Združeno delo - proizvodni uspehi Kakor vsako leto, se je tudi letošnja jesen pričela v znamenju Zagrebškega velesejma, le da je tokrat lahko vsak obiskovalec že ob vstopu na sejmišče opazil spremembe v nastopu naših gospodarskih organizacij na tržišču: združeni sistemi gospodarskih organizacij razstavljajo skupno, temeljne organizacije združenega dela pa že nastopajo posamično in s tem izražajo samostojno konstitucijo v združenem delu. Tudi po udeležbi držav je letošnji velesejem zelo napredoval. Na 165.000 dvadratnih metrih je letos razstavljalo 53 držav, tako razstavljale! visoko razvitih držav kot tudi 30 držav v razvoju. 1.300 razstavljalcev iz Jugoslavije je močno zastopalo visoko rast našega gospodarstva, saj je obiskovalec lahko našel vse od blaga za široko potrošnjo do najsodobnejših strojev in opreme. Ker v paviljonih drugih držav ni tako močno zastopana tekstilna industrija, bi bila primerjava razvoja naše industrije z drugimi težka. Sprehod mimo naših proizvajalcev tkanin, pletenin in trikotaže je lahko obiskovalce prepričal o solidnosti in kvaliteti razstavljenih artiklov. Pri metrskem blagu ni velike razlike med posameznimi proizvajalci, medtem ko je v trikotaži ta razlika močno opazna. Kakor vsako leto, je na svojem stalnem razstavnem prostoru tudi Novoteks prikazal tekočo kolekcijo tkanin, pletenin ter hlač. Kljub temu, da TOZD Konfekcija izdeluje tudi krila, jih v našem paviljonu ni bilo opaziti. Kot že omenjeno, Zagrebški velesejem ni bil specializiran sejem določene panoge, zato je bilo mogoče opaziti, da posamezna tekstilna podjetja sploh niso razstavljala. Vsekakor pa je Zagrebški velesejem mogočna manifestacija rasti naše industrije, gospodarstva — oziroma naše države kot celote. J PROIZVODNJA V AVGUSTU Industrijska proizvodnja sodi med zelo variabilne pojave ekonomskega dogajanja, saj vsebuje razen sezonskih vplivov tudi nepredvidene odstope od trenda splošnega razvoja. Posebno je to opaziti sredi poletja, ko delavci odhajajo na letni dopust in ostajajo pri strojih le tisti, ki morajo opraviti redni remont proizvodnih naprav. Zavod SR Slovenije za statistiko napoveduje po ustaljenih prognostičnih računih za letošnji avgust, da bo proizvodnja domače industrije po obsegu večja krit je bila v juliju (za 6.6 %) in večja kot v avgustu lani (10,7 %). V vseh osmih mesecih tega leta so, upoštevajoč dosežke v avgustu, rezultati proizvodnje kar dobri. V primerjavi z enakim obdobjem lani dosegajo tokrat največji uspeh naslednje panoge, če ga izrazimo v odstotkih povečanja: proizvodnja in predelava nafte 26% elektroindustrija 23 % kemična 21%, lesna in grafična 17%, nekovinska 16%, papirna 15 %, gumarska 11 %, živilska 8 % kovinska in tekstilna 6 %, usnjarskoobutvena 5 %, črna in barvasta metalurgija 5 oz. 4 %, medtem ko je na lanski ravni brez povečanja zaenkrat še industrija gradbenega materiala. Manjši odstotek od lanskega obsega proizvodnje pa beležijo premogovniki in tobačna industrija. Delo DITTS v Novoteksu Do sedaj smo v našem glasilu zelo malo pisali o delu Društva inženirjev in tekstilnih tehnikov, zato želimo z nekaj vrsticami seznaniti bralce našega glasila o delu tega društva. Danes šteje DITT (Društvo inženirjev in tekstilnih tehnikov Dolenjske in Bele krajine) okoli 150 članov. 7. septembra letos je bil občni zbor DITT Dolenjske pri Gospodični na Gorjancih. Zbora so se udeležili predstavniki Novoteksa iz Novega mesta in Metlike, Kometa in Beti iz Metlike, Trikona in Tek-stilane iz Kočevja ter Volne iz Laškega. Po poročilih o minulem delu društva ter po razpravi, ki sojo podali predstavniki društev, so obravnavali in sprejeli sklep, da se ustanovi samostojno dmštvo za Belo krajino, v katerem bosta metliška Beti in Komet. V društvu za Dolenjsko in Belo krajino pa ostanejo Novoteks iz Novega mesta in Metlike, Tri-kon in Tekstilana iz Kočevja ter Labod in Rog iz Novega mesta. Izvoljen je bil še nov odbor, ki naj bi v naslednji mandatni dobi poživil delo društva. Za predsednika je bil izvoljen Ivan Ivkovič, za tajnika Peter Kumer in za blagajničarko Mojca Peroci. V republiški skupščini DITT pa nas bosta zastopala predsednik društva tov. Ivkovič ter Stane Jelenčič iz Predilnice Metlika. Novi odbor se je že sestal in uredil program dela, iz katerega je razvidno, da začenja novo mandatno dobo z dokajšnjo mero optimizma. Tako so se člani DITT že lahko udeležili jesenskega Zagrebškega velesejma ter demonstracije učenja tujih jezikov po najsodobnejših metodah. V oktobru se bomo lahko udeležili posvetovanja o integraciji slovenske tekstilne industrije in predavanja o kvaliteti in produktivnosti dela v lepo urejeni tovarni; novembra bo organizirano predavanje o problematiki in situaciji na trgu tekstilnih izdelkov, decembra pa je v načrtu obisk pri metliških predilcih, kjer bo še predavanje o Repko sistemu. DITTS - NOVOTEKS Naša delegacija na kongresu Od 3. do 5. oktobra bo v Murski Soboti deveti kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, kjer bodo tudi trije naši mladinski predstavniki. Na kongresu bo sprejet nov statut ZSMS in razni drugi akti. Ker bo kongres izrednega po- mena za nadaljnje delo in usmerjenost