P osamezne StevHkot Navadne Din —p75. ob nedeljah Din 1'—• .TABOR* uhaja dan, row«n, nedelje in jpoutnikov, oi» IS. uri z datumom oai&doiega dne ter atane mesečno POtfcRi D *&*-•. »f »emstvo D dootfiUljen na dom D 11*""% n izkaznice D 10*—* raaattS po dogovoru. •»VUVMa r’ • Naroča »e pri upravi .TABORA** rVARIBOR jkreišen uEcaiteY.4i PoSffltiaeliiSHaVsbSbvin^ Cena današnje Siev. l Sin; TABOR Posamezno StevUhm Navadne Din —-*7S, ob nedeljah Din 1*—% II UREDNIŠTVO m nahaja v IM boru, Jurčičev« uL št, 4* 1» neA atropje. Telefon interurb. Xt : UPRAVA ulici št. 4, fon iU 24. •e nahaja v '2»,' . >t m .forffjM io. IcJo- r.čun ht«. ipoitnoiatamd vLi&i Na naaaiila braa denarja aa ne aairn. — Kokot>M M m wadaha / °a ^ceJa Maribor, torek 12. maja 1925. Leto: VI. — Številka: 106. Borza. CURIH, 11. maja. (Sklepni tečaji). Pariš 26.8750 Beograd 8.35, London 25.06, Praga 15 30, Milan 21.22, New-York 516.70, Dunaj 0,7270. Popolne solidarnost Itiaie antante. Prot! združitvi ilvstrije z Nemčijo. Bolgarski predlogi za znižanje armadnega staleža odklonjeni. Bukarešta, 11. maja. Včeraj dopoldne in popoldne so ministri Male antante razpravljali o splošnem političnem položaju. Zlasti živahna je bila razprava o novonastalem položaju v Nemčiji ter o položaju v Avstriji in na Poljskem. Dr. Beneš je poročal o novih predlogih k garancijskemu paktu, kateri pride v razpravo v jesenskem zasedenju Zveze narodov. Pred sestankom Zveze narodov bodo ministriJVlale antante imeli poseben sestanek v Ženevi, kjer bodo zavzeli končno stališče k garancijskemu paktu. Med člani Male antante vlada popolna harmonija In solidarnost v vseh političnih problemih. Včeraj je konferenca sklenila odkloniti bolgarski predlog na zvišanje armadnega staleža. Tudi je odklonilno rešila vprašanje glede podaljšanja termina za razoroženje 10000 bolgarskih prostovoljcev. Tudi veleposlaniška konferenca v Parizu je v vprašanju armadnega staleža Bolgarske solidarna z Malo antanto. Beograd 11. maja. Sinoči v Bukarešti izdani komunike precizira v kratkih Doma in po svetu. besedah stališče Male antante k evropskemu vprašanju. Mala antanta je razpravljala tudi o razmerju do Madžarske. V debati se je povdarjalo, da način, kako se ima rešiti finančno ozdravljenje dežele v duhu mirovnih pogodb, ne odgovarja idejam Male antante, zlasti ne v vprašanju razorožitve. Glede Avstrije povdarja komunike, da so si ministri Male antante edini v nazorih o potrebi nadaljevanja politike finančne sanacije Avstrije. Člani Male antante so mnenja, da je treba napram Avstriji še naprej delati politiko zaupanja. Bukarešta 11. maja. Avstrijski problem v zvezi z vprašanjem nemškega garancijskega pakta in gibanja za pri-kl opitev Avstrije k Nemčiji je tvoril včeraj del razprave Male antante. Mala antanta je odločno proti združitvi in bo pri Zvezi narodov skušala izzvati sklep, da mora samostojnost Avstrije ostati zajam čena. Dr. Beneš bo pri Zvezi narodov nastopil v tem vprašanju z njemu lastno energijo. Kratka seja nar. skupščine. Radi pogreba posl. Bakiča. Beograd, 11. maja. Radi pogreba posl. Bakiča je trajala današnja skupščinska seja samo pol ure. Predsednik skupščine se je spomnil umrlega poslanca v prisrčnem govoru ter povdaril njegove izredne zasluge. Nato je bila seja sporazumno z voditelji političnih grup zaključena. Prihodnja seja skupščine bo jutri v torek ob 9. uri z istim dnevnim redom. Finančni minister bo na jutrišnji seji odgovoril na razne interpelacije. Priprav® v Beogradu za slovesni sprejem mariborske CSasbene tatice. Beograd, 11. maja. Jutri ob 8. uri zjutraj dospejo člani Glasbene Matice iz Maribora, turneje se udeležuje 80 pevcev in pevk. Beograjčani pripravljajo posebno slovesen sprejem. Na kolodvoru jih pričakuje pevsko udruženje .Stankovič" ter druge pevske in kulturne korporacije. Za koncert Glasbene Matice vlada veliko zanimanje. Glasbena Matica se bo mudila v Beogradu 2 dni, nato se odpelje v Novi Sad. Dopolnilne občinske volitve v Zagrebu. Udeležba koma) 47%. — Radičevi in zajedničarji nasadovali za krog 6000 glasov. Zagreb, 11.maja. Včerajšnje občinske dopoldne volitve so potekle povsem mirno. Za volitve absolutno nikakega zanimanja. Volilci so prihajali na volišča v zelo redkih vrstah. Od 35.234 volilnih upravičencev je volilo samo 16.633, torej niti 47%- Dobili so: a) blok (radičevi, 'zajedničarji in del frankovcev) 15 mandatov z 9590 glasovi, b) samostojni demokrati 3 mandate z 1425, c) komunisti 3 mandate z 1250, d) pravi fran-kovci 2 mandata * 12^0 \n e) cionisti 2 mandata z 742 glasovi.— Ostale stranke: dve gospodarski (med tema dr.Šurminova, bivšega trgovinska ministra), radikalna davidovičevskega, klerikalna in narodno, socijalna so propadle. Narodnosocijalna lista z dr.Politeom je dobila najmanj glasov in to 192, klerikalci 327, radikali 622, Davidovičevi demokratje 429 in dr. Sur-minova skupina 425 glasov. Značilen je fakt, da je blok (HSS, HZ) prejel pri zadnjih volitvah letos 16.092 in pri zadnjih občinskih volitvah 6. decembra 1921 15.297 glasov. Zagrebška občinska uprava ostane na podlagi teh dopolnilnih volitev še vedno v rokah radičevcev in zajedničarjev. Za Izboljšani® okrajnih in občinskih cest. Naše okrajne in občinske ceste so še izza vojne v precej slabem zanemarjenem stanju. Temu je mnogo krivo tudi dejstvo, da občine same ne polagajo potrebne važnosti na cestno-policijske predpise in proti krivcem ne nastopajo z vso strogostjo veljavnih cestnih zakonov. V interesu brezhibnega prometa je da se po