960 bodo razpravljali v kratkem vsi merodajni forumi. POSVETOVANJE O GOSPODARSKEM RAZVOJU POMERJA Podpredsednik Izvršnega sveta LRS Viktor Avbelj, predsednik gospodarskega odbora pri Izvršnem svetu LRS Tone Bole in direktor Investicijske banke Slovenije Zoran Žagar na posvetovanju v Murski Soboti V ponedeljek in torek je bilo v Murski Soboti dvodnevno posvetovanje o nadaljnjem gospodarskem razvoju Pomurja. Posvetovanja so se udeležili podpredsednik Izvršnega sveta LRS Viktor Avbelj, predsednik gospodarskega odbora pri Izvršnem svetu LRS Tone Bole, direktor Investicijske banke Slovenije Zoran Žaga r, predsednik OLO Rudi Čačinovič, predsednik OO SZDL Jan Ros, oba podpredsednika OLO Joško Slavič in Franc Šebjanič,predsednik OZZ Štefan Antalič ter načelnik tajništva za gospodarstvo Peter Vujec. Med drugim so na posvetovanju govorili o gradnji tovarne metanola, tovarni težke konfekcije ter o nadaljnji rekonstruk- ciji Radenc, kakor o izvajanju plana živinorejske proizvodnje, za kar so preskrbljena tudi sredstva. Na posvetovanju so razpravljali še o izvajanju regulacijskih del Ščavnice in Ledave, pri čemer so sestavljeni vsi investicijski programi, nerešeno pa je vprašanje sredstev. Po posvetovanju so si udeleženci posvetovanja ogledali tovarno čevljev »Planika« v Turnišču, tovarno perila »Mura« in tovarno mesnih izdelkov »Pomurka« v Soboti. Gosti so se zanimali za proizvodnjo in za nadaljnji razvoj oziroma rekonstrukcijo omenjenih tovarn. Dvodnevno posvetovanje je dalo več napotkov za nadaljnji razvoj industrije in kmetijstva v našem okraju. Priprave za določanje ekonomske najemnine Danes so pričele posebne komisije oziroma ekipe s popisovanjem oziroma točkovanjem stanovanj zaradi določanja nove ekonomske najemnine. V soboti so določili 11 ekip, ki bodo ocenile okrog 1500 stanovanj, v Radgoni bodo v dvanajstih okoliših popisali oziroma točkovali 1700 stanovanj, v Ljutomeru 510 in v Lendavi 859 stanovanj. To so stanovanja izključno v omenjenih krajih. Povsod predvidevajo, da bodo končali s točkovanjem do 21. oziroma 25. decembra. Občinski ljudski odbori doslej še niso razpravljali — razen soboškega — o določitvi amortizacijske dobe, v kolikor prepuščajo ukrepati v tem pogledu občinskim ljudskim odborom navodila Zveznega izvršnega sveta. V vseh občinah, razen lendavske, predvidevajo vrednost točke 450 dinarjev. V Lendavi bodo vrednotili točko s 440 dinarji. USTANOVLJENA ZVEZA DELAVSKIH IN LJUDSKIH UNIVERZ SLOVENIJE V uvodnem referatu je predsednik pripravljalnega odbora Ivo Tavčar poudaril, da bodo morale ljudske univerze poskrbeti za večjo enotnost in organiziranost izobraževalnega dela. Ljudske univerze bodo morale vsem odpreti pot do izobrazbe in omogočiti, da se bo izobraževali vsakdo, tudi odrasel, ko se je že zaposlil in da bo imel še vedno ob zaposlitvi možnost doseči naj višjo izobrazbo. Na koncu razprave je spregovorila tudi podpredsednica SZDL Slovenije Vida Tomšič in med drugim dejala: »Za naše bodoče delo bo izredno važno, da bomo delavsko univerzo imeli ne samo za institucijo, ki dela na izbraževalnem področju, ampak za instrument našega socialističnega državljana, instrument naše socialistične družbe. Z ustanavljanjem delavskih in ljudskih univerz seveda ne odkrivamo Amerike. Raznih oblik izobraževanja je pod nas in v svetu veliko. Naša posebnost izhaja prav iz vprašanja, kdo je pri nas državljan. Mi ga obravnavamo ne samo kot človeka, ki ga moramo čimprej prilagoditi razviti tehniki, da bi čimveč proizvajal, ampak tudi kot upravljalca te razvite tehnike. Usposobiti ga moramo ne samo, da vodi najbolj komplicirane stroje in da obvlada prirodne zakone, ampak ga moramo usposobiti, da obvlada družbene zakone. Dati (Nadaljevanje na 2 strani) Komisija za oddih ,pri okrajnem sindikalnem svetu in plenum OSS M. Sobota sla že razpravljala o možnostih organiziranega oddiha delovnih ljudi Pomurja v prihodnjem letu. V razgovoru s predsednikom omenjene komisije lov. D. Beloglavcem smo zvedeli, da je lani in letos letovalo v taborišču OSS Murska Sobota v Baški na otoku Krku okrog 900 članov sindikata in njihovih svojcev, prijavljencev pa je bilo lani in letos skupno čez 1400. Vse to kaže, da zanimanje im število prijavljencev za organiziran oddih naraščata. Dalje smo zvedeli, da je bilo taboreje v Baški letos samo izhod v sili, ker OSS ni dobil obljubljene dotacije iz republiških virov. Že letos je hotela komisija za oddih pripraviti samostojno taborenje z lastno kuhinjo z zmogljivostjo za 100 ljudi, vendar zaradi pomanjkanja sredstev to ni bilo mogoče. Ob vsem tem pa je komisija za oddih pni OSS M. Sobota pozabila na enodnevna letovanja članov delovnih kolektivov in sploh na letovanja v domačih turističnih krajih. Zalo je nedavni plenum okrajnega sindikalnega sveta sklenil, da je treba to pomanjkljivost odpravita. NOVOST: WEEKEND HIŠICE OB MORJU Po drugi strani je omenjena komisija na svoji zadnji seji že podrobno razpravljala o možnostih organiziranega letovanja za prihodnje leto. Za zdaj kraj, kjer bodo dobili delovni ljudje Pomurja lastno taborišče, še ni izbran. Kraj bo vsekakor nekje ob Jadranu in bo članom sindikata znan v začetku prihodnjega leta. Po zamisli omenjene komisije bo v taborišču 34 weekend hišic v raznih barvah. Od tega bo 5 weekend hišic za 6 oseb, 10 za 2 osebi, 4 za tri osebe in 15 za 4 osebe. Skupno bo v taboru 122 ležišč. Pomembno je dejstvo, da bo v bližnji prihodnosti ustanovljena pri OSS M. Sobota počitniška skupnost in sicer na ta način, da bodo posamezni delovni kolektivi solastniki weekend hišic, ki bodo stale približno 10 milijonov dinarjev. Komisija za oddih pa bo uredila sodobne kuhinje s primerno jedilnico za poldrug milijon dinarjev. Če računamo, da bo trajala sezona ves junij, julij in avgust, bo lahko letovalo v taborišču počitniške skupnosti okrog 1000 članov sindikata dz Pomurja za dnevno ceno 350 dinarjev. Pri tem so vračunane tudi že vse takse in pristojbine. Izmene bodo 10 oziroma 14-dnevne — po želji posameznih članov. Poskrbljeno bo tudi za poseben prevoz z avtobusom tja in nazaj s sindikalnim popustom. To bo zelo ugodno za letoviščarje, komisija za oddih pa ne bo vezana na izbiro kraja ob morju z železniško postajo. KORAK NAPREJ OD TURISTIČNEGA REZERVATA Komisija za oddih razmišlja tudi že o ureditvi planinskega taborišča, vendar tega prihod(Nadaljevanje na 2. strani) POSVETOVANJE ZASTOPNIKOV IZVOZNIH PODJETIJ Pred nekaj dnevi je bilo v Murski Soboti posvetovanje zastopnikov pomurskih izvoznih podjetij. Posvetovanja sta se udeležila poleg predstavnikov okrajnega ljudskega odbora tudi direktor in pomočnik direktorja mariborske podružnice Jugobanke. Na sestanku so se dogovarjali glede možnosti kreditiranja tistih podjetij v Pomurju, ki bi povečala proizvodnjo predmetov za inozemsko tržišče. Danes je v našem okraju sedem podjetij, ki proizvajajo med drugim tudi za inozemski trg. Tovarna usnja v Ljutomeru je lani izvozila v inozemstvo blaga za 55 milijonov dinarjev, tovarna perila Mura za 255 milijonov, tovarna mes- nih izdelkov »Pomurka« za 258 milijonov, tovarna dežnikov Lendava za 20 milijonov, Slatina Radenci za 11 milijonov in soboško podjetje »Vrba« za 14 milijonov dinarjev. Poleg teh podjetij so sodelovala pri izvozu tudi vinogradniška posestva, ki so prodala v inozemstvo za okrog 207 milijonov dinarjev vina in za 8 milijonov dinarjev šampanjca. Precejšnjo izvozno postavko predstavlja pri nas tudi živina, saj smo je lani izvozili za 220 milijonov dinarjev. Poleg tega smo izvažali še jajca, perutnino, izdelke domače obrti, gobe, zdravilna zelišča in semena. Jugobanka je sodelovala doklej s svojimi kreditnimi aranžmaji le pri dveh gospodarskih organizacijah v našem okraju, in to pri VG Radgona in VG Kapela, pri gradnji vinske kleti. Najemanje posojila pri Jugobanki za opremo iz uvoza ho ugodnost za vse omenjene gospodarske organizacije kakor tudi za novoustanovljeni obrat za predelavo perutnine, jajc in sadja v Soboti. S tem bodo posamezna podjetja hitreje obnovila svore obrate in tako močno povečata proizvodnjo ter blagovni promet. Pričakovati je, da bo Jugobanka odobrila nekaterim gospodarskim organizacijam posojila že v kratkem. Pogled na Tovarno mlečnega prahu v Murski Soboti. Reportažo o odkupu in potrošnji mleka objavljamo na 4. strani VREMENSKA NAPOVED za čas od 10. do 20. dec. 1959 Pričakuje se vdor mraza iz Rusije: približno do 17. decembra bo skoraj vsak dan snežilo z burjo in temperaturo pod ničlo. Po 17. decembru pretežno jasno in hud mraz. Dr. V. M. Proračunska bilanca v skladu s planom Proračunski dohodki okrajnega proračuna so znašali v oktobru 29,7 milijona dinarjev. V primerjavi z mesecem septembrom so se povečala vplačila na račun državnih taks. Izdatki so potekali skladno z dohodki. Večji izdatki so bili v mesecu oktobru zabeleženi pri prosveti in kulturi, razen tega je dal OLO iz proračuna dotacijo nekaterim družbenim organizacijam, cestnemu skladu in občini Beltinci. Dohodki občinskih ljudskih odborov so bili v oktobru za 5.9 milijonov nižji kot v septembru, predvsem zaradi tega, ker je potekel rok za plačevanje dohodnine šele novembra. Za zdravstveno zaščito so plačali občinski ljudski odbori v septembru 10.5 milijona, v oktobru na 22 milijonov dinarjev. Tudi občinski ljudski odbori so dali nekaj dotacij ustanovam 2.9 milijona, družbenim organizacijam 4.5 milijona za sklade pa so dali 1.4 milijona dinarjev. Proračunske kredite imajo še vsi občinski ljudski odbori razen soboškega, ki ga je že izplačal. Občinska proračunska posojila so znašala koncem oktobra 50.1 milijona, koncem septembra na 61.5 milijona dinarjev. Ob koncu oktobra so imeli občinski ljudski odbori 48 milijonov dinarjev proračunske rezerve in 40.8 milijona dinarjev rezervnega sklada. Prejšnji teden. 3. decembra je bila v dvorani Inštituta za zgodovino delavskega gibanja na Slovenskem ustanovljena Zveza delavskih in ljudskih univerz Slovenije. Ustanovni skupščini so prisostvovali delegati 63 delavskih in ljudskih univerz, predstavniki raznih izobraževalnih ustanov in številni gostje, med njimi tudi podpredsednica SZDL Slovenije Vida Tomšič. Velike možnosti organiziranega letovanja delovnih ljudi Pomurja v prihodnjem letu Vsi obeti za počitniško skupnost in enodnevna letovanja NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Poglobljeno prijateljstvo Pred odhodom iz Jugoslavije je premier Kambodže princ Sihanuk imel tiskovao konferenco, na kateri je odgovarjal novinarjem o vtisih s svojega obiska v Jugoslaviji in o nekaterih perečih mednarodnih problemih. »Moji razgovori z maršalom Titom kakor tudi sestanki članov kamboške delegacije z jugoslovanskimi voditelji so potekali v ozračju prijateljstva in medsebojnega zaupanja,« je izjavil kamboški premier. »Deležni smo bili polnega razumevanja za naš položaj in naše probleme ter za željo, da bi razvili čim tesnejše sodelovanje med kamboškim in jugoslovanskim ljudstvom. Med razgovori smo imeli priložnost primerjali naša stališča o velikih svetovnih problemih in ugotovili smo, da nas ne loči nič, kar bi bilo bistveno.« Premier Sihanuk je seznanil novinarje tudii s povabilom kamboškega kralja predsedniku Titu, niaj obišče Kambodžo. Pri tem je premier Sihanuk poudaril, da predstavlja prijateljstvo Jugoslavije »za kamboško ljudstvo eno izmed najdragocenejših ohranitev pri njegovi sedanji borbi za ohranitev neodvisnosti.