ZSMS, pozivamo vse mlade, da mu prisluhnejo — ter se potem vključijo v pokon-gresne aktivnosti v osnovni organizaciji mladih delavcev po posameznih TOZD. OOMDZP ,.NOVOTEKS" Izlet aktiva ZZB Udeleženci izleta so se slikali še pred veličastnim spomenikom Kot vsako leto, smo tudi letos odšli člani aktiva Združenja zveze borcev NOV našega podjetja na izlet. V želji, da spoznamo čimveč krajev, ki so v minuli vojni odigrali pomembno vlogo, smo v preteklih letih poleg znamenitih krajev v Sloveniji obiskali pomembne kraje na Hrvatskem in v Bosni. Obiskali smo Jesenovac, kjer je bilo zloglasno ustaško koncentracijsko taborišče, v katerem je bilo pobitih na deset-tisoče nedolžnih žrtev, katerih edini ,,greh“ je bil, da so ljubili svobodo. Bili smo na Petrovi gori, kjer so bile partizanske bolnice, v katerih so se zdravili ranjeni in bolni borci. V Drvarju smo si ogledali votlino, kjer je prebival naš maršal Tito s sodelavci v času znanega neuspelega nemškega desanta na Drvar, katerega cilj je bil uničenje vodstva narodnoosvobodilne vojske. Bili smo prisotni ob odkritju veličastnega spomenika borcem in ljudstvu na Kozah. Lani smo obiskali Banjaluko in Jajce, kjer je bila 29. novembra 1943 ustanovljena nova Jugoslavija. V vseh teh krajih so nas predstavniki borčevskih organizacij nadvse ljubeznivo sprejeli ter nam razkazali znamenitosti iz narodnoosvobodilne borbe, kakor tudi znamenitosti pretekle dobe in sedanjosti. Letos smo se odločili za izlet v Slavonsko Požego, ki je znana po taborišču, kamor so Nemci po okupaciji naše Štajerske izselili zavedne Slovence. c-------------------^ Modni kotiček v___________________y Da je krilo nepogrešljivo, je med ženskim svetom že dolgo znano. Lahko je izrazito športno, klasično ali dekliško naivno, dopolnjujemo pa ga lahko na veliko načinov. Naša dva modela kril sta izdelana za staro in mlado v vseh velikostih. Model 260 krase tri gube na sprednjem delu krila, izdelan je iz tkanine Duško; model 264 pa je zanimiv in prijeten zaradi pasu. Naj bo za jesenske ali za po- -mladne dni, vedno vam bosta dobrodošla. Dobro razpoloženi smo se s krajšo zamudo odpeljali z avtobusom proti Slavonski Požegi. Megleno jutro je obetalo lep dan in ko smo se približevali našemu cilju, je sonce premagalo meglo. Rodil se je sončen dan. Ko smo se pripeljali v vas Ka-mensko, so nas tam že čakali predstavniki ZZB iz Slavonske Požege ter predstavnik občine in so bili z nami ves čas do vrnitve. Najprej smo se povzpeli na grič nad Kamenskim, kjer stoji veličasten spomenik uporu in borbi ljudstva Slavonije. Spomenik so postavili z denarjem, ki gaje zbralo zavedno prebivalstvo Šlovenije. Predstavnik ZZB nam je živo opisal vstajo slavonskega ljudstva v poletju 1941. Uporu, ki so ga začele manjše skupine zavednih borcev pod vodstvom komunistične partije, so se hitro pridružili prebivalci širom Slavonije. V želji, da zatro upor ljudstva, so Paveličevi ustaši z več ofenzivami skušali uničiti partizansko vojsko. S krvavim terorjem so hoteli odvrniti slavonsko ljudstvo od svojih borcev. Toda vsi napadi, pokoli in požigi tudi celih vasi, niso mogli preprečiti sodelovanja prebivalstva s svojo vojsko. Obiskali smo tudi grob legendarnega komandanta 12. divizije heroja Nikola Demonje, kije bil težko ranjen pri napadu na Slavonsko Požego, ko je na čelu svojih borcev juriša! na utrjene ustaške položaje. Umrl je v Ramenskem, kjer je tudi pokopan. Preden smo se odpravili v Slavonsko Požego, smo obiskali še spomenik v neposredni bližini Ramenskega, kjer je v mozaiku prikazana borba, v kateri so 16. aprila 1943. partizani do tal potolkli sovražnika, ki je hotel uničiti našo vojsko. V Slavonski Požegi so nam domačini, ki so nas spremljali, razkazali več znamenitosti tega lepega mesta. Pred spomenikom NOB, ki stoji na griču nad mestom, nam je predstavnik mestne organizacije ZZB razložil zgodovino tega mesta in njegovo vlogo v NOB. Ogledali smo si tudi taborišče, v katerem so bili zaprti poleg Srbov in Židov iz Slavonije tudi izgnani Slovenci. Med nami sta bila tudi dva naša delavca, ki jih je kruta usoda pripeljala že leta 1941 v taborišče. Med obu- janjem spominov na te težke čase smo se podali na grobišče, kjer počiva preko 600 žrtev, ki so jih ustaški zločinci pobili-v tem taborišču. Kar prehitro je prišel čas, ko smo se morali posloviti od prijaznih gostiteljev. Pod močnim vtisom vsega, kar smo videli in slišali, smo se vračali domov. Pogovor je tekel o težkih dneh borbe za našo svobodo in o velikih žrtvah naših ljudi za to svobodo. Kmalu pa se je oglasila tudi partizanska pesem, ki nas je nekoč spremljala v borbi in nas bodrila v tistih težkih, a tudi lepih in slavnih dneh. J. U. Hlače vsako postavo! Iz dela organov upravljanja Delavski svet podjetja je na svoji zadnji seji razpravljal in sprejel pravilnik o postopku za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti v združenem delu in povzročene materialne škode. Pravilnik je raz-obešen na vseh oglasnih deskah, tako da se bomo z njim lahko dodatno seznanili. Pod točko razdelitev stanovanjskih sredstev na TOZD in skupne službe in določitev stanovanjske politike za leto 1974, je delavski svet sprejel sklep