možnosti odpravijo ti nedo-statki, ki v veliki meri ovirajo povrai tek v normalne razmere in da se ce ste spravijo zopet na ono višino, ki bo v skladu s potrebami časa in bo omogočala hjihovo zadovoljivo uporabo Da se doseže ta smoter, so — kakor smo informirani — izdala pristojna oblastva vsem občinam primerna navodila, po katerih morajo prestopkom cestno-policijskih predpisov posvečati vso pažnjo in krivce zasledo vati z vso strogostjo zakona.' V prime rili, kjer bi na prijavo poklicanih varnostnih organov kazenski postopek izostal, se bo uvedlo pa kazensko po stopanje po višjih oblastih zoper vse prizadete, ki so ali zakrivili prestopek ali pa kako malomarnost y uporabi cestnih zakonov« / ' - v- — Spremembe v gornjograškem okr. zastopu. Dozdaijivi okrajni odbor okraja Gernjigrad je podal ostamko. Za gerenta je imenovan g. dir. Jože Goričar, zdravnik v Mozirju. — Velika tatvina se jo včeraj izvršila v zagrebškem vlaku. Iz pohištvenega voza, ki je (bdi naložen na vlaku za letovišče Radenci, so bili ukradeni trije kov-oeki, v katerih je bilo mnogo perila, moške in ženske obleke z monograiml \V. W., W. H. im K. R. Okradena stranka itrpi 69,255 din. škode. — Zopet napad na orožnike v Slavoniji. V selu Marica pri Novi Gradiški so neznani ljudje te dni iruapadli s sekirami in revolverji orožnika iz Nove Gradiške, ki sta bila tam! na patroli, J Kres oj a in Gjuro Brankovira. Krešo j a je težko ranjen, eno oko so mu izbili. _ Malo upanja je, da ostane pri življenju. Tudi Brankovič je težko ranjen, vendar ni nevarnosti za njegovo življenje. Motiv napada ni znan, ranjena nidtia poznala nobenega izmed napadalcev. Državni pravdmik je odšel na lice mesta vodit preiskavo. — Občni zbor Podpornega društva slepih se vrši dlne 17. maja tl. v Stavčevi dvorani Narodnega doma. Začetek točno ob 9. uri z navadnim dnevnimi redom. Na ta občni zbor vabim temi potom vse naše redne, kakor tudi p. n. podporne člane. Imeli bodo priliko videti in spoznattli delovanje našega prepotrebnega društva. Za obilno udeležbo prosi m,nn odbora predsednik G. Junasek. — Dr. Janjič demontira. Z ozi-roml na vesti, da je imel radikailski- poslanec dr. Jan jič v Zagrebu v zaporih dolg dvourni poliitičem razgovor s Stepanom! Radičem!, podaja Janjič v beograjski »Reči« izjavo, da to mi res. Pač pa je po seji anketne komisije izrabil čas v to, da si je ogledal prosltore sodišča in zapore in sicer v spremstvu sodnega uradnika. Obiskal jo več zaprtih oseb, med njimi tudi Stepama Radiča, s katerim' je go voril 10 miimut izključno o razmerah V zaporu im o n jegovem! zdravstvenem stanju, Prišli smo v Zagreb, pravi na koncu dr. Janjič, da preiščemo Radičevo kriivdo, ne pa da sklepamo z njimi sporazum'. — Bukareška konferenca Male antante sestavlja nov garancijski protokol. Praški listi prinašajo iz dobro informiranih krogov vest, da jo najvažnejši diei bukareške konference, da sestavi mesto ženevskega garancijski protokol, ki maj vsebuje ustanovitev konti nemtalskciga bloka, v katerem,- bi bile poleg držav Male antante še Francija, Belgija, Poljska; Grčija idr. Ta predlog naj bi Mala antanta predložila eeptom-be-rskemm. zasedanju Zvezo narodov v sprejem. — Kongres italijanskih iredentistov iz Dalmacije se je vršil te dni v Pulju, Organizacija nosi ime »Assoelazione dalmaltica«. Govorniki na zborovanju so naglašali, da društvo poleg svojih gospodarskih ciljev ne sme izgubiti iz vida svojega glavnega cilja: osvobojenje Dalmacije, kjer so grobovi »italijanskih pradedov«, Italijanom', ki so ostali v Dalmaciji in ki požrtvovalno branijo svojin narodna čustva, so zborovalci poslali izraze »globoke solidarnosti«. — Brzojavne pozdrav pa so poslali Mussoliniju iin drugimi vitsoktim' glavam. V novi odbor so voljeni prof. Sena, dr. Ma-rittd, Gornico, Boltteri, Schiilche in Bona-cich. Dalmatinske, Lahe, ki stoje s temi gospodi v zvezah, si ibo treiba nekoliko natančneje ogledati. — K Umoru v dunajskem Bvoraem gledališču se naknadno še poroča, daje ustreljeni Todor Paul ca ali Amavtovič bil zadnji izmeri šestih članov komiteja, katere so macedonski avtonomisti obsodili pred leti na smrt in od katerih so jih poprej že petero umorili. Zadnji jo ) sedo|i PMol Rsnina-^tr^jad °4 čtePSkd* Ivan A š i č: JuinosBovenskE Pevažkl Savez župa Maribor. Zveza pevskih društev v Ljubljani je na svoji skupščini dne 3. t. m. sklenila, da se razide in se tako za ljub-.jansko, kakor za mariborsko oblast ustanovita posebni župni zvezi kot članici Južnoslovenskog Pevačkog Saveza. Reorganizacija se naj izvede do 30. junija t. 1. Rok je zelo kratek, radi tega bo treba naglih odločitev. V Mariboru že obstoja zveza pevskih društev, ki ima svoj odbon Ta odbor naj kot pripravljalni odbor izda takoj javni proglas na 'vsa pevska društva mariborske oblasti in druga društva, ki gojijo petje, se sam obrne na vsa taka že znana društva in pripravi vse potrebno za ustanovitev, župne pevske zveze. Predvsem treba skrbeti za enotna pravila, ki naj bodo v skladu s piavili J. P. S. Treba obrniti se nanj. Radi krajevnih posebnosti bo treba radi kooperacije iskati stikov z ljubljansko ŽUD0- , , • t r. c Dobro bo, če vemo, kako je J. P. b. organiziran. Organi administrativnega vodstva so: a) zbor delegatov vseh savezmh društev; v ta zbor odpošlje _ vsako društvo največ dva delegata; izveden je princip enakopravnosti društev, samo v financijelnih vprašanjih ima številčno močnejše društvo sorazmerno več glasov; b) glavno tajništvo, ki je glavni organ Saveza, ima stalnega