« O kamboško-jugoslovanskih odnosih je premier Sihanuk dejal, da sta obe državi sklenili trgovske in plačilne sporazume. Med sedanjimi razgovori pa so proučili možnost usta navijanj a skupnih podjetij, ki bi se ukvarjala z izkoriščanjem gozdov v Kambodži, proizvodnjo pohištva in skupnim izvozom. Princ Si- hunuk pa je nadalje še dejal, da pričakuje od Jugoslavije tehnično pomoč s kmetijskimi strokovnjaki, ki bi pomagali pri organiziranju in delu kanuboških kmetijskih zadrug in posestev. Nadalje bi Jugoslavija lahko Kambodži strokovno in tehnično pomagala pri melioraciji in mehanizaciji kmetijstva. O svojih vtisih z obiska pa je premier Sihanuk dejal, da je nanj napravil velik vtis hiter razvoj jugoslovanskega gospodarstva, zlasti pa rezultati v kmetijstvu. Ob koncu se je premier Sihanuk še zahvalil jugoslovanski vladi za prisrčen sprejem in tisku za pozornost, s katero je spremljal obisk kamboške vladne delegacije. EISENHOVVERJEVA MISIJA DOBRE VOLJE Ameriški predsednik Eisenhower se je prejšnji teden odpravil na dolgo potovanje v misiji dobre volje. V 19. dneh bo prepotoval 36.000 km in obiskal 11 dežel ter imel skupaj 30 javnih govorov, v katerih bo pojasnil vidike ameriške zunanje politike. Predsednik Eisenhower je svojo evropsko-azijsko-afriško turnejo začel v Rim, kamor je prispel 4. decembra. Se istega dne so se začeli -prvi politični razgovori med njim in predsednikom italijanske republike Gronchijem, premierom Seguijem in zunanjim ministrom Pello. Predmet razgovorov so bila vprašanja, ki so povezana s pripravami sestanka predsednikov zahodnih držav, ki bo 19. decembra v Parizu. Italijanski tisk je skoraj brez izjeme pozdravil prihod predsednika Eiscnhovverja in pri tem poudaril zlasti dejstvo, da od 1919. leta noben predsednik Združenih držav ni obiskal Italije. Predsednik Eisenhovver je ostal v Italiji do nedelje, ko je odpotoval v Turčijo, od tam pa naslednjega dne v Pakistan. Na svoji turneji bo obiskal tudi Afganistan, Indijo, Iran, Grčijo, Tunizijo. Francijo, Španijo in Maroko. Pred odhodom na potovanje je predsednik Eisenhower poudaril, da bi s temi obiski rad prepričal svet, da Amerika ni agresivna, da ji ni do drugih ozemelj in da spoštuje pravice drugih dežel in da si ZDA prizadevajo, da bi šle skupaj z dragimi deželami po poti miru. Ni pa namen njegovega potovanja, da bi iskal rešitve za katerikoli pereči problem. Svetovna javnost je v glavnem toplo pozdravila pot predsednika Eisenhowerja, toda več listov zahodnih držav je hkrati ostro kritiziralo njegov sklep, Tla obišče Španijo. OBOROŽEVANJE NEMČIJE Letošnje zasedanje medparlamentarnega organa zahodno-evropske unije, ki se je pred dnevi končalo v Purizu, je omogočilo nadaljnje oboroževanje Zahodne Nemčije. S skoraj soglasnim sklepom so priporočili vladam šestih zahodnoevropskih dežel in Veliki Britaniji, naj privolijo v to, da bi ukinili nekatere omejitve, ki so bile vsiljene zahodnonemški vojski s pogodbo. Po priporočilu bi naj Zahodna Nemčija imela v bodoče pravico do vojnih ladij s 5000 ton nosilnost in podmornic do 1000 ton nosilnosti, hkrati pa se naj Zahodni Nemčiji omogoči, da enakopravno sodeluje v skupni proizvodnji vseh vrst orožja za ladje, tudi naprav za izstreljevanje atomskih raket. ZVIŠANJE PLAČ METALURŠKIM IN RUDARSKIM DELAVCEM Po daljših pogajanjih je vodstvu avstrijskega sindikata metalurških in rudarskih delavcev, v katerem je včlanjenih 270 tisoč delavcev in uslužbencev, uspelo doseči, da se bodo delavcem zvišale plače za 4 do 18 odst., kar je tretjina tega, kar so sprva zahtevali. Najbolj se bodo zvišale plače delavcem, ki so najslabše plačani. Protikolonialna konferenca Sredozemlja in Srednjega Vzhoda V Beogradu je bila od 2. do 5. decembra tretja redna prolikolonialna konferenca Sredozemlja in Srednjega vzhoda, ki so se je udeležili predstavniki protikolonialnih gihanj Alžirije, Britanije, Grčije, Italije, Libanona, Malte, Maroka, Omana, Združene arabske republike, Tunizije in Jugoslavije. V zaključni resoluciji, ki je plod večdnevnih razprav, so udeleženci konference poudarili, da obstoj kolonialnih režimov v sedanjem obdobju, za katerega je značilno popuščanje napetosti, ogroža mednarodni mir. Nadalje resolucija govori o Alžiru in poziva vse miroljubne narode, naj vplivajo na Francijo, da bi Alžircem priznala pravico do samoodločbe. Konferenca je obsodila Francijo tudi zaradi bojkotiranja razprave o Alžiriji v OZN in dala priznanje Alžircem, ki so dali svoja življenja za svobodo svoje domovine. Konferenca je z zaključno resolucijo podprla protiko-lonialno borbo omamskega ljudstva, se zavzela za izvajanje resolucije OZN o Palestini in za samoodločbo prebivalcev Malte, obsodila britansko politiko v Adenu in izrazila obžalovanje zaradi britanskih vojaških oporišč na Cipru. Delegati so se v razpravah tudi zavzeli za to, da se naj azijskim in afriškim narodom, ki so pred nedavnim postali svobodni, omogoči čim hitrejši in nemoten gospodarski razvoj Delegate konference je sprejel tudi. predsednik republike Josip Broz-Tito in ob tej priliki izrazil prepričanje, da bo konferenca prispevala h krepitvi miru na svetu. POSKUS UPORA V BRAZILIJI V Braziliji so prejšnji teden nekateri letalski oficirji skušali zanetiti upor. V mesto Agartas so poslali 309 padalcev, ustanovili glavni štab in preko lokalne radijske postaje pozvali ljudstvo na upor. V glavnem mestu in ostalih področjih Brazilije pa je bilo vse mimo. Sodijo, da je šlo za poskus upora nekaterih prenapetežev v armadi. Bila je uvedena cenzura na radiu in televiziji. RAZPRAVA O ALŽIRIJI V OZN V političnem odboru generalne skupščine OZN so se v razpravi o Alžiriji izoblikovala tri stališča o reševanju tega važnega mednarodnega problema Kakor je bilo za pričakovati, so zahodne dežele na dva načina zagovarjale koristi Francije, ki že Četrtič bojkotira razpravo o Alžiriji. Najprej so predstavniki Velike Britanije, Avstrije, Španije in Belgije zagovarjali stališče, da 'bi se naj debata končala brez vsakega formilnega priporočila, ker bi se s tem lahko otežkočila ali pa zavlekla ureditev vprašanja, ker sedaj kaže, da bo možno doseči sporazum o Alžiriji. Ameriški delegat je najprej izrazil upanje, da bedo težnje alžirskega naroda uresničene pomen poti, nato pa je zahteval, da naj odbor ne sprejme »nepravične resolucije«, ki bi lahko ogrozila ureditev alžirskega problema. Tretje stališče pa je izraženo v Tesoluciji 21 azijskih in afriških držav, ki zahtevajo od OZN, da naj prepozna alžirskemu narodu prav co do samodločbe in izrazi zaskrbljenost, ker se nadaljujejo sovražnosti, ki ogrožajo svetovni mir. ŠTEVILO NESREČ PRI DELU PADA ŠTEVILO NESREČ PRI DELU V LJUTOMERSKI OBČINI PADA S POSPEŠENO PREVENTIVO — DO KONCA NOVEMBRA LANI ZABELEŽENIH 230 NESREČ PRI DELU, LETOS PA SAMO 200 — NAJVEČ TEŽJIH NESREČ V LESNI STROKI — RAZSTAVE IN PREDVAJANJA FILMOV S PREDAVANJI NAJUČINKOVITEJŠA PREVENTIVNA SREDSTVA Vsekakor je zanimiva ugotovitev, da število obratnih nesreč v ljutomerski občini s pospešeno preventivo občutno pada. Čeprav imajo vsi večji kolektivi komisije higiensko tehnične zaščite, se pri nekaterih kolektivih število obratnih nesreč še vedno ni začelo zmanjševati. Največ težjih obratnih nesreč so zabeležili v podjetjih lesne stroke, številne, vendar manjše, pa so nesreče na Vinogradniškem gospodarstvu v Ljutomeru, Kot ugotavljajo, je najučinkovitejše preventivno sredstvo predvajanje podučnih filmov, uspešno pa prispevajo k zmanjšanju nesreč tudi predavanja in razstave. V »Tednu varnosti« je republiški zavod za proučevanje dela in varnosti pni delu priredil s pomočjo Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje in podružnice v Ljutomeru akcijo za zmanjšanje nesreč pri delu. Po sestankih z direktorji podjetij in komisijami HTZ so v tem tednu organizirali številne kinopredstave, predavanja in razstavo. Prireditev se je udeležilo veliko število delavcev. Predstav seje udeležilo, preko 900 delavcev, razstavo »Higiensko tehnična zaščita pri delu«, ki je obsegala številno literaturo in zaščitna sredstva, pa si je ogledalo 960 ljudi. Tudi za šolske otroke so predvajali nekaj filmov. Zelo nazorno je predaval urednik revije »Delo in varnost« tov. Aleš Franjo. Za zmanjšanje nesreč se bodo morale v bodoče vse bolj zavzemati tudi vse organizacije v podjetjih, ki bi naj poleg zaščitnih sredstev skrbele tudi za predavanja in kinopredstave. J. S. V SOBOTO, 12. DECEMBRA OB 20. URI BO V KINODVORANI PROSLAVA 40. OBLETNICE KPJ IN SKOJ. NA PROSLAVI BODO SODELOVALI S PESTRIM PROGRAMOM DIJAKI SOBOŠKIH SREDNJIH ŠOL, GOVORIL PA BO PREDSEDNIK OBČINSKEGA KOMITEJA LMS F. ČAGRAN. VABIMO PREBIVALSTVO SOBOTE K ČIM VEČJI UDELEŽBI. Ustanovljena Zveza delavskih in ljudskih univerz Slovenije (Nadaljevanje s 1. strani) mu moramo razglede po družbenih zakonitostih. S tem človeka osvobajamo podrejenosti družbenim in prirodnim zakonom in ga napravljamo samosvojega. Namen naše izobrazbe ni samo utilitarističen, da si delavec namreč pridobi kvalifikacijo, temveč je namen izobrazbe v naših institucijah tudi ta, da postane bolj človeški, ker se je razgledal po vseh pridobitvah človeštva. Naše delavske univerze bodo lahko prenašale izkušnje tudi iz drugih dežel, predvsem kar zadeva tehnična sredstva, modernizacijo dela itd. Za nas je bistveno, da se naš državljan razvije v dejavno osebnost, da ni predmet, temveč subjekt. Nenehno moramo imeti pred seboj v eni in isti osebi proizvajalca in upravljalca.« Po razpravi so bila soglasno sprejeta pravila zveze in izvoljen svet, ki šteje 23 članov. Predsednik nove zveze je postal Ivo Tavčar. MLADINSKA KONFERENCA NA SOLI ZA UČENCE V TRGOVINI V ponedeljek je bil letni sestanek mladinske organizacije na Šoli učencev v trgovini. Po referatu In poročilih se je razvila diskusija, v kateri so prisotni iznesli nekaj zanimivih predlogov. Med drugimi so sprejeli sklep o ustanovitvi šolske zadruge in šolske kuhinje. V dijaški zadrugi bi dijaki opravljali aranžerska dela in si tako pridobili potrebno praktično znanje, ki ga bodo lahko s pridom uporabljali po končanem šolanju. Tudi o politično-ideološkem delu so razpravljali. Organizirali bodo debatne krožke in različna predavanja. Prav tako bodo poživili delo na kulturno-prosvetnem in športnem področju. Na konferenci so bili sprejeti v mladinsko organizacijo učenci, ki še niso bili včlanjeni. Ob konca pa so izvolili tudi 15-članski sekretariat. -ič Počitniška skupnost (Nadaljevanje s 1. strani) nje leto še ne bo mogoče uresničiti. Zato pa bodo uredili 10 weekend hišic ob Negovskem jezeru za 32 oseb. Uredili bodo tudi okolico jezera in poskrbeli, da bo primerno za kopanje. Preskrbeli bodo še za okusno im izdatno hrano ter za naša pristna vina. Kraj bo tako primeren za letovanja članov delovnih kolektivov čez soboto in nedeljo. Kaže, da bo stala ureditev te letoviščarske točke nad 2 in pol milijona dinarjev. Dalje bodo poskrbeli, da bo koča Dolič na Goričkem od maja do konca septembra zopet odprta in tako dostopna delovnim ljudem. Gre za to, da bi bila odprta vsaj od sobote popoldne do nedelje zvečer. Obiskovalci naj bi dobili v tem času poleg okrepčil in dobrega goričkega vina tudi možnost, da bi se razveselili ob zvokih harmonike. Članom kolektivov naj bi bila koča pristopna tudi z avtobusom. Vse te zamisli komisije za oddih bodo uresničljive le, če bodo naletele na ustrezen odmev v delovnih kolektivih. V ta namen bo jutri v Murski Soboti posvetovanje z vsemi direktorji podjetij in gospodarskih organizacij, da pomagajo komisiji z gmotnimi prispevki uresničiti njeno zamisel. Navzlic temu pa komisija pozdravlja pobudo kolektivov, ki nameravajo samostojno organizirati letovanje za svoje delavce in nameščence. Komisija je le proti primerom, da bi dajala podjetja regres delavcem in nameščencem, ker bi imeli od tega korist le posamezniki. Zelo koristno bi bilo, če bi podjetja poslala brezplačno na oddih svoje najboljše delavce. ORGANIZACIJA ENODNEVNIH LETOVANJ Ob koncu smo zvedeli, da bo komisija za oddih pri OSS poskrbela tudi za to, da bo v vsaki izmeni v taborišču ob morju tudi kakšen godbenik ter za to, da bodo med letovanjem tudi redne kino predstave z aparaturo, ki je last LU. Glede Negove je komisija mnenja, da bodo morala vinogradniška posestva točiti svoja dobra vina, kajti le na ta način bo mogoče misliti na za- menjavo turistov z morjem. Glede Pohorja so za zdaj možni le razgovori, z uresničitvijo pa bo treba še nekoliko počakati. Vsekakor drži pripomba, da se kolektivi mnogo premalo poslužujejo enodnevnih letovanj, za katera bi lahko izmenoma pripravili kulturne programe. Tradicije v Pomurju v tem pogledu še ni, so pa naravne lepote, ki jih kaže seveda izkoristiti. Ce bi pomurska podjetja prispevala za vsakega svojega člana po 1000 dinarjev, bi brž dobili skupno vsoto 15 milijonov dinarjev za organizirano letovanje naših delovnih ljudi. S temi sredstvi res ne bi bilo težko urediti sodobnega taborišča (campinga) z domom, okrog katerega bi razporedili posamezne »weekend hišice s sodobno kuhinjo. B. Š. Občni zbori SZDL v beltinski občini V beltinski občini bodo ta teden končani zadnji občni zbori osnovnih organizacij SZDL. Pretekli teden so imeli občne zbore v Beltincih, Bratopcih, Melincih, G. Bistrici, Srednji Bistrici in Dolnji Bistrici ter Lipi, minulo nedeljo pa v Trnju, Odrancih, Črensovcih in Žižkih. Občnih zborov se je udeležila, kot poročajo, polovica volivcev, ponekod pa še več. Razprava se je v največji meri sukala okrog pridelovalnega sodelovanja in je bila zelo koristna. Člani Socialistične zveze so omenjali organizacijske napake v pridelovalnem sodelovanju s kmetijskimi zadrugama in stavili tudi konkretne predloge za odpravo teh napak bjš Uspeli zbori volivcev v lendavski občini Zbori volivcev v lendavski občini, na katerih so izvolili člane poravnalnih svetov, so že končani. Kaže, da bodo v tem mesecu ponovni zbori volivcev, na katerih se bodo volivci seznanili z dohodki občinskega ljudskega odbora in njegovimi izdatki za prosveto, šolstvo, zdravstvo in drugo. Na minulih zborih volivcev, ki so najbolje uspeli v Dobrovniku, Polani, Petišovcih in drugod, so zbrani največ razpravljali o cenah živine in prispevkih ob mletju žitaric, kar pa je medtem občinski ljudski odbor na svoji zadnji seji že uredil. šjb „Zaposlila bi se rada...