o razdelitvi stanovanjskih sredstev za individualno gradnjo na TOZD in skupne službe, ter osnove stanovanjske politike za letošnje leto. Po razdelitvi 1,5 milijona dinarjev stanovanjskih sredstev odpade na TOZD Tkanina 855.000 din, Konfekcija 280.000, Predilnica 77,000, Trgovine 41.000, Strešnik 52.000 in na skupne službe podjetja 185.000 din. Podjetje bo s svojimi posojili pospeševalo: usmerjeno gradnjo družbenih stanovanj, individualno gradnjo, oddaljeno do 10 km od sedeža podjetja oz. delovnega mesta, rekonstrukcije in druge oblike reševanja stanovanjskih problemov. Najvišji možni znesek posojila znaša letos za novogradnjo 100.000 din in za rekonstrukcijo 30.000 din. Zaradi vse večjih popravil na nekaterih tovarniških vozilih, je delavski svet sprejel sklep o nabavi avtomobilov TAM 5500, Kombi IMV, TAM 2001 in osebnega avtomobila Citroen ID Special 4 ali Fiat 132 GLS. Na priporočilo zveze sindikatov, naj bi se glede na povišanje cen osebni dohodki povečali, je delavski svet sprejel sklep, da se minimalna in maksimalna ocena vseh delovnih mest dvigneta za tri točke. Odbor za družbeni standard je na svoji seji 17. septembra na predlog stanovanjskih komisij TOZD Tkanina, Strešnik, Trgovina in skupnih služb sprejel sklep o dodelitvi stanovanjskih sredstev za novogradnje, rekonstrukcije in nakup stanovanj — iz TOZD Tkanina za novogradnje: Jožefa Banič — 8 mili jonov Sdin, Marija in Janez Bo-zovičar 7, Martin Brudar 6, Silva Kuzmijak 3, Emil Parkelj 6, Nevenka Repovž 2, Marjeta Slak 6, Jožica Svetlin 5, Marija Šinkovec 1, Miha in Mihaela Turk 8, Marija Udovč 6, Rudi Zupan 6, Magda Klemenčič 6, Marija Medic 6 in Fani Sever 6. Nakupi stanovanj: Štefka Božič 8, Milena Knoll 8 in Andrej Uhan 8. Rekonstrukcije: Justi Gole 1,3, Franc Retelj 2, Rozi Sitar 2,7, Peter Zajc 1,5 in Anica in Zorka Zupan 1. TOZD Strešnik — novogradnja: Jože Dule 5,2. TOZD Trgovina - nakup stanovanja: Adrijana Erič 4,1. Skupne službe podjetja novogradnje: Hubert Miklavc 5,8, Jože Redek 4 in Franc Žunič 9,7. Delavski svet TOZD Tkanina je na zadnji seji razpravljal o poslovnih rezultatih v prvem polletju letošnjega leta. Iz poročila je razvidno, da je plan proizvodnje v vseh obratih TOZD presežen od 1 — 7 %, razen v pripravi, kjer so za 1 % pod planom. Prav tako je narasla produktivnost glede na isto obdobje lanskega leta. Kvaliteta proizvodov je v letošnjem prvem polletju padla za 1 % — predvsem zaradi letne kolekcije, ki je vsebovala nekaj zahtevnih artiklov. V juliju pa se že kažejo boljši rezultati, tako da bo procent prve kvalitete do konca leta presegel 95 odstotkov. V prvem polletju letošnjega leta je bil realiziran plan prodaje tkanin z 52 %. Skupno je bilo prodano 1.879.063,40 m tkanin in pletenin, ali za 2 % več kot v istem obdobju lani; izvor pa se je glede na lansko leto zmanjšal za 55 %. V prvem polletju je bil dosežen plan celotnega dohodka s 47,7 %. Plan skupnih fiksnih stroškov je dosežen z 48,9 %. Odstotek je ugoden in zagotavlja, da do konca leta ne bo bistvenih odstopanj pri fiksnih stroških. Ostanek dohodka pa je bil v tem obdobju presežen s štirimi odstotki. Pod drugo točko je sprejel sklep o začasni organizaciji TOZD Tkanina in sistemizaciji delovnih mest. Začasni zato, ker bo organizacija TOZD Tkanina sestavni del samoupravne- ga sporazuma o medsebojnih razmerjih, o sprejetju tega pa bodo odločali delavci TOZD Tkanina na zborih delovnih ljudi. Pod to točko je bil sprejet tudi sklep, da se za vsa novo ustanovljena in stara nezasedena delovna mesta izvede interni razpis. Delavski svet je razpravljal tudi o delni ukinitvi nočnega in nedeljskega dela v posameznih obratih. S pričetkom obratovanja nove predilnice v Metliki bodo predvidoma v aprilu prihodnjega leta v novomeški predilnici ukinili nočno delo ob sobotah. O spremembalr v pripravi bo v roku enega meseca in pol razpravljal svet enote in sprejel ustrezne sklepe. Na podlagi analize prodajnega sektorja o prodaji jerseya na domačem trgu in izvozu leta 1975, bo svet enote pletilnice odločal o ukinitvi dela ob nedeljah. Ko bodo začeli obratovati novi tkalski stroji Sulzer, bo delo na klasičnih strojih organizirano v dveh izmenah po šest dni na teden. Z montažo še preostalih 12 Sulzerjev pa bo ukinjeno nedeljsko delo v tkalnici. S polnim obratovanjem novega sušilnotermofiksilnega stroja in nabavi širinskega pralnega stroja, bo na teh fazah ukinjeno delo ob sobotah popoldne in ponoči ter ob nedeljah. Ko pa se bo v izšivalnici zaposlilo dodatno število delavk, bo delo potekalo pet dni v dveh izmenah, ob sobotah pa samo dopoldne. Novoteksov stanovanjski stolpič OB POLLETJU V METLIKI TOZD Predilnica Metlika in TOZD Tkanina Novo mesto sta 4. 6. 