tajnika in potrebno število pomožnih delavcev;, glavni tajnik je obenem član zbora delegatov; . . ’ c) poverjeništva; kot poverjenika iz voli skupščina vsakoletno ono savezno društvo, ki je po svojih umetniških sposobnostih na najvišji stopinji v oblasti dotičnega poverjeništva; cilj te ustanove je pobuda na svobodno tekmovanje v dosego umetniških idealov. Umetniško vodstvo J. P. Saveza' ima umetniški odsek, v katerega volijo vsi zborovodje izmed sebe 5 članov. Kdo more biti član ,. P. S.? 1. vsako pevsko društvo, ki deluje v duhu saveznih pravil in ga na^ pismeno prošnjo zbor delegatov za člana sprejme; 2. častni člani, ki imajo posebne zasluge za pevsko kulturo in jih glavna skupščina s % večino izvoli. Analogno naj se organizira mariborska župna zveza za vsa pevska društva mariborske oblasti. Čim prej se naj sestavijo za župno zvezo savez-nim analogna pravila in predložijo oblasti v potrditev. Ker si prosvetna uprava pridržuje nadzorstvo nad vsemi kulturnimi ustanovami, bo dobro, Če pripravljalni odbor stopi v stike s prosvetnim referentom pri velikem županu. * Čaka veliko in lepo organizatorno delo, za to bi bilo želeti, da se pritegnejo delu vsi, ki čutijo v sebi pravo ljubezen do naše pevske umetnosti in veselje do dela, na drugi strani pa po svojih osebnih lastnostih dajejo jamstvo, da se bo delo vršilo v duhtf medsebojne ljubezni in spravljivosti. O □ Obiskujte mestni muze) r CankarjeTi ulici. Odprt rsako nedeljo op, 10,—<2. ure. Vstopnina 1 dinar. «T A B O rfrf 'uT' Mariboru, %io 12; mala! 1025. {Mariborske vesti. iffij Maribor, 11. maja 19J5. IJHIEDNI 'VfočNi ZBOR, trgovske- i •• GA GREMIJA. "r-|: ; :’.!L: Maribor, 9. mafa. Nocoj'Ato-jo vršil V Gamibriuovi divo-jrialnu! dKreidtoi obični zJbor Trgovskega gre-Mija zal matasto Matrifoior. Navzočih je bdijo okoli 70 članov. Obrtno oblasti i© zastopal g. 'dir. Vrečar. Ob 21-10 tiri je otvoriil. občni' zbor prddfeedlniilk' g. WeixJi, M je uvodom1 oži-i go Ista)! mezJaniimlan je etoinstva za taiko )viažne socialno-gospodarsko zadteve, 'ki Iso na dntetvtneim redu današnjega zbora. liNato jje v dal jših izvajanjih s stvaunnmii Argumenti orisal dejansko stanje trgovstva z ozirom na stike z oblastimi, ki je ^nastalo vsted delitve Slovenije v ljubljansko im mariborsko oblast. Poudaril je, dla je bili preje, ko je billa oblast v jjLjuibljiamii, potreben nastop v Zvezi gre-'tafidev v Ljubljani, da pa mbreimlo mi se-Idialjl z premosoim) obrtnih agend na matri-jJboTlskega velikega župana sami to delo tepešneje opraviti. Za enoten nastop -trgovstva v naši država: pa se bo itak ustanovil SaWez trgovcev za celo državo. Proti temu je govoril edlimo g. Šef. Sklenjeno je bilo soglasne, da se pooblasti delegate Mariborskega gretimi ja za .olbčinlii zbor Zveze gremtjev, kii. bo v Logaški Slatini, da v slučaju potrebe izstopijo iz n je. Nato je poročal g. predsednik’ o bol-■miški 'Magajni samostojnih trgovcev, ;kar ©o vzeli zborovalci z dolbraivanjem! n,a znanje. Ustanovila se je prostovoljna bolniška blagajna samostojnih trgovcev za mariborsko oblast s sedežem v Mariboru. Nato so bila pravila bol niške blagajne tocikto za točko v živahnih debatah, katerih so se udeležili gg. Va--3j aik, Novak, Tončič, Mio vi č, Pinter idr., sprejeta). V upravni odbor bolniške blagajne j e M itzvlijen predsednikom) gosp. Valjat, podpredsednikom g. Piinlier, odbornikom igg. Jančič, SlttoČič, Hutter, Kocbek Zelen ka1, Kaufman in ing. Hračar, v nadzorovalni odlbor pa gg. Starki, Logi i č in ■Jaš. V nadaljnji debati je bilo sklonjeno, dla' vrši odbor to funkcijo, do prvega občnega zbora članov bolniško blagajne. Pri slučajnostih je poročal g. predla, o nakupu sanatorja. Omenili je, da se .pod okriljem) grešni j® ta akcija me more .fizvršiitlf, pač pa potom delniške akcije posameznikov. Zadnja zahteva lastnice sanatorija znaša 1,200.000 diin. Sklenjeno je bilo, da odlbor, ki je imel tozadevno nalog, izvedle vse korake, da se razpiše dlniskripciilj® na deleže, ki naj bi znašali & 250 din. .Malo pred polnočjo je predsednik' zaključil zborovanje. .j■;%ht- , «r tal Smrtna kosa. V nedeljo 10. fe 'je umrla po dailjši bolezni gdč. OO.ga Glu-šičeva, uradnica Mariborske tiskarne. 'Istega dne je umrl v tukajšnji javni bolnici po dolgi itn težki bolezni gospod MatijaPolak, trgovec in posestnik v Ormožu, v 45. letu Istanoisitii, Bil je zaveden narodnjak im naprednjak. Truplo prepeljejo v Ormož, kjer bo v torek 12. trni pokopano. Obema blag spomin! M Veliki župan mariborski gosp. dr. Pirkmajer se je Vrnil v Maribor po 12 dnevni) odsotnosti na Dunaju, kjer je sodeloval pri pogajanjih za razdelitev arhivov [Avstrije med nasledstvene države. m Mariborska Glasbena Matica na turneji. Danes popoldne ob 14.10 se je odpeljala z hržita! vlakom Glasbena Matica na turnejo. Beograd pripravi j a svečan ©prejem z godbo. Po koncertu bo slavnosten banket na čast gostota!.Koncerti V Soimboru oičfpade. e tal Lujiza Kautsky pride v Maribor. Kakoir poroča »Volksstimtae«, pride najbrž«^ koncerni maja žena znanega Socialističnega prvaka v Nemčiji Karla Karibskega!