-//AN0
f-vučuce*..
NO. 105
Mi’ifiiSk/t Domovina


AMCRICAN IN SPIRIT #OR€IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVEN IAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING NEWSPAPER
Pittsburgh. New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Bock Springs, all Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN G164-680X)
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 22, 1980
FANTJE NA VASI POJEJO. — Na konceptu pevskega zbora “Fantje na vasi”, ki je bil v soboto, 13. septembra, zvečer v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu', je nastopil kot solist Nejci Slak. Na sliki so tudi (z leve proti desni): Tomaž Štepec, Edi Štepec, Klemen Hren, Mark Jakomin, Janez Semen. Tomaž Sršen, Janez Tominc in Marko Celestina. (Slikal James Debevec.)
REAGAN IN ANDERSON SE POMERILA V DEBATI; 50 MILIJONOV GLEDALCEV
Novi grobovi
Frank J. Škabar
Pretekli četrtek, 18. septembra, je na svojem domu na 22801 Ivan Ave., v Euclidu po kratki bolezni umrl 90 let stari Frank J. Škabar, rojen v Lokvi pri Sežani, Slovenija, od koder je prišel v ZDA leta 1911, vdovec po leta 1971 umrli ženi Josephine, roj. Medved, oče Franka ml., Josephine in Dorothy (Mrs. Anthony) Gugiiotta, 6-krat stari oče, 5-krat prastari oče, zaposlen pri šolskem odboru Eu-clida kot kurjač v Upson šoli do svoje upokojitve leta 1959, član Kluba Ljubljana, Dr. Lunder-Adamič št. 28 SNPJ, ADZ št. 2 in Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes dopoldne ob 10.30, nato na Lake View pokopališče.
Frank Keržič
Pretekli četrtek popoldne je v Broadfield Manor v Ma-disonu, Ohio, kjer je stanoval zadnja dva meseca, umrl 95 let stari Irank Keržič, rojen 30. novembra 1884 na Rakitni, Slovenija, vdovec po leta 1931 umrli ženi Josephine, roj. Mikus, oče Franka in Harryja (oba v Genevi, O.), Ray-a (Ashtabula, O.), Josephine Uile (pri kateri je bival zadnjih 35 let) in Therese Ulle (oba v Painesville, O.), Dorothy Urbančič (Cleveland, O.), Irene Marpes (Pittsburgh, Pa), Marian Ic-kes (Ashtabula, O.), 24-krat stari oče in 28-krat prastari °če. Pokojnikov sin Charles je bil ubit leta 1945 v službi ameriške vojske, dva brata in dve sesiri so tudi že pokojni. Do preselitve v Painesville pred 35 leti je pokojnik kmetoval na S. River Rd. v Genevi skozi 2G let. Bil je faran župnije Sv. Marije v Painesville, član SNPJ, ADZ in F.O.E. Pogreb bo v oskrbi fielding-Webster pogrebnega zavoda v Genevi danes dopoldne, v cerkev Assumption v Genevi ob 10, nato na pokopališče Mt. Pleasant. Pogreb-ne obrede bo opravil č.g. Robert Hill.
-----o---—
žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo n a n slovenski list Ameriško Domovino’
V Paragvaju so ubili enega od atentatorjev Anastasia Somoze
ASUNCION, Par. — V spopadu s skupino paragvajskih policistov je padel Hugo Alfredo Irurzun, član argentinskega g v e r ilskega gibanja “Ljudska revolucionarna vojska”. Načelnik paragvajskih policistov Pastor Coronel je izjavil, da je Irurzun sodeloval v atentatu na bivšega ni-karagveškaga ..amodržca A-nastasia Somoze pretekli teden.
Med drugim je rekel Coronel, da se je Irurzun bojeval v Nikaragvi v vrstah sandi-nističnega gibanja, ki je strmoglavilo S o m o z o lani. Vpletena v zaroti proti So-mozi sta bila tudi dva nika-ragveška diplomata, ki sta bila izgnana iz Paragvaja že 20. avgusta, je pripomnil Coronel.
Paragvajska policija je izdala tiralico za Silvijo Mercedes Rodgers, Argentinko, ki je osumljena sodelovanja v atentatu na Somozo.
Truplo ubitega Somoze je bilo prepeljano v ZDA. Pred smrtjo je Somoza namreč izrazil željo, biti pokopan v ZDA.
V pogrebni zavod v Miamiju je prišlo več sto njegovih pristašev, ki sedaj bivajo v izgnanstvu v ZDA. da bi se poslovili od svojega bivšega voditelja.
II.
Medtem ko ves svet občuduje Jugoslavijo in Tita — pravi Krzavac — zaradi dosežka najvišje stopnje osvoboditve dela in človeka, pljuje Djilas na svojo domovino in njene dosežke, ker se v svojem patološkem strahu boji pasti v pozabljenje.
Njegovi gospodarji na zahodu mu plačujejo velike nagrade za njegovo delovanje. Poleg tega dobiva še doma visoko pokojnino. Njegove knjige:	Novi razred, Vojni
čas, Nepopolna družba in druge so najpomembnejši viri zahodnjaške črne propagande reakcionarnih krogov proti narodnoosvobodilni borbi.
Zaradi svojega manjvrednostnega kompleksa — trdi
Vojaške enote ZSSR se približujejo poljski meji; ZDA zaskrbljene
WASHINGTON, D.C. — Predstavnik ameriškega tajništva za zunanje zadeve John Trattner je rekel novinarjem, da so ZDA opazile večje premike sovjetskih vojaških enot v zahodnih krajih ZSSR in v vzhodnem delu Vzhodne Nemčije, države, v kateri imajo Sovjeti nastanjenih preko 400,000 svojih vojakov. Ti kraji so blizu poljske meje.
Carterjeva a d m inistracija je zaskrbljena nad možnostjo, da bi sovjetsko vodstvo odredilo zasedbo Poljske, kakor je to storilo leta 1968 na Češkoslovaškem in 1956 na Madžarskem. Nadaljevanje vala štrajkov na Poljskem bi lahko prisililo Leonida Brež-njeva in ostalo vodstvo do take odločitve, pripominjajo.
Tajnik za zunanje zadeve Edmund S. Muskie je povedal, da ZDA zasledujejo položaj na Poljskem in premike sovjetskih enot in ne izključujejo možnosti sovjetskega vdora, ako bi se stanje v Poljski poslabšalo.
Opazovalci poljskih političnih razmer opozarjajo na skoraj šen pričetek šolskega leta v državi. Predvidevajo povečano aktivnost študentov na univerzah, prav tako mnogih njihovih profesorjev. Zahteve le-teh, dodajajo, bodo zla-
Djilas razburja
Krzavac — skuša Djilas ostajati v žarišču svetovnega mnenja. Pridružuje se vsaki protijugoslovanski gonji, najsi bo kot besednik, orodje ali aktivno. In to vselej takrat, kadar okoliščine omogočajo naj večjo škodo.
Ob koncu svojega članka Krzavac odkrito zapreti: Proti takim sovražnikom smo se vedno borili z ideološkimi, političnimi in tudi z administrativnimi sredstvi.
Nato Stane Dolanc
V Sloveniji je član CK ZKJ (Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije) o-stro napadel gospodarske disidente. Govoril je 4. julija na zborovanju v Žužemberku. Bil je dan borca in podjetja Iskre. Razumljivo je, da
Eksplozija v silosu rakete tipa Titan; jedrskega sevanja ni
DAMASCUS, Ark. — Zaradi m a 1 o marnosti nekega tehnika je prišlo do eskplozi-je v silosu medcelinske rakete tipa Titan H, blizu tega mesteca. Vnelo se je tekoče gorivo, ki ga uporabljajo za pogon teh raket in požar je dobesedno uničil silos.
Zaradi opeklin in drugih poškodb je umrl neki letalski narednik, 21 drugih oseb a-meriških letalskih sil je pa ranjenih, eden teh je v kritičnem stanju. Lokalne oblasti so odredile umik okrog 1400 prebivalcev, bivajočih v bližini goreče rakete, plameni katere so segali do višine 500 čevljev. Evakuiranci so se že vrnili na svoje domove.
Eksplozija rakete je bila nevarna predvsem zaradi tega, ker je omenjeni Titan II imel jedrsko glavo. K sreči je bila prva eksplozija tako silovita, da je vrgla jedrsko glavo daleč proč in je le-ta ostala nepoškodpvana.
Predstavniki ameriških letalskih sil in obrambnega tajništva so trdili, da ni bilo sploh nobene nevarnosti, da bi jedrska glava eksplodirala, četudi bi dobesedno zgorela.
Tajnik letalskih sil v Carterjevi administraciji Hans Mark je rekel, dr ni nobenega jedrskega sevanja v okolici požara in ga brni ne bo. Rekel je tudi, da ZDA smatrajo rakete Titan II kot varne in učinkovite, kljub nesreči v silosu v Arkansasu.
Poznavalci raz.mer v ameriških obrambnih silah pa trdijo, da so te rakete, največ izdelane od leta 1961 do 1963, že zastarele in nevarne. V zadnjih letih je prišlo do več manjših nesreč v zvezi z vzdrževanjem teh raket, zlasti zaradi izredno vnetljivega goriva, s katerim jih poganjajo.
Obrambno tajništvo bo vodilo temeljito p r ei s k avo o vzroku in okoliščinah nesreče v Damascusu, Arkansas.
sti politične narave.
Čistka v vrstah poljske komunistične partije in državnega vodstva se nadaljuje. V zadnjih dneh sta bila odstranjena voditelja partije v dveh vojvodstvih (pokrajinah) .
je pel hvalospeve Titu in poudaril: “Tito pomeni za nas predvsem revolucijo...”.
V drugem delu govora pa je, kot piše Delo z dne 5. julija napadel jugoslovanske disidente, pri čemer je največ očitkov letelo na Djilasa, da-si ga ni imenoval.
Takole je govoril: “Naše notranje trdnosti, zvestobe revoluciji in pa zravnanosti — ob zavesti, da nas s simpatijami in priznanji spremlja velik del sveta — ne more omajati dejstvo, da so se v zadnjem času pojavili v nekaterih časnikih bulvarskega tiska na Zahodu članki in intervjuji, katerih vsebina je taka, da ne vem, kako bi jo njihovi avtorji odnesli, če bi jim mi v Jugoslaviji objavili.
BALTIMORE, Md. — Sinoči ob 10. uri se je začela prva neposredna debata med letošnjimi predsedniškimi tekmeci, tokrat med republikanskim kandidatom Ronaldom Reaganom in neodvisnim kandidatom Johnom B Andersonom. Predsednik J. Carter se ni udeležil debate in jo je gledal v svoji rezidenci v Beli hiši.
Carter je namreč nasprotoval temu, da je sodeloval v tej prvi debati John Anderson. Predsednik meni, da Anderson sploh nima možnosti, biti izvoljen novembra letos in da je torej nesmiselno, da bi se ta 58-letni kongresnik udeležil debate.