“ Pred vrati Posredovalnice za delo v Murski Soboti je te dni vedno mnogo ljudi. Iz vseh krajev so prišli. Seveda so to v glavnem sezonci, ki so se pred nedavnim vrnili z delovišč po vsej naši državi. Zimske mesece bodo prebili doma, spomladi pa spet s prvim soncem v Bačko, Baranjo, Banat... Kljub velikim naporom, kljub ogromnemu napredku. Prišli so. Vsak s svojimi željami. Ta lišče zaposlitev samo za zimske mesece, oni bi se rad stalno zaposlil v bližini doma, spet eden, ki želi, da bi dobil izplačamo oskrbnino, mogoče je potreben samo podpis itd. In tako je vsak dan, včasih jih je več, včasih manj. Ta dan jih je bilo nad sto. Pomešal sem se med nje in v prijetnem razgovoru so mi povedali mnogo. Janez Horvat je doma iz Doline, Je invalid. Ponesrečil se je pri delu ‘in že 24 let dobiva invalidnino 4320 dinarjev. Živi pri bratu, kateremu tudi pomaga opravljati najlažja dela. Išče zaposlitev. Opravljal bi lahko le dela pri katerih lahko sedi. Seveda upa, da bo delo dobil, mogoče v bližini doma, saj hoditi ne more daleč. Etelka Horvat je doma iz Črnelavec in že 8 let hodi na sezonsko delo. Tudi letos je bila, pa se je kar zadovoljna vrnila. Deset ur dela na dan, zato pa je zaslužek boljši. Sedaj bi se želela zaposliti v kakšni tovarni, kjerkoli. če ne uspe, bo spomladi spet odšla na sezonsko delo. Zadovoljna je s podjetji, pri katerih je delala in tudi delovodje so bili dobri. Andrej Cener prav tako že ves čas služi kruli s sezonskim delom za šestčlansko družino. Leta 1934 si je poškodoval hrbtenico in od takrat lahko opravlja le lažja dela. Seveda se ga marsikje hitro »znebijo« in zato sva se tudi srečala v toj gneči. »Želim, da bi dobil primerno zaposlitev, da bom lahko preživljal družino in sebe«, je dejal na koncu najinega razgovora. Tudi Angela Žohar mora vsako leto na sezonsko delo. Zemlje je doma premalo, da bi lahko delali na njej vsi družinski člani. Letos je bila 7 mesecev v Bački in kar lepo zaslužila. Je še mlada in zato ni čudno, če kritizira starejše tovariše, s katerimi je skupaj delala, ker niso pustili mladine, da bi se zabavljala ob nedeljah. Sicer pa tudi ona, kot vsi drugi, čaka in išče delovnega mesta, stalnega, nekje v tovarni. Še in še bi jih lahko spraševali in vsi bi povedali isto. Poslovili smo se in vsak je želel, da bi bilo kmalu boljše. Na posredovalnici so nam povedali, da je povpraševanje po nekvalificirani delovni sili še vedno veliko, posebno pri bubi lanskih gradbenih pod jetjih. In dva izmed onih, ki so se tistega dne prerivali v pisarni. sta že odšla v Ljubljano. To sta Rudi Horvat in Avgust Baranja. Zaposlila sta se pri SGP »Tehnika« kot priučena zidarska delavca. OB MEDNARODNEM „DNEVU ČEBELE“ Zakaj čebelarstvo v Pomurju zaostaja? Svetovna organizacija za kmetijstvo in prehrano prebivalstva (FAO) je pod okriljem organizacije Združenih narodov določila 13. december za »Dan čebele«. Ta odločitev pomeni, da so tudi v svetovnem merilu začeli upoštevati čebelarstvo, ki je pomembno tako za kmetijstvo kakor tudi za zdravstvo in prehrano. Ker je začelo tudi v Pomurju čebelarstvo propadati, se bodo morale zanj odslej zavzemati tudi kmetijske zadruge in družbena gospodarstva. Čebelarstvo se je začelo v Pomurju zadnja leta zanemarjati, tako da je čebeljih družin, z ozirom na velikost pokrajine, vsekakor premalo. Seveda je treba vlogo čebelarstva pravilno razlagati. Čebele imajo posebno važno vlogo pri oplojevanju cvetočega drevja, saj oprašijo 88 odst., ostalo pa druge žuželke. V okraju imamo trenutno samo 9800 čebeljih družin, tako da prideta na hektar sadovnjaka komaj 2,5 družini, kar je vsekakor premalo, če upoštevamo še poljske kulture, ki jih prav jako oplojujejo pretežno le čebele. Za pravilno opraševanje sadnega drevja bi rabili v okraju 15.896 čebeljih družin, ki bi pa morale biti tudi pravilno razvrščene. Kot ugotavljajo, je največ čebelarjev prav v mestih in okolici, najmanj pa na Goričkem, čeprav je tam sadjarsko področje. Ne bi bilo napak, če bi se zavzele za pospešitev čebelarstva tudi kmetijske zadruge in družbena gospodarstva. Večina družbenih gospodarstev se s čebelarstvom sploh ne bavi, čeprav bi morala imeti z ozirom na velikost sadovnjakov okrog 800 čebeljih družin. Mnogi gospodarji kakor tudi nekatera družbena gospodarstva so mnenja, da čebelarstvo ni rentabilno, vendar pa to ne bo vedno držalo. Ob dobri letini nabere posamezna družina 70 do 80 kg medu, tako dobi čebelar okrog 15 kg. V slabih letinah pa se včasih tudi zgodi, da čebele ne nabero dovolj medu niti za svojo hrano in jih je treba dodatno krmiti s sladkorjem. Skrbni čebelarji pa se znajo tudi takim nevšečnostim vsaj delno izognili s preseljevanjem oziroma s pravilno namestitvijo čebelnjakov. POMURSKI VESTNIK List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačili — Nenaročenih rokopisov ne vračamo im ne odgovarjamo zanje. Uredništvo: Murska Sobota. Kocljeva ni. 7, telefon 138 — Naročniški ra oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ul. 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, ta inozemstvo letno 1000 din. — Tek. raučn pri Komunalni banki v Murski Soboti štev. 605—70 1—365 POMURSKI VESTNIK. 10. DEC. 1939 2 Po stopinjah vrlih Bakovčanov ŠOLSKA ODBORA IN PREBIVALSTVO V BOGOJINI IN ANDREJCIH SLEDITA BAKOVSKEMU ZGLEDU — NAPREDEK DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA V ŠOLSTVU SOBOŠKE OBČINE — NI MOTENJ IN ZASTOJA V ŠOLAH S PRIZADEVNIM ŠOLSKIM ODBOROM V soboški občini je očiten napredek družbenega upravljanja . v šolstvu. Vse šole imajo šolske odbore. Ti štejejo 358 članov, od tega 71 žena. Šolski odbori soboške občine imajo 30 komisij z določenimi nalogami, imeli pa so 157 sej. Delo šolskih odborov je boljše povsod, kjer so dejavna društva prijateljev mladine. Razveseljivo je, da šolski odbori danes ne razpravljajo zgolj o materialnih vprašanjih šolstva, temveč se marsikje uspešno lotevajo tudi raznih vzgojnih, socialnih, zdravstvenih in drugih vprašanj učeče se mladine, a tudi samega učiteljstva. Prosvetni delavci priznavajo važnost in vlogo šolskih odborov. Letos so zastopniki šolskih odborov prvič sodelovali pri ocenjevanju kadra, udeležujejo pa se tudi sestankov učiteljskih svetov, vodijo roditeljske sestanke in podobno. Vse to je izredno razgibalo dejavnost pionirskih organizacij in podmladka RK. Zadnje čase se šolski odbori ob podpori kmetijskih zadrug zavzemajo za ustanavljanje šolskih zadrug. 12 šolskih zadrug v soboški občini že deluje, bodo pa povsod, kjer ni preveč občutno pomanjkanje učiteljstva: na vseh razvitih in nerazvitih osemletkah ter na vseh šolah s srednjo stopnjo. Skupno bo torej 15 šolskih zadrug, od tega v M. Soboti ena mešanega tipa na prvi osemletki. Kjer ni pogojev za šolske zadruge, bodo uredili in obnovili šolske vrtove. Lani so bile številne težave pri organiziranju kmetijskogospodinjskih šol. Ponekod, kot v Bakovcih in na Tišini, je bilo premalo zanimanja zanje, drugod pa je primanjkovalo kadra za splošnoizobraževalne predmete. Premalo je tudi strokovnega kadra, zlasti na podeželju. Kljub temu so uspele kmetijsko-gospodinjske šole v Puconcih in Bodoncih, na Cankovi in v Bogojini. Kar zadeva pobudo in zgled šolskih odborov in prebivalstva, Bakovčani tudi letos niso mirovali, saj so pomagali graditi učiteljska stanovanja. Tudi v Moščancih so vaščani pomagali skupno z gasilci zgraditi učiteljsko stanovanje. Delovnemu primeru Bakovčanov so letos v največjii meri sledili v Bogojini, kjer so pri- pravili gradbeni material: gramoz in 120.000 kosov opeke. Znano je, da je bil ob minulem prazniku soboške občine že položen temelj novemu šolskemu poslopju v Bogojini. Dalje so tod naredili načrt vsega prostovoljnega dela do nastopa mraza in za spomlad. Zelo koristno bi bilo, če bi pri tem važnem delu, kot je osemletka v Bogojini, pomagali tudi ljudje v Filovcih, Vučji gomili in Ivancih. V teh vaseh je treba pohvaliti učitelje, ki so ostati na svojih mestih navzlic velikim znanim težavam. Za bakovskim zgledom ne zaostaja mnogo šolski odbor v Andrejcih, ki se je zelo zanimal in zavzel za ureditev šolske mreže ter pripravil tudi ustrezne predloge, vendar zaradi pomanjkanja učiteljskega kadra v Fokovcih vseh zamisli niso mogli uresničiti. Omembe vredno je tudi to, da so se otroci bivšega sektorja Martjanci šolali M. Soboti navzlic pomanjkanju proštora. Kakor kaže, so se pristojni odločili za to, da bi tod ostali otroci 4. ali 5. razredov, ostale pa bi prešolali v Fokovce, kjer naj bi nastala popolna osemletka. S tem v zvezi razmišljajo o ustanovitvi manjšega internata, v poštev pa bi prišel tudi prevoz šolarjev z avtobusom. Opažajo namreč, da odhaja s tega sektorja zelo malo otrok v srednje in strokovne šole. Sedaj je v osmih razredih 65 otrok, poučuje pa jih le ena učiteljica, ker je druga bolana. Takih šol’ je v občini 15 in če učitelj zboli, morajo ostati otroci domu. V primeru zaprte vadarske šole so otroke vključili v Bodonce, kjer je prebivalstvo pokazalo dovolj razumevanja. V ivanskem primeru, ko so našli rešitev v bogojinski šoli, med prebivalci žal ni bilo dovolj razumevanja. Kaže, da bo v primeru slabega vremena obdržalo učiteljstvo nekaj pouka v Ivancih. Vsi ti in drugi primeri v soboški občini kažejo, kako široko in hvaležno je področje dela šolskih odborov. Da v Andrejcih na zaostajajo za bakovskim zgledom. nam priča tudi to, da so iz lastnih sredstev popravili ograjo, vodnjak in zunanjost šole, pri čemer je nekaj lesa prispevalo iz svojih gozdov tudi KG Rakičan. Lepe uspehe pri svojem delu beleži šolski odbor obeh soboških osemletk, še posebej pa to velja za šolski odbor otroškega vrtca v M. Soboti, ki je skupno z vodstvom med drugim vedel poiskati ustrezno nadomestilo navzlic občutnemu pomanjkanju vzgojiteljskega kadra. Tako poteka sedaj delo v vrtcu nemoteno in brez zastoja. B. Š. Nova šola za trgovske vajence v Murski Soboti NOVA STAVBA Š0LE za TRG. VAJENCE Ob Dnevu republike je bila odprta v M. Soboti nova šola za trgovske vajence. Otvoritvi so prisostvovali Jan Ros, sekretar Okrajnega komiteja ZKS, Rudi Čačinovič, predsednik Okrajnega ljudskega odbora, Franc Šebjanič in Joško Slavič, podpredsednika Okrajnega ljudskega odbora, Franjo Šonaja, sekretar Občinskega komiteja ZKS, Karel Lutar, predsednik Občinskega ljudskega odbora, zastopnika Trgovinske zbornice Slovenije Zvonimir Bolite in Bogomir Stanič in drugi. Slovesnost je pričel predsednik šolskega odbora Jože Brumen, nakar so se zvrstili govorniki. V imenu mladinske organizacije šole je govoril Jože Trplan. Šolo je svečano od- prl tov. F. Šebjanič, nakar so si gostje, med katerimi so bili tudi vsi ravnatelji soboških šol in pa trgovskih šol iz ostalih krajev Slovenije, ogledali moderno šolo in njene prostore. Šola ima pet učilnic, telovadnico z garderobami in kopalnico, knjižnico, aranžersko dvorano, zbornico, ravnateljevo pisarno in potrebne kabinete. Letos obiskuje šolo 126 učencev, prihodnje leto jih bo pa nad 150. Zaenkrat so na šoli samo štirje redni predavatelji, čeprav bi jih bilo potrebno vsaj osem. Potrebni so predvsem ekonomisti. Šolo so začeli graditi v juniju lanskega leta in bo do- končno urejena spomladi (telovadnica in aranžerska dvorana). Načrte za šolo je izdelal arh. Franc Novak, sredstva pa so bila dana iz sklada za vzgojo kadrov pri republiški trgovinski zbornici, nekaj pa tudi iz sklada za kadre v gospodarstvu pri OLO. Zgradba bo stala, ko bodo vsa dela končana. 