^ L/ujiza, v Maribor in bo govorila na javnem] zborovanju. Odtod1 se-poldla tudi' v južne delo države. m Gospodom socialistom v Studencih na znanje! iVeselii nas, da so v Vaši »Voikisstimtrtav talko izredno intenesiiiraJte za) na8 demokrate, da ste nami posvetili' kar četo dolg članek. Kakor dla bi res vi imeli tabnopol na Studence in bi se nihče drugi ne sltatel pokazati k Vajta'. Odvaditi g© bodete morali sVoje dbmdšlja-vosti v edino zveličavnost Vaših naukov. O proračunskih sejah pri,1 občini: pa 'bi bilo bolje, da molčite, ker bo itaela z Vašim sijajnim računskim zaključkom oblast ^priliko Se bavilti in —■ zabavati, j udi si naj ^ vaš »poročevalec« drugič natakne dvojna očala, da ne bo videl na n as i h zborovajnih ljudi, ki dejansko •tata) Mii niso, kakjor n. pr, . tojkiriait gg(J Hren in Belšak. V ostaletal pa: več reS-nositl in stvarnosti, pa smo si lahko še dobri prijatelji! ta Zavidanja vredni srečkoVei. Včeraj popoldne se ije vršila na Glavnm trgu ob ravno primememi vremenu javna tombola, ki jo je priredita podružnica Osrednjega do-ušltva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev. I. tombolo (spalna soba, vredna 6000 Din) je zadela šivillia Ana Jeremlic, Koroščeva ulica1 32, II. glavni dlohitolk (šivalni stroj, vreden 4500 Diin) brivski vajenec Herman Draksler; III. dobitek (aniošlko kolo) krojač Alek«. Valetič; IV. dobitek (kuhinjska posoda) učitelj s Pobrežja Vinico Živko ter V. dobitek (4 m bukovih drv) zidar Josip Pelicon. ta Proti oddaji Mestnega kina v na jera oibč. svetniku g. Rogliču so se ostali refloktanti pritožili na g. velikega župana; ker so baje ponujali večje svote, nego je svote, za 'katero se je kino oddal g. Eogliču. ta) Za ubogega birmanca je podaril Neimenovani 12 din. Hvala! Posnemajte! ta Ženska podružnica »Družbe sv. Ci rila in Metoda« v Mariborn naznanja, da bo redni občini zbor v petek, dne 15. taajnika tl. ob 20. uri v Narodnem' domu s sledečim dnevnim' redom): S,Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila: a) predsednice, tajnice in blagaj niičarke, b) preglednic. 3. Volitev novega odbora. 4. Predlogi in nasveti. Ako ne bi bil občni zbor ob napovedani uri sklepčen, bo pol ure po tem! drugi občni zbor, ki je Sklepčen ne glede na število prisotnih članic. K prav obilni udeležbi vabi, Odbor. 'ta Iz dnevne policijske kronike. Od sobote na.nedeljo je bilo vloženih samo 11 prijav radi raznih prestopkov, kakor tatvine, izgube, neprevidlne vožnje, puščanja kokoši — Izvršene so bile štiri aretacije, 1 radi taJjine prostitucije, 1 radi goljufije, 1 radii poskusa samomora, 1 radi razgrajanja. V ostalem' je potekla nedelja' tairno, menda jo veliko pomagal 'kisli deževni) bog «Pluviiusfo. m Aretirana tajna prostitutka. Evina hčerka G. H. ge peča tajno z nečedhital poslotni'. Med drugim je spolno okužila tudi nekega svojega nočnega oboževate-lja. Bila' je aretirana in po zdravniški preiskavi clddmua v tukajšnjo bolnico na oddelek za spolno bolezni. Po ozdravljenju bo izročena sodišču, da prejme plačilo. m) Predrago pivo ga je razburilo. Neki bojlši Ikitaet P. iz ptujisk© okolice je pil V. tufeajšjii gostilni) pivo. Ko mu je nata. kar povedal račun, (se je možakar, ki! je Ml precej natreskan, razburil, da je talko drago pivo, on pa taora tako poceni prodajati vimo. Začel je razgrajati In preveč ostro kazati Kvojo u.pravi cen oj jezo. Tudi doštemu stražniku se ni hotel pokoravati, Id. pa ga je to končno spravil v boljši' hotel «Graf», kjer se ne toči drago pivo. Drugi diatn je plačal kazen in zapustil Maribor s sklepom1, 'da ne gre več semkaj piti pivo. ta! Vlota. Železničarju TJegiši Iz Kej žarjleve ulice 4 so iz drvarnico, ki je v kleti, ukradli neznani' zlikovci moško in ženske čevlje. Obenem ©o* spili še pol drug liter mleka, m Vzgleden zakon. Mož V. A. na Koroški čestii se jo razsrdil nad svojo ženo ter ji grozil s puško. Nato se je spravil še nald! otroka, da ga ne bo več vzdrževal ter da ga bo ubil s sekiro. Otrok je če k ©reci pobegnil. Mitao idočemu stražniku^ jo žena vše povedala! Ta je vzel taozu pušico, ki je bila nabita, toda brez «fcapslimai» in sekiro. Žena pa je nato pristavila; da' s® moža prav nič ne boji. ta) Ukradena krava. Viničarju Francu Pilhleriču iz Dajtorsperga so ukradli iz zaprtega hleva kravo rdeče barve z belo liso na glavi, dobro rejeno. Krava |e Vredba 5500 Din. m Hotela je prostovoljno s tega' sveta. .Neka G. J. iz Selnice ob Dravii rsi je hotela zveti življenje. Da jil ne bo treba po Stari® preveč hoditi, si je kar izbrala za tajdaro mestno pokopališče. Tu jo1 je zasačil stražnik, ko je privezovala ,vrv na drevo. Ko jo je stražnik priktel, je 'dejala, da sli hoče vzeti' živjenjo. Tudij' na poli-cijtekeffi' kotaisarijatu je to izjavila, ker jo izgubila vse premoženja r pravdo B svojim zetolta. Zaprli so jo v opazovalno eelilem Ko se jo pomirila, sp jio BpUistili1, da se je vrnila domov, da) uživajte napre j itak kratko življenje. tal Gra jski kino predvaja ml pfihdelj-ka fciraisno 6 dčjanisko dramo >Zlato teles z znamenito Henrv Porten v gllaVini' vto-«i. V četrtek začno velikanska drama1 v 7 ciniih, »Hčerka gospo LarteO«, •tatajpa iVorsaiij^lini šl&^dp.i.u.' m! Pat & Patachon prispeta dne 16. maja v klub-bar v Mariboru. 995 • * r''‘"n' PEDAGOŠKI TEDEN. V dlneh od 11.