Sinočnjo debato, ki sta jo neposredno prinašali televizijski mreži NBC in CBS — ABC je raje predvajala nek film — je vodil znani napovedovalec Bill Moyers ob sodelovanju 6 drugih novinarjev. Vsak novinar je imel pravico staviti le eno vprašanje, na katerega sta nato odgovorila oba kandidata. Tema debate je bila notranja politika.
Reagan in Anderson sta ponovno kritizirala dosedanjo politiko Carterjeve administracije in obrazložila, kaj bi storila, ako bi postala predsednika. Na podlagi njunih odgovorov na stavljena vprašanja je postalo jasno, da imata različna mnenja o tem, kako reševati gospodarske težave, v katerih se ZDA nahajajo.
Republikanec Reagan je predlagal, naj bi znatno znižali raven zveznih davkov, ki jih plačujejo posamezniki in podjetja. Hkrati naj bi znatno zmanjšali izdatke zvezne vlade. Obenem je pa Reagan zahteval vrsto novih izdatkov, da bi izboljšali stanje a-meriških obrambnih sil. Pospeševali naj bi proizvodnjo vseh vrst energije, ki se nahaja v ZDA.
Anderson je rekel, da nasprotuje znižanju zveznih davkov, ker bi to le pospešilo inflacijsko stopnjo. Rekel je, da bi res zmanjševal izdatke
Gre za peščico moralno propadlih ljudi, ki živijo v Jugoslaviji, so pa že dolgo v konfliktu s politiko, ki sta jo vodila naša Partija in tovariš Tito. Zaletavajo se ob osebnosti tovariša Tita, Kardelja in številnih njunih bojnih tovarišev — posebej pa ob tovariša Tita — z besedami, ki jih ni doslej napisal niti izgovoril noben sovražnik naših narodov ter narodnosti in naše države.
Znano je, da pišejo za denar, da v njihovih izdelkih ni nobenih, celo niti temeljnih človeških vrednot, temveč jih prežemajo mržnja, izdajal-stvo, brezizhodnost in ne le protikomunizem, temveč tudi totalna človeška nemoralnost.”
(Dalje)
zvezne vlade, obenem bi pa zahteval nov davek 50 centov na vsak galon gazolina. Denar, ki bi ga zvezna vlada nabrala na ta način, bi porabil za zmanjšanje davka, ki ga plačujejo zavarovanci sistema socialnega zavarovanja.
Anderson je rekel, da je e-nergetska kriza res nekaj pomembnega in da morajo A-merikanci sprem eniti svoj način življenja v tem smislu, da znatno zmanjšajo količino energije, ki jo uporabljajo.
Kdo je zmagal?
Pristaši Ronalda Reagana so bili prepričani, da je njihov kandidat zmagal v debati, podporniki Johna Andersona so pa rekli isto o svojem kandidatu.
Časopisna agencija AP je najela skupino 7 strokovnjakov, ki ocenjujejo debate na univerzah, in ti so soglašali, da se je najbolje izkazal John Anderson. Šest od sedmih strokovnjakov je reklo, da je Anderson zmagal, sedmi je pa bil mnenja, da ni bilo večje razlike med obema kandidatoma, a da je bil Anderson privlačnejši.
Novinarji in analitiki so pa bili enotnega mnenja, da je bila debata velika prednost za Andersona. Bilo je nad 50 milijonov gledalcev in ti so se lahko prepričali, da je Anderson resen in 'inteligenten kandidat.
Prav tako so bili novinarji in analitiki soglasni o tem, da je sinočnja debata škodovala predvsem predsedniku Carterju. Prepričani so, da se bo predsednik udeležil vsaj nekaterih od naslednjih napovedanih debat.
------o-----
Zadnje vesti
"Tfrane, Mar. — Maroški kralj Hasan II. je rekel, da je PLO pripravljena priznati pravico Izraelu do obstoja, ako bo Izrael priznal pravico obstoja neodivsne palestinske države. Izrael pa zanika pravico Palestincev do svoje lastne države.
;1:Bagdad, Irak — V zadnjih dneh trajajo obsežni boji med vojskama Iraka in Irana. Obe strani objavljata poročila, v katerih pravita, da zmagujejo.
* Ankara, Tur. — Vojaška junta v tej državi je imenovala vlado, v kateri je kar 7 upokojenih generalov. Turčija je še vedno v izrednem stanju in junta je razširila svojo kontrolo s skupino novih odredb. Med drugim so ukinjena skoraj vsa civilna sodišča.
^Washington, D.C. — Alek-sandar Kruglov, navaden vojak sovjetske vojske, je zapustil ameriško veleposlaništvo v Kabulu in se vrnil v svojo enoto. Vojak se je sestal s sovjetskim veleposlanikom v Afganistanu, ki mu je zagotovil, da bo Kruglov demobiliziran brez neugodnih posledic.-
Iz Clevelanda in okolice
Dobitke so prejeli—
Na včerajšnjem, izredno dobro obiskanem kosilu Oltarnega društva pri Sv. Vidu, so dobili nagrade sledeči: af-gan, ga. A. Rezin s 14570 Pease Rd.; kvačkano odejo, Frances Mačerol z 1154 E. 61 St.; pol galona žganja, Josephine Perpar z 1041 E. 177 St.; svetilko, Theresa Novak z 1189 E. 61 St.; punčko, Toni Urankar s 396 Stevens Blvd.; blazino, M. Pasiechnik s 566 Bayridge Blvd.
Vinska trgatev—
Včerajšnja vinska trgatev na Slovenski pristavi je lepo uspela. Ob krasnem vremenu se je zbralo precejšnje število Slovencev in Slovenk.
Galebi in Mavrica tudi pri Franku Sterletu—
Ansambel Galebi in tercet
*
Mavrica, ki gostujeta iz Opčin pri Trstu, bosta nastopila tudi v petek zvečer, 26. septembra, in sicer ob 8. v gostišču Slovenian Coutry House na E. 55. cesti in Bonna Ave. Lastnik F. Sterle je povabil člane in članice obeh skupin na večerjo, nato pa bodo nastopili za ples in razvedrilo. Vsi ste vabljeni!
Pozdravi iz Avstrije—
Iz lepe Avstrije, kjer se nahajajo na počitnicah, so poslali pozdrave Joseph, Dorothy, Frank in Charlotte Ferra.
Na zajtrk vabijo—
Društvo sv. Vida št. 25 KS-KJ vabi vse svoje člane in njihove družine na sv. mašo in zajtrk v nedeljo, 28. septembra. Društvo bo praznovalo 90-letnieo svojega obstoja. Sv. maša bo darovana v cerkvi sv. Vida ob 9.15 dopoldne. Na zajtrku bodo tudi počastili vse 50-letne člane. Zajtrk je brezplačen, prosijo pa tiste, ki nameravajo priti, da pokličejo tajnika Albina Orehka na tel. 481-1481 in si rezervirajo sedeže.
Sprejem novih članic—
Sprejem novih članic v Oltarno društvo pri Mariji Vne-bovzeti bo v nedeljo, 5. oktobra. Tiste žene, ki bi rade postale članice, naj kličejo go. Rose Bavec na tel. 531-6167.
Tiskovnemu skladu—
Ga. Doroteja Sin j ur, Prince George J3 C. je darovala $15 v tiskovni sklad Ameriške Domovine.
Ignac in Mary Ramovš, Salem, O., sta darovala $12 našemu listu.
Dr. Andre Pugel, Grosse Pointe Woods, Mich, je daroval $12 v naš tiskovni sklad.
G. John Kozina, Richmond Hts., O. je prav tako daroval $12 Ameriški Domovini.
Vsem darovalcem naša iskrena hvala!
------o-----
VREME
Pretežno oblačno in soparno danes z možnostjo krajevnih neviht v popoldanskem in večernem času. Najvišja temperatura okoli 85 F. Jutri spremenljivo oblačno z močno ohladitvijo. Najvišja temperatura okoli 65 F.
vladarje Jugoslavije
JV'*.-	O —T-
^ AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 22, 1980	^
■	........... I '	~ .nuiM«. .	. 1.^1	... ..im.—.WI lil	—i———
Beseda iz naroda...
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
J
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio

No. 105 Mon., Sept. 22, 1980
Jezikovna izobrazba
Kako so vzgojeslovci in najvišji funkcionarji v vodstvu šolskega sistema v Ameriki, zaradi pretirane zaljubljenosti — da ne rečemo zatelebanosti — v an-geščino, v svojih pogledih na jezikovni problem kratkovidni, ozkosrčni in starokopitni, je kar vznemirljivo. V zadnjih letih se je namreč priselilo na ameriško ozemlje z otokov Puerto Rico in Kube, z obeh po legalni poti, prek dolge meje z Mehiko pa z begom čez mejo revnih Mehikancev na nelegalen način, toliko špansko govorečega prebivalstva, da se je pojavilo pereče vprašanje, kako se lotiti vzgoje številnih otrok teh priseljencev, ki jim je angleščina popolnoma tuja, pa gre njih število v. milijone.
Mi smo na tem mestu že pisali o tem izrednem pojavu zadnjih let. Pozdravili smo odlok šolskih oblasti v krajih, kjer so se Hispanci (tp je skupno ime za vse) masivno naselili, da se v šole Vpelje dvojezičen pouk, namreč v angleščini in španščini. Logično smo stavili tezo, da je isti princip dvojezičnosti treba uvajati tudi za druge narodne manjšine, kjer so te kompaktno naseljene in se za dvojezični pouk prijavi določeno število učencev teh manjšin. Tako načelo bi prišlo v prid v manjšem obsegu tudi Slovencem v krajih, kjer so gosto naseljeni.
Pri tem smo odločno poudarili načelo, da je edino pravilno in v neprecenljivo korist Ameriki, če se z u-vedbo dvojezičnosti otroci manjšine svojega materinega jezika naučijo temeljito in popolnoma, da ga bodo. mogli uporabljati v govoru in pisavi. Svoje stališče smo tudi utemejili, da je znanje vsakega jezika — poleg angleščine, ki je nesporno edini državni jezik — ameriški diplomaciji, businessu in ugledu v veliko pomoč. Toda na tej točki se naše stališče ne ujema z mnenjem recimo takšnega prominentnega šolnika, kot je Irving Anker, prejšnji kancler vsega šolstva v mestu New York, kakor tudi ne s stališčem takšnega uglednega časopisa, kot je The New York Times.
Eden in drugi zastopa mišljenje, naj se materni jezik manjšin v dvojezični šoli uporablja le v toliko, kolikor je neobhoclno potreben kot stopnica do angleščine. Ko se bo otrok približal angleščini, da bo mogoče začeti njegovo izobraževanje v tem jeziku, se materni jezik takoj popolnoma ukine. Taka miselnost je čisto poniglava, v našem času zastarela, kratkovidna in nevredna slovesa ameriške vzgoje. In vendar ima močne, vplivne zagovornike.