58 milijonov dinarjev. »Z novo šolo za učence v trgovini je Pomurje dobilo pomembno in zelo potrebno ustanovo, v kateri se bodo lahko izobraževali in izpopolnjevali vsi ljudje, ki delajo v blagovnem prometu. Zmogljivost šole zadostuje potrebam v Pomurju in kmalu lahko pričakujemo, da bo začela delovati tudi poslovodska šola, prav tako pa se bodo v tej šoli vzgajali gostinski kadri, nam je ob tej priliki povedal tovariš Franc Hegediš, ravnatelj šole. -ič Izobraževanje delavcev v gospodarskih organizacijah ljutomerske občine Na nedavni seji Sveta za delo ObLO Ljutomer so med drugim tudi obravnavali program izobraževanja delavcev v gospodarskih organizacijah. Ta program zajema tridnevne seminarje za člane delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih organizacij. Seminarju naj bi po programu prisostvovalo 25 do 30 članov, ki jih predlagajo gospodarske organizacije. Seminar, ki bi ga obiskovali predvsem člani delavskih svetov, bo v decembru 1.1. ter januarju in februarju prihodnjega leta. Vrh tega bodo mesečno enkrat predavanja v gospodarskih organizacijah za člane, ki se seminarjev ne bodo mogli udeležiti, za člane vodstev sindikalnih podružnic in ostale člane kolektivov. V istem obdobju bo za člane upravnih odborov kmetijskih zadrug in zadružnih svetov pet raznih predavanj iz kmetijstva in zadružništva. K. F. Na svečani akademiji ob Dnevu republike o Murski Soboti je nastopil tudi mladinski orkester Glasbene šole, ki ga vidimo na sliki DVORANA ZA KULTURNE PRIREDITVE IN TELOVADNICA V PUCONCIH V Puconcih se ljudje vedno bolj navdušujejo za kulturne programe, ki jih v glavnem posreduje šolska mladina ob raznih proslavah. Tudi za letošnji 29. november, Dan republike, je pripravila obširen in pester program. Ker je prostor v šolskem razredu premajhen, je bila proslava za šolsko mladino že dan prej, na praznik pa za ostalo občinstvo. Udeležba na proslavi tega dne je bila velika, saj učilnica brez šolske mladine ni mogla sprejeti vseh udeležencev. To ponovno priča o pomanjkanju ustreznega prostora za razne proslave in druge kulturne prireditve v Puconcih. S šolsko reformo pa se vedno bolj kaže potreba po šolski telovadnici. V kolikor bi rešili problem telovadnice, bi rešili tudi problem prostora za prireditve. V Puconcih obstaja možnost rešitve obeh problemov z manjšimi sredstvi ljudskega odbora. Poleg dogotovljenih gasilskih garaž je pod streho poslopje, namenjeno za kulturno dvorano. V enem delu sta začasno zgrajena dva razreda, nedograjena pa je velika dvorana, ki so jo vaščani nav- zlic temu, da so vložili mnogo lastnih sredstev in mnogo truda, pripravljeni prepustiti za potrebe šolske telovadnice. Na zadnjem zboru volivcev so celo obljubili, da bodo opravili vse prevoze in sodelovali z delom. Dalje imajo vse vaške organizacije nad milijon sredstev v gotovini in materialu. Potrebo po šolski telovadnici so poudarili tudi volivci v drugih vaseh puconskega šolskega okoliša. Vaške organizacije so že izvolile odbor, ki naj izdela predračun dograditve, istočasno pa preračuna in ugotovi, s kolikšnimi sredstvi razpolaga in koliko bi lahko vaščani prispevali z lastnimi prevozi. Upajo, da bo tudi kmetijska zadruga uvidela potrebo po kulturno-prosvetnem delu v svojem okolišu in našla nekaj potrebnih sredstev za dvorano, ki je tudi njej potrebna K. F. Seminar za knjigotržce in vodje večjih knjižnic V tem mesecu bo v Murski Soboti seminar za knjigotržce in vodje večjih knjižnic v Pomurju. Seminar bosta priredila CZP »Pomurski tisk« in okrajni svet »Svobod« in prosvetnih društev. Na seminarju se bodo zbrani pogovoriti tudi o tednu knjige, ki naj bi bil v Prešernovem tednu prihodnjega leta. Ob tej priložnosti naj bi bile razstave knjig vsaj v vseh občinskih centrih Pomurja, občinske centre pa naj bi obiskali tudi slovenski književniku Okrajno razstavo knjig naj bi priredila ČZP »Pomurski tisk« in Mestna knjižnica v Murski Soboti. Kaže, da bo ob tej priložnosti v Murski Soboti tudi maj- hen sejem knjig. Upajo, da bodo do tedna knjige na razpolago tudi strokovne knjige, povezane z gospodarsko dejavnostjo Pomurja, zlasti kmetijstvom. bš Uspel začetek dramske sezone V počastitev Dneva republike je uprizorilo KUD »Janez Cuk« dramo »Ugasle luči« in s tem začelo letošnjo sezono. Obisk je bil zadovoljiv, čeprav je bilo ta dan v okolici več prireditev. Z igro, njeno vsebino in igranjem so bili gledalci zadovoljni, kar so potrdili z navdušenim ploskanjem. V Vučji vasi imajo skromne pegoje za uspešno kulturnoprosvetno delo, saj nimajo niti dvorane in uprizarjajo in vadijo igre kar v šolski učilnici. Samo tisti, ki je kdaj sam poizkusil, ve, koliko volje in potrpljenja je potrebno za napravo odra v takih pogojih. Tudi primerno igrico je težko dobiti, t. j. tako, ki ni prezahtevna, pa vendar takšno, da zadovolji občinstvo. K uspešni predstavi in zgodaj začetemu delu v letošnji sezoni moramo čestitati mladim igralcem, predvsem pa tov. Ignacu Žaliku, novemu učitelju v Vučji vasi. Tov. Žalik je bil pri igri režišer, igralec in scenograf obenem. Polog svojega poklicnega dela najde dovolj časa za splošno kulturno dejavnost v svojem okolišu. Z igro »Ugasle luči« bodo gostovali tudi v sosednjih krajih. S sredstvi, ki jih bodo usti varili z igro, nameravajo kupiti najnujnejše rekvizite za svoj oder. T. S. Soboški filmski barometer Spričo dokaj pestrega Izbora filmov v minulem in v prihodnjem tednu se zares ne moremo pritoževati, da je obiskovalcem soboškega kinematografa v teh dolgih predzimskih večerih dolgčas. Po dobrem weslernu z očitno vzgojno poanto »Davek za krutost« (v njem se nam je predstavil v glavni vlogi James Cagney, znani karakterni igralec mlajše hollywoodslce generacije) in še bolj po znanem delu slovitega francoskega režiserja Andreja Cajatta »Zrcalo z dvema obrazoma« (z »večno mlado« prvakinjo francoskega filma Michele Morgan v glavni vlogi) bo za zaključek tega tedna na repertoarju angleški barvni film lanske proizvodnje J. A. Ranka ... KER VETER NE ZNA CITATI ,Po vojni zasledimo v ameriški in britanski filmski proizvodnji vedno več filmov s temo o »prepovedani ljubezni«. Eden izmed teh je tudi ta film režiserja Ralpha Thomasa, zu katerega je napisal scenarij po svojem bestsellenju Richard Mason. V glavnih vlogah nastopata Dirk Bogard, ki se ga spominjamo iz filma »Doktor v hiši« in ljubka Yoko Tanj. Zgodba filma se suče okrog ljubezni, mladega britanskega oficirja, ki se zaljubi v svojo učiteljico japonščine in se z njo tudi poroči. Suzuki San ga uči japonščine v vojaškem tečaju in ker se zgodba dogaja med minulo svetovno vojno, mu brigadir prepove po strog h vojaških predpisih obiskovati ženo, čeprav po drugi strani odstopi mlademu paru svoj bungalov. Po raznih zapletljajih se zgodba nesrečno konča, vendar mlada žena naposled umre v naročju svojega moža. Povprečni obiskovalec odide iz dvorane z občutkom, da se »prepovedana ljubezen« ne more drugače končati. Narava je ustvarila ljudi tudi za ljubezen, togi in neživljenjski predpisi strogega britanskega vojaškega kodeksa pa poslavljajo pogoje, pod katerimi je ljubezen dovoljena. Mnogo bolj življenjski in človeški je konec v ameriškem filmu s podobno tematiko »Sayonara« (Mar- lom Branilo v vlogi ameriškega oficirja na okupiranem Japonskem, ko se pojoči z Japonko in zavrže ljubezen hčere ameriškega generala in očetovega prijatelja), ki ga bomo še videli v našem kinu. V tem filmu oba zakonca po trudapolni in trnov: poti »prepovedane« ljubezni naposled le zmagata vsem oviram navkljub in z neomajno vero v človeštvo nastopita novo trnovo pot — pot mešanega zakona v predsodkov polni ameriški družbi. Tak konec je mnogo bolj optimističen in naprednemu človeku dosti bližji. Za spremembo bo prihodnji teden na sporedu celovečerni dokumentarni film OD SCHWARZWALDA DO ČRNEGA MORJA Gre za mednarodni dokumentarni film v barvah, ki prikazuje skoraj 5000 km dolgo pot po Donavi od njenega izvira do izliva. Film posrečeno prikazuje pokrajinske posnetke, mesta im običajne Avstrije, Čehoslovaške, Madžarske, Jugoslavije, Romunije, Bolgarije in Sovjetske Ukrajine. Film so posneli ob sodelovanju 8 podonavskih dežel pred 3 leti. Od naših snemalcev je sodeloval znani filmski delavec O'to Deneš. Sredi prihodnjega tedna bo na sporedu še en glasbeni barvni filmi proizvodnje MGM in sicer RAZKOŠNA LADJA V filmu bomo zopet srečali prikupno Jane Powel, ki, smo jo pred dnevi spoznali v ne preveč posrečeni barvni glasbeni komediji »Sedem nevest za sedem bratov«. V filmu nastopata poleg priznanega orkestra Xaviera Cugata tudi George Brent in Frances Gifford. Film nima drugih teženj kot to, da nas poldrugo uro zabava z dogodivščinami slepe potnice na ladji, ki ji poveljuje njen oče. S pesmijo in svojo očarljivostjo uspe slepi potnici pridobiti na svojo stran posadko ladje, pri čemer ji precej pomaga že omenjeni orkester, ni pa gotovo, če se ji bo to posrečilo tudi pri našem filmskem občinstvu. bjš PREDAVANJE S FILMOM V MAČKOVCIH V soboto bo priredil aktiv mladih zadružnikov v Mačkovcih strokovno predavanje, po katerem bo Okrajna LU iz Murske Sobote predvajala film ,Traktor in sajenje sadnega drevja«. Istega dne si bodo prebivalci Mačkovec lahko ogledali tudi celovečerni domači film »Svojega telesa gospodar«. Predavanje in predvajanje obeh filmov je omogočila kmetijska zadruga Mačkovci, kar lahko služi ostalim zadrugami na Goričkem in drugod v Pomurju kot spodbuden zgled. bjš TEČAJ ZA VIŠJE RAZREDE OSEMLETKE Okrajna Ljudska univerza v Murski Sobolj prireja šestmesečni tečaj nemškega jezika. Udeležuje se ga 25 delavcev in uslužbencev iz Murske Sobote. Ljudska univerza prireja tudi pripravljalni tečaj za polaganje izpitov za 5., 6.. 7. in 8. razred osemletke. Obiskujejo ga številni delavci, kmetje in pripadniki LM. Zelja prireditelja je, da bi bil prihodnje leto tudi tečaj za delavce iz podjetij, hkrati pa se zavzema tudi za šolo za starše. bš Pogled na del kmetijske šole v Rakičanu POMURSKI VESTNIK, 10. DEC. 1959 3 ZAKAJ PREMALO MLEKA? ODKUP MLEKA V SOBOŠKI TOVARNI MLEČNEGA PRAHU IZ LETA V LETO MANJŠI — NESMOTRNA POTROŠNJA MLEKA PRI KMETOVALCIH - KRAVJE VPREGE, PITANJE TELET IN PRAŠIČEV TER PRESKRBA PREBIVALSTVA Z MLEKOM NE GREDO VEČ SKUPAJ — ČEZ POL MILIJONA DINARJEV PREMIJ KMETOVALCEM OD 6 NA 45 MILIJONA LITROV MLEKA Naloga soboške tovarne mlečnega pralni je odkupovati pri kmetovalcih mleko in ga v glavnem predelati v mlečni prah, ki ga pošilja tovarna v vsa večja potrošila središča v državi, predvsem pa v Dalmacijo, kjer nimajo dovolj svežega mleka. Leta 1954 so že v mekdanjein soboškem Mlekoprometu odkupili 1 milijon 700 tisoč litrov mleka, dočim se je odkup že naslednje leto. ko je pričela delati nova tovarna, povečal na 4 milijone 100 tisoč litrov. Leta 1956 so odkupili in predelali 4 milijone 400 tisoč litrov, predlani celo 6 milijonov litrov, dočim se je lani odkup mleka zmanjšal na 5 milijonov 656 litrov. Letos pa bodo odkupili le 4 milijone 500 tisoč litrov mleka. Kljub temu, da je živinoreja pri nas precej razvita glede na to je bila postavljena tovarna mlečnega prahu v našem okraju, tovarna doslej ni mogla izkoristiti svoje zmogljivosti, ki znaša okrog 7 milijonov litrov mleka letno, zaradi pomanjkanja surovine — mleka. Kot je videti iz statistienih podatkov, se je temu še najbolj približala leta 1957, vendar še s primanjkljajem 1 milijona liitrov. PITANJE - PREHRANA ALI OBOJE V tovarni mlečnega prahu v M. Soboti sodijo, da vpliva na manjši odkup mleka predvsem uredba o prepovedi klanja telet in, pitanje prašičev. Raz minljivo, da s tern ni mišljeno to, da prepoved klanja telet ni umestna. Vendar je moč ugotavljati, da dajejo kmetovalci polnomastno mleko tudi odrasli goveji živini, kar pa je po mnenju strokovnjakov nesmotrno, predvsem še sedaj, ko primanjkuje mleka za prehrano prebivalstva. V Prekmurju je po statističnih podatkih okrog 28 tisoč glav goveje živine. Glede na povprečno mlečnost bi ta živina morala dati večje odkupne viške mleka. Na to imajo tako kmetovalci kot v tovarni mlečnega pralni odgovor. Večina kmetovalcev še vedno uporablja krave za vprego, kar močno vpliva predvsem v jesenskih itn spomladanskih Tako prineseta Jožica in Stevek Sabjan iz Bogojine vsak dan mleko v zbiralnico. Kdo ve, kje bodo pili to mleko njuni vrstniki mesecih na mlečnost krav. V zimskih mesecih pa krave ne dobe dovolj kakovostne krme, zato tudi v tem času ne dajo mleka. Če pogledamo, koliko so ukrenile kmetijske zadruge za izboljšata je krmske baze, lahko ugotavljamo, da tako ne bomo dosegli tega, da bi redili teleta la prašiče in da bi poleg tega oddajali še sveže mleko tovarni mlečnega prahu, saj je v primerjavi s površinami travnikov pni nas še vedno sorazmerno malo travniških površin v pogodbenem sodelovanju s kmetijsko zadrugo, ki bi naj ob sodobni agrotehniki povečalo kakovost in količino krme. Podobno lahko ugotavljamo, da je kravja vprega pri nas še vedno »standard«, čeprav so kmetijske zadruge predvsem letos kupile nad 100 novih traktorjev. Vse to potrjuje, da bodo morale zadruge še povečati število traktorjev in tako dokončno nadomestiti z njimi kravjo vprego. Znano je, da je poleg živine za zakol potrebno skrbeti tudi za sveže ali v mlečni prah predelano mleko, ki je za dnevno prebrano milijono v ljudi nujno potrebno. Kaže pa, da so se kmetovalci kakor tudi nekatera družbena kmetijska posestva nekoliko preveč preusmerila v pitanje živine in pri tem zanemarila oskrbo prebivalstva s svežim mlekom oziroma mlekom v prahu. V tovarni mlečnega prahu menijo, da bi družbena kmetijska gospodarstva lahko dala mleko za preskrbo Sobote, ki porabi dnevno okrog 1000 litrov mleka. Tako bi se vsaj nekoliko povečale količim e mleka za predelavo v mlečni prali, ki ga naša tovarna pošilja dalmatinskim krajem, zadnje čase pa želi mleko tudi Maribor. V SOBOTI SAMO MASLARNA? Dejstvo je, da se bo čez nekaj let odkup mleka povečal, če se bo živinoreja še naprej ugodno razvijala. Vendar v