St. 17 hMu limu i
tzhaje, Izvsemli pondeljek, v Isilkeca * 20. 1- nadstropje .v.tnii t ne sprejemajo, rok Antaa Oerbec. — Lastnik zn§H za meae L 7.—, 3 m 2a inozemstvo mesečno 4 tire »
([uh (mm m u ustt
v soboto 20. Januari« 1923.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLVIII
niStvo: nllca sr. Fr-*11^ o aredniitvu. N*
ajateM «- -my •
*a .j ' ■


V

cDINOST
Posamezne številke v Trstu tn okolici po 20 cent — Oglasi se lačunajo t firokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent osmrtnic« zahvale, poslanice in vabila po L t.—, oglasi denarni* zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Aslikega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57.
in končno je treba začeti boj do skrajnosti proti nepismenost?.
Pred izvedbo rapallske pogodbe?	_
rw CU	■	W ®	^ Sturzo KpottdalM da danes delijo
Po vesteh zadnjih dni iz Rima in Bel- ramo — kakor rečeno — le z«*®0'	? navdušenje za jug fašisti m nacionalisti in
1 1 rapallski pogodbi sodi tako ah tako: seoaj, .	skrb, da se nova mladost ne
ko je sklenjena, naj se tudi izvtst, da se ze j	nrt>A irUuijviavo da na-
grada bi se dalo sklepati, da se jc na obeh straneh zboljšalo razpoloženje za končno razčiščenje -----u *—m"A "Kt>TTia
držav
ma
ČiiSO	J. m, ,...... „	_ ____________K_______9	________^	^	4	,
scer navadnih vesti z očevidnim namenom 1 vsem pa, da szg ne s pozorišča vprašanje, omalovaževanja	slovenske države in ki bi moglo, će bi ostalo nerešeno, ogro-
-I r> v ni{>m v krivo luč. žati mir med obema državama m s tem
tudi — ne varajmo se v tem pogledu! — mir Evrope!
postavljanja nareka v njem v pred svetom.
Si m ptc matično pomembnost bi pripisovali dogodku, ki se je cd gral te dni v pre-
Italijanski listi cznačajo med vprašanj*.
slolici Jugoslavije. Razkrili so spomenik | ki se imajo ^J^^^S^^Sl^ italijanskim vojakom, padlim na cfcrambi; podajanj* b«*«*,
Bel grada leta 1915. Temu činu pijetete, manjšin in n,ih pravic na finančnem polju
plemenitega človeškega čustvovanja,
ni kot posebna ostro m kočljivo. Ne prisostvovala, le službena Jugoslavija, za-1 katere manjšine si misijo italHai«kagla-stopniki civilnih, vojaških, cerkvenih in sila? Ali	v obeh dmvArfah^
mestnih oblastev, ampak tudi — kar je j pa le italijanske manjsme poDaim«=tf? sebno pomembna- — številno meščanstvo. Naj povemo svoje mnenje m Zastopnik občinskega zastopa - torej svoje stališče! In slučaj ,e nanesel dam* predstavnik prebivalstva — je izustil cb tej moremo pri tem sklicevati na — ^u^olz*. jriliki ganljive besede n je položil na spe-IV svojb izvajanjih o potreb*
v proslavo itali- morskih stikov med Trstom oziroma njc-__ so poročali tudi!govim zaledjem in Dalmacijo, je naglasal italijanski listi, naglašujoč, da je bila to «Piccolo», da na obalih Jadrana živita *ta-icredna prodava. Mi pa bi še dostavili, da lijanski n jugoslovanski naredter da so taje b la tem pomembnejša, ker se je izvršila ke zveze potrebne tudi v politično, gospo-- "	* darsko in kulturno zaščito manjšm v Uai-
men:lc venec z napisom janskih vojakov. Tako
v času. ko se je zdelo, da so*razmere med obema državama dosegle stopnjo skrajne napetosti in so se širili celo vznemirljivi glasovi o neizbežni vojni. Tako slavje v takem trenutku dokazuje pač, da je v človeštvu še človečanskega čuia vzlic vsem političn m zmedam in nasprotstvom. S člo-večanskega vidika, ki sili k pomirjenju in z nosi j ive mu življenju med narodi in državami. moramo vsi z največjim zadoščenjem pozdravljati take, danes, žal, res izredne dogodke ter želeti, da b! jjm sledile tudi praktične posledico.
Zadnje vesti iz Belgrada javljajo, da se \ršiio priprave za izvedbo rapallskega dogovora. Tudi rimske vesti potrjajo, da je ItrJrja cdločena za izvedbo reoenega dogovora. Vest'- iz Belgrada javljajo nadalje, da se tam vršijo ministrska posvetovanja giede posebnih dogovorov, ki so v zveH z rapall-sko pogodbo. Posebno da se proučuje kočljivo vprašanje «narodnih manjšin > iti rjlh pravic na i na n enem peliu! V Bclgrad prde skoro posebna italijanska komisija, da se stvar reši čim prej. Slednjič javljajo, da se z dnem 20. januarja prično v Rimu it ali -jansko-juge 1 "venska podajanja za uredbo d rektn-e trgovine med obema državama.
Vse te vesti moramo pozdravljati le z zadoščenjem. Soc?ba o rapallski pogodbi more biti taka ali taka, saj je dejstvo, da so se cgla'ale najostrejše kririke z obeh strani. Toda sklenjena je, treba je le še ratifikacije cd stran' italijanskega parlamenta, ki pa pride gotovo, če so rimske vesti o odločni velji Italije za izvedbo tega dogo-\ora v skladu z resnico. In menda so, ker je ta volja izražena v decidiranih izjavah vod telja vnanje politike gospoda Mussoli-nija. ki se mu bo, sodeč po dosedanjih izgledih, parlament gotovo pokoril. To mo-
maciji. Bodi mu priznano! S svoje strani pa se moremo skl cevati na dejstvo, da vzhodne obali Jadrana ne tvori samo Dalmacija, ampak tudi naša Julšjska Krajina od Kvarnerskih otokov pa do tja gori nad Tr-žičem — saj naglasa «Piccolo» sam, da je Trst skrajni severni ebredek vzhodne obali Jadrana. Skl cujemo se na dejstva da tvori naš rod na tem ozemlju narodno manjšino v italijanski* državi. Če je torej — kakor trdi «Piccolo» — v obojestranskem interesu potrebno, da so italijanske manjšine zašč tene v vsakem pegledu, potem govori vsaka pravica in lcg';ka, da mora h ti tudi naša mantisa "stotako zaščitena v vseh svojih pravicah! To pa tem bolj, ker tvorijo italijanske manjšine v Dalmaciji le neznatno manjšine v dežel*, <dočim je naš živelj v Julijski Krajini v veliki večini. Tudi zaščita naše manjšine je stvar pravce in potrebe. Zahteva jo vsesplošno sprejeto načelo zaščite manjšin. To načelo-je postalo mednaroden prstulat. Zahtevajo pa jo tudi isti razlogi, radi katerih zahlevajo Italijani zaščito njlioVih manjfin v Dalmaciji! Ce< bi bilo nezadovoljstvo rraHjaiisksh manjšin v Dalmaciji na potu ustaljenju zdravega razmerja med cbema državama, velja isto v rolni rreri tudi glede nese manjšine v Ju-1 jslri Krajini! Temu klancu se Italijani ne morejo izogniti.