—16. maja priredi Itoda-goško-didaktiški krožek v kazinski dvorani vrsto preidavsnljl o šolski reformi. Ker se Ibb v prihoidnijemi zasedlanju skup-štine razpravljalo o noVetal šoilsllcem' zau tonu, eo ta predavanj a aktuolna. Upoštevane boeto vse vrste šolstva, ki prihajajo pri reformi v poštev; talko pride V torek nai vrsto osnovna šola (predava AL Senkovič), v sredo meščanska šola (F. Fink), v četrtek srednja šola (I. Fai-vaii), v petek učiteljska izohiraževališča (dr. F. Žgeč), v soboto nadaljevalno šolstvo (D. Humek). Pred temi predavanji, ki obravnavajo reformna vprašanja posameznih vrst jSolstva, bo poidiail .1 fe£^^RS^4^Midančnega odseka L j, l tai.n, 30.4 sak., ga .tu4M,.obid«fi»ht Jakob Zadravec, prosvetnega dr. Komljanec, zdravstvenega dr. Hrovat, v vse odseke pa primerno število so-mišljenikov-strokovnjakov iz vseh panog. Po izvršenih volitvah je tajnik dr. Šalamun stvarno orisal občno politično situacijo s posebnim ozirom na zadnje dogodke in njih posledice. Odlični davčno-finančni strokovnjak Jakob Zadravec je obrazložil v strokovnjaških izvajanjih mogoče stvarne posledice za vse našo gospodarstvo radi povišanja invalidskega davka, 2%ega davka na fizične delavce i. t. d. Po stvarni debati so sc sprejele tozadevne rezolucije in se predložijo prizadetim faktorjem. V nad 3 ure trajajoči resni debati, v katero so ponovno posegli Ljudevit Musek, Jakob Zadravec, Ivo Peče, dr. Senčar, Fran Jamšek, Fran Robič, M. Rakuša, Janko Grivec in dr. Šalamun, so sc obravnavali razni drugi predlogi. Omenjamo samo: postajališče Hajdina, nakladna postaja Sv. Lovrenc n. Dr. p., taksni zakon, regulacija Drave, izjednačenje sodišč, izpopolnitve davčne administracije, o velikem strankinem shodu v parlamentarnih počitnicah v Središču. Sprejele so se tozadevne rezo-lucijc, ki se predložijo pristojnim oblastim. Po ugotovitvi, da so potrebni jednaki zbori večkrat, je zaključil g, dr. Šalamun lepo zborovanje. Ustanovitev krajevne organizacije!; SDS v Št. liju v Slov. gor. se je izvr-! šila v nedeljo, dne 10. t. m. zvečer. Or-! ganizacija v Ceršaku se je spojila z novo organizacijo v eno celoto, ter so bili izvoljeni v odbor zastopniki iz obeh občin. Občni zbor srezke organizacije SDS’ za srez Ljutomer se je vršil v nedeljo, dne 10. t. m. v Ljutomeru ob udeležbi, zastopnikov vseh krajevnih organiza-j cij v srezu ter zaupnikov iz ostalih občin sreza. Po poročilih obl. tajnika 0] položaju ter tajnika in blagajnika srez-j kc organizacije o poslovanju v mino-, lem poslovnem letu se je na podlagi! statutov ugotovilo, kdo tvori srezki odbor. Novi odbor si je izvolil za pred sedmka zopet dr. M. Stajnka, za podpredsednika Fr. Cm re kar ja iz Veržeja, za tajnika Fr. Lubeja iz Ljutomera1, in za blagajnika dr. Boecia iz Gor.' Radgone. V imenu trške občine je zbo-i rovalce toplo in iskreno pozdravil žu-| pan g. dr. Stojan. Razvila se je zani-i miva in obsežna razprava o gospodar-^ skih zadevah’ okraja, o oblastnih’ ,vo-.: htvah i. t. d. 1 ' ' j /port. Pomladanska konjska dirki na Cvenu. liibtotafer, TO. eh jsj, ”"1 Dante© ptopoffiflkie se jjle oh ugodtoefij vtremkmu d« oh topli' udeležbi občinstva! vršila na Cvenu letošn ja pomladalnskal dirka; Nameravano j« bilo proslaviti' žel tolktrat 50-letnieo dirkanjia na Cvenu, vendar se jo slavnost its tehnionih' raa-tojgov odložila na jefjenslko dirfcp v 'dragi polovici avgusta. , ) Kakor n® Cvnnt že skoro stalno, ed tudi toikraJfc diricalLi sami (kmetslki: dirkah Kakor na Cvenu žo skoro sltlalno, so Mursltaiga polja. Dirka1 je bila v kasu ih galopu in so staeili dlirkati samb konji; flui so rojonjJ pri ikaJkcimj kmotu1 V; gt€2HX Ljutomer. 1 ‘ | Pri enovprežni dirlri za triletne Kon j© jo Jim prvu »Nacek« Ma/rkai Slavlžai KI jmuvrovec, iki jo provoBLl predipisamiiKl 1600 tal v 3 min. 37 »ek, toreji 1 km V 21 mlia 15 sok’. Dolbi! je nagradlo 406 din^ Drug® jo bila »Elisa« Jožefa Seršena i* Veržej® (3’39, 216, 240 din)’, tretji »Rigo« Ivana Biuudorlla iz Veržeja (3’50, 2^7 14W din.). 1 * ( Pri enovprežni dirki ta 4—lOletno nje jo totoat oidlncsla prvenstvo lepa' 1'otn'a kobiil-ai »Draffolina« AlojzaJ Gor. Radigone (2460 ta v '4’5 mlin, 1 kita ^ 1’59 tailn., 400 diin.); driigi je bil »Polde*^ Amtoina Sl aviča: to'G rab (2550 m ,5 12 2 min., 250 din.); tretji: »Oran« AL J«1®.?1: (2430 tal. 5’5'4 taln.) 2’25 mlin;)’ 200 čotrltia »Ruska« Iv. Bundterla iz VoržcjU (2340 ta, 6*06 mlin., 2’33 talin., 150 31*$ ’' Najiintoresiaintnejši in najbolj napet del dirko jo bil vsekakor elodeSi Handl cap, enovprežna dirka štirih dlanes na j' jačih dirkačev, taod Ikiatorihil. j© zlasH Buindhrlova »Kokcitika« iimtefla dozrtaf prvtemstvo v državi! in si’ ga je t ozirom na čas, v katerem, jo predirirnla 1 tont, Izid te napete dirke je bil sledeči: prvi «Orel 11.» Alojza Saviča iz Banovec, ki jo prevozil 2460 m v 4 min. 2 sok, torej 1 kini v 1 min. 38.3 selc in je dobili darilo 550 din.; druga »Nadina« Marka Slaviča iiz Ključarovec (2480 m, 4 mlin. 7 sok., 1 min. 39’6 sek., 350 din); tretja »Koketka« Iv. Bunderla iz Veržeja (2580 m, 4 min. 9 sek., 1 rnidin. 36’4 sok., 250 din.;: trti »Sokol I.« Al. Slaviča iz Batnew ,:'380 m, 4 min, 31. sek., 1 mitn. 53 sek., 150 din.) Manj zanimiva je bila sledeča galopska dirka, v kateri se jo edino »Fuksa« Marka Makovca iz Lok a v ec izkazala in seveda tudi njen jahač, dočiim sita ostala dva, »Zoran« Joška Vaupotiča iz Loka-vec itn »Zinka« istega lastnika odpovedala. »Fuksa« je predirkala 1600 m v 2 min. 39 sek., torej 1 km 1 min. 30’9 sek. in je debila kot prva darilo 200 din.; »Zoran II.« kot drugi v 3 min. 1 sak, (1 min. 53 sak., din. 150), »Zinka« kot tretja (3.02 min., 1’538 min., 100 din.) Napeltia je bila tudi še končna točka, dvovprežna dirka za triletne in starejše konje. Izstopila sta že pred dirko »Pozor« M ib, Filipiča in »Zoran II.« Joška (Vaupotiča, med dirko pa vsled defekta na vozu »Dragotina« in »Oran« Al. Jur-ša, tako da so tekmovati štirje pari. — Brvi jo bdi Alojz Slavič iz Banovec z »Orlom II.« in »Sokolom I.