tovarni mlečnega prahu menijo, da se postavlja danes pred njih vprašanje, ali še dalje predelovati mleko v prah ali pa organizirati po posameznih krajih namesto zbiralnic posnemal niče mleka, s čemer hi nekako odkupili večje količine mleka im tako pridobili surovino za maslo, posneto mleko pa bi ostalo kmetovalcem za pitanje. S tem v zvezi je povezana gradnja tovarne močnatih krmil, ki bi stanje glede mleka in mlečnosti močno izboljšala. Doslej je tovarna mlečnega prahu vsako leto preskrbela rednim od dajalcem mleka nekaj močnatih krmil po tovarniški ceni, vendar je to še premalo. Več bi morale prispevati v tem pogledu tudi kmetijske zadruge, ki bi naj navajale zadružnike k večji potrošnji močnatih krmil. Danes oddaja mleko v Prekmurju okrog 4000 kmečkih gospodarstev. Po vsem okolišu je 160 zbiralnic mleka. Od tega so jih 8 že opremili tudi s hladilniki, tako da lahko kmetovalci v poletnih mesecih oddajajo mleko tudi trikrat dnevno. Poleg tovarne mlečnega prahu so prispevale sredstva za urejanje zbiralnic še kmetijske zadruge. S tem nameravajo nadaljevati tudi prihodnje leto. Lani je uvedla tovarna mlečnega prahu tudi premira- »Kar je prav je prav bi rekel Feri, če mu ne bi pustili pogledati na mero, ko prinese vsako jutro mleko v zbiralnico nje kmetovalcev, ki dajo letno nad 1000 litrov mleka od krave. Teh kmetovalcev je bilo lani 86 in so jim v obliki premij dali nekaj čez pol milijona dinarjev. Vendar bi moralo biti glede na število goveje živine premiramcev še več, toda ni jih prav zaradi pitanja telet in prašičev, več pa bi juh bilo tudi, če ne bi dajali odrasli plemenski živini polnomastnega mleka. Tovarna mlečnega prahu je lotos od oktobra povišala odkupno ceno mleka za 4 dinarje. Tako si kmetovalci lahko preračunajo, da pridejo na račun tudi tako, če prodajajo mleko tovarni mlečnega prahu. Predvsem v zimskih mesecih pa je potrebno gledati na to s stališča tisoče v in tisočev potrošnikov, predvsem otrok v večjih mestih, katerim mora tovarna mlečnega prahu redno dostavljati mleko v prahu ali pa tudi sveže mleko. Zato bo kolektiv tovarne mlečnega prahu vesel vsakega kmetovalca, ki bo uvidel dejansko stanje, in bo, čeprav samo z enim litrom mleka dnevno, pomagal pri reševanju tega življenjsko važnega vprašanja. Tako je vsako jutro pred zbiralnico v Bogojini KRATKE VESTI ZADRUŽNI DOM UREJAJO Kmetijska zadruga Križevci v Prekmurju bo čez nekaj dni končala z urejanjem zadružnega doma. Tako bo pridobila primerna skladišča, dvorano in pisarne. Za ta dela. ki bodo stala preko milijon dinarjev, ima zadruga lastna sredstva. ZADRUŽNICE SE ZANIMAJO ZA REJO PRAŠIČEV Valilnica kmetijske zadruge Križevci pri Ljutomeru bo drugo leto spet zagotavljala veliko enodnevnih piščancev in račk za trg. Zanje se med drugimi najbolj zanimajo žene zadružnice. TIŠINA V zadružnem domu na Tišini je bila svečama proslava Dneva republike oh številni udeležbi prebivalstva. Poslavgovoru o zasedanju AVNOJ v Jajcu so pionirji osemletke zapeli nekaj pesmi im imeli več recitacij. Telovadbo je prikazala baletna šolska skupina, tišinske mladenke na so zaplesale nekaj domačih folklornih plesov. Gledalci, posebno starejši, so bili s proslavo zelo zadovoljna. Na Dan republike so v zadružnem domu nastopili »Beneški fantje«. Več sto gledalcev je bilo zadovoljnih in je nastopajoče nagradilo s pogostim ploskanjem. V letošnjem letu so na Tišini' že nastopili Kvintet Avsenik«, »Veseli planšarji«, »Skupina s Kekcem in sedaj »Beneški fantje«. Že precej mesecev p-a pogrešamo pevski koncert domačega moškega pevskega zbora. Upamo, da bomo v zimskih mesecih vendarle slišali priljubljeni domači moški pevski zbor. * Že nekaj let deluje pri tišinski osemletki šolska kuhinja. Večina učencev prejema v šoli malico. Solarji dobe za malico lep kos belega kruha z marmelado in drugimi priboljški. Učitelji in šolski odbor res skrbijo za učence. USTANOVILI BODO PLETARSKI TEČAJ Na letnem občnem zbo.ru je mladinski aktiv v Železnih dverih sprejel precej obširne naloge. Ob praznovanju Novoletne jelke bo uprizoril nekaj skečev ter poskrbel za ostali program. Vodstvo aktiva se je že povezalo z »Zavodom za zaposlovanje invalidov« v Ljutomeru, ki bo nudil mladini strokovno pomoč za pletarski tečaj, za katerega vlada v kraju precej zanimanja. Prav tako bodo mladinci pomagali zavodu pri rezanju vrb. -ko GASILSKI DOM V VANČA VESI Pred d verni leti so začeli vaščani Vanča vesi voziti gramoz za gasilski dom. Kasneje je delo zastalo in se ni več premaknilo z mrtve točke. Dobro bi bilo, če bi vaške organizacije vendarle nekaj ukrenile, da bi dom začeli prihodnje leto graditi. Denar, dobljen od občine, bi kazalo vložiti v ta dom. G. DOBER LOV Rankovska lovska družina je v nedeljo priredila velik lov. Ustrelili so 237 zajcev, okrog 30 fazanov in precej jerebic. Lova so se udeležili tudi gasilci iz Rankovec, zato bodo spet prejeli od lovske družine precejšnjo denarno pomoč. Rankovska lovska družina je zelo prizadevna pri gojitvi in staležu divjačine. G. Na zboru Volivcev v Zenkovcib, ki je bil dobro obiskan, so se volivci zavzemali zlasti za gradnjo nove šole. Pri gradnji so obljubili tudi pomoč s prostovoljnim delom in gradbenim materialom. Reporterjevi obiski v Fokovcih DOSEDANJI USPEHI SO OČITNI Porajajoče se zadružno po-sestvo kmetijske zadruge Selo- Fokovci je postalo spričo nagle jj širitve v središču zanimanja. Ogledovat si ga hodijo celo iz oddaljenih zadrug bi vasi. Dasiravno je posestvo staro le še par mesecev, so uspehi že očitni. Majhne njive treh najetih kmetij in zemljo splošnega ljudskega premoženja so preorali v obsežne komplekse, na 3 katerih že klije pšenica. Osrčje nove zadružne ekono-mije so sestavili trije kmetje: mladi in stari Horvat in Lanjšček z družinami, ki so dali posestva skupno z gospodarskimi poslopji zadrugi v najem za dvajset let. Horvatovi kmetiji sta združeni, Lanjščekova pa je nedaleč vstran. Zraven njih je precej zemlje splošnega ljudskega premoženja, ostale vmesne parcele pa skušajo pridobiti z zakupom, delno pa tudi z zamenjavo. Tako planirajo, da bo v levi dolini obsegalo posestvo prihodnje leto že okrog sto hektarov obdelovalne zemlje v združeni parceli. Bivši kmetje se bodo zaposlili na novem posestvu kot delavci oziroma upravljalen Posestva bodo tako v glavnem lahko obdelali s traktorji, čeprav je teren ponekod nekoliko hribovit, precej opravka pa bodo imeli z živino. Sicer pa dosedanji kmetje niso dali posestva v najem zato, da bi se izognili delu. Ce jih povprašaš, zakaj so se pravzaprav odločili, da dajo zemljo v zakup, dobiš dovolj prepričljiv odgovor: »Posestvo je veliko, nas pa je malo. Cele dneve smo delali in dostikrat tudi ponoči, vendar zemlja ni bila nikdar zadostno obdelana. Čeprav je tudi kooperacija uspešna, smo tudi tako še na boljšem.« Uspehi pa niso vidni samo na njivah in travnikih. Prejšnje hleve so ti trije kmetje v razmeroma rekordnem času preuredili in povečali. Strokovnjaki so določili po predračunu za preureditev nad milijon dinarjev, novi kolektiv zadružne ekonomije pa jih je ustrezno povečal in uredil z okrog 100 tisoč dinarji. V teli hlevih imajo po starosti razmeščenih že 68 glav mešane goveje živine. V Lanjščakovem hlevu, ki je po obsegu največji, imajo večje telice in bike ter teleta, v hlevu starega Horvata molznice, mlade teličke in teličke, ki še potrebujejo mleko, v hlevu mladega Horvata pa imajo večje teličke. Vsak kotiček je izkoriščen. »Ni potrebno, da bi bilo moderno, važno je, da je kar se da največ prostora,« pravi upravnik Dezider Počič. Precej so uresničili, imajo pa še velike perspektive. V kratkem bodo začeli pripravljati gradbeni material za zidavo novega govejega hleva za 200 glav, ki bo dokončno dograjen že v sredini prihodnjega leta, pozneje pa bodo zraven njega, to je v okolici najetih kmetij, zgradili še en hlev za 100 glav mladega goveda. Uredili bodo tudi primerno cesto ter novi mostiček in še mnogo drugih stvari imajo predvidenih. Seveda pa mladi kolektiv zadružne ekonomije naleti tu in tam na klevete nasprotnikov zadružništva, ki hočejo preprečiti njihove načrte. Toda vse je brez uspeha. Trdna volja in dobra organizacija, katere pa ne manjka, premagata vse ovire. Ker je kolektiv ekonomije sklenil, da bo opravil vsa dela do novega leta brezplačno, jih bo zadruga za njihovo delo hvaležno nagradila. J. Stolnik Politične šole v občinskih centrih Pomurja Že več kot 14 dni traja v M. Soboti politična šola na gimnaziji. Obiskuje jo srednješolska mladina. Šola bo trajala 8 mesecev. Prihodnji mesec bodo v Murski Soboti zaključni izpili večerne politične šole, ki se je začela letos marca. Enake šole so tudi v občinskih centrih Ljutomer, Radgona in Lendava. Skripte za te šole je izdelala Okrajna LU v Murski Soboti, ki je hkrati izdelala tudi 60 shem za predavanja s področja delavskega in družbenega samoupravljanja. Na ta način pomaga Okrajna LU v Murski Soboti občinski LU, ki jim v primeru potrebe posreduje tudi predavatelje. Za politično izobraževanje delovnih ljudi Pomurja prirejajo LU tudi cikluse predavanj izven političnih šol. šb PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE V BOGOJINI Tudi v Bogojini so imeli za Dan republike proslavo. Organizatorji so poskrbeli za lepo prireditev. Za začetek je zapel mešani pevski zbor t ni pesmi. Govoru tovariša Pleterska sta sledili dve recitaciji, nato pa nastop moškega pevskega zbora. Zelo je poživil program instrumentalni kvintet s pevcema Marijo Domjan in Ignacem Vogrinom. Proslavo je zaključil mešan« pevski zbor. Prireditev je bila zelo dobro obiskana. Prisotni so bili z izvajanim programom zelo zadovoljni. -čec TEČAJ ZA KNJIGOVODJE KZ V ponedeljek se je začel v Murski Soboti tečaj za knjigovodje v kmetijskih zadrugah. Trajal bo dva meseca. Tečaj je internatske oblike. Podnevi imajo tečajniki 7 ur predavanj, zvečer pa teče njihovo delo v krožkih. Za tečaj se je prijavilo 100 knjigovodij kmetijskih zadrug Pomurja. TRI ZDRAVSTVENA PREDAVANJA V ČZP »Pomurski tisk« se zavzemajo tudi za zdravstveno prosveto delavstva. Te dni so delavke kolektiva že poslušale prvo zdravstveno predavanje. Ta bodo skupno tri, seznanila pa bodo poslušalke z osebno higieno, škodljivimi posledicami splava, kontracepcijo in drugim potrebnim znanjem. š TEČAJ ZA KVALIFICIRANE ELEKTROTEHNIČNE DELAVCE Pred kratkim se je v Murski Soboti začel tečaj za elektrotehnične kvalificirane delavce. Udeležuje se ga 28 delavcev iz vsega Pomurja s polkvalifikacijo in petletnim delovnim stažem. Trajal bo pet in pol mesecev, služi pa kot priprava za izpite kvalificiranih delavcev. Filmske predstave Okrajna Ljudska univerza v Murski Soboti ima svojo kinoaparaturo, s katero je doslej priredila številne uspele predstave v raznih krajih, med drugim tudi v Črensovcih, Bistrici, Kobilju, Dobrovniku, Križevcih, Šalovcih im drugod. Kinoaparaturo so po tem zgledu kupili tudi že v Beltincih, imajo pa jo še v Radgoni. Skoraj vsako nedeljo dopoldne prireja Okrajna LU v M. Soboti kinopredstave za otroke v dvorani soboškega obč. ljudskega odbora. š Žemlja kupljena 28. novembra pri peku Kerčmarju v Murski Soboti. Komentar ni potreben. Aktiv mladih zadružnikov v Puconcih dobil 2 ha zemlje Aktiv mladih zadružnikov v Puconcih je začel spet z delom. V aktiv je včlanjenih 40 mladincev. Kmetijska zadruga je dala aktivu 2 ha zemlje. Površino je tudi zasejala s plenico in sicer pol z U 1, pol pa z italijanko. Predsednik aktiva Vlado Škalič pravi, da mladinci kažejo veliko zanimanje za delo in da pričakuje dobre rezultate. Mladina v Puconcih namreč želi s svojim delom in napredli in obdelovanjem zemlje dokazati starejšim gospodarjem, ki še vedno vztrajajo pri zastarelem, da ima kmetijstvo bodočnost le pri intenzivnem obdelovanju zemlje. Upravnik zadruge Ladislav Kuhar je povedal, da je zelo zadovoljen, ker kaže mladina toliko zanimanja za delo in pravi, da bo storil vse, kar bo potrebno, da bo aktiv lahko izvedel svoje naloge. »Upravni odbor zadruge se strinja s hotenji in željami mladine in ji bo pomagal, prav tako bo odobril potrebna sredstva, vendar pa pričakuje od mladincev resnega dela.« »Kaj mislite o aktivu mladih zadružnikov?« smo povprašali predsednika zadružnega sveta Franca Graha: »Ljudje malce z nezaupanjem gledajo na vse to, ker aktiv prej ni najbolje delal in je razpadel. Tudi v zadružnem svetu so nekateri takšnega mnenja. Seveda bodo uspehi spremenili tudi mnenje teh. Priznati pa moram, da prej ni bilo strokovnjakov, ki bi mladini pomagaLi. Strokovni kader sedaj imamo in upam, da uspehi ne bodo izostali.« Mladi zadružniki iz Puconec so v nedeljo pripravili proslavo, na kateri jim je upiravnik zadruge Ladislav Kuhar svečano predal 2-hektarsko parcelo. Na proslavi so s programom sodelovali dijaki ESŠ in glasbene šole iz M. Sobote. Svečanosti je prisostvovalo nad 150 vaščanov in podpredsednik OZZ tov. Alojz Benko. ič POMURSKI VESTNIK. 