1974 sklenila sporazum o sestavi internega obračuna poslovnih rezultatov, ki velja za dobo 7 let. Po tem sporazumu se TOZD Predilnica zagotavlja sorazmerno enak delež pri doseženem učinku poslovanja glede na obseg vloženega dela in pa kritje kompletnih stroškov poslovanja vključno s pospešeno amortizacijo. S tem je zagotovljena materialna osnova za perspektivni razvoj TOZD in zagotovljena materialna varnost zaposlenih. Z organizacijskega in tehnološkega pogleda je TOZD Pre- dilnica organsko povezana s TOZD Tkanina, saj ju združuje skupna proizvodnja, skupna nabava in skupna prodaja. Na podlagi teh izhodišč je bil za leto 1974 sestavljen plan poslovnih stroškov in plan celotnega dohodka in razdelitve. V I. polletju letošnjega leta je bila dosežena zadovoljiva izvršitev plana, saj je letni plan za I. polletje izvršen: - pri celotnem dohodku s 46%, - pri variabilnih stroških s ' 43 %, - pri fiksnih stroških z 48 % in PROIZVODNJA IN PRODAJA V KONFEKCIJI TOZD Konfekcija je s svojimi tremi delovnimi enotami v Novem mestu, Trebinju in na Vinici proizvedla v osmih mesecih letošnjega leta naslednje količine konfekcijskih izdelkov: Mesec Dl Novo mesto DE Vinica DE Trebinje Skupaj Januar 45.000 12.257 22.094 79.351 Februar 43.019 17.000 23.079 83.098 Marec 45.773 17.173 22.065 85.011 April 47.853 18.689 25.463 92.005 Maj 45.452 19.003 28.161 92.616 Junij 36.293 17.906 27.047 81.246 Julij 18.587 15.950 23.410 57.947 Avgust 36.746 16.936 21.723 75.405 Skupaj 318.723 134.914 193.042 646.679 pri ostanku dohodka s V I. polletju je bila dosežena 87 %. sledeča brutto akumulacija: 1. poli. 74 Plan 74 % - ostanek dohodka 3.039.000 3.475.000 87 amortizacija 1.375.000 2.929.000 47 SKUPAJ 4.414.000 6.404.000 69 Na večjo akumulacijo poslovanja od planirane so vplivali predvsem sledeči razlogi: - večji delež realizacije na' domačem trgu. kjer so cene ugodnješe, - nekoliko nižje cene surovin od planiranih cen, ter - porast stroškov poslovanja v planiranih okvirili. Poprečni mesečni osebni do- hodki v TOZD Predilnica Metlika so se povečali za 24 %, to je približno toliko kot v ostalih TOZD. Gibanje osebnih dohodkov je odvisno od doseženih poslovnih rezultatov, od izvrševanja plana proizvodnje in v največji meri od razpoložljive kalkulativne mase osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu oplemenitilnic, predilnic in tkalnic SRS. PREGLED DOSEŽENE PRO 1ZVODNJE PO MESECIH Mesec 1973 1974 bazni kg bazni ke Nm 40 Nm 40 1. 60.038,30 60.888,60 II. 57.842,30 60.638,20 III. 63.237,30 63.458,20 IV. 59.451,60 57.541,10 V. 59.223,60 59.576,30 VI. 62.097,30 52.439,20 SKUR 361.990,40 354.541,60 Iz gornje tabele je razvidno, da smo v prvih treh mesecih mesečni plan zadovoljivo dosegli. Glavni vzroki za slabo Plan 74 Indeks bazni kg N m 40 74/73 74/plan 59.400 101 103 57.000 105 106 61.800 100 103 59.400 97 97 59.400 101 100 59.400 84 88 .356.400 98 99 proizvodnjo v aprilu in juniju 1974 pa so predelava starih, preležanih partij in izdelava vzrocev za novo predilnico. Naša prodajna služba pa je v osmih mesecih prodala naslednje količine: Mesec Domači trg Izvoz Trgovina Skupaj Januar 49.093 21.221 2.255 72.569 Februar 49.321 14.021 4.242 67.584 Marec 60.336 27.944 693 88.973 April Maj Junij 49.977 24.526 2.564 77.067 61.493 15.464 2.796 79.753 33.974 21.883 861 56.718 Julij 31.241 28.340 935 60.516 Avgust 44.966 29.016 2.189 76.171 Skupaj 380.401 182.415 16.535 579.351 Rezultati proizvodnje konfekcije bi bili lahko dosti boljši, če bi nanje ne vplivali različni problemi, ki postajajo vse bolj pereči. Med drugim je najbolj pereče vprašanje krojilnice in skladišča gotovih izdelkov. Krojilnica s svojo dosedanjo kapaciteto in osebjem ne more zagotoviti dovolj skrojenega blaga za vse tri delovne enote. Skladišče gotovih izdelkov pa ne more sprejeti vsega, kar proizvodnja naredi v enem mesecu. Ker se je za osnovo izračuna izvršitve plana upošteval podatek prejema v skladišče, je imelo to za posledico nizek odstotek izvršitve plana, pa čeprav je bila proizvodnja zatrpana z izgotovljenimi izdelki. Začasno rešitev smo našli v tem, da se za izračun upošteva podatek o izgotovljenih kosih, ki so pripravljeni za oddajo v skladišče in ne podatek, koliko kosov je bilo prevzetih v skladišče. Tako bomo dosegli, da bo tudi delo novomeške delovne enote v celoti priznano in upoštevano. Tudi prodaja se srečuje z raznimi problemi. Poletje je čas, ko ljudje kupujejo zelo malo konfekcije. To je čas takoimenovane mrtve sezone. Razen tega je problem, ker kasnimo z dobavo našim kupcem, ki so zato prisiljeni blago vračati. Vendar se tudi tu stanje izboljšuje in tako je fakturirana realizacija v avgustu dosegla 11,775.245,95 din, od tega je bilo prodano na domači trg za 9,220.709,05 din, na tuje tržišče za 2,127.340,30 din in Novoteksovim trgovinam za 427.196,66 din blaga. Letošnja realizacija v avgustu je večja od lanskoletne za 50 %. Čeprav je fakturirana realizacija večja, pa je plačana realizacija manjša od lanskoletne. Naša_ služba izterjave se je trudila in na vse mogoče načine poskušala izterjati čim več denarja, vendar ima vse večja nelikvidnost našega gospodarstva vpliv tudi na našo realizacijo. PRODUKTIVNOST IN IZKORIŠČANJE KAPACITET Zaradi slabega doseganja pla- je za 1 % slabše kot v istem ob-na v letošnjih prvih šestih mese- dobju lani in znaša v letošnjem cih je v predilnici v Metliki pro- prvem polletju 83,7 %. Nižja iz- duktivnost slabša za 7 % kot v koriščenost kapacitet pa je po-istem obdobju lanskega leta. sledica povečane proizvodnje Tudi izkoriščanje kapacitet nižjih številk preje. Nakladanje hlač za izvoz na kamion ODKRILI BOMO SPOMINSKO PLOŠČO Na