« (2580 m, 5 min. 37 sek); da-ugi Marko Slavič iz Ključarovec z »Nadino« in »Naeckom« (2.350 m, 5 min, 38 sek); tretji Ivan Banderi iz Veržeja z »Eliso« in »Rusko (2160 m, 5 min. 45 sek.); četrti Anton Sla-tvdč iz Grab s »Poldekom« in »Pavlino« (2490 m, 5 min 46 sek.). V splošnem je bila dirka prav zadovoljiva; želeti pa je, da se dirkači navadijo točnosti v nastopanju • » * JADRAN (LJUBLJANA) : RAPID j:, 3 : 2 (2 ; 1). Jadran: Vidmar, Pečnik, Strickber-ger; Bončina, Januš, Rogač; Okrupa, iver n, Rape. Mariinak. Jamnik. Rapid: Sanrich; Kurzman, Koren; Pernat Ervin, Frangeš, Lešnik II.; Ven-ko, Pernat Emil, Kliptadter, Terglez, ■Lešnik I. Včeraj se je odigrala na Rapidovem igrišču prvenstvena tekma med iimemo-jvaniinia kluboma. Domači Rapid je izgubil edinole po krivdi vratarja važni dve bcčki ter je težko verjetno, če bo do-,|Segel drugo mesto na prvenstveni tabelii Igra suma je bila zelo živahna in igrana sz velikim p tunom, vendar ni nudila v splošnem pričakovanega nogometa. Da se pa igra ml mogla razviti, leži krivda jv premaletm, za take tekme nesposobnem igrišču. Skoro na mesilu je Ibdlla pri-jpomlba igrallca, da je žoga več zunaj, kot notri. ! Jadranovo moštvo nas s svojo pred-|Vedeno igro ni zadovoljilo. Pokazal o mi jSfcozi celo igro nobene smiisel-no koimbi-bocijske igre, razven v zadnjih desetih (minutah, Ikii jo je predvedla edino leva j&tran naipada -z centerforiijem vred. Naj 'boljši del moštva je gotovo leva stran ■napadla, ki je bila s svojimi emergičnimd akcijami zalo nevarna za Rapidov gol. ‘Zadaj sta najbojša vratar in levi branilec, ostali v obrambi in krilski vrsti sla-jbi tehničarjii in neuspešen del skupine igre. Rapidov poraz opravičuje v gotovi iimieri dejstvo, da jo postavil v 'boj štiri -rezerve. Večno spreminjanje in preizku-jševamje zlasti v napadu v tako važnih j tek malh Rapidoviim uspehom zelo šlko-'jduje. Z ozirom na včerajšnjo igro ne moremo polk azalti na noben posebno izrazit dlel moštva. KLiipstadter kojega edi-'tno delo jo (bilo napadanje na vratarja ;mikakor ne spada na mesto srednjega 'napadalca. Vsled tega se ni motgel na-IPsd raziviti v skupne kombinacijske tigre in je bil navezan na akcijo posa-itneznikiov. V drugem polčaBu je proti onou tu,yPešno dirigiral napad Pernat z desnega, 'krita. K rilska vrsltla ni bika na otbieauini višini. V obrambi najsiaibši i,vratar, kr bi lahlbo ubranil dva gola. Kratek potek: v 3. minuti doseže Ter-iBles m skrumage Prvi Rol za Ra(pild. iVsled malega prostora menja žoga hitro svoje polje. V 4. minuti izravna Martinah po lepemu^ centru delnega krila Rmaltu nato ddseže Jamnik iz večjo dalja ve liahlko ubraul-jiiv gol. — V 2o. minula drugega polčasa izključi sodnik Rapetai 'V 28. minuti doseže Martinah iz korner-la z glavo tretji gol. Raipid pritiska in Potiisno Jadrana zelo v defenzivo. V 31. •oinu-ti doseže Pe.-iut Emil drugi plasiran gol. Kmalu nato ne izrabi Rapid Prcftii Jadranu diktirano enajst-metro-v-— Sodnik g. Nemec je bdi v prvem Polčasu na mostu, v drugem- pa je očitno rukal« za Rapid. — Publike malo, I-.a>4>i'd ; AJortour 3;0. icra rt* 7 or v- - : Zagreb. Z velikim interesom pričakovana pred 12.000 gledalci prvenstvena tekma mod Gradjanskim in Haskom se je završita z zmago Gradjauskcga z - : 1. S to zmago je ■ Gradjauiski postal prvak Zagreba, Hašk pa je padel na tretje mesilo za Concordijo. Beograd: Concordia (Zagreb : BSK. 3 : 2 (1 : 2). Velika premoč Concordije. Gradec: Gostovanje Dunajske Ost- marke. Ostmark : GAK. 1 : O (0 :0). Dunaj: Nedeljske prvenstveno tekme so prinesle precej razočaranja. Posamezni izidi: Amateri : Adimira 3 ; 1; Rapid : Sportklulb 4 : 1(!); Wienna : Rudolfshii-gel 4:2; Waeker : Sianihering 1 : 0. V soboto so je odigrala pred 25.000 gledalci tekma rijed londonskim profesi-jonalnim klubom "Bolton VVartderer in Hakoah z zmago Angležev z 2 : 1. Izvan-redno lopa igra Angležev v prvem pol času. Budimpešta: Včeraj je gostoval proti MFK. Bolton Wanderer ter igral neodločno 1 : 1. Angleži so bili zelo utrujeni. — Prvenstvene telkime: Vivo : Va-ass 2 : 1, UTE. : Juglo 1 : 1, FTG. : Kis-pezi 1 : 0. Praga: Prvenstvena tekma Sparta : Viktoriia Žižkov 0 :1. Sedlaček od Sparte si je zlomil v i.gri rolko. : Štafetna tekma v Ljubljani. Ljub ljarna, 11. m-a ja.. Rezultat včerajšnje štafetne tekmo med ljubljanskimi športnimi klubi Primorje, Ilirija din Lask. Proga: Narodni dom', glavna pošta, Marijin trg, mimo škofije, Vodnikov trg, Študentovska ulica, Grad, Karlovška cesta, Stari trg, univerza, nekaj nad 4000 m. Prvi na Cilju klub: Primorje, za teni Ilirija in končno Laslc. Zadnji klub je podaril za tekimo pokal. : Razvitjo prapora kluba kolesarjev in motociklistov «Perun» se vrši nepreklicno na Binkoštno nedeljo 31. tm. s sledečimi sporedom: na predvečer ob 20. baikljada kolesarjev po glavnih ulteah, svira godba «Drava». Ob 7. uri zjutraj start kolesarjev in motociklistov na. Koroški cesiti k dlirki v Dravograd ;n nazaj. Ob 9. uri sprejem: došlih dirkačev, ob 10 povorka kolesarjev, motociklistov, avtomobilov itd. po glavnih ulicah na Glavni trg, kjer se vrši ob 11. uri razvitje prapora. Ob 12. defilaeija ?ia Trgu svobode in razhod. Od 15. ure naprej velika veselica s plesom v vseh prostorih Narodnega douia; veseica se torej ne vrši v kadetnici, kakor je bilo prvotno oznanjeno, ker niso dobili tozadevnega dovoljenja. Navier de Montepin: Skrivnost rdeče fatše. Roman iz francoskega življenja. 