10. DEC. 1959 4 Izpred sodišč G. B., 45-letna gospodinja iz Neradnovec je v septembru letos metala v S. K. pol metra dolga polena in jo laže telesno poškodovala. Obsojena je bila na 15 dni zapora, pogojno za dobo enega leta ter povrnitev stroškov kazenskega postopka. * K. K., 53-letni kmet od Grada je v letu 1958 kupoval krave ter jih nato po višji ceni prodajal in si prilastil tako precejšnjo vsoto denarja. Ker se je torej neupravičeno pečal s trgovino kot poklicem, je bil obsojen na 20 dni zapora, pogojno za dobo dveh let in povrnitev stroškov kazenskega postopka. * 34-letna B. V., delavka iz Murske Sobote, je v juliju letos vzela na gradbišču na Lendavski cesti 4 komade rezanega lesa, v vrednosti 3000 dinarjev. Obsojena je bila na 5 dni zapora, pogojno za dobo 1 leta. * H. L., 28-letni delavec iz Moravec je v oktobru lani razširjal neresnične vesti o L. L. in ga tako razžalil. L. L. pa je na glavni razpravi na Okrajnem sodišču v Murski Soboti govoril neresnične vesti o H. L. in tako škodoval njegovi časti. Prvi je bil obsojen na 1200 dinarjev denarne kazni pogojno za dobo enega le- ta, drugi pa, to je L. L., na 1000 dinarjev denarne kazni. * 61-letni K. T. in 28-letna T. S., oba iz Dolenec sta pomagala O. D. in D. R. pri prehodu čez mejo in sicer za nagrado 20.000 dinarjev, vendar pa so bili prej aretirani. K. T. je bil obsojen na 8000 dinarjev denarne kazni, T. S. pa na 1 mesec zapora, pogojno za dobo dveh let in odvzem 20.000 dinarjev ter povrnitev stroškov kazenskega postopka. OGENJ V RANKOVCIH V ponedeljek minulega tedna okrog 19. ure je začelo goreti v Rankovcih pri posestniku Matiji Ficku. Ogenj je uničil strešno ogrodje na govejem hlevu, popolnoma pa je zgorel nov skedenj in svinjski hlev. Streha je bila krita z opeko. ki je skoraj vsa uničena, kakor tudi nekaj kmečkega orodja. Skoda gre v težke stotisočake. Pravočasna pomoč več gasilskih čet je pripomogla, da ni pogorela tudi stanovanjska hiša, v nevarnosti pa je bila tudi hiša soseda. Na pomoč so prišli tudi gasilci iz Avstrije. Za zdaj še ni znano, kako je ogenj nastal. G. Končana nogometno prvenstvo v slovenski conski ligi Sobota na petem mestu V nedeljo je bilo odigrano zadnje XI. kolo je-senskega dela nogometnega prvenstva. Naslov prvaka je tudi sedaj osvojil lanskoletni prvak Branik, ki je v zadnji tekmi premagal Izolo, zadnjega predstavnika na lestvici, z rezultatom 9:0. Vse druge tekme v zadnjem kolu so se končale brez posebnih presenečenj, le poraz Triglava na domačem igrišču je nepričakovan. Predstavnik Pomurja Sobota je zasedla peto mesto, kar je vsekakor zelo razveseljivo. Obiskali smo nekaj soboških nogometnih delavcev, ki so nam v kratkih besedah orisali stanje in življenje v nogometnem klubu. Najprej je na naša vprašanja odgovarjal Vlado Cvetko, sekretar in tehnični vodja kluba. »Sedaj imamo 92 registriranih igralcev,« mam je uvodoma dejal tov. Cvetko. »Od teh je največ pionirjev in sicer 34, mladincev 28, elanov 30. V prvem moštvu imamo 16 standardnih igralcev. Skrb za vzgojo mladega kadra ni najboljša. Pionirjev je sicer precej, med njimi tudi več talentiranih igralcev, vendar pa imamo zelo slabo moštvo mladincev. Tem bomo morali posvetiti več pozornosti. Mladi kader vzgaja trener Svatina in upamo, da bodo že spomladi dosegli lepše uspehe, predvsem mladinci. Mnogo se govori o odhodu Maučeca iz Murske Sobote. Koliko je na tem resnice in kako je uprava zadovoljna z moštvom, predvsem glede discipline. »Res je, da je hotel Maučec oditi v Celje h Kladivarju. Glavni vzrok je bil ta, ker nima stanovanja in se mora v službo in pa tudi na treninge voziti 9 km daleč. Vendar pa bo ostal v Soboti, ker mu je klub zagotovil, da bo v prvi polovici prihodnjega leta stanovanje dobil, na kar je tudi sam pristal. Naši igralci so disciplinirani in prihajajo tudi redno na treninge. Tudi premerov kazni ni, saj je po petih letih v našem kluba komaj letos zabranjen nastop igralen na osmih prvenstvenih tekmah. Drugih kazni pa nimamo.« Trener Franc Zel ko je zadovoljen z igralci in pravi, da uprava stori vse, da lahko treningi potekajo v redu. O moštvu pa meni, da je uspeh, ki so ga dosegli, enak njihovim sposobnostim in da vedno pač ni mogoče biti v »formi«. Največje težave so z vzgojo mladega kadra. »Mislim, da je nujno organizirati pionirsko nogometno šolo, kajti, le, tako bomo kasneje dobili igralce za prvo moštvo. Seveda je s tetin veliko dela in bi bilo potrebno za takšno stvar več ljudi. Morem pa povedati, da je pri nas prepuščeno to le trenerjem. To ni prav. Komisije, ki so za to izvoljene, bi morale trenerju pomagati in večji del bremen prevzeti na svoja ramena,« je dejal tov. Zelko. In katera tekma je bila po vašem mnenju najlepša in kaj pričakujete v spomladanskem delu prvenstva? »Najlepša tekma je bila z Rudarjem. ki pa je na koncu izgub la svojo lepoto zaradi napak sodnika. Če bomo v spomladanskem delu prvenstva ostali, na petem mestu na lestvici, bom zelo zadovoljen.« Pavel Skraban je eden izmed mnogih, ki so nedeljske popoldanske ure prebili na igrišču in vzpodbujati svoje moštvo. O nogometu v Soboti meni tako: »Moštvo Sobote je zelo homogeno, predvsem v zadnjih tekmah, kar je nedvomno zasluga trenerja, a mu manjka strelcev. Edini in najuspešnejši strelec je Maučec. Samo bojim se, kaj bo takrat, ko njega ne bo. Hočem poudariti, da je vzgoja mladega kadra zanemarjena. Upam pa, da bo nori trener izboljšal to pomanjkljivost, kar verjetno tudi drugi pričakujejo.« Sobota je v jesenskem delu prvenstva zasedla peto mesto. Ali ste zadovoljni z uvrstitvijo? Z dosedanjo uvrstitvijo nisem nikakor zadovoljen, ker smo izgubili nekatere točke, ki smo jih imeli takorekoč že v žepu. Sicer pa kaj hočemo, ko je tudi v nogometu sreča zelo opoteča. In kako bo v spomladanskem delu prvenstva, kaj mislite o vzgoji mladih kadrov? Spomladi bomo zasedli mesto v zlati sredini. Skrb za vzgojo mladih ni zadovoljiva. Tako je odgovoril na naša vprašanja Franc Maučec, najuspešnejši strelec Sobote. * Torej jesenski del prvenstva je končan in šele spomladi bodo imeli ljubitelji nogometa priložnost spet vzpodbujati domače igralce. Ob koncu je potrebno povedati ne najbolj razveseljivo resnico, da soboško občinstvo zelo rado pri navijanju preide dovoljene meje. Kadar »gre« domačim dobro, jih bodri, v slabih trenutkih pa z neprimernimi, nešportnimi vzkliki jemlje igralcem moralo, ki bi jo sicer zelo potrebovali. Zavedati bi se morali, da je nogomet športna igra in da se morajo tudi gledalci obnašati športno, pa čeprav igra domači klub. Končna lestvica SLC: Brank 11 8 1 2 52:11 17 Kladivar 11 8 1 2 38 28 17 Maribor 11 6 2 3 12:11 14 • Rudar 11 6 1 4 33:11 13 Sobota 11 5 2 4 24:18 12 Ljubljana 11 6 0 5 26 23 12 Triglav 11 6 0 5 26 24 12 Krim 11 3 4 4 11:23 10 Ilirija 11 4 1 6 13 21 9 N. Gorica 11 2 3 6 27:37 7 Grafičar 11 1 3 7 8:36 5 Izola 11 0 4 7 10:34 4 PREKLIC Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla zoper Veroniko Daje iz Šotne šil. 16, p. Rogašovci in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Ema Sibl, Sotina št. 2, p. Rogašovci. D-1088 DRUGO NAGRADNO ŽREBANJE Vam je pripravilo trgovsko podjetje ZARJA LJUTOMER Prvih 10 nagrad: Moški zimski plašč Ženski plašč Samska postelja Moška obleka Volneno blago za žensko obleko Fantovska obleka Moška opica Ženska jopica Otroške trenirke Moška srajca 20 NAGRAD BLAGA V VREDNOSTI PO 1500 DIN 20 NAGRAD BLAGA V VREDNOSTI PO 1000 DIN Žrebani bodo bloki, ki dokazujejo nakup v vrednosti nad 500 din ŽREBANJE BO 4. JANUARJA 1960 Hranite vse bloke, ki dokazujejo nakup pri Trgovskem podjetju ZARJA LJUTOMER, kajti pripravljamo Vam še eno presenečenje ! RADIO M. SOBOTA Nedelja, 13. dec. 1959: ob 12.00: Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; ob 12.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 12.40: »Želeli ste, poslušajte.« Torek, 15. dec. 1959: ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 17.50: »Želeli ste, poslušajte.« Četrtek, 17. dec. 1959: ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte.« Radio M. Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5. do 9. ure in od 15. do 23.10. ure. Ob nedeljah in praznikih pa od 6. do 23.10. ure. DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI v M. Soboti od 23. nov. do 5. dec. Jožef Jablanovec, devetič, iz Bakovec; Alojzija Matzenauer, drugič in Dezider Pongrac iz Prosenjakovce; Anton Hodnik, Kata Hajdinjak, Štefan Horvat, Ana Farkaš, Donard Farkaš, Cecilija Hanc, tretjič, Marija Torapa, drugič, Oto Horvat, Ana Hozjan, Stanislava Senikovič, tretjič, Julijana Kozlar, drugič, Martin Halas, tretjič, Martin Nerad, tretjič, Marija Kozlar, drugič, Helena Ritlop, šestič, Helena Vaupotič, drugič, vsi iz Črensovec; Šunka Šiftar iz Moravec; Cecilija Jakšič, Ivan Markoja, Marija Balažič, drugič, Marija Kelenc, Jožef Kolarič, Frančiška Glavač, drugič, Marija Godina, Katarina Balažič, drugič, Liza Glavač, Helena Žižek, tretjič, Marija Koliek, Eufenija Gjerek, drugič, Ignac Kreslin, drugič, Cilka Cigan, Kristina Ifko, četrtič, Ana Lebar, Genovefa Žižek, drugič, Stefan Koren, drugič, vsi iz Dolnje Bistrice. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota IŠČEMO ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA PODROČJE GORNJI PETROVCI DOZ Murska Sobota ŽENSKI ŠIVALNI STROJ »Singer« v dobrem stanju, ugodno prodam. Ludvik Kolar, Stanjevci št. 46. p. Petrovci. M-1090 LESENO HIŠO, z opeko krilo, z zidanim poslopjem in 4 ha zemlje v Sebeborcih, ugodno prodam. Plačilo na obroke. Naslov v upravi lista. M-1109 IŠČEMO HONORARNE RAZNAŠALCE za večerno raznašanje »VEČERA« po Murski Soboti. Uprava »VEČER« Murska Sobota. M-1113 ARONDIRANO POSESTVO, skupno v izmeri 4,40 ha njiv, travnikov, gozdov in hišo z gospodarskim poslopjem z vpeljano električno razsvetljavo, oddaljeno 3 km od železniške postaje Ivanjkovci in cca 400 m od okrajne ceste, prodam za 900.000 dinarjev. Interesenti se naj javijo pri Renlitetni ageneji, Kocljeva 16, Murska Sobota ali pri Francu Pongračiču, Lahonci, p. Ivanjkovci. M-1112 MLAJŠEGA DIJAKA(-injo) vzamem na stanovanje in hrano ali pa otroka za 8-urno dnevno oskrbo. Naslov v upravi lista. M-Ull POSESTVO v bližini kolodvora Šentilj v Slovenskih goricah, oddam v najem. Mar Štelcer, Štihovci 48. M-1114 TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK v odličnem stanja za 90.009 din prodam. Ogled vsak dan popoldne. Kolarič, Kerenčičeva 5/1., Gornja Radgona. M-1089 SPREJMEM gospodinjsko pomočnico. Naslov v upravi lista. M-1110 HIŠO z gospodarskim poslopjem v Murski Soboti ugodno prodam. M. Sobota, Kocljeva št. 11. M-1093 SOBNO PEC ugodno prodam. Slomškova št. 8, M. Sobota. M-1094 KLAVIRSKO HARMONIKO »Skandall« — 120-basno s 5 registri po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista. M-1095 NOVO LETO — NOVA FRIZURA Najnovejše frizure, hladne in parne trajne, ter barvanje las v vseh barvah, kakor tudi vsa ostala ženska frizerska dela Vam nudi po najnižjih cenah Frizerski salon VOGRINČIČ LOJZKA Lendavska št. 3 M. Sobota (preko drogerije) NOVO LETO - NOVA FRIZURA OPREMLJENO SOBO oddam dvema dekletoma. Lendavska št. 47, M. Sobota. M-1091 ŠIVALNI STROJ po ugodni ceni prodam. Lendavska št. 47, Murska Sobota. M-I092 TELEVIZOR »Super Grundig« Automatic Ekran 53, prodam. Naslov v upravi lista. M-1096 NOVI MOTOR »Collibri« brez pedalov, usodno prodam. Ludvik Gorčan, Grajska št. 10, M. Sobota. M-1097 ELEKTRIČNI ŠTEVEC (enofazni), malo rabljen, ugodno prodam. Juš Makovec, Pomurski tisk, M. Sobota. M-1098 POLOVICO HIŠE s kuhinjo, veliko sobo. predsobo in shrambo z gospodarski poslopjem in nekaj sadovnjaka, prodam. Vselitev brez o vir. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: »Milijon v gotovini«. M-1101 NOVO PODKLETNO HIŠO in 54 a zemlje, 10 minut oddaljeno od avtobusni postaje Osek (Si. Gorice) p. Gradišče ali Sl. Trojica, (prodam. Informacije dobile pri Kovaču v Oseka. M-1104 KZ PROSENJAKOVCI sprejme traktorista v službo. Zaželeno nekaj let prakse. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku zadruge. M-1105 HIŠO IN KLET v surovem stanju, posestvo v izmeri 2.5 ha. od tega 85 a vinograda, 70 a sadovnjaka, ostalo njiva in gozd. ugodno prodam. Posestvo se nahaja 10 minut od trga Strigova. Pušenjak, Radomerje. M-1107 Petek, 11. dec. — Danijel Sobota, 12. dec. — Aljoša Nedelja, 13. dec. — Lucija Ponedeljek, 14. dec. — Dušan Torek, 15. dec. — Kristina Sreda, 16. dec. —Albina Četrtek, 17. dec. — Lazar MURSKA SOBOTA — od 11.—15. dec. ameriški barvni kinemaskopski film: »Ker veter ne zna čitati«; od 14. —15. dec. film: »Od Schwarzvalda do Črnega morja«; od 16. do 17. dec. ameriški barvni film: »Razkošna ladja«. GORNJA RADGONA — od 12.