pobudo občinskega odbora ZZB NOV je naš aktiv ZZB NOV sklenil, da bomo odkrili spominsko ploščo padlemu heroju Dušanu Jerebu — Štefanu, ki je skupno z dvanajstimi tovariši 12. marca 1943 padel v Velikem Lipovcu v neenaki borbi z italijanskimi vojaki in njihovimi plačanci-belogardisti. Dušan Jereb se je rodil 26. januarja 1908 v Ljubljani. Kot sin uradniškega pripravnika je po končani gimnaziji študiral v Zagrebu veterinarstvo in se je težko prebijal skozi življenje. Že kot študent se je družil z naprednimi tovariši in se razvil v revolucionarnega borca za delavske pravice. Ko je bil star 28 let, je postal član komunistične partije. Ko se je v Španiji razbesnela državljanska vojna, se je prijavil kot prostovoljec in z drugimi slovenskimi komunisti odšel proti Španiji. Toda bole- Aktiv mladih delavcev združenega podjetja NOVOTEKS je 14. in 15. septembra v okviru mladinskega izleta organiziral strokovno ekskurzijo v Mariborsko tekstilno tovarno. Izleta se je udeležilo 41 mladink in mladincev iz TOZD Tkanina, Konfekcije in Skupnih služb podjetja. Število udeležencev je bilo omejeno. Kljub temu prijav ni bilo dovolj, ker se mnoge mladinke in mladinci zaradi izmenskega dela niso mogli udeležiti te ekskurzije. Ogled Mariborske tekstilne tovarne - TOZD Melje, je bil izredno zanimiv, saj so nas seznanili z razmerami, v katerih delajo delavci, z njihovim proizvodnim programom in s prodajno mrežo. Njihova notranja organiziranost je zelo zanimiva, saj je do neke meje podobna naši. Ogled proizvodnih prostorov je bil pester in dolg, tako da smo spoznali proizvodnjo od skladiščenja surovin pa do skladiščenja gotovih izdelkov. Najbolj zanimivo za naše mladince je bilo tiskanje blaga, ker tega tehnološkega postopka v naši proizvodnji ni. Z obiskom v MTT smo mladinci zelo zadovoljni, tako s strokovnimi podatki, ki smo jih dobili, kot z gostoljubnostjo mladincev v tej tovarni. Po ogledu tovarne in enolončnici, s katero so nas pogostili v tovarniški menzi, smo na- zen mu je preprečila, da bi sodeloval v borbi proti fašistom. Iz Francije se je vrnil v domovino, kjer je, z njemu lastno podjetnostjo, organiziral zbiranje pomoči za španske borce. Prišel je v Novo mesto, kjer se je zaposlil kot občinski veterinar. Pri svojem delu se je dobro spoznal z dolenjskimi kmeti in njihovo revščino. Nesebično jim je pomagal in često zastonj zdravil obolelo živino. Kot zaveden komunist je deloval med širokimi ljudskimi množicami in utrjeval partijske vezi tako v Novem mestu, kakor tudi na podeželju. Leta 1940 je postal sekretar okrožnega komiteja komunistične partije. Takrat je postala njegova dejavnost še večja. Po kapitulaciji bivše Jugoslavije je postal sekretar Okrožnega komiteja KP za Dolenjsko. Pod njegovim vodstvom je partija organizirala priprave na daljevali pot na Pohorje. Nekaj ,,odpornejših" mladink in mladincev je pot nadaljevalo z avtobusom do Pajkovega doma, ostali pa smo se z gondolsko vzpenjačo povzpeli do zgornje postaje pri „Bolfenku“. Nato smo peš nadaljevali pot do razglednega stolpa, s katerega je bil čudovit razgled na Maribor in njegovo okolico. Po tihem in mogočnem pohorskem gozdu, katerega tišino je prekinjal samo naš smeh, smo kmalu prišli do Pajkovega doma. Tu smo imeli večerjo in družabni večer, ki bo verjetno vsem ostal v lepem spominu. V nedeljo smo se z avtobusom odpeljali do Vskovnice, kjer smo si ogledali spomenik Pohorskega bataljona „Pri treh žebljih"; izlet pa smo zaključili v „Štuhecovem domu", kjer smo imeli kosilo. Po mišljenju organizatorja je ekskurzija — izlet popolnoma uspel, saj smo videli širno Pohorje, veliko planinskih koč in osamljenih domačij, ki so v NOB nudile dom mnogim partizanom in tragično preminulemu Pohorskemu bataljonu. Za vse nas je bil to še en dokaz, koliko žrtev je bilo potrebnih za svobodo, ki jo sedaj tako brezskrbno uživamo. Želimo si še več takih ekskurzij, na katerih bomo spoznavali ožjo domovino in oživljali spomine na NOB. B.T. upor. Zbirali in skrivali so orožje, ki ga je odvrgla bivša jugoslovanska vojska, formirali borbene skupine, seznanjali ljudi z izdajo voditeljev takratnih političnih strank in vodstva države in jih pripravljali na borbo proti okuparotju. Organiziral je delo ciklostilne tehnike, ki je v Novem mestu tiskala ,.Slovenski poročevalec" in razne letake, katere so ob raznih akcijah trosili po mestu in razdeljevali med ljudi. S svojimi propagandnimi in organizacijskimi prijemi je zgradil solidno in široko osnovo za razvoj narodnoosvobodilnega gibanja na Dolenjskem, kar je omogočilo osnovanje novomeške čete že v avgustu 1941. Ker njegovo delo ni ostalo skrito okupatorju, se je umaknil v ilegalo. Kmalu potem ga je vodstvo partije poklicalo v Ljubljano, kjer je delal v ilegali. Julija 1942 je bil imenovan za sekretarja Okrožnega odbora osvobodilne fronte in poslan na osvobojeno ozemlje Dolenjske. Tu je decembra 1942 postal sekretar Poverjeništva O F za Dolenjsko. Ko se je 12. marca 1943. s tovariši vračal s sestanka aktivi- Zaradi izrednega zanimanja za knjigo ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA, ki je bila po vsakem ponatisu razprodana, vam pripravljamo novo, obsežnejšo, boljšo