79 Tukaj je dobil Peter petsto frankov. Vpregli so v Henryev voz poštne konje, poštni kočijaž ije zasedel Petrovo mesto kočijaža ter gnal hitro konje po cesti v Besancon. Zaljubljeni par je potoval Vso noč in ves dan talko, da so dospeli v, Pariz drugi dan ob deveti uri zvečer. Henry se iz bojazni pred poveljnikom ■nii hotel naseliti v svoje stanovanje niti ine v prenočiščih, 'kjer bi moral povedati svoje ime. V tej zadregi je poiskal svojega prijatelja, ki ga že poznamo iz dopdsovanjiaL K sreči ga je našel doma ter mu dejal: , — Pojdi iz tvojega stanovanja in spi, kjer moreš, samo dinj- mi na razpolago tvojo sobo, ki jo nujmo potrebujem1. — Dobro, mn odvrne prijatelj, razumem1 te in prepuščam ti jo. Dostavim še dta lahko razpolagaš z miojltm stamova njeni, kakor hočeš. Jaz odpotujem čez osem- dni in sem' ti ravno hotel pisaltd o tem. — Ti odpotuje«? Za dolgo? _— Da, za tri aili štiri leta. Grem v Perzijo in Sirijo. Krasno potovanje — sicer o tem več jultri. Sedaj pa lahko noč! Ti torej nisi sami Uganil si, prijatelj! — Slutim1, da je s teboj poveljnikova soproga. — Res je. — Kje je? — Spodaj v kočiji. ; Pa j, pripelji jo go-r. Dokler se vrneš, Odidem skozi zadnja vratai Nekaj časa po temi1 razgovoru je vstopen v prijateljevo stanovanje Marge- rilta, V Parizu niso cstaili dolgo. Henrv sicer ni mislil, da se bo grof obrnil na policijo, da najde ugrabljeno ženo: toda izključen ni ta slučaj. Treba jo biti na vse pripravljen. Jasno je bilo, da bo Pariz prvo mesto, v katerem ko podvzel preiskavo. Ako »e nastanita v okolici mosta, kamor zahaja na tisoče Parižanov in saumcilmo ži-'tlita, be moigoče bojj varno. Heinry se je hitro odločil. Tako močno je ljubil Margerito, da se ni bal dolgočasja, ako bosta brez družbe. Pred nekaj leti je bil v Maie-on s-Lafittu, spomnil se je prekrasne pokrajine in tamoš-mje naselbine. Drugi dan je odšel na ko-odvor v Am:s t e rdam.sk i ulici, kijer j e kupil karto do Maisisons-Laffi.tta. V začetku romana smo cita,li,kako se je pogovarjal nadzornik padli a Mami-c;ue s Henryem in kako je ta vzel »Rdečo« hišo v najemi Znano nam je tudi, kako se je naselil tu mladi par. &3ek8! m sfiatisfikG Kako so nazadovali Madžari in Nemci na Slovaškem in Podkarpatski Rusiji. Slovaški Listi so v zadnjih dneh prinesli sltatistične podatke o-stanju prebivalstva na Slovaškem' in Podkarpatski Rusiji, ki so jasen dokaz za veiiiko spremembo teli pokrajin današnje Deli osi o-vaške republike. Ako primerjamo statistiki iz leta 1910, in 1921, jasno vidimo, v kaki meri so Nemci in Madžari namenoma zatajili druge narodnosti. Tako je bilo po ljudskem štetju v 1. 1910. na Slovaškem 198.985 Nemcev, 1. 1921. pa je bilo javljenih 51.115 Nemcev man je, torej za celih 30%. Ta veliki minus se moro razumeti samo na ta način, da se niso Judje več prijavili kot Nemci, ampak kot pripadniki židovske narodnosti. Na ta način je padlo število Ne-mbev v Podkarpatski Rusiji od 63.656 na 10.792. Na Madžarskem, kjer se sploh preje ni vpisovala židovska narodnost, se je prijavilo 73.618 judov. Na Slovaškem! je bilo 1. 1910 — 896.271, v Pod karpatski Rusiji 174.482 Madžarov. Pri zadnjem ljudskem štetju je bilo naštetih na Slovaškem samo 650.597 Madžarov, v Podkarpatski Rusiji 104.177. To znoči, da je bilo na Slovaškem naštetih Madžarov za 27.40% v Podkarpatski Rusiji pa celo 40% ma-nje. K velikemu padanju Madžarskih glasov je pripomoglo to, da je učiteljstvo in uradništvo v velikem številu odšlo po prevratu na Madžarsko in da se Judje niso več prijavili kolt Madžari. Razven tega so se vrnili k svoji narodnosti mnogi madžarizirani Slovaki in Rusiini. Statistika postaja še zauimavej ša, ako se spomnimo, da je bilo 1. 1880 na Slovaškem vpisanih samo 22% Madžarov, a I. 1910. že 30%. Pri zadnjem popisovanju je bilo naštetih Slovakov 1.952.368 (1. 1910. pa samo 1,6S6.712). Čehov 72.635 (1910: okoli 7556), Rusov 88.970 (1910 97.051), Nemcev 145.844 (1910: 196.958), Madžarov 650.597 (1910 : 896.771)' Judov 73.628 (1910 : 0), Poljakov 6059, Jugoslovanov 1120, ostalih narodnosti1 9061. Pod-karpatska Rusija šteje danes Čehoslo-vakov 19.945 (1910: 7929), Rusov 575.117 (335.227), Nemcev 10.792 (63.636), Madžarov 104.177 (174.432) Judov 81.529 (0), ostalih narodnosti 15.008. O EPS, Zanimivosti. Kdaj ima zakon nevarna leta? Često je slišati, da imia zakon «nevar-na leta», v katerih je posebno dianes možnost raizporoke. Natančneje je proučil ta problem angleški zdravnik dr. Cecil Weibb-.Tohnson v svoji knjigi «Žena in lepota*. Smatra, da je zalkon velike važnosti za žensko lepoto in meni, da je šele srečen zakon pravi pogoj za resnično lepoto v ženskem bitju. V svojlih izvajanjih se naslanja na statistiko ločitev v Angliji 1. 1922. Po tej je bilo lo čenih 15 zakonov, ki še niiso dosegli enoletnega obstoja, 35, ki niso trajali niti dve leti. Število ločenih zakonov, ki so trajali dve do pet let, znaša 403, od pet do deset let 757, mod desetim in dvajsetim je bilo ločitev nad 630 lin po dvajse-til letih pa 328. Drugo desetletje vsakega zakona je toreij najnevarnejša perioda. «Značilno je,» dostavlja zdravnik, «da od razporočenoeiv sklopa nove zakone več moških nego žensk. Medtem ko se je vnovič poročilo 1913 moških, je'stopilo v nov! zakon samo 1461 žnsk. • -M Ljubezen in delavska stavka. Doslej so delavci stavkali radi mezdnih sporov ali sploh socialnih zadev. Ni se še menda zgodilo, da bi stavkali radi ljubezenskih zadev. Tako stavko so imeli nedavno v .Carigradu, ki je še vedno nekoliko dovzeten za romantiko. V neki tobačni tovarni je delala lepa delavka, katero je rad videl in še rajši imel pri sebi delovodja. Ibrahim. Nedavno pa je šef podjetja to delavko odpustil. Ibrahim se je koj