Ako je torej v njih resna volja, da se z izvedbe rapallske pogodbe ustvarijo trajne podlage za zdravo razmerje med obema državama, da se oderejo poti za uspešen razmah -cbojestransk k gospodarskih sil in da se zatrejo kali za sicer neogibna bo-d^-ča navzkrižja: naj na predstojećih jugoslavensko-! talijanskih pogajanjih zadovoljivo in končnoveKavno re?iio tudi vora-šanje narodne manjš'ne v Julijski Krajini!
Italija
Ljitf'^a stranka in fašizem — Ljud'ska stranka prevzame dovrs tev ujedinjenja med južno in srednjo Italijo
RIM, 19. Včeraj cb 11 je sprejel ministrski predsednik podtajnika v ministrstvu del g. Gayja in ravnatelja 1'sta «Cc<Triere d'I-ta1ia» g. Mattea Geniil ja. Razpravljalo se je o pol'tičnem položaju v Markah, posebno z rzirom na odnosa je med fašistov-sko in ljudsko stranko. Ugotovrlo se je, da se ti odnošaji približujejo normalnosti skoraj v vseh kraj h pesarske, jakinske in ma-ceratske pckrajhie, da pa se to ne more trd fi za razne kraje aseolske in picenske pokrajine. Ker ie ljudska stranka dala vladi več svoj "h ljudi za sr-delovanje, ki je bilo do danes povsem lojalno, spada ljudska stranka med one stranke, o katerih se je govorilo v eni i e-solucij, ki so bile edebrene na zadnjem zborovanju velikega faš stov-skega sveta, to je rred1 stranke, s katerimi mora tudi podeželski fašizem iskreno sodelovati. V dosego tega cilja v vseh markah bedo zastavili vse svoje si!e gg. Gay in Matteo Gent li in drugi tamošnji poslanci.
Ministrski predsedn'k je prosil g. Gavja in tf. Gentrlija, naj vztrajata r=ri svojem de-lovanju zi vzpostavitev debrih odnošajev med Hi»d?ko in fasistovske stranko v Markah- fSief.).
V zvez: s tem uradnim poročilom so izjave bivšega ministra za šolstvo Antonija jVnile o sedanjem položaju ljudske stranke z cžirom na fašizem. Pivši minister je izjavil, da tvor jo program ljudske stranke Lrrie temeljni elementi: krščanska podlaga zakonov, refcrmu države in njenih upravnih organov in novi odnošaji med kapitalom in delom.
Glede odnošajev med ljudsko in faš:-stevsko stranko je izjavil, da kljub nekaterim nasilstvom proti ljudski stranki ljudska stranka smatra za svojo dolžnost, da ne ovira fašistovske vlade pri njenem delu za obnovitev najvlsjh vrednot domovine. Ljudska stranka — je zaključil Anile — ima sedaj več vzrokov kot k eda j za svoj obstoj, ker bi morala gledati z veliko skrbjo na svojo bodočnost, če bi se vse, kar se ne strinja s fašizmom, zlilo v ajntmac:onalne stranke.
Spričo _______ , „
ljudske stranke v zvezi s pogajanji s fa-šistovsko vlado, k» ne zamuja nobene priložnosti za nagiašanje dejstva, da ima njen program versko, katoliško podlago, se zdi, da si ti dve stranki želita razdeliti delokrog v državi. Ljudska stranka bo igrala glavno vlogo v južni, fašistovska pa v severni Italiji, obeugfn bi se obe stranki obvezati na vzajemno pomoč.
Razburjenje zaradi norega najemninskega odloka
RIM, 19. Vladni odlok, s katerim se zopet uvaja svobodno sklepanje najemninskih pogodb, je povzročil po vsej Italiji silno razburjenje. Po vseh mestih se vrše zborovanja najemnikov, na katerih se protest ra proti odloku, s katerim se dajejo najemniki na milost in nemilost hišnim gospodarjem. Vlada je sicer pospremila tozadevni odlok s poročilom, v katerem poziva hišne lastnike na zmernost, ni pa izdala zakona, iz katerega bi bilo razvidno, do katere meje smejo htšn* lastniki uporabljati dano jim svebodo, prepustila je torej — z drugimi besedami — boj najemnikom in hišnim lastnikom šaman- Kako so hišni lastn ki razumeli vladna navodila, dokazuje že dejstvo, da so ponekod napovedali kar 300% zvišanje najemnine. Spričo takega postopanja bi ne bilo čudno, če bi najemn ki sirom Italije dali duška svojemu ogorčenju v precej nevarni obliki. In da cbstaja tu nevarnost, dekazuje že dejstvo, da pozivajo tudi listi, kater'ih pro^iproletarska smer je izven dvoma, hišne lastnike zelo resno na zmernost
Splošno ogorčenje, ki ga je vzbudil vladni odlok, je bržkone tudi vplivalo na zvezo hišnih lastnikov, ki je na svojem zborovanju odobrila poročilo tehnične komisije, ki je ugotovila, da bi smele nove najemnine presegati k večjemu 2 - 3krat predvojne najemnine, tako da bi se sedanje najemnine zvišale od 25 % do kvečjemu 100 %. Zveza hišnih lastnikov poziva svoje člane, naj u-poštevajo razmere svojih najemnikov in naj, vsaj v prvem letu ne prekoračijo z najemninsko svoto petine dohodkov najemnika; zato pa se lahko oškodujejo na — nov "h najemnikih. In to sporočilo, ki predvideva 25- 100^ zvišanje, naj bi vplivalo ... blaži Ino na najemnike!
Medtem se naznanja, da se bo 28. januarja vršil v Rimu kongres zastopnikov najemnikov iz vse Italije. Vladni odlok b: znal prinesti, kakor se vidi, še precej neugodne posledice-
Novi konkordat med Jugoslavijo in sv. stoBco
RIM, 19- Agencija Volta daja o poteku pogajanj za sklenitev konkordata med Jugoslavijo "n sv. stolico sledeče pojasnilo: Novi konkordat med Jugoslavijo in sv. stolico ne bo tvoril nikake predelave starega konkordata, k; je bil sklenjen med Srbijo in sv. stolico v 1. 1914., temveč bo nekaj popolnoma novega. Konkordat iz 1. 1914.
Tretji omembe vreden dogodek v taboru ljudske stranke je govor glavnega tajnika italijanske ljudske stranke v Neaplju. Temu govoru so prisostvovali razni senatorji t in poslane* in med drugimi tudi nekoliko ni imel časa stopiti v veljavo. Po vojni je
fašistov, kateri so priredili po govoru kratko demonstracijo prot* d on Sturzu, tekom katere so sežgali nekoliko izvodov lista «Battaglie del mezzog c-rno», ki je bil izšel z don Sturzovo sliko.
Don Sturzo je govoril o perečem «južnem vprašan jukatero je še sedaj, po 50. letu ujedinjenja italijanske kraljevine še vedno cdprto. Če se hoče 'doseči rešitev tega vprašanja — je poudarjal don Sturzo — je potrebno predvsem usivariti južno pojmo^ vanje, tega vprašanja in vplivat' potem s tem južn'm pojme /anjem na splošno pojmovanje Italije. Treba je zato premagati dualistično ob^co, ki stavil južne pokrajine in vlado, in celo južne po-kraj ne in države kot dve različn. ia nasprotujoči si skupini. Med tem ko se jc vsa Italfja moralno ujedintala, privlačujoč k sebi sile iz centra, med tem ko se je Run trudil, da b'f premagal svojo notranjo krizo, so ostale južne pokrajine povsem izven novega gibanja- Pozneje je postala metoda posameznih vlad, da so v svojih parlamentarnih spletkah iz»kori5Č3.lc sentimentalnost, gospodarsko bedo in tehivčno ter pol tično nepripravljenost južnih pokrajin v prid industriji ge rnje- in srednje Italije.