Že imenovani Irving Anker je kot šolski kancler izdal 1. 1974 vsem šolam v New Yorku navodila, ki med drugim vsebujejo te-le točke:	1) vsi otroci po
presoji nesposobni za pouk v angleščini, morajo dobiti dodaten pouk, da jih usposobi za pouk v angleščini; 2) pri tem naj se jim nudi v nekaterih predmetih (računstvo, socialni nauki itd.) pouk v rojstnem jeziku, da bodo normalno napredovali; 3) v take dvojezične razrede se vključijo le učenci, ki so bili prej testirani v angleščini in materinščini; 4) testiranje se vsako leto ponavljaj da se ugotovi, ali je dvojezična vzgoja še potrebna. Vsa ta določila so tipičen dokaz za načrtno uničenje učenčevega materinega jezika, če ta jezik ni angleščina.
Najbolj značilno je pa, da Mr.. Anker še danes javno utemeljuje svojo jezikovno politiko s trditvijo, da njegov “program ščiti interese otrok in ne želja ekstremnih skupin”. Taka izjava vodilnega šolnika v A-meriki osvetljuje — tako se zdi — vso ameriško vzgojno politiko. Otroku in mladostniku se mora učenje tako olajšati, da se kar igraje, brez lastnih naporov, dokoplje do svoje izobrazbe. Človek se pri tem spomni na znani nuerenberški lijak (Nuernberger Trichter), o katerem se je včasih v Evropi precej govorilo, z njim so namreč učenost in znanje v šolarja kar ulivali in je postal učen in moder človek, ne da bi s prstom mignil ...
Ker bi učenje dveh jezikov ne bilo “v interesu otroka” (pač pa, mislimo mi, v velikem interesu znanje dveh jezikov za odraslega), zato naj se materni jezik zaradi preobremenitve otroka ne poučuje sistematično do popolnega obvladanja v govoru in pisavi — tako očividno mislijo mnogi, če ne večina, ameriških šolnikov. A potem ne smejo govoriti o dvojezični (bilingual) šoli, ker taka šola to ni. V ozadju človek sumi, da se bojijo, da bi angleščina v Ameriki izgubila
Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju
MILWAUKEE, Wis. — Če ste hranili svoje počitnice za avgust, boste gotovo priznali, da niste naleteli na najboljše vreme. Prvi dan meseca je bil sicer izredno lep, kaj, ko se je pa čez noč vreme spreobrnilo in je lilo iz neba kakor iz škafa. Župnik pri Sv. Janezu je bral tisti dan sv. mašo za lepo vreme, saj je bila župnija tik pred festivalom. Pri tem ga je neki hu-domušnež podražil: “Father, gotovo ste se zmotili in pri maši prosili za dež, ko tako pada!”	,
Grdo vreme se je v soboto počasi uneslo, nedelja pa je bila dan, ki ga je naredil Gospod. Kljub ogromnemu prostoru okrog cerkvej se je, trig! ljudi brez razlike, ako. so bili župljani ali katoličani.
Prireditev je uspela,' kakor še nikoli. Delo, skrb in napori so bili bogato poplačani. Župnija pa potrebuje finančno pomoč za odplačilo dolga in vzdrževanje poslopij in šole.	; v	,
Triglavani,' ti so imeli srečo! Zaradi cele vrste piknikov v avgustu, ki so zadevali drug ob drugega, so ti svoj športni dan in piknik prestavili za teden naprej — na 24: avgust. Pri tem pa so se izognili deževni nedelji. .Že proti koncu tedna se je vre: me ustalilo. Priprave za piknik so se vršile nemoteno.
Bilo pa je pri vsej zadevi nekoliko smole, ki jo bomo tukaj J omenili.
Utrujeni delavci pri delu za piknik so v soboto po delu posedli okrog dolge mize pod starim hrastom pri balinišču in modrovali, ko je prišel mimo Jaka Modic in postavil galonček ta belega na sredo mize. Uganili smo, da godu j e ih ga brž obkolili ter zapeli:
“KoVkor kapljic, tol’ko let Boci nam daj na svet’
živet’...”
Nad tisto mizo pa je precej nizko visela veja starega hrasta. Ta je razjezila poduprav-nika parka Jožeta Kunovar-ja, ki je odredil, da se veja takoj odžaga. Poslal je najmlajšega od upokojencev,
Ivana Jakoša po žago, da se veja takoj odžaga.
Rečeno — storjeno! S te veje so odbili še nekaj manjših. Veje sta potem zagrabila Jože in Ivan ter jih odvlekla v jamo za odpadke.
Jama pa je bila vsled dežja polna vode. Jožetu je pri tem spodletela noga in naenkrat je zaplaval po luži. K sreči je imel v svoji hišici tam še ene suhe hlače, da jih je zamenjal z mokrimi. Njegovi nesreči pa so se vsi zlobno smejali. V paviljonu so imeli nato večerjo in sicer rižoto s solato, ki je že običajna jed na predvečer piknika. Po večerji so še balinali dolgo v noč...
Zjutraj pa, ko je vzšla zarja, so bili zopet vsi na nogah! Zakurili so ogenj in začeli peči raznovrstno meso za piknik, da je dišalo po pečenju po vsem parku.
Do opoldne, ko se je pričela sv. maša, so se v parku zbrali naši prijatelji in znanci ■že od vseh strani:	iz Mil-
waukeeja, .Chicaga,. Jolieta,-Waukegana in Racine. Iz Sheboygana pa se je pripeljal poln avtobus z orkestrom in prijatelji. Tudi iz Clevelanda je bila na pikniku družina Petelin. In morda še od kod drugod?
Po maši, ki jo je opravil dr. Jože Gole ob petju -Ijud-: skih pesmi, so se ljudje zgrnili tja; od koder je tako, lepo dišalo. Hitro se je dolga vrsta skrajšala, z njo pa tudi kopica pripravljene hrane. Na koncu je vsega zmanjkalo. Hitro na “kolesa” po meso. Tako so rešili nerodni položaj. Niso namreč računali na tak obisk, ki je presegel vse dosedanje.
Tekme v odbojki so se pričele. Mladina se je zgrnila o-krog igrišča. Med seboj so se pomerili naši z ekipo iz Chicaga. Odigrali so dve igri, ki sta nagnili srečo našim — Triglavanom. čikažani so bili mladi in urni, vendar našim - “starinam” kar niso mogli do živega. Bila je lepa igra. Le korajžno naprej! Saj ste vi mladina naše upanje in bodočnost slovenstva tukaj.
Pred Domom na terasi so živahno udarjali na svoje strune ‘Veseli Slovenci’, pred njimi pa so se vrteli stari in mladi. Vmes je donela slo-
monopol uradnega jezika. Strah je neutemeljen, neresen in smešen.
Čisto drugačno pesem poje predstavnik Hispan-cev, Mario Paredes, direktor hispanskega komiteja v Ameriki, ki pravi .. ali naj ne bi pospeševali jezikovnih sposobnosti dvojezičnih otrok in jih ohranjali?
Oni začenjajo v dveh jezikih, in to je prednost.” Po-
tem pa dodaja, naj se v dvojezičnih šolah učijo španske slovnice in sintakse, da bodo lahko govorili špansko kot izobražene osebe. Tudi španskega pismenega sestavka in španske literature naj se učijo, da bodo znali brezhibno pisati v svojem materinem jeziku. Lahko mu le pritrdimo z dostavkom, da se ta princip uporablja pri učenju materinega jezika pri vseh etni-ških manjšinah, ki se za to zanimajo, tudi za slovensko.
Seveda zadeva ni enostavna in ne na hitro roko rešljiva. Predvsem je tu vprašanje sposobnega učiteljstva, v tem je. jedro problema. Učiteljske šole-priprav-nice bi bilo treba temeljito reformirati, izdati ukrepe tudi za vstop kandidatov in njih treniranje za pouk na dvojezičnih šolah, da bodo iz njih prišli učitelji (ce), skozi in skozi usposobljeni poleg angleščine poučevati še en jezik. Težka naloga je to, a Amerika je zmožna premagati jo, če bo le dovolj vere v pravilnost pouka etniških jezikov v deželi, ki je v tem pogledu edinstvena na svetu, in dovolj odločnosti za akcijo.
Na novo je bil ustanovljen Department of Education v Washingtonu. So ljudje in skupine, ki trdijo, da ga ni treba. Pa še kako ga je treba! Samo Bog daj, da bi zagrabil za delo s srečno roko na pravem kraju, namreč pri 'enotni izobrazbi in pripravi učiteljstva za vso nacijo in vse šole, kakor to zahtevata čas in razmere. Od tod se bo razlival blagodejni val zgledne vzgoje ameriške mladine po vsej širni deželi in svetil tudi ostalemu svetu kot vzor.
L. P.
venska pesem, donela v lep poletni večer ...
Da je vse tako lepo uspelo, gre zahvala najprej Bogu za lepo vreme, potem vsem prirediteljem in garačem za ^prijazno postrežbo ter še posebej vsem vam, ki ste prihiteli od blizu in daleč v naš park ter se z nami skupaj poveselili! Hvala vsem!
Pripisal bi še: Da so slike v A.D. razločnejše, kar ste gotovo opazili?
Da g. Maks Simončič, dopisnik iz Kalifornije, vedno več prispeva v list iz svojega “koša” v liriki, da postaja A-meriška Domovina z vsemi sotrudniki vsestransko zanimivejša in pestrejša.
Da bo v nedeljo, 12. OKTOBRA (ne 28. sept., kakor je bilo mišljeno) Vinska trgatev z/ dobrim kosilom, starim in novim vinom in da bo za veselo družbo poskrbel stari prijatelj Frank Sezon $ svojimi domačimi ‘vižami’-. Pričetek bo opoldne ob . vsakem vremenu. Bo luštno — le pridite!
Velik praznik bo za Sloven- . ce, ko bo društvo Triglav, ’ praznovalo 30-letnico - ustano- j vitve. Svečanost se bo vršila, v soboto, dne 8. novembra,-'■ ob 6. uri zvečer ir dvorani sv. Janeza na Cold Spring Rd.
30 let dela in uspehov — naš ponos in naše veselje! S skupnim delom se dosegajo začrtani cilji in raste moč ter ugled organizacije, hkrati u-gled slovenstva v novi domovini Ameriki!
Če smemo povedati že zdaj,-bo drugo pomlad, ko bomo zimo prespali, praznovanje 20-letnice Triglavskega parka. 20 let dela pridnih rok, ki so iz pašnika, koruznega polj g in gozdiča ustvarile pravi park, ki se zrcali ob obrežju tihega Bisanaby jezera. Kapelica sv. Cirila in Metoda, ob njej pa Marijin kip, pa sta središče lepote parka.
Preprosto bi rekli s temile verzi:
Oj ti dragi Park Triglav, Slovencev zbirališče.