zavzel za njo, a podjetnik se ni dal omehčati. Tedaj se je Ibrahimi obrnil na ostale delavce, ki so se dali prepričati, da se tudi radi lepega dekleta izplača stavkati in so vsi solidarno zapustili delo. To je pomagalo. Brž drugega dne je bila odpuščena delavka zopet sprejeta v službo in Ibrahim je zopet zadovoljen v svojem tobačnem pa-šaliku, kjer se suče brhka Fatima — če ji je tako imle. • Feministka o feminizmu in ženskih čarih. Gospa Fergu®ou, prvi ženski guverner v Zedinjenih državah, je napisala v njujorškem listu članek o mentalitetu feministke. Mnenja, da žena ne sme izgubiti sivoje ženske dražesti niti takrat, ko ima pravico, dia kakor moški stopi v politično areno. Žena, ki se bavi s politiko, še ni dolžna se oblačiti v moške kroje in nositi čevlje z nizkimi petami. Saiina pri znava, da je bila spočetka v skušnjavi, da ne pade v to pogreško, to pa le iz sllrahn, da bi so ji ne očitalo, da je koketna. Gospa Ferguson obžaluje, da je morala pustiti hišiilo gospodarstvo, zlasti pa ji je težko, da ne more hoditi na čaje k znankam in se razgovarjati z dobavitelji. Tako je pa vedno izpostavljena kritikam, ker ljudje mislijo, da žena, ki se ni odrekla svojih ženskih navad, me more biti resna v politiki. Ta': * KAKO SODIJO SOVJETSKI V SODNIKI. Pred moskovskim! vrhovnim) sodiš cent se je vršila neobičajna razprava protii dvema agentoma angleške veletrgovine z noži «Bumidus»». Oba agenta sta bila od ttekega -guberni jskega sodišča obsojena na tri leta jieče radi! 'brzojavk povsem trgovskega značaja. Brzojavke so se glasile: »V Sibiriji denarna kriza«, »V Moskvi še ni novega blaga«, »V Moskvi ni dobiti novih veveričjih kož«,-»Pošljite 15 tisoč dolar jev«. Gmberni jsko sodišče je označilo te telegrame kot »zločinske«, češ da so imeli namen, da širijo meresmičme vesti v revolucijonarne svrbe ter tako vzbude nezaupanje v sovjetsko vladb. Najvišje sodišče je seveda to obsodbo prve instance zavrnilo, češ da so imeli telegrami trgovski značaj in so vsebovali samo poročila' z borze. . ...i, .— --------------—— ___________________ Beograjski politiki in humor. NI Hohnjec: RAdiču ni bilo dovolj, da nam! je škodoval pri volitvah, ampak nas tolče sedaj še v Beogradu s priznanjem narodnega edimstva. Korošec: Edini nuačin, da ga na-dllcd-tiraano, je, da se proglasimo za Srbe. i («Politika »J Marija Polak naznanja v svojem in vimenu svojih otrok Marice in Mitje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je njen nad vseljubljeni soprog, oziroma oče, sin, brat, svak in stric, gospod matija trgovec in posestnik v nedeljo, dne 10. maja ob pol 1. uri, po dolgotrajni, muke-polni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 45. letu svoje dobe v javni bolnici v Mariboru mirno v Gospodu zaspal. Truplo nepozabnega pokojnika se bo prepeljalo v Ormož, kjer se vrši pogreb v torek, dne 12. maja ob pol 17. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 13. maja ob 6. uri v župni cerkvi Sv. Jakoba v Ormožu. ORMOŽ, dne 11. maja 1925. % ;v0? difeateiS®s?"5'!!. v."-'- “Myv ATO JE MAKART NAJPRIKLADNEJSE SLIKE POVEČANJE SLIK SAMO GOSPOSKA UL. 27 NASPROTI HOTELA ,PRI ZAMORCU* Oknlna posojilnica v Ormožu javlja tužno vest, da je nje dolgoletni in velezaslužni član načelstva, gospod pondalfek Matija Polak VELIKA KAVARNA Gostuje KLAVIR/KR TRIO Mlzzl Hermann, Tylll Fraydl, Maria Wlrth Začetek ob pol 9. url. — Vstopnine n L — Sporedi na razpolago. trgovec in posestnik v Ormožu v nedeljo, dne 10. maja 1925 preminul. Pogreb se vrši v torek, dne 12. maja ob pol 5. uri popoldne iz bolnišnice v Ormožu. Ormož, 11. maja 1925. Pokojniku ohranimo časten spomin! KLUB-BAR MODERNA PLESNA REUNIJA 16. maja 854 Prihod Pata Bn Patachona Stran "1 *T A K O lf« Marttfortf, tTne 1?. majal 3825. Trgovski pomočnik, Star 19 let, dobro iivežb&n v Špecerijski in delikatesni trgori, niiSče r mesln ali na deželi službo. Nastopi takoj. Ponudbe na Iran Dobnik, trgovec, Bistrice pri Mariboru. 970 Zastorji, omare, divan, postelje, veliko stensko zrcalo in drugo na prodaj, RotovSki trg. 8, 1. nad. levo. 1004 Otroika posteljica, dobro o-hranjena, se po ugodni ceni proda. Sodna 15, pritličje desno. 1003 Prazne Odol steklenice kupuje galanterijska trgovina Drago Rosina, Vetrinjska ulica. 1005 Nepozabinaročnine! Tovarna hranil Izdeluje priznano le prvovrstno čokolado, kakan in slabo kavo. podružnica Maribor si dovoljuje naznaniti, da je preselila svoje podjetje iz Slovenske ulice štev, 11 na (v prejšne lokale Centralne banke). Blizu kolodvora se odda v g • « Vprašati v Mlinski ul. 23. Uradništvo Mariborske tiskarne d. d. naznanja, da je njega dobra koleginja, gospodična Olga Glušič preminula v nedeljo dne 10. maja 1925, v starosti 22. let. Umrljivo gmoto prerano umrle pokojnice spremimo k večnemu počitku v torek, dne 12. maja 1925 ob 5. uri pop. iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju na pokopališče istotam. Ohranimo ji trajen spomin! •'.'T'Z ■ -1 . * f Ravnateljstvo Mariborske tiskarne d. d. javlja tužno vest, da je njega vestna in marljiva uradnica, gospodična Olga <5Ryšič v nedeljo dne 10. maja 1925 po daljši bolezni preminula. Pogreb pokojnice se vrši v torek dne 11. maja ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju na pokopališče istotam. Sv. maša zadušnica se bo služila v sredo dne 13. maja ob 7. uri zjutraj v stolnici. Maribor, dne 11. maja 1925. Tfcatujjg |n lsgftjata&u KorvjorcljiJaJfor«, £Llsdi tol O&ojMltl .aredaik; iVekoslav. S pl fidl er, — TteM Mariborska tiskarna d* A