Don Sturzo je obžaloval, da se ni uvaže-vala korist, kr bi jo imela Italija od posest" Tunisa, m tudi način dosedanje italijarske kolonialne polit ke ter je poudarjal, da je Italija ostala kakor začarana pri sentimentalni in bolestni politični epizodi na severnem Jadranu, k* bi bila lahko dobila v splošnem ustroju boljšo rešitev, nego jo je dobila v rapallski in svetoirartferitski pogodbi. Po mnenju don Sturza se da vprašanje južnih pc-krajin rešiti, če bo poliUka -'talijanske države močna in smotrena in bo zmožna ustvariti! na jugu ozadje, ki gre od severne Afrike do Albanije, od Španije do Male Azije.
Jugoslavija zahtevala cd sv. stolice izvršitev tega konkordata, toda spričo *'zpre-menitve kraljevine Srbije in spričo povečanja jugoslovenskega ozemlja je bilo o-čitno, da je bilo treba vsa vprašanja katoliške cerkve m katoii&ke h'ararhije zopet temeljito proučiti- S tem je tudi pojasnjeno, zakaj so bila pogajanja dolga, pri čemer so se morali jemati v obzir interes5 vseh katoliških krajev v Jugoslaviji in tudi ureditev bivših avstr jskih škofij, ki so pripadle Jugoslaviji.
Zatrjuje se, da so tozadevna pogajanja že uspešno dovršena.
Jugoslavija
Po demarši na Madžarskem. - Poročilo poslanika Milojevića. - Položaj Jugoslovenov na Mfdžarak&a,
BELGRAD, 19. Pooblaščeni rainister in poslanik v Budimpešti Milan Milojević je prispel iz Budimpešte v Balgrad. Takoj je imel obširne konference v zunanjem minis-trstvu, poročal je zunanjemu ministru dr. Ninčiću in Liubi Nešiću obširno o uspehih demar^c velike in male autante. Podal je podrobna poročila o vseh pripravah Madžarske, ki so bila naperjena proti državam male antante. Zunanjemu ministrstvu poslanik predložil tudi poročila, ki vsebujejo dejstva o preganjanju juge slovenskih rojakov in državljanov na Madžarskem. - Tekom konference je prišel v razgovor tudi slučaj prekmurskega Slovenca Božidarja S s ve rja, ki so ga madžarske oblasti aretirale in je bil v Budimpešti obsojen na smrt. Zunanje ministrstvo ^e na podlagi prvotnih poročil interveniralo pri budimpeštanski vladi. Po poročilu poslanika, ie akcija za osvobojenje Bolidarja Severja toliko uspela, da bo na smrt obsojeni Božidar Sever zrr.p-njan z nekim madžarskim detektivom, ki je bil pred dnevi aretiran v Banatu. V tein oziru je pretekli leden posredoval pri ministrstvu zunanjih del minister dr. Zupanič.
Poslanik je dalje pcftročal zunanjemu ministru o madžars-ki iredentistični propagandi
Če se hoče ustvariti iz južnih pokrajin in ° vseh napadih v madžarski javnosti in v
j	t	- • .__\____v-,- _' i madžarskem tisku na čast in dostojanstvo Ju-
sredozemska središče, je treba res ti vpra- j	Na terenci je bilo sklenjeno, da
sanje juzv h delavcev, je treba posvetiti se v Budimpešti store energični koraki, da da
vso skrb zbo!jsan>u zdravsiven-h in moral- madžarska vlada zadoščenje in da se stori
nih razmer, zboljšanju poljedelskih razmer I konec temu proti Časti in dostoianstvu dr-
žave naperjenemu početju madžarskih šovinistov.	n
Znano je, da je Madžarska skušala vtis prijateljskega nasveta velike in male antante oslabiti in da je namenoma razširila tendenciozne vesti kakor, da bi bile' hotele države male antante provocirati konflikt z Madžarsko, da so one bojaželjne in da je Madžarska prežeta miroljubnih tendenc. V svet je razširil madžarski tisk vesti, da je nekaka zavezniška komisija ugotovila, da so dogodki ob romunski meji in vojaške priprave Madžarske popolnoma brez vsake podlage.
V vodilnih krogih zunanje politike je sedaj splošno prepričanje, da ja treba napram Madžarski zavzeti popolnoma drugačno taktiko in da je treba zavzeti najodločnejše stališče, ker Madžarska še do danes ni nikdar in nikjer pokazala dobre voljo, da bi kot sose-dinja pričela z miroliubno politiko in da bi tako prispevala k splošnemu pomirjen:u Evrope. V prvi vrsti gre zato, da se na Madžarskem varuje dostojanstvo Jugoslavije in drugič, da se odločno brarijo pravice vseh pod madžarsko vlado živečih jugoslovenskih rojakov.
Zunanji minister bo> na prihodnji seji ministrskega sveta poročal o vseh podrobnostih konference z budimpeštanskim pcslanikom, na .kar bodo storeni v soglasju z Bukarešto in Prago še nadaljni primerni koraki z Budimpešto.
Volilna borba. - Seja državnega odbora.
BELGRAD, 19. Državni odbor je imel predvčerajšnjim dopoldne sejo, na kateri je razpravljal slučaj šibeniškega volilnega okraja. Ta okraj ima voliti 6 poslancev. Ker pa jc del tega okraja še vedno pod italijansko okupacijo, je torej prebivalcem zasedenega ozemlja onemogočeno izvrševati po zakonu jim pristoječo volilno pravico. Državni odbor je sklenil, da začasno voli šibeniški okraj samo 5 narodnih poslanccv, šestega bo volil okraj po izpraznitvi od Italijanov zasedenega ozemlja. Z ozirom na to bo v narodno skupščino začasno izvoljenih samo 312 poslancev mesto 313.
Razkol ns s d Bunjevci.
BELGRAD. 19. Po poročilu iz Subotice jc med katoliškimi Bunevci, med katerimi je zadnje tedne vršil dr. A Korcšec žilavo in sistematično propagando za skupni nastop vseh katolikov, opažati dve struji. Ena struja je za volilni kompromis in skupni nastop pri volitvah. Drugi struji načeluje bivši bunjevški poslanec Rajič. Odnošaji med obema strujama .so se zadn^ dneve zelo poostrili.
Južna železnica in Italija.
BELGRAJ}, 19. Kakor znano, preneha dne 31. marca L 1. «regime provisoir» Južne železnice. Dne 1. aprila t. L pride južna železnica v državno upravo. V tem vprašanju ;e interesirana tudi Italija. Zaradi tega odpotuje pričetkom februarja v Rim na poziv rimske vlade posebna >i*gosloven^k?. delegacija. Na posebni konferenci, ki se ima vršiti dne 7. februarja t. L, se določijo skupre sporazumne točke.	___
Romunska
Romunska sklenila z Mussolinijem državno pogodbo.
BELGRAD, 19. Po poročilu cPoiitike* je romunski zunartji minister Duca za časa svojega bivanja v Rimu sklenil z Mussolinijem dogovor, po katerem se zavezuje Italija podpirati diplomatično in vojaško Romunsko v slučaui konflikta z Rus'jo; Romunska na drugi strani pa se zavezuje ohraniti popolno nevtralnost v slučaju konflikta Italije z Jugoslavijo. Po poročilu te£a lista je Mussolini zadovoljen s politiko male antante in je odločno odklonil obisk voditelja madžarskih fašistov Štefana Friedricha z motivacijo, da ne more Italija podpirati madžarske politike, ki hoče ogrožati mir v Sredn'i Evropi.