Sred’ ameriških planjav domače si ognjišče.
Pozdravi iz ‘Triglava’. — Ker smo brali, da sta v krogu svojih domačih praznovala zlati jubilej poroke g. prof. Milko Jeglič in njegova Iju-beznjiva gospa soproga Cirila, jima potom Ameriške Domovine pošiljamo iz Triglavskega parka naj lepše pozdrave in čestitke in kličemo obema:	Še na mnoga leta! —
Prijatelji.
Občni zbor Triglava se bo vršil v nedeljo, 19 okt. t.L, ob
3.	pop. v Domu parka. Vsi člani lepo vabljeni!
Omeniti moram tudi, da je v park prišel velik medved. Ker so se ga ljudje bali, je bil medved d j an na verigo, ko pa je nevarnost minila, so verigo zopet odvzeli in medved je sedaj prost. Ta ‘živalica’ je zamisel in delo našega mojstra — samouka Jožeta Cime: mančiča, ki je iz navadnega panja velikega drevesa ustvaril medveda. Čestitamo!
Brat našega pevovodje Ernesta Majheniča, p. Pelagij iz Lemonta, se zaradi zdravljenja nahaja v jolietski bolnici. Dragemu p. Pelagiju pošiljamo lepe pozdrave z željo, da mu dobri Bog skoraj povrne ljubo zdravje!
V Kranju je umrla sestra — učiteljica gospodinjskih šol — Tržila, Marija Ornik, sestra našega prijatelja Jožeta Ornika in družine, v starosti 70 let. Ornikovim naše sožalje!
Lep pozdrav vsem!
F. Rozina
H:
MAKS SIMONČIČ:
Spomini iz begunskega življenja
VIII.
Tudi italijanskih osebnosti ni manjkalo, nam pa se je začela v resnici odpirati boljša bodočnost, kar smo lahko o-pazili tudi na hrani. V splošnem je veljalo pravilo: “Slovenski odbor komandira to taborišče...”
Kako pa so izgledali ti objekti? Zidani, pravokotne o-blike, precej dolgi, s hodnikom po sredini. Na obeh straneh hodnika so bile sobe različnih izmer, katere so imele to pomanjkljivost, da njih stene niso bile zazidane do stropa. Ena močnejša žarnica je osvetljevala dve sobi hkrati in del hodnika. To je imelo porazni vpliv na šoloobvezno mladino, katera je morala izvrševati svoje domače naloge po večerji doma. Po izdelanih načrtih je električni strokovnjak Ivan Petrič (nahajajoč se. sedaj y Clevelanddjy: s pomočjo svojih dveh sinov razsvetljavo preuredil, za kar je žel globoko' priznanje in zahvalo.
Ko sem prispel v ta novi kraj, sem se predstavil taboriščnemu inženirju, bivšemu pripadniku Paveličeve hr-vatske ustaške armade. Takoj sem opazil, da sem neza-željen,. ker on ni hoted imeti pomočnika. Toda naredbe ni' izstavil on, zato se ni mogel pritoževati, Bil pa je .kasneje na veliko presenečenje premeščen iz tega taborišča in njegovo mesto je prevzel ljubljanski arhitekt Dušan Svetlič.
Ta naš rojak je imel kopico izredno bogatih načrtov, toda nenaden izbruh bolezni mu je tudi ta namen preprečil, nam vsem 'skupaj v žalost, meni posebno pa v izgubo, kajti prav gotovo bi pridobil veliko na idejah, katere najbrž niso bile nikdar preje izkoriščene.
Bil sem mlad, čakala me je zopet samostojnost in velika odgovornost in bodočnost je potem izkazala, da sem bil kos težkemu, odgovornemu delu.
Taborišče smo držali na ta-korekoč “visoki gradbeni stopnji”, toda za nas ni preveč pomenilo vse to, saj smo bili proti drugim narodnostim v manjšini, v pogledu organizacije in kulture pa smo prednjačili in bili vedno stavljeni za vzgled, dokler ni dan, s katerim se je pričela emigracija naših rojakov in rojakinj v Argentino, vse skupaj spremenilo, kajti ostali smo le še peščica samcev in družin z otroci.
Slovenci smo se držali skupaj v enem bloku, med nami pa je bila tudi plemenitaška ruska družina izza časa carske Rusije. Imeli smo šole, predavanja, pevske nastope z različnimi spevoigrami, cerkveno bogoslužje, otroško in dijetno kuhinjo, zdravniško ambulanto in delavski odred, vse navedeno pod strokovno sposobnimi slovenskimi vodniki.
Bili so tudi medsebojni spori političnih ozadij, včasih brez pomena, toda taka zadevica ni bila tako “vroča”, da je nismo pohladili in spravili predmet razburjanja v ponovno pravo pot.
Taborišču ni manjkalo u-branega v e č e rnega slovenskega petja. Prebivalci vseh narodnosti so radi postajali okoli naših skupin in z zanimanjem poslušali toplo harmonijo. Pa še nekaj se je pojavilo v tem taborišču, naše brhke slovenske mamice so pričele krasiti zunanje okenske police z najrazličnejšimi
cvetlicami-lončnicami, kar j® blagodejno vplivalo na mi: moidočega, nam pa vzbujalo vsakodnevni spomin na rojstno domovino.
Veliko bi se dalo naštevati pa vsakdo si ob teh vrsticah čitanja lahko predstavlja slovensko dnevno življenje, katero je našlo pot iz dneva ^ naslednjega v popolnejši obliki. Kot sem že prej omenil spevoigre, moram omeniti posebno eno, ker je nosila im* po organizaciji, katera je imela takrat begunce v svoji oskrbi:
“IRO KOMISIJA”
Komand ant taborišča je stopil v stik z našimi predstavniki in želel, da bi Slovenci nastopili z glasbeni^1 programom v počastitev a11' gleško - ameriško - italijanskih visokih povabljenih gostov.
Program ni obsegal samo glasbena dela, pač pa tudi naša pisana kulturna dela-deklamacije, recitacije in Š3" Ijivke, katere je potem P°' sebni tolmač prevajal v a11' gleski jezik.
V zgoraj imenovani spevoigri sem pel naslovno vlog0 bas-bariton in se še sponki; njam sledečih verzov, kater' bodo morda med čitatelji ha' šli mal hipec spomina na ^ sto nedeljsko popoldne v letskem taborišču, saj je bil? večerja tistega popoldne'-3 tudi posebna specialiteta 5 priboljškom in čašo vina-'’
Prostorna dvorana, kater3 je sprejela več sto ljudi, }e bila popolnoma zasedena ^ navdušeno ploskanje je dai0 priznanje našim priredit®' Ijem za uspešni rezultat.
Verzi so bili peti pio na®' nu slovenske narodne me^° dije, katero je pripravil ni. lašč za ta dan naš neurooI'I, taboriščni in cerkveni org3 nist in moj dober osebni Prl jatelj Glavanov Ivan.
Taka, kot je moja žen<t> reči smem, da ni noben0’’ druz’ga je ne veseli, le da lepa bila bi.
Rano zjutraj ona vstane> ogledalce v roko vzavn0 in pogleda, če je še, kot sinoči bila je ...
bedasta kot ni nobena, čez obraz pa pajčolan, to ni žena — je puran
To je bila pravzaprav tU poslovilna prireditev, k3L kmalu zatem je odšel Pr transport v Argentino. Nas . la je vrzel, po cestah tab0 šča je izginila slovenska U vorica in pesem. Zdelo se , je, kot da je odšel zdravi bolniki pa smo ostali ih c kali rešitve...
Taboriščna komanda je U, čela s preseljevanjem °stagj< v skupinske bloke, le osta11^ slovenske grupe je ostal ^ istem mestu. Kmalu je f spelo tudi večje število s ^ jerskih rojakov. Poznani _ bili, da so prijatelji rujn° vinca in že smo imeli ve. e' nepriliko, katera se je S'C^ končala mirnim potom. g, kar gre zahvala taboriščni L liciji in delavskemu odre
Iz naših vrst
Richmond Hts., O. —-štovani! Prilagam ček za e^e letno n a r o čnino Ame1"js^ Domovine. Hvala vam ^ redno pošiljanje! Lepo pozdravlja	^
družina Miro Celes
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 22, 1980	^
Ob smrti Josipa Broza
Kristjani smo dolžni odpustiti vsem, ki nam delajo ali šo nam delali krivico. Odpuščanje je v tem, da krivcu — kljub njegovi hudobiji ali naši nesreči — ne želimo večnega pogub Ijenja, marveč milosti, da bi se skesal svojih krivičnih dejanj in se spravil z Bogom.
Tudi človeku, ki je sokriv v odločilni meri zločinov nad našim narodom, in ki je po dolgi agoniji zapustil priborjene časti maršala in državnika, želimo, da bi spoznal svojo zablodo in se ji odrekel vsaj v zadnjih trenutkih življenja.
O osebnih napakah rajnih ne govorimo. O javnih krivicah pa je treba razpravljati javno — neglede na to, če so krivci med živimi ali mrtvimi. Smrt krivičnika ni opravičilo — za zgodovinsko laž!
Prav isto, kar po nauku naše vere želimo, na primer, apostolu Judu Iškarjotu, cesarju Neronu, kralju Atili, pa diktatorjem Hitlerju in Stalinu (proti katerima smo se Slovenci borili, ko so bili sedanji jugoslovanski oblastniki še njuni zavezniki), to želimo tudi ranjemu jugoslovanskemu diktatorju Titu. In s to odkrito željo se naša krščanska dolžnost do njega in do vseh, ki so odgovorni za širjenje laži in krivic, neha, sicer ne bi sledili drugi zapovedi naše vere — ki Uam ukazuje:	ljubezen do
Resnice.
Ne smemo namreč spregledati, da se še nepriznane in nepopravljene krivice, ki so jih Broz in njegovi zakrivili nad Slovenci in nad drugimi narodi Jugoslavije, vlečejo skozi zadnja desetletja zgodovine kakor krvava sled. In ta sled ne bo zbrisana, pa čeprav bi vsi časopisi sveta pisali o njih le slavospeve. Edino resnica bo nekoč osvobodila, z božjo pomočjo, v enaki meri krvnike, tirane, in njih preživele žrtve.
Kadar govorimo o umrlem diktatorju, kar preradi pozabljamo, da je on stal na čelu komunistične stranke, ko je ta sredi medvojne okupacije pričela z bratomorno državljansko vojno. Nihče ni tedaj silil KP v revolucijo, niti sam Stalin ni zahteval tega. Jugoslovanski komunisti — tudi Slovenci — z Brozom na čelu so se odločili, da izrabijo čas vojne in okupacije za dosego oblasti — kakor so takrat radi ponavljali: “pa če ostanejo živi le trije Slovenci.”
Zato nosi vso odgovornost za strahote državljanske vojne dolgoletni diktator skupaj z ostalimi vodilnimi člani KP. Brez njihove odločitve se ne bi pričelo bratomorno klanje.