—13. dec. ameriški barvni film: »Brodwajska uspavanka«; od 16.—17. dec. italijanski film: »Povratek v življenje«. LENDAVA — od 11.—13. dec. ameriški film: »Ranč prekletih«; od 15. —16. dec. francoski film: »Na smrt obsojeni je pobegnil«. Samo 17. dec. ameriški film: »Potemneli angeli«. LJUTOMER — od 12.—13. dec. italijanski barvni film »Simfonija ljubezni«; od 16.—17. dec. jugoslovanski film: »Črni biseri«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — od 12.—13. dec. ameriški barvni film: »Ena želja«; samo 16. dec. italijanski film: »Dekleta iz Sanfrediana«. SLATINA RADENCI — od 12.—13. dec. angleški barvni film: »španski vrtnar«; samo 17. dec. švedski film: »Velike pustolovščine«. VERŽEJ — od 12.—13. decembra ameriški barvni film: »Skrivnostno močvirje«; samo 16. dec. ameriški barvni film: »Pustolovščine Don Juana«. ČEPINCI — samo 13. dec. francoski film: »Julietta«. VELIKA POLANA - od 12.—13. decembra francoski film: »Podzemlje Pariza«. GRAD — Samo 13. dec. italijanski film: »Verdi«. VIDEM OB ŠČAVNICI — od 12.—15. dec. ameriški film: »Nedolžno obsojen«. SOCIALNO ZAVAROVANJE Zakaj nastajajo preplačila na otroškem dodatku? Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Murski Soboti je imel na dan 30. novembra 1959 5,313.678 din preplačila na otroškem dodatku. Ta preplačila niso nastala po krivdi zavoda, ampak v glavnem po krivdi upravičencev do d-odatka in to bodisi zaradi špekulacije ali pa zaradi nevednosti. Da bi se v bodoče preplačila znižala na minimum oziroma bi se odpTavile težave, ki nastajajo v zvezi z vračanjem preplačila, posebno v primerih, ko mora zavod odškodninski zahtevek uveljaviti pred rednim sodiščem, dajemo naslednja navodila: V smislu določil 54. čl. uredbe o otroškem dodatku mora upravičenec dodatka prijaviti organu (zavodu, podružnicam) pristojnemu za izdajanje odločb, vsako spremembo, ki ima za posledico izgubo pravice do otroškega dodatka ali spremembo zneska določenega dodatka in sicer v petnajstih dneh po nastali spremembi. V poštev pridejo zlasti spremembe v premoženjskem stanju, spremembe, če upravičenci oziroma njiihovi družinski člani vzamejo v zakup kmetijsko posestvo, spremembe, če se upravičenci oziroma njihovi družinski člani začnejo ukvarjati z zasebnim poklicem, preselitev upravičenca ali druž. članov na posestvo sorodnikov, prenehanje šolanja vajenca in smrt družinskega člana in to ne glede na to, če se za njega izplačuje dodatek ali ne. Pridobljeno (kupljeno ali podarjeno) zemljišče vpliva na pravico do dodatka od prvega dne prihodnjega meseca po pridobitvi, dočim podedovano zemljišče vpliva na dodatek od prvega dne prihodnjega meseca po smrti zapustnika in to ne glede na to, če upravičenec do dodatka zemljišče koristi ali ne. Po določbah 25. čl. dopolnilne uredbe o dohodnini so oproščeni plačevanja davka vsi tisti davčni zavezanci, ki nimajo drugega zemljišča razen dvorišča do 1000 kv. m. Olajšave se nanašajo samo na tiste, ki imajo na teh parcelah sezidane hiše oziroma hiše, ki so v gradnja. Dokler se na parceli ni pričelo z gradbenimi deli, vpliva to premoženje na višino otroškega dodatka, pa četudi je parcela manjša od 1000 kv. m. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Murski Soboti ZAHVALA Ob izgubi našega predragega očeta, starega očeta, tasta in brata ŠTEFANA PETERKE čevljarskega mojstra se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gasilskemu društvu za poslovilne besede, sosedom, prijateljem, stanovskim tovarišem ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Zahvala tudi godbi Murska Sobota. Rakičan. M. Sobota, Moščanci, Veržej, München, Pariz Žalujoči: sin Geza z družino, hčere: Lojza, Ana, Vera, Milica, Helena, Jolanka in Štefan z družino ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice KATARINE OČEK se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremiti na njeni zadnji poti. Prav (iskrena hvala dr. Laniščaku in dr. Vučaku (mlajšemu) za vsestransko pomoč in strežnemu osebju za skrbno nego. Najlepša hvala vsem za darovane vence d n cvetje! Še enkrat vsem prisrčna hvala! Murska Sobota, 7. decembra 1959. Žalujoči: sin Karel z ženo, vnuki in pravnuki in ostalo sorodstvo ZDRAVSTVENA POSTAJA DOBROVNIK razpisuje delovno mesto BOLNIČARJA(-ke) P o g o j : uspešno končana šola za bolničarje. Nastop službe s 1. januarjem 1960. Praviilno kolkovane prošnje je treba poslati na naslov: Zdravstvena postaja Dobrovnik, do 26. decembra 1959. Komisija za sprejem in odpovedovanje delovnih (razmerij pri KMETIJSKI ZADRUGI z o. j. MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto BLAGAJNIKA P o g o j : srednja strokovna izobrazba ali nižja izobrazba z daljšo prakso v finančnem knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe je oddati na upravo zadruge najpozneje do 20. decembra 1959. Nesreče in nezgode Žita Farkaš iz Lendave, se je poparila z vrelo vodo po obrazu in obeh rokah. Ana Kopinja iz Dolgovaških goric, je padla doma na dvorišču in si zlomila desno stegnenico. Bernarda Zver iz Odranec, se je poparila z vrelim mlekom po obraza. Jošku Baranji, del. iz Borejec, je pri delu padla opeka na glavo. Janez Ceo, delavec iz Rakičana je padel ter si zlomil desno stegnenico. Geizi Hariju, kmetu iz Kukeča, je pri nalaganju lesa padel hlod na desno nogo in mu jo zlomil. Ignac Hozjan iz Trnja, je padel z drevesa in sl zlomil levo stegnenico. Stefan Kuhar, delavec iz Bakovec, je padel na poti itn si zlomil desno podkolenico. Slavo Mavrič iz Logarovec si je pri cirkularki poškodoval desno podleht. Marjeta Mesarič iz Dokležovja je padla pri igranju in si zlomila levo podkolenico. Matija Volf iz Polic, je nerodno skočil in si pri tem poškodoval levo koleno. Viljem Vidonja iz Lemerja, je pri igranju dobil v glavo bučo in zaradi tega pretres možganov. Ludvik Pavlič, mizar iz Sebeborec, se je zbodel z žebljem v levo zapestje. v Pomurskem vestniku gotov uspeh! POMURSKI VESTNIK, 10. DEC. 1959 5 LOVSTVO V POMURJU V naših loviščih je le mala divjad. Tu in tam zaide k nam kak jelen iz sosednjih madžarskih ali avstrijskih gozdov. Redkost za naše lovce je tudi divja svinja, kuna ali orel. Pižmovka, ki se je razširila pri nas nekako po letu 1932, počasi izginja. Lovci sodijo, da bi bilo primerno naseliti pri nas rdečo jerebico in ameriško prepelico. Lovsk-a zveza »Pomurje« zajema 114.790 hektarov lovne površine, pri čemer ni všteto gojitveno lovišče »Prekmurje«, ki obsega okrog 15 tisoč hektarov. Glavna divjad v naših gozdovih im na poljih je srnjad, zajec, fazan in jerebica. Kot prehodno divjad pa smatrajo naši lovci divje prašiče in jelene, ki se tu in tam pojavijo na zgornjem Goričkem ter divje race in kljunače. Sodijo, da je bil letošnji spomladanski stalež divjadi tak: 2500 glav srnjadi, 7000. zajcev, 11.000 fazanov in 9.500 jerebic. Povprečno je na 48 hektarov 1 srna, na 16 hektarov 1 zajec, na 10 hektarov 1 fazan in na 12 hektarov 1 jerebica. Letno pa uplenijo 350 glav srnjadi, 7500 zajcev, 5000 fazanov in 4000 jerebic. V Pomurju je vsega 38 lovskih družin, ki imajo včlanjenih okrog 700 lovcev. Naj večje družine zavzemajo področje okrog 5000 hektarov, najmanjše le 1200 hektarov zemljišč. Družine v hribovitih predelih so po navaidi nekoliko večje od nižinskih. Na člane lovske organizacije pride letno polovica srne, 7 fazanov, 10,5 zajcev in 5 jerebic. Letna vrednost uplenjene divjadi pa je okrog 15 milijonov dinarjev. Za gojitev divjadi, za lovski sklad, za lovsko čuvajsko službo, za krmljenje divjadi in za stroške lova porabijo pri tem okrog 12 milijonov dinarjev. Poleg tega je treba omeniti še prispevke za gradnjo lovskega doma v Soboti, ki bo stal po predračunih okrog 8 milijonov dinarjev. Lovski dom v Soboti bo že prihod- nje leto pod streho. To je edini lovski dom v Sloveniji, ki ga gradi lovska zveza. Okrog lovskega doma nameravajo urediti poseben park v katerem bodo gojili divjad, ki živi v naših krajih. Poleg tega daje lovska zveza letno precej denarja za zaščitna sredstva in za uničevanje roparic: lisic, vran in srak, ki so prav tako škodljive kmetijstvu kot lovstvu. Ob tem je treba pripomniti, da kmetovalci prepogosto krivijo za pobrano koruzo na njivah fazana, ko je vendarle dokazano, da store vrane v tem pogledu mnogo več škode kot fazani, saj je fazan pravzaprav mesojedec in pobira raje črve, žuželke, pri čemer se ne ogiba tudi koloradskega hrošča. Lovske družine imajo tudi okrog 150 pasemskih psov. To so v glavnem kratkodlaki bolj razširjen pri srnjadi ih fazanih. Na lovski zvezi menijo, da bi morale tudi strelske družine nekoliko bolj skrbeti za to, da bi bilo malokalibrsko orožje dobro shranjeno, saj se zgodi, da si ga tu in tam sposodi kdo za nedovoljen lov. Za vzgojo lovcev se posamezne družine prirejale tudi streljanje na glinaste golobe. Namen tega streljanja je priučiti mladega lovca streljati. V streljanju na glinaste golobe so bili naši lovci predlani v republiškem merilu prvi, lani pa drugi. Letos takih prireditev niso organizirali, ker so precej drage in ker rabi lovska zveza sredstva za gradnjo lovskega doma. Naši lovci hodijo vsako leto tudi v gorska lovišča na divje peteliue, gamse in ruševce. Od leta 1951 so ustrelili po raznih loviščih v Sloveniji nad 30 divjih petelinov, 3 ruševce in nad 15 gamsov. Od leta 1956 so ustrelili v domačih loviščih tudi 6 divjih prašičev in 3 jelene. Lovska zveza »Pomurje« si prizadeva, da bi nasadila v naših krajih rdečo jerebico in ameriško prepelico, za osvežitev krvi domačih fazanov pa gojijo v lovišču »Prekmurje« tudi mongolskega fazana. Zveza ima lepo urejen slikovni arhiv. Na splošno se je lovska organizacija zadnje leta utrdila, pri čemer si mnogo prizadeva predsednik zveze Evgen Cug. Tudi ni več nasprotij med posameznimi družinami, kar je bilo v lovstvu pri nas včasih precej živo, marveč vlada med lovskimi družinami kot med posameznimi lovci pravo lovsko tovarištvo. nemški ptičarji, ki so za naše razmere najbolj prikladni, potem so še terierji, jazbečarji, poenterji in setri. Lovska zveza skrbi med drugim tudi za vzgojo lovcev. Vsak lovec mora namreč opraviti strokovni ispit. Mnogo pa je seveda tudi pri nas »lovcev«, ki niso včlanjeni v lovsko organizacijo. Taki — divji lovci delajo veliko škodo, ker lovijo tudi v času, ko lov ni dovoljen. Divji lov je naj- Lovci skrbijo tudi za stalež divjadi KATASTROFA VFREJUSU V noči med 2. in 3. decembrom je po petih dneh voda v umetnem jezeru na reki Reyran (blizu francosko-italijanske meje) tako narasla, da je počil jez Malpasse. V velikanski gmoti betona in železa, visoki 60, široki pa 40 metrov, je nastala razpoka, iz katere je s hitrostjo 70 km na uro zdrvel 15 metrov visoki val — 50 milijonov kubičnih metrov vode in na svoji uničujoči poti proti morju odnesel vse, kar mu je bilo v napoto. V tem času so bili skoraj vsi prebivalci naselja Frejus v svojih hišah. Mnogi so že tudi spati, ko se je po ozki dolini razlegalo strahotno grmenje. Toda vse se je zgodilo tako nenadno, da ljudje sploh niso vedeli, za kaj gre, kaj šele, da bi poskrbeli za zaščito. V nekaj minutah pa je iz jezera, ki je sedem kilometrov severno od mesteca, že pridrvel uničujoči val in takrat je že bil vsak poskus rešitve ali bega obsojen na neuspeh. Prvi reševalca so se lahko organizirali šele eno uro po začetku nesreče. Ko so prišli na kraj razdejanja, je voda že začela odtekati. Tragedija je bila končana. Preostalo jim je samo, da štejejo žrtve in v izredno težavnih pogojih evakuirajo preostale. Voda je prekrila dolino z naplavinami blata, raznimi razbitinami, izruvanimi drevesi in ostanki podrtih hiš. Poplava je razdejala električno napeljavo in zato je po vsej dolini vladala tema. Po vsem naselju so se razlegali kriki. Preživeli ljudje so pobegnili na strehe hiš in čakali reševalce, ki pa jim je bilo onemogočeno vsako uspešno delo, ker so bile ulice pod vodo in zadelane z blatom. Naslednjega dne pa večino ponesrečencev ni bilo mogoče spoznati, ker jih je nesreča doletela v posteljah, hudourna voda pa jih je odnesla daleč stran od podrtih hiš. Zjutraj je bil Frejus kraj nesreče in grozot. Preživeli prebivalci so v obupu in brez cilja tavali okrog. Več deset prebivalcev je ostalo živih, ker so bili v trenutku nesreče v kinematografu na bregu, ki ga voda ni mogla doseči. Več od teh je pustilo otroke pri sosedih. Ko so se vrnili, ni bilo ne enih in ne drugih. Na poiti, po kateri se je umetno jezero izlilo proti morju, ni ostalo ničesar. Vse kmečke hiše, vsa majhna naselja so 'izginila, kot da bi se pogreznila. Tak strahotni prizor se razgrinja po vsej dolini v dolžini 12 km. Pod naplavinami blata, kamenja in ostankov nekdanjih hiš pa po predvidevanjih leži nad 300 ljudi. Francoski tisk skuša pojasniti vzroke doslej največje katastrofe te vrste na