Anslila
Krasi n v LondcOT
LONDON, 19. Krasin je prispel v London, kjer osiane nekoliko dni. Neka oseba iz krogov ruskega trgovinskega odposlanstva v Londonu je izjavila, da n* sedanje prebivanje g. Krasina v Londonu združeno z nikako misijo.
Francija.
Komunističnemu pcdancu Cac&inu vzeta -poslanska nedotakljivost
PARIZ, 19. Kakor znano, je francoska vlada vložila ovadbo prot posl. Cachinu, ki se je bil podai v ruhrsko kotlino in nagovarjal nemške delavce k cdporu. Na snočnji seji francoske poslanske zbornice je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje izročitve omenjenega poslanca- Seja je bilo zelo burna 'n prišlo je do hudih incidentov med skrajno levico in -drugimi strankami. Komunisti so hoteli zavzeti predsedniško tribuno in onemogočit' sejo. Končno pa je bil sprejet predlog, da se poslancu Cachinu odvzame njegova pcislanska nedotakljivost, s 371 glasovi proti 143.
guhrska koSlina
Francoske čete prekoračile lazvojačeno rcao — Nevarnost spoprr'a z nemško vojsko - Nemčija cdk!ar°a vsako odgovornost
— Pomanjkanje živil y ruhrski kotl ri
BERLIN, 19. Francoske čete so že prekoračile zono, na kateri Nemčija po mirovni pogodbi ne sme ihte ti vojske in so se pr bližale Munsterju, kjer se nahaja posadka nemške vojske. Ni izključeno, da pride do spopadov med nemško in francosko vojsko. Nemška vlada je vsled tega poslala vsem državam noto, v kateri opozarja na to nevarnost in odklanja že vnaprej vsako odgovornost za nadaljnje posledice.
FrancoskoJbelgijska oblastva na zasedenem ozemlju postajajo medtem vedno bolj stroga. Prepovedano je petje nemških himen in vpeljana ie cenzura.
Draginja postaja medtem tudi vedno večja. Cene živilom so poskočile tekom francoske zasedbe za 50%.
Zastopnik nemike vlade v Dusseldorfu dr. Grutzner je poslal generalu De Vignesu noto, v kateri ga opozarja na vprašanje delavskih mezd, ki znašajo kakih 400 mi-Ijonov mark na <dan, in ki bilo že rešeno dočim so cene živilom dosegle vrtoglave višine. Dr- Grutzner prosi razen tega, naj se poskrbi, da preneha rekv'riranjc živil za vojsko na zasedenem ozemlju. V noti se razen tega sporoča, da so zastopniki lastnikov rudnikov in delavcev, ki so se sestali v Dusseldorfu, skrajno ogorčeni zaradi postopanja z njimi. Lastn ki so izjavili, da se ne bodo vklonili danim ukazom. Toliko lastniki kolikor delavci so ogorčeni, ker so jim stor la okupacijska oblastva zgubljali čas zastonj in narediti dolgo pot samo zato, da jim z malo besedami spo-roće kratko vojaške ukaze. Izjavili so, da v bodoče ne bedo prihajali osebno se pogajat s francoskimi ckupac jskimr cblastvi.
Prebivalstvo je silno vznemirjeno tudi zaradi pomanjkanja živil. Nizozemska no pošilja več masti in mesa, ž ta in moke pa je kvečjemu Še do 15. marca. Prebivalstvo ne razume, kako se rekviriranje živil stru nia s trditvami okupacijskih oblastev, da ima vojaško posredovanje za cilj edino-le zaščito francoskih inženirjev.
V noti se končno prosi, naj se ruhrska kotlina ne loči od ostale Nemčije potom carinske meja, ker 1)i to povzročilo popclno zmešnjavo v železniškem prometu- Promet v ruhrsk* kotlini je eden najbolj kompliciranih na svetu, in ncmfki sistem se na more nadomestiti z ukrepi oseb, ki ne poznajo ruhrske kotline.
Wo!ffova agencija javlja tudi, da so oku. pacijska oblastva dala županu v Bulheimu ukaz, naj izroči nekiterim vclemdustrial-cem, med njimi Friedrichu Thyssenu ukaiz, da pridejo v francoski glavn' stan v tre-denevju. ker da bodo v nasprotnem slučaju prioaljani tja s silo. Thyssen je odklonil vabilo.
Javlja s s tudi, da so franco-Va oblastva aretirala in odpeljala neznano kam predsednika finančnega odbora v Diisseldorfu Schlutinsa, ker n\ hotel izročiti knjig finančne blagajne v proučitev francoskemu finančnemu izvedencu.
Angleži o francoskem pchocu v Nemčiji
LONDON, 19. Lord Robert Cccil je rekel v nekem govoru, ki ga je imel prcdsn-cč-njm: Tisti, ki mislijo, da ne bo Franciji njena sedanja akcija dala nikakega zadoščenja, nimajo pravice očitati Francozom v ostrih besedah njihove akcije. Edina napaka, ki jo je Francija napravila, je, da je prelahko verjela upom, s katerimi so ji v Versa llesu laskali v prvi vrsti angleški zastopniki- Lord Cecil je dostavil: Upam, da bo mogoče se pozvati na Društvo narodov, da se najde rešitev.
Toda javno mnenje in tudi pol'tični krogi na Angleškem sodijo, da se je Poincarejev načrt za dosego jamstev.izkazal za neizvedljivega. Težkoče, na katere je naletela Francija, postajajo z vsakim dnem večje. Napetost je velika. .«Timesov-» dopisn k javlja iz Diisseldorfa svejernu listu, ^a hočejo Nemci ostati vztrajni v svojem poru, toda na drugi strani da so tudi Francozi pripravljeni na vse možnosti. Ni ga sredstva — je izjavil neki franccsk uradnik — ki bi ga ne porabili, da prisil.mo industrialce, da odnehajo od svoje trme. Dop snik ga je vprašal: «Hočete s tem reči, da bi šli celo v Berlin?» Gotovo — je odgovoril uradnik — ako bo treba, pojdemo tudi v Berlin. Neki uradn'k komisije za rudnike — nadaljuje dopisnk — mi je rekel, da se Francozi ne bodo obotavljali ne pred aretacijami, ne globami in nc zapori proti upornim gospodarjem rudnikov ter da bodo tudi ustav li keks jeklarnicam ruhrske kotline. Položaj je torej zelo slab in bi mogel biti slabši ie v slučaju, ko bi prišlo do odkritega spepada, do katerega lahko pride od enega hipa do drugega.
Na splošno se držijo anglešk' listi v sva jih pripombah k poročilom nekam ncvtral. n-\ Nikakor ne obsojajo pasivnega odpora, ki ga je organizirala Nemčija, toda francoski nastop se tu pa tam ostro kritiz ra-Vsak pameten človek — piše «Daily Tcle-graph» — si lahko odgovori na vprašanje, ali bodo francoski plavži in francosko delavnice dobival*, vsled te£a, kar se sedaj godi v ruhrski kotlini, več premoga nego prej, ko ga je še dobavljala Nemčija. Na drugi strani pa je bolj in bolj neverjetno, da se bo moglo dobiti cd Nemčije kaj v gotov *ni( ko se vidi, da gre njen kredit pcpoU noma v nič. «Manchester Guardian;, nagla-ša, da bodo Francozi vsled nemškega odpora prisiljeni napraviti največji poskus državnega socializma, kar jih jc videl ke-daj svet. Francozi bodo moral' na novo organizirati ne samo eno podjetje, temveđ tudi vse gospodarsko življenje celega kraja z več mrljoni prebivalcev. Toda med vsemi kraji je ruhrska kotlina gotovo najmanj prikladna za socialistične poskuse. List zaključuje: c Francija ima zadosti moči, da lahko ponovno potolče armade, ki bi pili znala Nemčija porlati proti njej, toda fran« coska moč najbrže ne bo zadostovala zš udušitev političnega vrenja, ki se iiri skozi miljone ljudi, kateri so prežeti od strahu^ sovraštva in maščevalnosti*.