Ob spominu na desettisoča pomorjenih nasprotnikov komunizma med nami, jih nehote primerjamo z milijoni, katere je isti komunizem “likvidiral” nedavno tega v Kambodži in Vietnamu, pa se nam zdi, da so roke jugoslovanskih komunistov — manj krvave.
Pa se motimo.
Broz, Kidrič, Kardelj in tovariši so s svojimi pokoli sredi Evrope po končani drugi svetovni vojni dokazali svetu, da je mogoče postati visoko spoštovan član mednarodne družbe — kljub zločinom, kljub preganjanjem političnih in idejnih nasprotnikov,' kljub genocidu, kljub krvavim rokam.
Umili so si kri z rok, nataknili bele rokavice in pričeli plačevati s sposojenim denarjem mednarodne propagandne agencije. Kmalu so
v očeh sveta postali iz zločincev — državniki, ideologi, strategi.
V Evropi šolani bodoči krvniki Kambodže, V i e t nama, Kitajske in Kube so spoznali, da zločin na tem svetu ni kaznovan — če je le dovolj velik in imajo mogočni od njega “koristi”. Titov vzgled je potrdil, da Stalinove metode niso bile uspešne le v zakotni Rusiji izpred petdesetih let, marveč da so še vedno veljaven del komunističnega boja za oblast, pa čeprav sredi dvajsetega stoletja — v srcu Evrope.
Komunistična ideologija u-more opraviči, uspeh jih pomaga odkriti, denar pa otrpne vest...
Vendar množica pomorjenih ni edina krivda komunistov nad slovenskim narodom. Tudi dejstvo, da so v odločil nem zgodovinskem trenutku, ko so že držali v rokah absolutno oblast, prepustili del slovenske zemlje tujim državam, ni znak slučajne politične nesposobnosti, temveč popolne brezbrižnosti za narodovo bodočnost, kar je le posledica njihovega svetovnega nazora. Totalitarna komunistična stranka z Brozom na čelu je* tedaj ponovno podredila slovenske narodne interese svojim strankarskim koristim in nosi tudi za to polno odgovornost.
Pa tudi kasneje, ko je Tito prelomil s Sovjetsko zvezo, da si je s tem rešil oblast in verjetno tudi življenje, je njegova stranka sicer spremenila taktiko v odnosu do prebivalstva, a je ostala narodu škodljiva ter družbeno razkrojevalna kakor prej.
Res, niso več množično modli teles, zato pa so se jugoslovanski komunisti pod istim Josipom Brozom trudili še naprej, kako ubiti slovensko dušo. Na žalost so pokazali svojo sposobnost rušenja, tudi na tem področju.
Ko je prva leta KP priganjala mladino k morjenju političnih nasprotnikov, je s tem vzgajala rod morilcev, ki so postali zaradi zavesti krivde tudi sami kakor mrtvi za kakršnokoli delo med narodom. Temu družbenemu bremenu pa je nasilje komunistične diktature dodajalo vedno nove, mnogokrat nekrvave, žrtve. Vsi, ki so iz strahu umolknili, vsi, ki so prodali prepričanje za dobro službo, za boljše stanovanje, za navidezen mir, tudi ti so vsaj deloma omrtveli. In starši, ki so pod vplivom teoretičnega in praktičnega materializma dali moriti svoje nerojene otroke? Tudi v njihovih dušah se je naselila smrt.
Pa očetje, katere je sram priznati sinovom, da so se v svoji' mladosti borili proti komunizmu, in ki skrivajo celo pred lastno družino, da rdečega totalitarizma ne odobravajo; pa otroci, ki verjamejo raje partiji kakor staršem, ker mislijo, da si bodo s tem zagotovili ugodnejšo bodočnost; in vsi tisti, ki so nekoč sicer zapeljani, a polni slovenskega zanosa, sodelovali s komunistično stranko v OF, pa danes kljub razočaranju ne store ničesar za nekdanje ideale; pa tisti duhovniki, ki so za ceno miru in podpore omilili svoj glas ... Preko vseh teh in podobnih je KP dosegla, da izginja iz narodovega duha polagoma življenjska rast in jo nadomešča le kratkovidno iskanje “koristi”.
Življenjski standard je podkupnina, s katero skuša slovenska KP kupiti vest našega naroda. Prav dobro nam-
reč ve, da z vestjo izgublja tako posameznik kakor ves narod svojo notranjo življenjsko silo. Tudi za to ogrožanje naše narodne eksistence je soodgovoren diktator, ki je postal v zadnjih mesecih življenja tudi sam igrača sistema, katerega je pomagal u-stvariti in znal dolga leta izrabljati sebi v prid.
Ni še dolgo tega, kar nam je hotel sosed z orožjem vzeti zemljo, ki je del narodne lastnine. Naletel je na odpor. Zdaj, ko nam partija uničuje našo narodno samobitnost in zavest — za skledo leče — pa se premnogi še vedno blaženo smehljajo, čeprav nosijo v usta zadnjo žlico in je posoda že postrgana — do dna.
Ali smo se kdaj vprašali, odkod materialno blagostanje, s katerim se ponaša rdeča tovarišija? Je to res pri-služen denar ...? Komunistični oblastniki pod vodstvom Josipa Broza so dolga leta prodajali svojo politično pripadnost na mednarodnem trgu, Od skupička' so vrgli med Ijtidstvo pest drobiža in obljub. .	, i v,
Hkrati so dovolili, da se z našim delom krepi gospodarstvo drugih držav, ki riiso'o-bremenjene s težo marksi-
25.—Ženski odsek Slovenskega doma za ostarele ha Neff Rd. priredi večerjo v korist Doma v SND na St. Clair A ve. Pričetek ob 6. uri zvečer, večerja ob 7. zv.
28.	— Društvo Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v Parku. Začetek opoldne s kosilom. Za zabavo igra Frank Sezon.
28. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKj bo obhajalo 90-let-nico obstoja s sv. mašo ob 9.15 dop. v cerkvi sv. Vida, nato z zajtrkom za vse člane in njihove družine v cerkveni dvorani.
28. — Ansambel “Galebi” in dekliški tercet “Mavrica” iz Opčin pri Trstu priredita koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 3. popoldne. Po prireditvi domača zabava — igra ansambel “Galebi”.
OKTOBER
4.	— Slovenski delavski dom
na Waterloo priredi pečenje školjk. Dobiček gre v korist Doma. Servirajo od 6. do 8. zvečer.
5.	— Slovenski narodni dom na Stanley Ave., Maple Hts. priredi Vinsko trgatev. Začetek ob 2. uri popoldne.
5.—Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi kosilo v prid Pro-Life Assn, v avditoriju pri Sv. Vidu. Servirajo od 11. dop. do 3. pop.
11, — Klub slovenskih upokojencev za Newburg-Ma-ple Hts. priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. Večerjo Servirajo od 6. do 9. zvečer.
11. — Društvo S.P.B. Cleveland priredi prijateljsko srečanje ob 30-letnici prihoda v Ameriko z družabnim večerom v avditoriju sv. Vida.
18. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo in ples v počastitev 50-letnice svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 6.30 'zvečer.
stičnega dogmatizma. Dovolili so tudi, da naši delavci prinašajo iz tujine, kar so tam prigarali, dovolili so bančne račune v dolarjih in markah, dovolili so tujcem, da kupujejo slovensko zemljo in podjetja, dovolili so... a zahtevali molk, To je bila cena.
Korupcija od maršala do vratarja je imela množico tihih in sokrivih prič. Ni bila skrivnost, zakaj in odkod mednarodni krediti, ni bila skrivnost, odkod blagostanje, a je bilo prijetneje verjeti v čudež samouprave in pozabiti na vse, kar bi utegnilo motiti tovariše, ki so imeli v rokah oblast in ključ do blagostanja.
Tudi te moralne nesreče je sokriv Josip Broz.
Le sčasoma bo mogoče presoditi v celoti tvarno in duhovno opustošenje, ki ga je slovenskemu narodu prinesla diktatura ko munistične stranke.> Takrat bo postalo jasno vsem rojakom doma in po svetu, da spada ime Josipa Broza med imena nasilnikov, katere je slovenski narod moral pretrpeti na svoji tisočletni zgodovinski poti.
Marko Kremžar
(Duhovno življenje)
18. — Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
23. — Slovenska filharmonija iz Ljubljane gostuje v koncertni dvorani Severance Hall.
25.	— Štajerski klub, Cleveland, O. priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
26.	— Občni zbor Slovenske pristave.
NOVEMBER
8.	— Praznovanje 30-letnice društva ' Triglav, Milwaukee, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring Rd. s svečanim sporedom. Pričetek ob 6. zvečer.
8__Belokranjski klub priredi
svoj a vsakoletno martinovanje v Slov. narodnem domu na St. Clairju. Igra orkester John Hutar “Just for You”.
9.	— Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do 1.30 popoldne.
9. — Občni zbor Slovensko-
ameriškega primorskega kluba v prostorih Tony’s Polka Village na E. 185 cesti. Začetek ob 3. uri popoldne.
29.	—Mladinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi večerjo, koncert in ples v SDD na Waterloo Road.
23.—Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
30.	— Pevski zbor “Dawn”
Slovenske ženske zveze poda svoj letni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 4. uri popoldne.
DECEMBER
7. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽE-VANJE v farni dvorani. Pričetek ob treh popoldne.
13. — Dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi Miklavže vanj e za mladinsko članstvo v društveni
Blažena mladost
Zato, mladost, po tvoji temni zarji srce zdihovalo bo mi,
Bog te obvarji!
(Prešeren)
*
IX.
Moja mama se je zmotila
Ko sem bil spomladi 1976 v domovini, sem obiskal staro gospo, prijateljico naše družine.
Pogovarjala sva se to in,-ono, govorila o dobrih starih časih in premlevala usodo tistih znancev, ki sva jih imela rada.
Za zaključek je rekla, da mi bo povedala nekaj, kar že dolgo let nosi v sebi, ker ne ve, če se bova še videla. Nekaj mesecev prej je umrla moja sestra. Takole je govorila:
“Ko je umrl tvoj oče, sem obiskala tvojo mamo. Vedela sem, da je bolna. Slutila sem, da ne bo dolgo. Žena, ki je toliko let preživela skupaj z možem, ne najde v življenju ničesar več, kar bi jo vezalo na ta svet, ko ji umrje mož. Tako je bilo tudi s Tvojo mamo. Umrla je nekaj mesecev po očetovi smrti.
Ko sem bila pri njej, je bila v postelji. Rekla je, da ji srce peša, da se je izrabilo in da mora zato počivati.
Pustila sem jo, da je govorila. Rekla je, da bo lahko umrla: Zdelo se ji je, da je storila svojo dolžnost kot mačeha. Vedela je, da je Ivanka — moja sestra — in ti ne bosta pozabila. Bila je dobra do vaju in vidva do nje. Poudarila je, da je bilo že takrat, ko sta bila vidva otroka, malo tako pridnih in ubogljivih otrok, kakor sta bila vidva. Nikoli hi imela težav z vama. Ubogala sta, storila, kar je želela, brez ugovarjanja. Nikoli je nista razočarala.