in lepšo izdajo z enakim naslovom — ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA. Knjiga ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA je izbor napotkov, modrosti in izrekov velikih mož, ki so s svojimi razmišljanji skušali omogočiti človeštvu boljše in srečnejše življenje, človeku pa olajšati borbo za njegov danes in jutri in ga spodbujati za pošteno in resnicoljubno doživljanje sveta okrog sebe. stov, ki je bil na Trški gori, v Žužemberk, so jih v Velikem Lipovcu presenetili Italijani in belogardisti. V neenaki borbi je junaško padel z dvanajstimi tovariši aktivisti in borci Jurčeto-ve čete, ko so ščitili umik soto-varišev. V spomin na padlega heroja nosi naš aktiv ZŽB ime „Aktiv ZZB NOV Dušana Jereba-Novoteks". Da počastimo tovariše, padle v borbi za našo lepšo bodočnost, jim bomo v okviru praznovanja občinskega praznika, ki ga praznujemo na dan odhoda novomeške čete v borbo proti Nemcem, ki so imeli svojo postojanko v Bučki, 27. oktobra v Velikem Lipovcu odkrili spominsko ploščo. Ker bo to osrednja proslava občinskega praznika, se prebivalci te in sosednjih vasi nanjo temeljito pripravljajo Po slovesnem odkritju spominske plošče bo prijateljsko srečanje. Odkritja spominske plošče in tovariškega srečanja se bodo udeležili Štefanovi soborci, predstavniki republike, naše in sosednjih občin in borčevskih organizacij ter prebivalci Suhe krajine. J. U. Knjiga bo priročnik za stare in mlade, polna napotkov za življenje, skritih misli in razmišljanj, ki so kdaj pa kdaj potrebni vsakomur. Velikih leksikonov ni vedno pri roki, zato bo knjiga dobrodošla novost na našem tržišču. Vse to in še mnogo več boste našli v knjigi ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA. Subkripcijska cena knjige v prednaročilu bo 100,- dinarjev, cena v prosti prodaji pa bo znatno višja. Priporočamo, da knjigo naročite čimprej na naslov: Kulturni atelje Slovenije, p. p. 179 Ljubljana. NAROČILNICA Podpisani ................................ Natančen naslov.......................... Zaposlen pri ............................. Naročam obvezno ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA Naročnino bom poiavnal po povzetju. Datum:.................................... Podpis: .................................. Na obisku pri »MTT« Ponovni ponatis -----------------------------------------------\ Sporazum o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike Hitro razvijajoča se industrija - modernizacija postrojenj in tehnoloških postopkov ter posodabljanje organizacije dela - zahteva vse večjo usposobljenost delavca na delovnem mestu, pa tudi večje število strokovnjakov. Za pridobivanje strokovnjakov se poslužujemo štipendiranja kot dolgoročne kadrovske politike v okviru razvojnih načrtov združenega dela. Pri nas, kakor tudi v drugih delovnih organizacijah, smo se posluževali pravilnika, ki je urejal področje izobraževanja in štipendiranja. Ti pravilniki so bili zelo različni — odvisni so bili od bolj ali manj zdravega razmišljanja o dolgoročni kadrovski politiki delovne organizacije. Skratka, na tem področju je bila precejšnja zmeda. Po tem družbenem dogovoru želimo uvesti red na področje štipendijske politike, s tem pa tudi bolj pravične in izenačene materialne možnosti za izobraževanje. Kadrovske potrebe združenega dela so že nekaj let večje od generacij mladih, ki končujejo posamezne stopnje šol in tudi v bodoče ni izgledov, da bi se to razmerje popravilo. Na drugi strani je prišlo do velikih nesorazmerij v strukturi vpisa na posamezne šole, na posamezni stopnji šolanja: da bi torej združeno delo zadostilo kadrovskim potrebam, bo treba kot predvidevata dogovor in predlog sporazuma - doseči tudi premike v poklicnem usmerjanju. Kakor hitro se mlad človek odloči za poklic, naj se čimprej poveže s konkretno organizacijo združenega dela. Ta pa ga štipendira tako, da je za uspehe nagrajevan, posebej pa spodbujan tudi za hiter in učinkovit študij. Z obema tema kriterijama se zelo približamo načelu nagrajevanja po delu oziroma po rezultatih dela. Ker obenem težimo za tem, da bi bili delavci za enako delo približno enako nagrajevani, se odločamo uveljaviti enotne lestvice točkovnih vrednosti štipendij: višina štipendije se določa z vrednostjo točke, ki je za vso Slovenijo enaka in je odvisna od gibanja poprečnih osebnih dohodkov delavcev v SR Sloveniji. Vrednost točke se usklajuje vsako leto na novo. Če želimo doseči smotrno izbiro mladih po sposobnostih in nagnjenjih, je treba že ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo zagotoviti, da mladi vstopajo v poklicno šolanje v čimbolj izenačenih materialnih pogojih. Ker je povezovanje mladih, kot navajamo zgoraj, nujno in edino smotrno, se želi z dogovorom in predlogom sporazuma izločiti negativne vplive socialnih razlik pri nas. To pa je moč doseči edinole s solidarnostjo vseh delavcev in delovnih ljudi. Zato se predvideva združevanje dela sredstev za izobraževanje v TOZD na ravni občine. Iz teh sredstev bi prejemali štipendijo otroci iz družin, katerih dohodek na člana družine ne presega 1.800 dinarjev in 2.400 dinarjev (študenti), s Poškodbe pri delu V obdobju od 25. avgusta do 