Značaj francoskega napredovanja
PARIZ, 19. Neka uradna nota pravi: 0dA govarjajoč na protest nemškega pariškega zastcpftika radi razširienia franccsk o-beti

gi$ske vojaške zasedbe je francoska vlada izjavila, da ukrepi, ki so se izvršili, nikakor ne predstavljajo vojaški) mer. Zavezniki so izvršiti rekvizicije te vsled odpora nemških industrialcev. Rekvizicije bodo pred vsem služile v to, da se kr ^ejo dajatve na račun reparacij in nato potrebe zasede, nega ozemlja.
Zavezniki odredili zaplembo davka m
premog in carin MAINZ, 19. Medzavezniški velki komisarji za pere ns k o ozemlje so v smislu navodil, ki so jih dc-bili od svojih vlad, sklenili in -zdali sledeče naredbo: 1.) davek od premoga ra zasedenem ozemlju se zapleni; 2.) zapleni se del carine na zasedenem o-zemlju; 3.) zaplenijo se dohodki od izkori-ščevanja državnih gozdov. Angleški veliki komisar jc po navodilih svoje vlade sicer prisostvoval seji, leda glasovanja se je vzdržal.
Amerišk' glas o francoskem pohod«
PARIZ, 19. Listi imajo vest iz Washing-iona, da zunanje min'etrstvc m izrazilo ni-kakega mnenja glede franccske zasedbe ruhrske kotline. Izjavilo je, da je vlada Ze-dinjenih držav večkrat priznala pravico Francije, da izvrši svoj načrt individualnega postopanja, *n -smatra za neprimerno, da v tc-m oziru oporeka.
Nemčija se brani z vsemi sredstvi LONDON, 19. Agencija Reuter je prejela 18. t. m. ob 23*15 sledečo vest iz Berlina: Nemška vlada je prepovedala železniškim nameščencem sodelovati na bodisi-katerr način pri odpošiljanju premoga v Francijo in Belgijo-
Nemčija pros" Anglijo za posredovanje LONDON. 19 Pcsebn* poročevalec lista -Times : v Esssmi je izvedel iz debropoučenega vira, da je odpotovala iz BcrI.'na posebna tajna misija v London z namenom, da napros". angleško vlado, i-aj posreduje v vprašanju ruhrske kotline.
Državna banka v Mainzu zaprta PARIZ, !9. Agencija Havas ima sledečo vest iz Mainza: Državna barka v Mainzu je včeraj zaprla svoje urade, vsled česar je vladalo tekem dcpoldneva občutno pomanjkanje papirnatih mark. Glasi se, da bo ta podružnica državne banke odpravljena.
Avshils
Avstrijsko posojilo DUNAJ, 29. Koresponidenčni urad javlja: Podpisovanje a\s.trjskega posoj la je bilo zaključeno dne 16. t. m. in je- izdalo več nego 4 mifjone dolarjev, t. j. več neg^o 280 miljard kron. Uspeh torej prekaša znesek emisije, namreč 4 miljocie dolarjev; prispevalo je tudi avstrijsko prebivalstvo-Pr silno posojilo, notranje posojilo m podpisovanje delnic emisijske banke je omogočilo, da se je v zadnjih mesecih združilo v Avstriji več nego en triljcn(?) kron za izvršitev obsovnega delo. To kaže, da se je zaupanje povrn lo in bo pomagalo popraviti avstrijske finance. (Štefani).
Gdpužčaote ttrad»xkov v Avstriji DUNAJ, 19. Parlamentarni svet kabineta je fklican za 25. t. m., da razpravlja o načrtu za naknadni zakon, tičoč se skrčenja števila državnih uradnikov. Po načrtu bo dne 30. VI- 1924 odpuščeno najmanj 75,000 uradnikov.
Angleška vojna ladja «Caledon» p j'spela v Memei
LONDON, 19. «Evening News* javlja, da je prispela v Memel angleška križarka -Caledom, na kateri se je pripeljal en pclk pehote. Poveljstvo angleških čet je stop 1 o v stike s poveljstvcm francoskih čet.
svetovne vojne, mora priznati — pravi Bea-civenga —, da j« logika «S1ov. Naroda* veljavna. Slovanska poplava hoče priti do Sredozemskega morja, istotako, kakor je Rusija
porabila Srbijo, da je zrušil« Avstrijo. Na to	_
nevarnost sem faz — se ponaia Bencivenga i in posebno o narodnih maojbcah. Komisija
______A	JkfkAVAfH^ll M« ' Z_ 1r /n M »4 « AMAIA Jk —. Ct	-A	A.
Za 4ivaafcc trrmfKnr V Italiji. Včerajšnji zgubilo veliko gasilne oprave« a kar niso od-•Piccolo della Sera« poroča pod tem naslovom is Belgrada sledeče: V sunan-eni ministrstva se je tudi včeraj (17. t- m.) razpravljalo o izvrSitvi svetomargeritskih konvencij
— opozarjal vedno. Vedno je opozarjal* na nevarnost koridora med avstrijsko in ogrsko
republiko, ker bi ustvaril spoj med severnimi in južnimi Slovani, to je, državami, ki se raztegaje od Švice pa do Črnega morja. Zato je tudi naglašal potrebo močne Turčije, ki naj bi biia trden jez proti prodiranHi Rusije od : Črnega morja na Ege^ko, kar da bi bil prvi korak do velikega uveljavljanja ca Sredozemskem morju. Srbija je bila že pred vojno ! predstraža slavizma. Tako mu bo hotela tudi j sedaj zagotoviti pozicije bližnje ali daljne bo-| dočnesti. Zato da je Jugoslavija hotela imeli Šibenik in Kotor, kjer se lahko nahaja na i varneia najc^romnejše brodc-vje na svetu, in i sicer ne s
je konstatirala, da So vani v Italiji ne uživajo vse tiste pravice, ki so priznane v Jugoslaviji Italifanom, in da se to vprašanje reši, je bilo sklenjeno, da se sestavi odposlanstvo« ki se bo podalo v Rim k on. Mossoliniju.
«Žensko dobrodelno vdnuEteaje* ima odbore vo sejo v soboto 20. jan. ob 4. in pol pop.
Srednješolsko drnštvo «Zora». Danes točno ob 15. uri odborova seja. Ob 17. redni sestanek s predavanjem. — Odbor.
šentjakobska «Čitalnica» priredi jutri v nedeljo, 21. t. m. ob 19. uri zvečer plesno za-Čisti dobiček
(bavo. Cisti dobiček je namenjen popravi o morsko, temveč tudi zračno, j društvenega odra in nabavi kulis. Gotovo se 2e v napoleonskih vo nah se je zasidralo v j bo razvila prav prisrčna zabava. Zatorej pri-Kotoru rusko brodovje, ko je hotel maršal j dite. Za prigrizek bo preskrbljeno z bufetom. Marniont prisvojiti Dalmacijo. J ugeslovensko 1	-
Iz triaSkega iivlienJa
Mož in žesa
nesli avstrijski vojaki in okraj, glavarstvo vi Sežaoi preč, so jim pokvarile gasilno orodje! okupacijske čete. Za gasilno orodje, ki se je' zgubilo v času vojne, se je sestavil inventar | in predložil uradom za vojne škode potom de-' žemega odbora v Gorici. Do danes nima društvo nobene rešitve in mu ne preostaja drugo, ako mu deželni odbor, obč'na in podporni člani ne priskočijo na pomoč, da se razpusti.