svetu. Jez »Malpasset« je bil prvič doslej izpostavljen največje obremenitvi, ki so jo konstruktorji predvidevati. Med drugim piše, da je bil to najmanjši jez na svetu, saj je meril pri temeljih le 6.91 m. Del časnikov opozarja, da so prebivalci Frejusa opozorili oblasti na zamolklo bobnenje, ki se je na sam dan katastrofe slišalo iz temeljev jeza, vendar te niso ničesar storile, da bi še pravočasno pripravile evakuacijo. Ali se niso konstruktorji zmotili pri gradnji jezu? Ali niso nesreče krive eksplozije v bližnjem rudniku ali naravne podzemske eksplozije? Kot kaže, je vlada trdno odločena zade- vo raziskati do dna. Splošni katastrofi se je pridružila tudi vrsta osebnih tragedij. Neki zakonski par, ki je bil v kinu, ob vrnitvi domov ni našel niti sledu od svojega stanovanja in od svojih petih otrok, ki jih je pustil v spalnici. Velik« barake, v katerih so spali delavci, ki gradijo zadnji odsek južne avtomobilske ceste, so izginile v motnem vodovodju razbesnelega jezera. Neki železničar ne bo nikoli pozabil tega, kar je doživel to noč. Takole pripoveduje: »Spal sem. ko me je nenadoma prebudilo bobnenje. Komaj sem imel toliko časa, da sem lahko zaklical svoji ženi, naj vstane, ker sem takoj vedel, da je počil jez. Neki tovariš, ki dela pri gradnji avtomobilske ceste, mi je tisti večer pripovedoval, da grozi nevarnost, da bo jez popustil. V tistem trenutku so se odprla vrata in v spalnico je vdrla voda. Slekel sem v kuhinjo, toda bil sem že do pasu v vodi. Pol minute pozneje mi je samo še glava molela iz vode. Prepričan, da mi ni več rešitve, sem poklical ženo in njeno mater. Skupno smo legli na posteljo, ki je plavala po vodni površini in skupno pričakovali konca. Objeli smo se in poljubili. Ko smo priplavali s posteljo že tik ob strop in nam je bilo dihanje že skoraj onemogočeno, sem opazil, da voda ne narašča več. Malo pozneje sem imel vtis, da se spuščamo. To je bilo naše drugo rojstvo.« Prve reševalne ekipe so lahko pričele z delom šele okoli 22.20, ker je divje vodovje onemogočilo vsak poizkus reševanja. Tudi pozneje so reševalce ovirale debele plasti blata, ki so dosegale ponekod višino pol metra. Očividci pripovedujejo, da so bili nekateri prizori strahotni: otroška roka, ki moli iz blata, preživeli, ki po dvajsetih urah še vedno čepijo na strehah in zaman kličejo gasilce in vojake, da bi jih rešili. Jez, ki je popust'.! in povzročil katastrofo, je bil zgrajen šele pred desetimi meseci z namenom, da izboljša preskrbo francoske riviere s pitno vodo. Jezero za jezom je bilo dolgo deset kilometrov, široko pa tri. Globina vode je dosegala ponekod sto metrov. Novi jez so slavnostno izročili svojemu namenu šele pred dvema tednoma. Po agencijskih poročilih je jezero zadnje dni zelo naraslo zaradi hudega deževja. Tehniki so v četrtek skušali izpustiti odvečno količino vode, toda drevje in blato sta zamašila odtočne odprtine. Zaradi tega se je pritisk na jez tako povečal, da je betonsko zidovje popustilo. Mesto Frejus je slovelo v Franciji zaradi odličnih breskev in grozdja. Sedaj pa domnevajo, da tukaj v naslednjih desetih letih ne bo zrasla niti ena breskev ali drugo sadje, ki so ga doslej razpošiljali po vsej Franciji. Po cenitvah znaša škoda približno 30 milijard frankov. V nedeljo so v skupnem grobu že zakopali prvih štirideset ponesrečencev. Odhod je ime Krka (Prispevek k prekmurskemu domoznanstvu) V Prekmurju izvirata dve Krki: Velika in Mala Krka. Izvir Velike Krke je pri sončni Boreči; teče proti vzhodu mimo Adrijanec, Šalovec in pod Hodošem zapusti našo državo, ter nadaljuje svojo pot na Madžarskem. Mala Krka izvira blizu Stanjevec, hiti na vzhod, skoro vzporedno z Veliko Krko in ne daleč od Domanjševec leče na Madžarsko, kjer se združi z Veliko Krko in tečeta skupaj pod skupnim imenom Krka. Reka se na jugu vrne na našo mejo in se izliva v Muro. Te kratke zemljepisne podatke sem navedel le zaradi orientacije. Nekaj drugega vam mislim povedati; kaj nam je ohranilo ljudsko izročilo o reki Krki, oziroma odkod je ime Krka— Zaradi lažjega razumevanja moramo seči o rimsko dobo prekmurske zgodovine. Nekoč sem vam napisal, — kar pravi večji del naših zgodovinarjev — da je bila o rimski okupaciji Prekmurja na mestu današnje Lendave rimska naselbina Halicanum..Tukaj se ne bomo spuščali v razglabljanje, kdo ima prav, to bo razčistil Pokrajinski muzej za Pomurje o Murski Soboti. Rimska oblast v naših krajih je trajala nad štiri sto let, ko se je začela rimska država zaradi vdorov barbarov in zaradi udarcev revolucionarnih sužnjev krhati. Rimljani so morali zapustiti naše kraje, za njimi so se osuli barbari, ki so silili v Italijo, o kateri so slišali, da je silno bogata. Naši kraji so postali prehodno ozemlje za barbare, saj je tukaj vodila dobro ohranjena rimska cesta v osrčje nekdaj mogočnega rimskega imperija; rimska država se je podirala. Pesti sužnjev so napravile konec sužnjeposestniškemu redu, ki jih je toliko stoletja neusmiljeno izkoriščal. Barbari, predvsem Goti, Longobardi in Huni so do tal razdejali našo pokrajino. Kronist nam je ohranil poročilo, da so Huni razrušili Halicanum. Huni so se na svojih roparskih pohodih večkrat ustavili v dolini Krke, Ledave in Mure. saj jim je dolina nudila dobro pašo za konje, gozdovi pa divjačino. Ob priliki enega takega taborjenja se je žena hunskega kralja Atile— imenovan »šiba božja< — ki ji je bilo ime Krka, kopala v potoku in utonila. Tedaj je dobil potok po njej ime — Krka. Fr. Gumilar Obisk pri rejcu golobov-pismonoš V Gančanih so letos ustanovili Društvo rejcev malih živali in golobov — pismonoš. Društvo ima po vsem Pomurju 25 članov, največ jih je v spodnjih krajih Prekmurja. Predsednik društva Alojz Bobovec iz Gančan, ki redi golobe že od leta 1952, ima trenutno nad 90 golobov vseh vrst: angleške golšarje, angleške perikerje — pismonoše v raznih barvah, prevrtače, visokoleteče, maltezarje, pavčke, indijance in florentince. Poleg tega goji tudi papige in kanarčke. Prvič je razstavljal svoje živalce na Prekmurskem tednu leta 1955 in kasneje še na razstavi v Mariboru. Ko smo ga obiskali na njegovi »golob farma, nam je zaupal, da porabi za krmljenje golobov, papig in kanarčkov mesečno okrog 120 kilogramov zrnja. Društvo rejcev malih živali in golobov-pismonoš v Gančanih je kupilo letos v Mariboru 10 kanarčkov - samic, ki so jih porazdelili med najstarejše člane društva. Tako predsednik društva Alojz Bobovec kot tajnik Štefan Pucko, ki prav tako že več let goji golobe, si prizadevata, da bi društvo vsestransko okrepila. Predvsem želita, da bi se včlanilo v društvo čim več rejcev malih živali oz. golobov-pismonoš. Društvo se že sedaj pripravlja na spomladansko razstavo in zvezno tekmovanje. Sodelovali pa bodo tudi pri Titovi Predsednik društva Alojz Bobovec z golobom-gol-šarjem štafeti. Ker ugotavljajo, da lovci tu in tam streljajo tudi golobe-pismonoše, je društvo vse lovske družine opozorilo, naj se temu v bodoče izogibajo. JOŽE ŠTUMPF S POTI PO BLIŽNJEM VZHODU Prvi večji kraj od Port Sajda proti Kairu je El Kantara. Tu je bil do nedavna čez prekop dvižni most, ki pa so ga uničili z bombami. Tudi železnica je uničena. Iz vode v prekopu strle v zrak potopljene ladje. Med El Kantaro in Ismailijo je kraj El Balah. To je skupina barak, grajenih iz trdega materiala. Postavili so jih Angleži. V njih so nastanili vojaško bolnišnico, v nekaterih hišah pa je stanoval« sanitetno osebje. Kakor vsa naselja v Egiptu, je tudi El Balah nastal v mali oazi. Iznad barak se dvigajo trije visoki betonirani hidranti, ki dajejo kraju vodo. Ismailija je oddaljena od Port Saida 75 kilometrov. Mesto leži v hladu prijetnih drevoredov cipres, ceder in drugega tropskega drevja. Lične hišice imajo rdeče nizke strehe in terase so okrašene z različnimi rezbarijami. Pogosto so zidovi hiš porastli z zelenjem, kar okolje še bolj poživlja. Tudi v stranskih ulicah je vse polno parkov z različno obrezanimi kronami drevja in z neštetimi cvetličnimi gredami. V spominu mi je ostala vila s serpentinastimi stopnišči in umetniško izdelano ograjo, ki nosi hz marmorja izklesane kelihe, polne dehtečega cvetja. V tem delu mesta ni nobenih ruševin, toda malo naprej je vse v razvalinah. V zgodnjih jutranjih urah sem videl pred ruševinami družine, ki so si ob ognju pripravljale boren zajtrk. Za Ismailijo zapusti cesta Sueški prekop in se približa prekopu za namakanje, ki je speljan iz Nila. Čez kana1 vidimo vedno več oaz, ki preidejo počasi v rodoviten in obdelan svet. Na desni strani je zelo ozek pas obdelane zemlje, širok kakih 150 metrov, ki pa nato preide spet v puščavo, le proti Kairu se spremeni v zeleno polje. Polja, zasejana z neko rastlino, ki je nismo poznali, so obdelana kot vrtovi, razdeljena na majhne gredice, med katerimi so jarki za vodo. Kmalu je teh »vrtovi konec in pričnejo se plantaže banan, na bolj močvirnih tleh pa raste sladkorni trs. V soncu se rumenijo tudi plodovi oranževca. Nasadi so ograjeni z živimi mejami, ponekod z zidovi. Tako so zavarovani pred vetrovi in tatovi. V vsakem nasadu je skladišče — stolp, podoben termitniaku. kamor shranjujejo zrele sadeže. Nekaj kilometrov pred Kairom pa smo videli dve skladišči, ki sta bili po- dobni narobe obrnjenemu stožcu, ob zunanji strani stolpa so bile narejene nekakšne galerije, povezane z mnogimi stopnišči in pobarvane z živimi barvarni. Plantaže namakajo iz nekakšnih vodnjakov. Bivol, kamela ali osel, vprežen med dva droga, poganja vretenasto kolo, ki zajema vodo in jo izliva v lesen žleb. Le malo motornih črpalk smo videli na tej poti. Od Ismailije do Kaira je ob levi strani ceste nepretrgan drevored. Vasi ob cesti kažejo nered. Hiše, grajene iz zemlje, so brez ostrešja. Z zidu na zid so položena stebla sladkornega trsa, skozi to »streho« pa se kadi, kakor da bi bila notranjost hiše vsa v ognju. Pred hišami se igrajo kopice temnolasih otrok, oblečenih v dolge srajce. Bližali smo se Kairu. V daljavi smo zagledali stolp radijske antene. Mimo nas so hiteli starinski kamioni, naloženi z oranžami, zelenjavo in brezalkoholnimi pijačami. Okoliški kmetje vozijo v mesto svoje pridelke na majhnih vozovih, pred katerimi so vpreženi oslički ali pa se poslužujejo kamel. Vozniki vprežnih vozil so na cesti precej ravnodušni, ne zmenijo se za signale motornih vozil. Nato smo se mimo velike tovarne keramičnih izdelkov in tekstilne tovarne pripeljali ob delti Nila v kairsko predmestje. Ustavili smo se na večjem trgu. Zajtrkovali smo v restavraciji. Stregli so nam črnopolti natakarji, oblečeni v bele ali rdeče tunike, prepasani s svilenim trakom, na glavah so pa imeli rdeče fese. Dva natakarja, oblečena po naše, sta spremljala goste. Po zajtrku so nas vodiči — ženske — odpeljali po mestu. Prvi naš stik s kairskim življenjem so bile gruče prodajalcev različnih spominov: albumov, nakita, denarnic, jahalnih bičev in drugih malenkosti. Bili so precej vsiljivi. V arabskem delu mesta, v trgovski četrti, razstavljajo trgovci svoje blago kar na pločnikih, kajti trgovine so majhne in tesne. Nedaleč odtod je utica, kjer je videti same trgovine z zlatninami in svojevrstnimi okraski. Ceste v tej mestni četrti so nastlane s stebličjem sladkornega trsa. Videl sem mladeniče na kolesih, ki so žvečili stebla več metrov dolgega sladkornega trsa. Po ulici Al Kokra smo prišli pred znamenito Mohamedovo džamijo. Pred džamijo je na veliki plošči poseben studenec, iz katerega teče »sveta« voda. Džamija, zgrajena leta 1171. leta, ne kaže po svoji zunanjosti, da bi se v stoletjih kaj spremenila. Obrambni zid, strelne line. vse je tako kot v času graditelja džamije Mohameda Alije. Notranjost džamije je prava harmonija alabastra. ebenovine, zlata in dragocenih preprog. Čez obzidje je lep razgled po Kairu, v daljavi pa se vidijo motni obrisi piramid. TABORIŠČE V EL BALAHU V majhni oazi, 56 kilometrov od Port Saida, čisto blizu Sueškega prekopa, je naselje El Balah. To so zidane in pločevinaste hišice, v katerih je bila med drugo svetovno vojno vojaška bolnišnica. Okna hišic so zamrežena zaradi komarjev. V sobah so veliki ventilatorji za zračenje. Del hišic je strnjen in obdan z visokim obzidjem. V teh hišicah se je nastanil štab našega odreda. Vodo v visokih hidrantih so takoj ob našem prihodu močno klorirali. Čeprav žejni, je dolgo nismo pili, kajti bila je neokusna. Toda kmalu smo se tudi temu privaditi. Prvega dne je bil pogled na naše taborišče kaj neprijeten, saj je bilo vsenaokrog polno nesnage in umazanije. Potem so posamezne enote našega odreda tekmovale med seboj, katera si bo bolje uredila hišico in okolje. Poravnali smo pesek, uredili 1 enolične grede, s koščki opeke in stekla pa smo naredila po tleh različne okraske in napisali parole. Naše taborišče v Rafi POMURSKI VESTNIK, 10. DEC. 1959 6