Še bolj jo je tik pred smrtjo veselilo, da sta ostala “na pravi poti”. Ohranila sta vero, ki je več vredna kakor vse posvetne stvari, ki sta jih izgubila.
Tako je bilo torej mnenje moje mame o sestri in meni. Škoda, da je sestra umrla, predno sem ji mogel povedati materino sodbo. Vendar moram dodati, da so bili v najini mladosti tudi drugi o-troci dobri in ubogljivi ip da midva nisva bila nikaka posebnost.
Naši dobri znanki nisem hotel povedati, da se je mama vendarle zmotila. Enkrat sem ji pa vendarle rekel ‘ne’ in kljub njenemu prigovarjanju nisem odnehal.
Mama je na dvorišču padla in si zlomila roko v desnem laktu. Sla je k dr. Hubadu v Loko. On ji je roko izravnal in dal v mavec. Morala je še parkrat k njemu. Nazadnje ji je pobral mavec in roka je bila v redu.
Ko je imela roko v mavcu, ni mogla veliko delati. Vendar je naredila vse, kar se da. z eno roko storiti.
Bile so počitnice in bil sem doma. Sestra je takrat delala v Kranju. Pod maminim vodstvom sem postal kuhar in pek. Pravzaprav sem naredil samo to, kar ona ni mogla, le pri peki sem moral narediti vse sam. Pekla sva enkrat
sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Začetek ob 2.30 po-* poldne.
14. — Dr. sv. Jožefa KSKJ št.
169 bo imelo svojo božičnico ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
na teden. Naučila me je mesti, gnesti, delati hlebce in jih polagati v peč, ki jo je oče pripravil. On je tudi molzel krave. Ko je molzel, je vedno zaprl za seboj hlevska vrata, da bi ga kdo ne presenetil pri takem nemoškem delu. Morda se je sramoval, jaz se nisem!
Kar dobro je šlo do Velikega Šmarna. Za Veliki Šmaren je hotela mama speči kokoš. Prej je kokoš vedno sama zaklala. Jaz sem videl od daleč, da je kokoš stisnila med kolena, z eno roko zagrabila kljun, z drugo pa prerezala vrat in počakala, da se je kri iztekla.
Tokrat naj bi zaklal kokoš jaz. Odgovoril sem ji, da tega ne bom storil, ker ne morem. Kokoš se mi smili in je ne
Ženske v tovarnah
Nadzornica tovarn, kjer so zaposlene ženske, Bessie Corwin, je oddala svoje poročilo glede delavskega položaja med ženskami v tovarnah. Mnoga dekleta so prisiljena delati od 12 do 16 ur na dan, in nobene postave ni, ki bi to preprečila. Mnogo deklet u-mrje prerane smrti od napornega in • predolgega dela, posebno ker so zdravstvene razmere v mnogih tovarnah nezadostne.
Dekleta sploh preveč silijo v tovarne. Pri gospodinjstvu manjka deklet povsod. Mnogo tisoč moških je brez dela, kajti v clevelandskih tovarnah je zaposlenih 86,760 žensk. Dobre služkinje je težko najti.
V	tovarne zahajajo dekleta, ker se čutijo bolj proste, dasi ne dobivajo nobene poštene plače v tovarnah. Mnogo se jih tudi poškoduje za celo življenje.
*
Tatovi na delu
Okraden je bil rojak Mirko Lunaček, ki je spal pred svojim stanovanjem na 6304 St. Clair Ave. Tatovi so mu vzeli zlato uro, $3, vse, kar je imel pri sebi. Lunaček je izjavil, da pozna tatove in da
jih je naznanil policiji.
*
Manj konj, več avtomobilov
V	Clevelandu je letos 3400 konj manj kot lansko leto, zato pa imamo 4000 avtomobilov več.
*
Poroki
Poročili so se: Ignac Pevec, 4414 Hamilton Ave. in Kristina Osredkar iz 1165 E. 60 St.; Louis Školnik, 2435 E. 39 St. in Fannie Košenina, 2385 E. 39 St.
❖
Naročnina
Naročnina za Clevelandsko Ameriko leta 1915 je bila dva dolarja na leto in je izhajala dvakrat na teden. Prednik Ameriške Domovine je nosil podnaslov:	Neodvi-
sen list za slovenske delavce v Ameriki.
❖
Velika razprodaja
Nekdanja Great Western Grocery Co., ki je bila na 5811 St. Clair Ave., je imela avgusta 1915 razprodajo. Funt sladkorja je bil 6 centov, 50 funtov moke $1.85, “Cris-co” mast 23 centov, 3 funte fižola ali paradižnika 10 centov, fina pražena kava pa 22 centov.
*
Franc Jožef
Clevelandski Madžari in Nemci so v sredo, 18. avgusta 1915 praznovali 85. rojstpo leto starega- sivca na Dunaju. Konzulat je bil ta dan zaprt.
morem zaklati. Vse njemj prigovarjanje ni zaleglo.
Obrnila se jc k očetu in gja vprašala, ali bi on zaklal kokoš. Kakor jaz, je tudi on odgovoril, da je ne bo, pa če kdaj je kokoš ali nikoli. Kazalo je, da za Veliki Šmaren ne bo kokoši na mizi.
Toda mama je bila iznajdljiva.
“Veš kaj, takole bova naredila, pa bo v redu. Jaz bom držala kokoš na tnalu, ti ji boš pa s sekiro odsekal vrat. Tako boš kokoš samo za hip pogledal in kokoš ne bo prav nič trpela. Vse bolečine so samo v glavi, če glave ni, tudi bolečin ni.”
Šla sva v drvarnico in odsekala kokoši glavo.
Dr. Zdravko Kalan
V madžarskih in nemških cerkvah so imeli posebno “službo božjo” za Franca, in vseh teh maš se je udeležil tudi a v s t ro-madžarski konzul. V zadovoljstvo nam je, ker nobena slovanska cerkev ni priredila kakih ovacij in brezpotrebnih molitev za tirana.
*
Piknik Čitalnice
Slovenska narodna čitalnica priredi v nedeljo, 22. avgusta, pri L. Recharju svoj piknik. Čitalniški odbor pričakuje, da se gotovo udeleži vsak čitalničar tega piknika in tudi vsi prijatelji narodna izobrazbe in kulture. Edjno društvo, ki ga imamo v Clevelandu, da nam nudi nekaj kulturnega in samoizobrazbe je naša Čitalnica.
V stari domovini zapirajo naše slovenske čitalnice in kulturna društva, naša dolžnost v tej državi je, da toliko bolj požrtvovalno podpiramo Čitalnico.
*
Frank J. Lausche * ;
Do 36,000 ljudi je bilo prisotno zadnjo nedeljo, 15. avgusta 1915, ko se je vršila baseball igra med dvema najboljšima kluboma igralcev v C 1 e v e landu. Igro je dobil Stinchcomb Engineers Club, kjer igra tudi Slovenec Frank Lausche, ki je znan med ameriškimi športniki daleč naokoli kot eden najboljših baseball igralcev.
Vsi angleški listi prinašajo njegovo sliko in opis njegovega igranja kot o naj bolj šejpi igralcu. Slovenska naselbini torej tudi v športu ni zadnji, ker šteje svojega rojaka kot enega prvih igralcev v Clevelandu.
. ------o------
Zdravilo proti bolečinam v križu
Injekcije “chymopapaini” se po podatkih, objavljenih V Journal of the American Medical Association, pokazali učinkovite proti bolečinam v križu in nogah, ki jih povzročajo poškodovani hrustančiitl obročki med vretenci v križnem delu hrbtenice.
Novo zdravilo naj bi omejilo potrebo po operacijah, ki so veljale doslej kot edino r4š učinkovito sredstvo proti takim težavam.
ISKRICE a
* <' ' '
Šumenje listov je poezija, bitje ure je znanost.
—Petar Šegediii
❖
Poezija je zapis najboljših in ilajsrečnejših ur najsrečnejših in najboljših duhov.
—Shelley
■n i •
! ► < > !1
j j *!
:: j.
KOLEDAR
društvenih prireditev
'!
u
i:
SEPTEMBER
o
izpred 65 let
Imenik raznih društev
t ■	LADIES AUXILIARY
St. Vitus Post 1655 C.W.V.
|f President: Rose Poprik
1st Viee-Pres.: Toni Kender 2nd Vice Pres.: Marcie Mills 3rd Vice Pres.: Laura Shantery Secretary: Jo Nousak ■ Treasurer: Mary Babic Historian: Irene Toth Welfare Officer: Jean McNeal Ritual Officer: Jo Gorencic 3rd yr. Trustee: Kathy Merrill 2nd yr. Trustee: Diane Potočnik 1st yr. Trustee: Theresa Nov-sak
Social Sec.: Jo Mohorčič Chaplain: Fr. Joseph Boznar Meetings are held every second Wednesday of the month in the Post Clubroom. 6101 Glass Ave.
AMERICAN SLOVENE CLUB
President — Gene Drobnič Vice Pres. — Terry Hočevar Recording Sec. — Helen Levstik " Cprres. Sec. — Agnes Koporc Treasurer — Rose Grmsek 6512 Bonna Ave., Cleve., O. 44103 361-1893.
Meetings held on the first Monday of each month, except July and August at Broadview Savings Club Room at 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio.
ST. MARY HOLY NAME SOC.
15519 Holmes Ave.
Cleveland, Ohio 44110
Spiritual Director — Rev. Victor N. Tome President — Emil Knez Vice-President — William Kozak
Slovenian vice-president — Rudy Knez
Secretary — John Lamovec Treasurer — Art Eberman, 531-7184; 16301 Sanford Ave., Cleveland, Ohio 44110
Sick and Vigil Chairman — Frank Sluga.
Program Chairman — Louis Koenig
Corresponding Secretary — Lotus Jesek
Marshall — Frank Zernic Social Apostolate—■ Ed Kocin Rptreat Chairman — Joseph Sajovic
ST. MARY'S PARISH P.T.U. ON HOLMES AVE.