Da zamorejo gasilci vršiti svojo dolžnost, jim
& S^i	v nedeJjo, dne 28. januarja 1923 ob 3. url
c) ročno brizgalno, d) potrebne lestve, e)	popoldne V uradnih prostorih,
obleko in obuvala. Vsi ti predmeti bi stali	=~ ■ —-
približno 5 tisoč lir. Ako nima gasilno dru-	DNEVNI RED:
tP-dmA D1 1- Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem
obenem zboru.
VABILO
na
XVIII. redni občni zbor
Mite in pisijlisuc» Mul
tog. zadruge z nooai. »avezo
ki se bo vršil
v sta mi vršiti svoje dolžnosti. — Toliko v znanje hišnim posestnikom, prizadetim zavarovalnicam in kompetentnim ofcleclnijam.
dinarji
brodovi« nima danes še posebne pomembnosti, ali meglo bi jo imeti v bližnji a3i daljni bodočnosti. V Kotoru in Šibeniku si je že j
ustvarila pomorski bazi; ustvariti pa si Jih I zjutraj okoli šeste ure to nekateri finančni marke. •
ob obali Dalmacr'e. stražniki, ki so imel« službo ob morju na dolarji
Borzna eorečila.
Valuta na tržaškem trg«. oprsVe kusc . . . *
avstrijske kron-Češkoslovaške krone
bo skušala tudi drugod Na podlagi teh svojih izvajanj prihaja general obrež;u Nazario Sauro, nenadoma, zapazili, Ecncivenga do zaključka, da bo v bližji ali da se vali gost, črn dim skozi odprtine glav-daljnji bodočnosti slovanski problem morda, nih vrat hiše št. 6 na trgu Venezia. na:lra;ši v evropski politiki. S to zavestjo jej Funkcionarji so brž tekli k om en'eni m treba — po mnenju generala — ustvariti kri-j vratom, pogledali skozi motne šipe ter videli, terij za rešitev teritorialnih problemov, ki so da je veža prenapolnjena z dimom. Med tem v razpravi. Posebno Italijani da naj ne pu- časom, ko so skušali nekateri finar.čni stra-ščajo iz vida, kako Slovani silijo k italijanski žniki u dreti velika, trdna vrata, so tekli drugi vzhodni obali. Slovansko vprašan'e v netfovih njihovi tovariši v bližnji carinarski urad ter velikih črtah mera najbolj zanimati Italijane telefonirali na gjlavno postajo ognjegascev. v obrambo svoje dežele in svojega pieroeaa! V kratkem je dospel'avtomobil z ognjegascL
« . • * *
francoski Iranki švicarski banki . . . angleški funti papirnati
• •	. m	•	—.71».---,S0
• ■	m •	•	—.0275 — .<*8
• .	* •	m	f*.25.— 6 .75
• •	* .		15J0.— 15.4<>
• •	• •		9.7n.— 10 50
» •	« •	•	-m--11
• m	• .	•	2<\90.— 21.10
• *	• *	■	I' 8 SO,—139.25
• ■	• •	•	
* •	• •	.	
Poslano*)
ZAHVALA,
Podpisani se zahvaljujem vsem sosedom, drugim vaščanom in bistriški
2.	Porcčiio načelništva.
3.	Potrjenje računskega zaključka ia leto 1919, 1920, 1921 in 1922.
4.	Poročilo o izvrš ni revizij.
5.	Vo ttev načelniStva.
6.	Volitev nadzorništva.
7.	> rememba pravil.
8.	Slučajnosti.
Načelnistvo.
Ako bi ne doSio ob določenem času zadostno Število članov, se prične ra istem mestu cb 4. uri drug občni zbor natančno po zgo-ranjeni dnevnem redu, ki bo sklepal nc gled* na število navzočih zadružnikov.
MRZNRMILO.
aezeie m Brojega pieroeaa i v kratKem je dospel avtomonu z ognjcgssci. * i hrj»mhi Ha ca mp nri nožaru gotova stvar, da -slovan- Ogn'egasci so v naglici poskakali z vozila ter P02*1™ DrdmDl, Oa SO me pri požaru
tža italijansko pleme. Dobri tekK v pritličje, pred stanovanje zakcaskih One 12. t. m. kljUD Veliki DUrjI ODVS-
In tako ^e torej ska poplava-' ogroža
mož naj bo uverjen, da ga ni med Slovani, Aquila. Iz tega stanovanja se »e namreč ka- fgvali večje' Škode, ki bi hotel uničiti italijansko pleme. To že dilo. Ognjegasci so parkrat potrkali na vrata;	Jfl .	. .qqq
zato ne, ker to ni možno, pa ludi za to ne, in ker niso dobili nakakega odgovora, so[ 1TIIOVO, lo. januarja ker nima Slovanstvo nobenega interesa na vdrli v stanovanje. Tedaj jim je udaril v nos tem- Naj skuša prebili skorjo površnosti in duh po zažganih cunjah in duh po zažganem seči stvari na dno, potem bo Gotovo ^rirna!, mesu. Ognjegasci so brž odprli vsa okna, in njegova logika bi bila po- Jko se ie nekoliko skadHo, so zapazili v
da temu tako in njegova logika bi bila po- *co se je
polaoma drugačna. Spričo obnovitve poga-, spalni sobi, na tleh, ob vznožju neke stare
jan; med Italijo in Jugoslavfc bi bilo to zelo omare truplo hišoega poglavarja Petra Aqui-
j:a;no za domovino. Sicer pa se bodo nadaljna la. Revež je bil grozno ožgan po vsem telesu.
pogajanja med ItaVjo in Jugoslavijo vršila —j Ognje gas ci so našli v stanovanju, pri postelji
brez generala Benciverga!!	tudi izžgano -luknjo na podu. . Takoj jim ie
Politika ▼ cerkvi ia cerkvena politika.' padlo v glavo, da je morala gospodiira pasti
Včeraj se je oglasilo pri odhajajočem škofu skozi to luknjo v spodaj ležečo klet. Sli so v
Bartclomasiju odposlanstvo slovenskih žup- klet ter našli tam gospodinjo. Revica je bita
l anov od sv. Antona novega. Vodil ga je po-1 te bolj ožgana, nego nfen mož — bila je y
slanec dr. Wilfan. Odposlanstvo je dalo iz- takem stanju, da je vi bilo mogoče spoznati.
raza razburjer^u, ki se je polotilo slovenskih Vrhu tega ji je manjkala še glava! — Zakonska
zli pijano v radi odprave slovenskih pridig in sta imela navado, da sta položila vsak večer,
drugih slovenskih funkcij iz njihove Žvve preden sta šla spat, pod posteljo posodo z
cerkve, v kateri so, odkar stoji župnija ( ; žerjavico, da pma je ogrevala sobo. Fotem-
obsega tudi Skorkljo, Kolcujo in del Sv. Aicj- takem bi se dal dogodek razlagati	°a
zija!) na tisoče, smeli doslej neovirano častiti >e plamenček v posodi najprvo užgal posteljo
Boga in poslušati Božjo besedo v svojem ^e- in potem drugo pohištvo. Zakonska sta ho-
ziku. Skof je zagotavl^U, da so se slovenske tela nafbrž ▼ zadnjim hipu zbežati, a jima J®
funkcije opustile samo za preteklo nedeljo, a bilo usojeno da sta našla smrt v ognju.