25. septembra je bilo službi varstva pri delu prijavljenih 19 nesreč. Od teh jih je bilo 16 pri delu, tri pa na poti. Od zadnjih treh sta se zgodili dve na poti v menzo. Če primerjamo tole poročilo s poročilom prejšnjega meseca, ugotovimo, da se je število nesreč ponovno dvignilo od 9 na 19, kar predstavlja porast za 105,2%! Med prizadetimi so bili naslednji delavci: Ana Čadonič, iz Konfekcije Vinica, Tilka Teka-vec in Rado Rajer iz tkalnice, Agripina Zupančič iz priprave, Alojz Metelko, Zdravko Sanča-nin in Franc Štamfelj iz IVS, Jelka Kranjčič in Joži Gregor- čič iz konfekcije, Franc Kenda, Franc Janc in Anton Saje iz novomeške predilnice, Franc Tičar in Janez Bečej iz apreture, Dominik Kočevar iz Strešnika ter Martina Kukec iz menze. Na poti pa so se poškodovali: Zali Meserko in Anica Gričar iz Novega mesta in Albin Debevc iz Strešnika. Vse nesreče so lažjega značaja, zato lahko mirno trdim, da so posledica osebne neprevidnosti in neupoštevanja varnostnih predpisov. Že sam primer, da delajo delavci v predilnici skoraj bosi, nam pove, kako „vestni“ smo pri izvajanju var-nostnih ukrepov. tem, da je upoštevan tudi delež staršev v višini 1 /2 dohodka na člana družine in morebitnega otroškega dodatka, ter da za določanje višine štipendije iz združenih sredstev upoštevamo vsakoletne življenjske stroške mladih v času šolanja in materialne pogoje v največji možni meri izenačujemo. Družbeni dogovor predvideva, da se 0,5 % obračunava od bruto osebnega dohodka in se nakazuje iz sklada skupne porabe na poseben račun na ravni občine. Po ocenah oddelka za finance Skupščine občine Novo mesto, se bo na tem računu zbralo 380 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bo razpolagal poseben odbor in bodo namenjena za štipendiranje dijakov in študentov iz socialno šibkih družin. Po grobem izračunu bo naša delovna organizacija prispevala v ta sklad približno 50 milijonov dinarjev. Imena vseh prosilcev, katerim bo štipendija odobrena, bodo javno objavljena in tako bo družbeni nadzor zagotovljen. Pozdravljamo napore naše družbe pri urejanju štipendijske politike, ker je to prvi korak v borbi za odpravo socialnih razlik na tem področju. S podpisovanjem samoupravnega sporazuma o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike SR Slovenije, bodo vsi otroci glede možnosti šolanja v enakem položaju in se bo vsakdo lahko izšolal za tisti poklic, za katerega ima največ sposobnosti. DeKa V obdobju od 25. avgusta do 25. septembra so v tekstilno tovarno Novoteks prišli — v tkalnico: Bojan Luzar in Jože Gorenc; v oplemenitilnieo: Maks Migalič, Anton Kozjan, Martin Lokar, Jožef Železnik, Branko Vehar in Slavka Florjančič; v predilnico: Gustl Cvi-tan, Branko Gregorič, Ivan Majerič, Janez Primc, Marjan Kos in Avgust Pogačnik: v pripravo Metod Blatnik in v konfekcijo: Nemina Begičevič. Viktor Kump, Rajko Rahne ter Zvonko Črne. V istem obdobju pa so našo tovarno zapustili iz konfekcije: Marica Vukšič, Edvard Groegel. Jožefa Gačnik. Hermina Vene. Milena Jakše, Silva Lužar, Helena Bojane in Milja Tadič; iz tkalnice: Alojz Jakše. Zdravko Damjanovič, Janez Rožnik, Franc Božič in Alojz Bobnar; iz oplemenitilni-ce Vinko Bojane, iz priprave Marija Kokalj, iz predilnice Marija Zelenka in iz trgovine Jelena Ikič. ^ vXXXXXVNXXXXXXXXVSXVVXXVXXXXXXXXXXXVXX>XXXX>XNXXXXXXVXXXXXXXXNVN.V\XVVVXVS.VNX\XVXNXXVXNV £ Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Od 16. julija do 27. avgusta so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: Slavko Če-čelič, (do sedaj že 4-krat), Majda Konda (2), Jože Saje (2), Avgust Kastelic (8), Ljuba Avguštin (13). Jože Novak (24), Martin Radež (4), Jože Kavšek (6), Jože Šimenc (2), Anton Florjančič (3), Valentin Levstik (9), Marija Božič (11), Mirko Ferbežar (24), Jože Šmajdek (7), Martin Doblehar (6), Bogdan Mali (4), Fanika Pršina (9), Marija Peterle (3) Vida Senica (6), Anica Hribar (3), Matevž Mejač (42), Matija Belavič (2), Jože Cekuta (10), Dušanka Bubalo (1), Lojzka Rapuš (17), Brane Avbar (11) Jože Udovič (27), Jože Kocjančič (3), Franc Bogolin (9), Milivoj Zadkovič (5), Ana Cesar (9), Drago Mihalič (2), Ivanka Zupančič (3), Lado Potočar (15), Slavica Hrovat (4), Franc Zaman (1), Janez Pozvek (7), Simona Žmavc (3), Ivan Babič (8), Jože Vrščaj (20), Zdenka Kisovec (2), Martin Avbar (13), Stanko Stanič (2), Ljudmila Mesojedec (4), Boris Ilovar (3), Pavle Kuplenik (13), Vinko Gradišar (4), Anton Ajdišek (6), Niko Reba (9), Stanko Jordan (3), Majda Kastelic (5), Ivanka Šmalc (5), Marjeta Klemenčič (5), Alojz Medic (7), Bogdan Zupančič (12), Boža Iler (3), Majda Erpe (1), Pavel Blatnik (4), Martin Mohar (20), Danica Radulovič (2), Drago Novak (11), Anica Seničar (8), Anica Kocjan (6) in Ivan Žunič (4). Naši nogometaši so nas tudi letos dostojno zastopali na DŠ1; če pa ne bi pred zadnjim srečanjem prišlo do pomote, bi se lahko uvrstili še bolje . . . NADALJEVANJE DŠ V nadaljevanju delavskih športnih iger dosegajo naši športniki nekatere zelo dobre rezultate. Ker pa še vedno niso pričeli tekmovati v vseh disciplinah, je poročanje nekoliko otežkočeno. Največ uspehov prav gotovo žanjejo naši odbojkarji, ki v finalnem delu tekmovanj