Roster — 1979-1980
Spiritual Dir. — Fr. Victor Tome Honorary Pres. — Sr. Donna McKula	/
President — Marcia Olesko Vice-Pres. — Jennie Jesek Rec. Sec’y. — Joan DeNardo Treasurer — Josephine Kocin Corres. Sec. — Maryrose Uszko Spiritual Ckm. — Ann Nemec Auditor — Agnes Plymak Membership — Melina Densa School Affairs, Francis Zupon Sunshine Donna Tome Cq^eteria — Melina Densa and BiBa Musina
Refreshment — Katherine ■ r Boffman Safety — Jane Smolik Hostess — Lida Mazi
THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
ST. CATHERINE’S LODGE 29 CLEVELAND, OHIO
President — A1 Gribbons ViCe-pres. — Rose Aubel Rebprding-sec.: Jane Gribbons Finatldial-sec.: John Pečnik Treasurer: — Jennie Stetz Chief Auditor —Mary Butara Auditor — Frank Aubel Auditor — Emma Trentel Meetings are held every 2nd Wednesday of the month at S. N Home on St. Clair Ave., at 7:30 p.m. (Before the meeting premiums payable from 6:00 to 7:30 p.m.) Life, insurance — All plans available for the entire family from birth to age 60. Indemnity Benefits — Indemnity -*■ sick and operation benefits available to all adult members. Ask secretary for membership application. Enroll your friends in an more than a Bank Savings Account. No tax involvements at any time. Draw reserve if needed and still insurance plan that offeis vou Broteet your policy “Value m full.” The Western Slavonic Association švaš founded in 1908 “Solid as the Rockies" — 147% solvent as per State Insurance Actuary. Highest annual dividends paid to members yearly.
BARAGA COURT NO. 1317 Catholic Order of Foresters Spiritual Director — Rev. Joseph P. Boznar Chief Ranger — John J. Hočevar
Vice Chief Ranger — Joseph V. Hočevar
Past Chief Ranger — Fred Sternisa
Recording Secretary — Alphonse A. Germ Financial Secretary— Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Road — Tel. 881-1031
Treasurer — Rudolph V. Germ Trustees — Joseph V. Hočevar, Albert Marolt, Charles F. Kikel Youth Director — Gregory P. Hribar
Visitor of Sick — Joseph C. Saver
Program Director — Albert R. Giaaibetro
Senior Conductor — Joseph C. Saver
Junior Conductor — Frank J. Kolenc
Senior Sentinel — Elmer L. Perme
Junior Sentinel — Edward M. Prijate!
Field Representative — Frank J. Prijatel — Tel. 845-4440 Meetings held third Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium at 8:00 p.m.
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor Tome
Chief Ranger, Henry Skarbez Recording Sec. Joseph Sterle Financial Secretary, John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer Louis Somrak Youth Director, Louis Jesek Trustees: Virginia Trepal, Frank Kocin Jr., Wm. Kozak.
Past Chief Ranger: John Osredkar Conductors: Bastian Trampuš and Frank Mlinar
Field Representative, Frank J. Prijatel, 845-4440 Meetings held every third Sunday in St. Mary’s Study Club Room.
DAWN CHORAL GROUP Slovenian Women’s Union
President and Librarian: Pauline Krall
Vice-president, Jo Trunk Secretary-Treasurer Antoinette Zabukovec, 215 E. 328 St., Willowick, Ohio 44094, phone 943-1546
Reporter: Fran Nemanich Auditors: Ann Troha and Am Terček
Director: Dorothy Vogelin Rehearsals every Monday evening at 7:30 p.m. in Recher Hall, Euclid, Ohio.
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Rd.
Cleveland, Ohio 44119 1979 - 1980
Executive Committee—
Albin Lipoid — President Rudolph Kozan — Vice Pres. Alma Lazar - Treasurer Jean Križman — Rec. Sec’y. Josephine Hirter — Corres. Sec. The Executive Committee will also act as the House Rules Com. Auditing Committee—
Joe Gabrowshek Marie Shaver Ray Perme Dr. Rudolph Susel Walter Lampe Finance Committee—
Ray Perme Albin Lipoid Frank Kosich Ronald Zele Alma Zazar Josephine Hirter James Richiak, Consultant Admissions — Screening Com.— Marie Shaver Josephine Hirter Pauline Burja House Committee—
John Cech Joe Gabrowshek James Kozel Walter Lampe Personnel and Professional ' Practices Committee.—
Rudolph Kozan Ronald Zele Pauline Burja Alma Lazar Marie Shaver
Nursing Home Consultant— Frederick Križman Statutory Agent and Parlimentarian—
Paul J. Hribar Legal Counselor—
Paul J. Hribar, L.P.A.
Fund Raising Committee—
Hon. Mike Telich Jean Križman Josephine Hirter James Kozel Albert Pestotnik Cecelia Wolf
Membership Committee—
Alma Lazar Josephine Hirter Dr. Rudolph Susel Vida Shiffrer Publicity Committee—
Josephine Hirter Cecelia Wolf Rudolph Susel
Auxiliary Liason Chairperson—
Jean Križman
Welfare Patients Coordinator—
Cecelia Wolf
Building and Planning Com.—
Albin Lipoid Frank Kosich John Cech Fred Križman
Mary Cerer will be an Ex-officio member of all Committees, and she is to receive notice of all Board of Trustees Meetings and all Committee Meetings.
First person named in each committee is chairman.
The Slovene Home for the Aged is a non-profit organization accredited by the national Joint Commission on Accreditation of Hospitals as a long term facility dedicated to the principles and standards of excellence for care and service rendered to patients and residents.
Your donations make it possible -
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 22, 1980
f ■
for our aged and disabled to spend their remaining years in quiet dignity. tor all information call: (area code 216) 486-0268.
EUCLID VETERANS CLUB 1980 OFFICERS
President — Jerry Tantaglione Vice President — Jeff Morris Secretary — Lou Shenk Treasurer — Frank Balash Service Officer — Lou Svetlic Sgt.-at-Arms — Chuck Rapinz Judge Advocate— John Certain Historian, — Joe Jagodnik Chaplain — Ray Campensa Trustees:
Bob Baughman, Otto Rufo, Fred Nevar Jack Waschura, Frank Ta-kacs, Bill Dombusch, Joe Delost, Jake Chesnic, Joe Godec Meetings 1st and 3rd Mondays of the Month at Euclid Vets Club
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
President: Frank Zorman, Sr. Vice-Pres.: John Truden, Sr. Financial Sec.: Eugene Kogovšek
Recording Sec.: Edward Pečnik Entertainment Mgr.: Frank Zorman, Sr.
Keeper of Arms: Elio Erzetič Auditors: Aloiz Pugel, Rudy Boltauzer, Ludvik Zorman.
Trustees: John. Truden, Frank Truden, Frank Cendol, Frank Beck
League Manager: Joseph Cah
PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE #2
President: Cecilia Subel 1st Vice-pres.: Neva Patterson 2nd Vice-pres.: Roe Žnidaršič Secretary: Margaret Kaus Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec’y.: Mary Zakrajšek Auditors: Anna Filipič, Nettie Malnar, and Frances Tavzel Sunshine Chairman: Cecelia Subel
Publicity: Mary Zakrajšek Refreshment Com: Frances Tavzel
Meetings are the 3rd Wednesday of the month at 1 p.m., Slovenian National Home, St. Clair.
PLANINA SINGING SOCIETY
President — Al Glavic Vice President — Frank Urbančič
Financial Sec.—Emma Urbančič Corresp. Sec. — Olga Ponikvar Rehearsals — Weekly on Mondays 'at 8 p.m.
SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD — 1979
President — Edward Kucia Vice-president: Vlasta Radisek Treasurer — Boris Kozel Rec. Sec’y.: Amalia M. Raab (Molly) 681-2992 Auditors: Doris Sadar, Ann Samičk, John Streck
Membership Chairman: Elizabeth Hostnik 261-4076 Program Chairman: Pauline Fisher
Exhibition Chairman: Justine Skok
Meetings: Third Tuesday of the month at 7:30 p.m. at Tony’s Polka Village, 971 E. 185 St.
SLOVENSKI DOM NO. 6 A.M.L.A.
President — Vivian Cecelic Vice-pres. — Caroline Lokar Secretary — Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119.
Treasurer — Virginia Kolnik Recording Secretary — Anne Cecelic
Pres, of Audit Com. — Jean Fabian
1st Auditor — Jennie Gainer 2nd Auditor — Amalia Legat Medical Examiner — Dr. Anthony F. Spech
Meetings: 2nd Tuesday of the month at Recher Slovenian National Home, 7:30 pm.
CIRCLE NO. 1 PROGRESSIVE SLOVENES OF AMERICA
President — Cecelia Wolf Vice-Pres. — Sophie Matuch Hon. Vice-Pres. — Josie Glazar Secrefary-Treas. — Alma Lazar Rec. Sec’y. — Wilma Tibjash Auditors: Mary Dolšak, Molly Raab and Julia Ipavec
Sunshine Comm: Mary Durn, Theresa Gorjanc, Mary Furlan, Jennie Skrl, Marie Shaver and Alma Lazar
Social and Educ. — Ida Cesnik, Josephine Tomsic, Mary Dolšak, Ann Krisitoff, Ruth Jerala
Cookbooks — Alma Lazar — 531-5627.
Meetings — Every first Thursday
M.P.Z. CIRCLE 3
President — Paul Comzelmann 1st V.P. — Marci Perkey 2nd V.P. — Judy Conzelmann Recording Sec. — Martha Meglich
Treasurer — Millie Bradač Auditors — Sophie Matuch, Jo Tucceri, Edna Kleinhenz
Circle Director - Judy Skopitz Asst. Circle Dir. — Kristina Blatnik
Music Director — Tom Hegler Accompanist — Alice Cech Rehersals are held every Monday at 7:30 p.m. at the S.W.H. on Waterloo Rd., except for vacation period.
SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Ave., Euclid, O.
Max Kobal, President George Carson, Vice Pres.
Ray Bradač, Secretary William Frank, Treasurer Joe Petrie Jr., Recording Sec. John Hrovat, Chm., Auditing Committee
William Jansa, Auditor John Bozich, Auditor Frank Tauchor, Chmn. House Committee
Ed Koren, House Comm. William Strah, House Comm.
Ed Leskovec, Membership Rudy Lokar, Membership Josephine Trunk, membership Ronald Šuster, Legal Advisor Joseph Trebeč, Hon. President Stanley Pockar, Hon. Sec. Mary Kobal, Hon. Rec. Sec. Joiin Troha, Hon. House Com. Regular meeting every third Thursday of the month at 7 p.m.
NEWBURGH - MAPLE HTS. SLOVENE PENSIONERS CLUB
Pres. — John Taucher, tel. 663-6957
Vice.-Pres. — Mary Zivny Secretary — Andrew Rezin — Tele. 662-9064
Treasurer — Ann Odell Tele.: 587-6829
Rec. Sec’y. — Mary Shamron Auditors — Louis Champa, John Pire, Mary Gregorčič Monthly meetings are held on the fourth Wednesday of each month at 1 p.m.
SLOVENIAN -AMERICAN HERITAGE FOUNDATION Officers for 1979
President — Edmund J. Turk Vice-Pres. — Fr. A. Edward Pevec
Secretary — Ronald J. Šuster, 1027 E. 185 St., Cleveland, O. 44119.
Treasurer — James E. Logar Executive Committee — John J. Alden, Dr. Karl B. Bonutti, Hon. August Pryatel, Anne Opeka.