slovenske pridige da so se začasflo morale, Utopljenec. Nekateri pomorščaki, usluzbeni
odpraviti, čei, da jih ni cerkveno oblastvo, f na parniku *Isonzo», ki je zasidran na koncu
pa bi jih bilo posvetno posegajoč v cerkveni pomola della Sanita. so zagledali včeraj zjti-
delokrog. Tudi le škof poudarjal, da nj prave traj v bližini parnika plavajoče moško truplo.
potrebe slovenskih pridig, sklicujoč se med Potegnili so ga na suho. Pri mrliču nwo našli
drugim tudi na to, da se mu je reklo, da znajo nikakršne Katine, ki bi izkazala njegovo une.
mestni Slovenci, tudi slovenske služkinje. Truplo je bilo v morju dm.
vsaj kadar ljubimkajo z italijanskimi vojaki, Električni tok. Oektriost Kari Trevisan,
prav dobro itaKanski. Odposlanstvo je, ne star 39 lt, stanujoč v Nabrezini, se je včeraj
malo začudeno, poudarjalo, da vendar ne gre pri delu dotaknil ekklrtčrc žice. Streslo ga
zamenjavati čisto povržnega^kraino nepopol-'jc tako močno, da je padel z lestve, na katen ^ i.i .	h l j 6 . i	v f w i , , . p . j • j-.l^i t+ilfp. nd.skodhe na
28
Basa Franc, stud. iur.
•) Za danke pod tem naslovom odgovarja niitvo le toliko kolikor mu zakon veleva.
Mali oglasi
POSESTVO v Skopem št. 30 in 31 pri Du-tovl;ah sc proda.	88
POSOJILO, L 3000 na vknjižbo, iščem. Naslov pri upravništvu.	89
SOBA, velika, zračna, elegantno opremlena, električna razsvetljava, glasovir na razpolago, pri boljši družini, v bližini Chiozze, se odda odličnemu in resnemu gospodu. Na ogled cd 12%— 14. Naslov pri upravništvu.	90
Podpisani naznanjam canjeiicmu stvu, da sem cfvo?II
občin-
ccGito za gospode
v Idriji zs gradom it 20
in se~ priporočam za izdelovanje vsakovrstnih oble!?, športnih In salonskih sukenj. Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela.
Za mnogobrojen cbisk se priporočam (29)	Franc Burjak, krojač.
Toina postrežba.	Cene zmerne.
\ ^ =11 it
¥@§ta
na to. da* ic vendar ravno v verskem življenju	dnevu neznani riikovci v stanovanje
dostcfjnost in prisrčnost prirojene govorice ne- Alojzije Sega v ulici Mohno a jenlo ^ter ođ nadomesti jiva po nobenem saj si bo »e tako nesli več perila v vrednosti nadlOOO hr. ^ popolnem obvladovanju tujega jezika. Odpo- Poskusen samomor z revolvenem. Včeraj slanslvo ni prikrilo čudnega utiska, ki ga'ropoldne okoK 5. ure so pripeljali v brez-mora vzbudi i v slovenskih vernikih d^stvo, upoem stanju v mestno bolmSnico meharika da se je cerkveno oblastvo v čisto cerkveni Antona Dinellija, starega 19 let. Mladenič si stvari u dalo pritisku od posvetne strani, proti Te pognal v svojem stanovanju v uhci fenola kateri bi cerkev lahko, za tako pravičro Nuova št. 1 kroglo iz revolvera v smen proti stvar, uveljavila svo:o moč, ki bi bila zadtv srcu. Do tega žalostnega koraka ga je do-
stna, četudi ji niso na razpolago bajoneti. Od- vedla nesrečna ljubezep. _
r>os!anstvo ie končno z vsem pot'darkom;	_	_ — ...
dvignilo protest proti iz^nanju slovenščine iz,	VOSlI * \SOnSIC093
cerkve sv. Antena novega, tako, da se ne boj Slavina. Pro«tovolpK> gasilno društvo v
f talija in slovanska poplava. General Ben-cfvenga ima, kakor znano, svojo fiksno idejo. Vnaa'o politiko Italije mora navdihovali predvsem — strah pred slovansko poplavo. To je glavna struna na njegovih političnih, ciirab. Noben dogodek, nobeno izkustvo, noben pouk, ki £a ds}c razvoj stvari, ga ne more odvrniti, da ne bi nervozno ubiral te strune.
^Slovenski Narodi je nedavno objavil Članek, v katerem je izvajal med drugim, da je po porazu Grtke, Jugoslavija na^esečnejča drŽava na Balkanu in da mora zaio zahtevati izhod na Egejsko morje. Proti tem izvajanjem se je oglasil general Bencivenga v reviji -Echi e Ccanaaenti" z ostrim poiemičnim člankom pod gorsjim naslovom. Njegov argument ^e, d» se že po zgodovinskem zakonu gibanja narodov slovanski narodi in dežele na balkanskem poluotoku povrnejo v interesno sfero Rusije. Naj nas — pravi — ne vara dejstvo, da je z-a hip razmerje med sovjetsko Rusijo in Jugoslavijo hladno. In med temi državami da bo imela Jugoslavija nadvladu-jočo moč. Kdor se spominja vzrokov velike
niki sprejeli neumestno, vsega obžalovanja urj popodne igro «Veriga=> in burko «Dva in vse obsodbe vred-o novotarijo brez odlo- gluha* v navadnem prostoru, čretfa, četudi snoštl-ive^a odpora. Seveda je ° Predavanje. V pondeljek, 22. t. m. ob 20. pogovor potekel v najuljudnejši obliki in je Driredi »Goriška slovenska omladina^ preda-
in priredi
' vanje na galerij «Trgovskega doma Via Petrarca). Predava predavatelj
(vhod: Zveze
O
bilo slovo od skda prav prisrčno.
Malenkosti; prestolonaslednik v »črni srajci_________#	_ .
Agencija "Ste-fani* je izdala uradno poročilo,! prosvetnih druStev» g, dr. Henrik Turna ki pravi, da je neki komunistični list prinesel socializmu*,
kot prvi sliko prestolonaslednika v črni	— *Zvezi prosvetnih društev» sta darovali
srajci», nakar so jo prinesli tudi drugi, ne	akad. fer. druftvo *Adri>a» in «Goriška slov.
prevratni listi. Uradno sc poroča, da gre za	omladina^ od čistega dobička^ Silvestrovega
fotografično mistifikaci:o. Prestolonaslednik	večera 200 L. Druživa! spominjajte se ob po-
dobnih prilikah «Zveze»!