nizajo zmago za zmago. V ,jnalem derbiju11 so odpravili tudi zadnjega neporaženega - Novoles, NOVOTEKS - Maribor 77:79 V zelo lepem in napetem srečanju, kakršnih si novomeška publika še želi, sta se oba nasprotnika v vodstvu velikokrat menjavala. Proti koncu srečanja pa so imeli gostje nekoliko več sreče. Zmagali so po veliki napaki domače obrambe, saj je igralec Maribora Čerpez. dosegel zmagoviti koš popolnoma neoviran. Tokrat sta se izkazala visoki Cukut in hitri Kopač. Uspešni so bili: Seničar 4, Cukut 16, Z. Kovačevič 19, Kopač 2, S. Kovačevič 5, Ivančič 22, Poljšak 8 in Počrvina 1. in bodo nejverjetneje leTošnji zmagovalec. Rezultati: Novo-teks-Družbene službe 2:0, Pionir-N 0:2, N-Krka 2:0 in Novoles-N 1:2. Nogometaši so si zaradi nekaj minut zamude zapravili prvo mesto. V zadnjem srečanju, ki bi ga morali odigrati s šentjer-nejsko Iskro, so zaradi neobveščenosti nekaj minut zamudili in sodnik Mrzlak je odpiskal ko- / N VABILO NA ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE DUŠANU JEREBU - ŠTEFANU IN Z NJIM PADLIM TOVARIŠEM, KI BO V NEDELJO 27. OKTOBRA OB 11. URL VABIMO VSE ČLANE AKTIVA ZZB DUŠANA JEREBA-NOVOTEKS IN DELAVCE, ZLASTI PA ŠE MLADINO PODJETJA. Aktiv ZZB DUŠANA JEREBA-NOVOTEKS nec tekme ter tako tudi poraz s 3:0. Drugi rezultati: Novoteks-JLA 3:0, Mercator-N 6:2, N-Pionir 5:5, N-Iskra (N. m.) 21:3 in N-Iskra (Šentjernej) 0:3 (b. b.). Pri plavanju sta se med posamezniki izkazala le Legan in Počrvina, naša štafeta na 4 X 50 m prosto pa je bila odlična peta. Rezultati: 50 m prsno: Miha Legan 36,1, Boris Ilovar 40,6, Miha Gošnik 41,6. 50 m prsno: Andrej Počrvina 43,9 in Martin Dolinar 48,0. 4 X 50 m prsno: (Počrvina, Dolinar, Ilovar in Legan) 2:38,6. O ostalih rezultatih vas bomo obvestili v prihodnji številki. Marles ■ NOVOTEKS 66:61 Domači košarkarji so to srečanje odlično začeli, vendar so jih gostje iz Novega mesta preko razpoloženega Ž. Kovačeviča do polčasa ujeli. V nadaljevanju je bil rezultat nekajkrat izenačen, pri 51:51 pa so se domačini odlepili za pet košev in to prednost tudi obdržali do konca srečanja. Koše so dali: Ž. Kovačevič 26, Kopač 4. S. Kovačevič 4, Ivančič 15. Poljšak 4 in Janežič 8. Metka - NOVOTEKS 5163 : 4935 V sklopu priprav na repub liško tekstiliado v kegljanju, je imela ekipa NOVOTEKSA pri jeteljski dvoboj z Metko iz Celja. V moški konkurenci v dis ciplini 6X200 lučajev so bili domačini boljši, saj so zmaga li s 5163:4935 podrtih kegljev. Rezultati naše ekipe pa je zelo dober, saj znaša popreček na posameznika 822 podrtih keg-ijev. Premagati ekipo Metke ki ima v svojih vrstah drugega z republiškega prvenstva (Ka- čič - 1010 podrtih kegljev), pa je bilo tokrat nemogoče. Najboljši v ekipi NOVOTEKSA so bili: Klobučar 872, Lužar 845 in Rolih 826. Tudi v borbenih igrah so bili domačini boljši nasprotnik Rezultat - 802:733 podrtih kegljev. Ker Metka ni imela popolne ženske ekipe, so tekmO-vale predstavnice obeh tovarn le v posamični konkurenci. Najboljša je bila Fajsova s 402 podrtimi keglji. Presenetljivo dober rezultat in drugo mesto pa je zasedla naša tekmovalka Milojka Zadkovič - 383 podrtih kegljev. Na tretje mesto pa se je prav tako uvrstila naša predstavnica Zupančičeva s 354 keglji. Sicer pa je to srečanje potekalo v prijateljskem vzdušju. Obe strani sta bili ob koncu mnenja, da naj bi postalo to srečanje tradicionalno - vsako leto pred tekstiliado. Povratno srečanje bo v kratkem na Loki v Novem mestu. NOVOTEKS - Lesonit 90:61 Novomeščani so že v tretji minuti srečanja vodili z 8:0. Prednost je do polčasa stalno naraščala, tako da je bila ob prekinitvi že 25 košev. V preveliki želji, da bi domačini dosegli stotico, pa so naredili nekoliko preveč napak — in gostje so preko visokega Potočnika le nekoliko omilili katastrofo. Pri No-voteksu so bili najboljši Kopač, Seničar in Ivančič, pri gostih pa razen Potočnika še L Maljavec. Koše so dali: Seničar 14, Cukut 4, Ž. Kovačevič 27, Kopač 18, S. Kovačevič 3, Ivančič 15, Poljšak 5 in Počrvina 4. Triglav - NOVOTEKS 76:74 Igralci Novoteksa so bili v prvem polčasu boljši nasprotnik, v nadaljevanju pa so jim nekoliko pošle moči. To so znali izkoristiti borbeni domačini, ki so nekajkrat vodili z minimalno razliko 6 košev. Koše so dali: P. Seničar 10, Kopač 2. Cukut 2, Ž. Kovačevič 21, Počrvina 4, Ivančič 25, Poljšak 6 in S. Kovačevič 4. Trnovo - NOVOTEKS 76:77 V pravi prvenstveni tekmi, polni preobratov in lepih akcij, so z nekoliko sreče zmagali gostje iz Novega mesta. V prvem delu so bili igralci Novoteksa nekoliko boljši nasprotnik, v nadaljevanju pa se je razigral Matičetov in Trnovo je povedlo z 8 koši prednosti. Po nekajkratnih napakah igralcev Trnovega so se Novomeščani zbrali in s košem Poljšaka v zadnjih sekundah tudi zmagali. Tokrat je zelo dobro zaigral tudi visoki Cukut, ki je bil poleg Ž. Kovačeviča najboljši igralec gostov. Koše so dali: P. Seničar 3, Cukut 17, Ž. Kovačevič 18, Kopač 4, Ivančič 16, Poljšak 17 in Janežič 2. je gia »j NOVO a. Izhaja vsako prvo mesecu v nakladi 2800 vodov. Urejuje ga svet: Franc Pavlin, Kovačič, Konrad ‘larinka Miklič, lire, Andrej Počr-ko Polak in Miran filmi in prelom: CZP tjski list, tiska Knjigo-Novo mesto.