Executive Director —• Frederick E. Križman, 20771 Lake Shore Blvd., Euclid, O. 44123 (216) 531-7881.
SLOVENIAN WOMEN’S UNION BRANCH 50
President — Ann J. Terček Vice-President — Dorothyann Winter
Secretary-Treasurer — Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Drive, Cleveland, Ohio 44143, Tele.: 442-0647
Auditors — Marie Dolinar, Frances Marold Sentinel — Ann Kristoff Reporter — Vera Mateyka Meetings held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, 7:30 p.m. at Euclid Public Library, 631 E. 222nd St. Guests welcome.
WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS 1980 OFFICERS:
President — Walter C. Lampe Vice-Pres.: Louis Jartz Sec.-Treas.:	Steve Shimits,
19500 Euclid Ave., Euclid, OH 44117, Ph.: 531-2281 Rec.-Sec.: Helen Vukčevič Aud. Comm.: Celia Wolf, Ann Kristoff, Albert Comenschek.
Planning Comm.: Alice Bozic, Ann Kristoff, Walter C. Lampe, iSteve Shimits, Celia Wolf
Slov. and English Publicity — Celia Woif, Ann Kristoff
Federation of Slov. Pensioners Delegates:	Walter Lampe, Joe
Bajec, Louis Jartz, Steve Shimits, Frank Bittenc Head Cook: Mary Dolšak Meetings — Second Tuesdays each month at 1:00 p.m. at Slov. Workmen's Home, 15335 Waterloo Rd.
AMERICAN SLOVENE CLUB OF SO. FLORIDA
President — Mary Grilc Vice-Pres. — Martin Vraničar Secretary — Mamie Willis Treasurer — Paula Beavers Finan. Sec’y. — Eli Zatbrsky Corres. Sec’y. — Molly Bogus 1546 71 St., Miami Beach, FL 44141.
Board of Trustees: John Ribic, Frank Kotula, Rosemary Chase Sgt.-at-Arms — Fran Vraničar Sunshine Committee, Ivon Willis, Cyril Grilc
Meetings: 1st Sunday of the month at Carpenter’s Hall N E 1st St., Pompano Beach, FI.
MALI OGLASI
V NAJEM
^ S tono vanje z dyem§t §pal-Itj nicama na Grovewood AY£. | oddajo samp odraslim. Kljčitp <■ 953-1544 po 6. uri zvečer.
KANONIK J. J. OMAN:
25 let med
clevelandskimi Slovenci
FOR SALE
3	bedroom bungalow. Divided basement, attached garage. Including washer, dryer, refrigerator. carpeting and more. Near E. 185 St. $49,900. Owner 486-3308.
(103-106)
For your problem home • roof, porch, steps, paint (exterior, interior) call C81-0683 anytime. Estimates free.
(x)
BY OWNER
North of Blvd.—3 bedrooms,
2	car garage, 2 full baths, ultra modern kitchen, fireplace, hew carpeting thruout. Cehtral air, many extras. Executive home. Immediate occupancy. Better than new.
17628 Harland Ave, 481-2433, eve. 531-8041 __________________ (X)
For Rent Available Sept. 1 1 Bedroom unfurnished suite. E. 60 St. north of Superior. Call week days — 5:30 to 7:30 p.rn. 442-4386 or 338-3860.
(100-108) FOR RENT
4	rooms (up). Newly decorated, bath and furnace near St. Vitus parish. Ideal for a single or retired couple.
881-7122
(103-105) FOR RENT
4 furnished rooms on E. 68 St. Call 431-4053,
(102-105)
Cleaning Woman Needed 1 Day a week. Bratenahl. Call 249-2963
(102-105)
EUCLID
3	Bedroom Ranch, double attached garage, super condition inside and out, St. Williams, near • transportation, shopping and schools. Reasonable offer considered. PRINCIPALS ONLY.
•'	731-0773
(104-107)
FOR RENT
4	rooms and garage. Elderly couple. No pets. 481-5888 after 5 p.m.
104,107)
HOUSEKEEPER
Live-in 5 days. Complete charge of home. 2 children. Call 831-2559 after 5:30 p.m. , (104-105)
HOUSE FOR SALE BY OWNER
6 room Colonial. Mid 50’s. Call 481-5178
(104-107)
HOUSE FOR SALE
European style brick and stucco. 3 bedrooms, finished basement. Upper 40’s. Must see. 185 and Lakeshore area. Call 531-7672
(104-107)
NABIRALCE 0GUS0V IŠČEMO!
TISKARNA AMERIŠKA DOMOVINA NtlJNO IŠČE NADIRALCE OGLASOV. ODLIČNI ZASLUŽKI MOŽNI. KLIČITE 43 i-0620
In tako je leta 1870 ali 1871 odšel v tuji svet. Po večtedenski morski vožnji z jadrnice je prišel v New York, odkoder se je precej odpeljal v Brockway v Minnesoti, kjer je že bilo nekaj slovenskih družin. Tam je res dobil brezplačno 80 akrov zemlje, ki jo je precej začel trebiti in kultivirati.
Tudi na dom ni pozabil, pisal je, da je v Ameriki belega kruha v izobilju in da naj pridejo za njim, da jim bo v kratkem poslal potnino. Tako se je tudi zgodilo. Moja mati in brpt Valentin sta že drugo leto odšla za njim, ostali pa nekoliko pozneje.
Tako pripovedovanje o starem kraju in o prvih naseljencih smo poslušali z velikim zanimanjem. Delali pa smo hkrati tudi načrte za bodočnost:	kako bomo šli, ko
bomo dorasli, pogledat Kranjsko, kakor smo tedaj naziva-li slovensko zemljo, Triglav, Golico, Beljak, Ljubljano in še nešteto drugih krajev.
Najbolj pa nas je zanimalo pripovedovanje o belo zidanih cerkvah, ker v Minnesoti smo poznali takrat samo lesene in borno opremljene cerkvice in kapelice.
Videl bom Rim, središče krščanstva. Videl bom Skalo, na kateri je zgrajena Kristusova cerkev; že skoraj dva tisoč let butajo vanjo peklenske sile, toda vse njihovo prizadevanje je zaman, skala je Kristus, pravi Bog in človek, papež pa njegov vidni namestnik, oče in krmar Petrove ladje.
Videl bom razvaline slovečega Vespazijanovega amfiteatra, v katerem je bilo za 80,000 gledalcev prostora. , V njem so divje zveri klale prve kristjane, ki so rajši prelili svojo mučeniŠko kri, kot da bi se bili odpovedali svoji veri in svojemu Bogu. In danes? Pikra beseda ali nespameten posmeh je zadosten vzrok za odpad od vere in izstop iz cerkve. Pa pravijo, da j e . človek dvaj setega stoletja močan!
V Rimu bom videl kata-
i-..-; •, ■'	. .v /.	. , ,,	•- .
kombe, velike podzemeljske jame, rove ih hodriike, v katerih so se skoraj tri sto, let skrivali prvi kristjani 'in v poltemi obhajali svoja bogoslužna opravila, čeprav jim je vsak trenutek pretila smrtna nevarnost. Mi pa dostikrat nimamo hiti toliko poguma, da bi v nedeljo ob belem dnevu pohiteli k sv. daritvi. Kje je krščanski pogum?
Take misli so mi v dneh priprave prevevale upov in načrtov polno dušo.
Vožnja po morju
Poslovili smo se in srečno pripeljali v New York, kjer smo se vkrcali. Ladja La France, ki so jo obkrožali vlačilni čolni in ji kazali pot iz pristanišča, se je sprva počasi odmikala od obrežja, ko pa se je izven pristanišča iznebila pritlikavcev, jo je začela moško rezati.
Krov se je polagoma praznil, tudi moji tovariši so drug za drugim odhajali v
spodnje prostore in me samega pustili. Večina izmed njih je že poznala morje in vožnjo ne njem, zame je pa vse to bilo popolnoma novo. Zato sem skoraj nepremično stal pb ladjini ograji in zrl na odmikajočo se zemljo. Prvikrat v življenju sem jo zapuščal, zato mi je res postajalo nekam tesno pri srcu.
Potern sem se zamislil v našo davnino. V duhu so mi vstajali prvi slovenski pionirji, med njimi tudi moji starši, ki so v skupinah ah posamič zapuščali dom, svojce in rodno, zemljo in odhajali brez modernih potovalnih udobnosti v nepoznani svet.
Zdi se mi, da sem tisti večer razumel vsaj senco domotožja, o katerem so tolikokrat govorili, pa jih mi, v A-meriki rojeni nismo umeli, celo posmehovali smo se jim-Zdaj čim dalje bolj uvidevam, da smo jim delali krivico.
To so bili junaki in junakinje, ki zaslužijo vse naše občudovanje, priznanje in hvaležnost. To niso bili na pol civilizirani slabiči, prežeti od vraž in nizkotnih običajev, kakor jih je hotel v svojih spisih naslikati pred ameri-škb javnostjo naš rodni brat-Ko je ura odbila polnoč, sem tudi jaz zapustil krov in odšel v kabino. Father Zakrajšek je tedaj že prav glasno spal in morda sanjal, da je v Ljubljani med svojci. Enakomerno udarjanje strojev in neprestano pluskanje valov ]“■ počasi tudi mene zazibalo v sladki sen.
Drugo jutro je bila sobota-Ko sehi se zbudil, sem za hip pozabil, da nisem doma. Zato sem menil, da moram brž P°' konci.-in v spovednico. Ko pa sem se dodobra vzdramil, me je butanje morskih valov spomnilo, da sem sredi razburkanega morja.
Medtem se je Father Zakrajšek zganil in se tako zadovoljno na drugo stran obrnil, da sem tudi jaz nazaj legel ih znova sladko Zaspal-Ko sem se v drugo prebudil-, je že stalo sonce . visoko na obzorju in tudi Father Zakrajšek je bil že pokonci, “Dobro jutro!”
“Dobro jutro, Bog daj!” “Kaj ste že zbujeni?” “Kako bi ne bil? Saj venomer udarjajo ob stene valovi in želodec. Lačen sem že. Ali bo kmalu zajtrk?”
(Dalje prihodnjič)
Prijifel’s Pharmacy
SL Clair Av«, Sc E. M St 361-421* IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA 7.A RAČUN POMOČI DRŽAVE OH TD AID FOB AGED PRESCRIPTIO’V’'
HIŠA NAPRODAJ
SVETOVIDSKA okolica. Zidana 2-družinska s 5 sobami zgoraj, 5 spodaj, kletjo in ga* ražo za 2V-: avta. Kličite tel. 676-4255.
(105-107)
For Rent
Lakeshore Blvd. & E. 147 5 rooms. Quiet adults. $140. Garage extra. Security deposit. Call 382-8658.
(99,102,105)
CICHOCKI LEGAL CLINIC
ATTORNEYS-AT-LAW •428 St. Clait Avenue 641-3942
“Legal Services at Reasonable Rates’* SAVE