Iz Sežane. Tukajšnje gasilno društvo ima, v nedeljo 21. t m. ob 13. tiri tvoj 30. letni1 občni zbor in sicer v prostorih na Vagi (rest.
ni imel nikoli priložnosti, da bj se fotografiral v črni srajcL
K temu uradnemu poročilu pripominja tukajšnji »Lavoratore»: «Ker je list, o katerem__________
se govori, Lavora tore», je treba pripomniti, Šmuc). Dnevni red je sledeči: 1) poročilo na-1) da so vest o Črni srajci, darovani od g. čelnika (M. Skrinjar), poročilo tajrika (Fr. Ccpannija prestolonasledniku, prinesli vsi H- Bekar), 3) poročilo bla^gafnika (I. Kocjan in sti; 2) da se je mogla fotografija videti dolgo odobr. računov), 4) razpust društva ali pa vo-v izložbah rimskih trgovin; 3) da sta foto- litev novega odbora, 5) razni predlogi. grafi:o prinesla -Cnrrlere delle Puglie= in Op. — Gasilno društvo ▼ Sežani obstoja »Progressof v New-Yorku, ki je gotovo nista že 30 let. Društvo si je »nabavilo razna gasilna vzela iz *Lavoratora». Iz lega se da sklepati, orodja, n. pr. 3 brizgalne, drsalci rešilni prt, da gciove slabe usluge prihajajo predvsem lestve in drugo potrebno gasilno opravo. -— od «pri>teljev».	| V letu 1914 — 1918 je vsled svetovne vojne
PODLISTEK
OLD SLEWTHJ
Tejmol koačgg
Kriminalen roosan iz ameriškega življenja, P osi v eni! Slavomtr Josipovič-
*Mj niti ne pride na miseLi"
•	Dam vam petsto dolarjev.«
•	O tem ni niti govoriti. Ako kovčeg 2*>pci dobim, ga izročim zakoniti lastnici.*
Prtljažni mojster je hotel ravno odgovoriti pa je v tem pristopit k njemu delektiv in rekel:
*Aii ste vi prtl;ažci mofster?^
«Dat to sea.«
-»Hotel sem povprašati po nekem kovčega.^
♦	Ali ga morete označiti?«
♦	Gotovo!»
*AIi ima'te listine?.-.
♦	Seveda.»
»Pokažite!^
«Poprej moram videti kovčeg.*
*	Kakšen pa je?»
•Majhen kovčeg označen z M. S.»
Prtljažni mojster je ^rzkliknil neatrpno, in ir^ '-.}. p-	ni^Jsira podkupiti, je'
vorl <Bter tjoićled v Manfreda.
Kovčeg je že oddan.»
•	Kooiu pa?-
< Nekomu, ki je pokazal potrdilo.^ «Potem pa je bilo potrdilo ponarejeno.» «Ta gospod vpraša tudi po onem kovčegu.® Detektiv, se je •obrnil in vpri oči v moža* karia.
«To ne more biti, ali pa je kaka pomota v tem oziru. Ali moreni videti vaše potrdilo?* •»-Niti od daleč.® «Za koga pa prihajate aem?»
«To vas nič nc briga.»
•	Stari neotesanec!»
Pri teh besedah gc je detektiv obrnil ter odšel. Dosegel jz bil svoj namen. Zakaj možakar je prišel za njim. Detektiv se je neko-Lko Časa peljal na tramvaju in možakar tudi. Detektiv je skočil doli; šei je in se usedel na ceko bližnjo klop ter vzel iz žepa naočnike i a je na videz čital jako zamišljeno. Cez ne. 1. oliko časa je prisedcl k njemu tudi možakar, ki je bil vpraSal po kovčegu.
•	Oprostite, rad bi vas nekaj vprašal,» je rekel. «Vprašali ste bili, ravnokar po nekem kovčegu, ali ta kovčeg ni vaŠ.»
♦Saj tega niti trdil nisem.* "Kdo ras je pa poslal ponj?* -Tega ne smem povedati.* ♦No kovčeg je moj in zato oseba, ki vas ie ocsla'a. ne more imeti nikake pravice do
njega. Rad bi pa vedel, kdo skuša, da se na ta način polasti moje lastnine.*
v Ali »orete dokazati, da je kovčeg vaš?* Saj imam potrdilo.* & Jaz ga imam ludi.» «Kaj? Kdo vam ga je dal?» «Neki gospod.* -Njegovo ime?*
♦Tega vam ne smem povedati. => «Dam vam sto dolarjev, ako mi poveste ssto ime.*
«Sto dolarjev! No, naj bo! Njegovo ime je Sil ver.»
Ko je možakar zaslišal to ime, je debelo zaklel in prodirljivo pogledal našega junaka.
»Neki gospod z imenom Silver! Kje je gospod Sil ver ?» * Mrtev!*
Mož se je zdrznil,' vkkti je bil grozno prevzet
-Mrtev? Kdaj je wnd?> ■»Pred tremi k* «Na £em?»
-To je dolga povest. Izvedenci so izpovedali, da se jj sam umoril,* je velel detektiv z nasmehom.
«Pripovedujete mi jako ialfivo zgodbo. V ostalem pa, sodeč po vašem načina pripovedovanja, menda niti vi ne verujete, da bi bil izrek izvedencev istinit.
BABICA, izkušena, sprejema noseče na dom. Ljubezniva oskrba. Tajnost. Corso Gari-baldi 23. I._91
STANOVANJE s pohištvom, 2 sobi in kuhinja, v sredini mesta, se odda radi selitve. Naslov pri upravništvu.
Vsled rodbinskih razmer se proda zelo ugodno dobroidoča
trgovina z mešanim blagom na deželi
92 s stalno upeljanimi odjemalci na debelo.
POSTELJE, chiffoniers L 220.—, nočne oma-! Cenjene ponudbe pod „Zlata jama" r2111^', žimnice iz volne, pol- na ^n. zav. Drago Beseljak, Ljub-
volne *0.—, iz morske trave 60.—. ropoma	*	*
soba 900,—. Fonderia 3.
ljana, Sodna ul. 5.
TRST - OPČINE. Restavracija «Zorko» na Opčinah je od danes naprej na prodaj. Kupec si lahko ogleda vsak dan.	70
EKSTRAKTE za rum, konjak, malinovec itd. ima lekarna v D. Bistrici.	78/3 j
Na|tfi£je cene pBacuissn za
V
SLUŽKINJO, zdravo, s spričevali, išče za stalno službo mala družina. Hrana in dobra plača. Naslov pri upravništvn.	79
KRASNA VILA v Mariboru, blizu parka, oddaljena 5 minut od južne Železnice, je na prodaj. Pojasnila daje Baje, Postojna 225.
85
POZOR! Krone, korale, ziato, platin in zobovje po najvišjih cenah olačuje edini grosist Btlleli	-
leli Vita. via Madonnina 10. I.
82
Trgovska hiša
dvonadstropna, v sr-d:ai Ljubljane, aa prometni točki, s** proda. Dobro vpeljan irgov^Ui lokal, &kl*didča, kleti in hlev- te»om dveli mesecev na razpolago.
Ponudbe pod „Brezobvcna rena tOO.rOO Lir" na An zav. Drago Beseljak. Rodna 5. (lb/Z'Z)
kun, zlatic, lisic,
dihurjev, vider, f32E&ecev«ma£kt veveric« krtov, divjih
in d&msčih zsjeev.
D. wmo
Trst, VSa Cesaro Battis!! St. ti' II. nadst., vrata 16
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.

gostilniška oprava v popolnoma dobrem stanju, orkestron, kuhinjska oprava, kompletna spalnica, vozovi, konjske opreme itd.
ftestfluracljn P. SlopioK, Prestronek.
l—l IIHB I * 11»
Nad 150 nairazliinelših
neprlmitnin v Sloveniji:
grajSčiic, posestva, gostilne, trgovine, žage, milne, industrijska podjetja. kopafr £4, vrelce itd. itd. ima na prodaj po zme nih ceno^ „RODNA GRUuA" konc. zavod za promet z nepremičninami, Celje
Dolgo Polje 1 (Sioven ja).

BAHCA D6LLA 06H6ZIA mm
Delniška dražba — Glavnica L 5,000.009.— popolnoma vplačana. = Zadružni sedež in osrednje ravnateljstvo v TRSTU
BrezplaCaa mm tiAolaroib nMi ne Mm ornndie, nniiiia borzi
Corso Giuseppe Verdi - GORICA — Telefon štev. 8 — Blagajna posluje od 9-12 in od 15-17	—
77