LETO XXI. — Številka 39 Ustanovitelji: občinske konferenco Jesenice, Kranj, Radovljica, 6k°*ja Loka in Tržič. — Izdaja časovno podjetje Gorenjski tisk Kranj. ^ redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ — sobota, 18. 5.1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaj.i od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tedni k. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob siedab in sobotah ZA GORENJSKO V današnji številki: na 3. sirani: Pritožba na volitev direktorja na 7. strani: Gasilstvu posvečamo premalo pozornosti na 8. strani: Prostovoljci, korak naprej! na 11. strani: Hotel Toplice v novi obleki na 9. strani: »Zakaj ukinjeno delovno mesto raznašalca pri Pošti Sorica?« Vso skrb izobraževanju samoupravljavcev Ko ocenjujemo delo samo-upravnih organov, se vedno srečamo tudi s problemom kadrov oziroma razgledanostjo ali pa če hočete z izobrazbo članov samoupravnih organov. Dejstvo je namreč, da so za razvijanje samoupravnih odnosov po-trebni tudi sposobni samoupravi javci oziroma člani samoupravnih organov. Le tako lahko pričakujemo, da se bo izboljšala kvaliteta dela v našem samoupravnem sistemu. Pred kratkim sta o tem vprašanju razpravljala tudi komisija za kulturo in izo-braievanje pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Ugotovila sta, da imajo nekatere delovne organizacije v kranjski občini na področju izobraževanja te precej izkušenj. Organizirale so namreč več seminarjev za člane samoupravnih organov, na katerih so potem ugotovili, kakšno je znanje kandidatov. Ker se je takšen način izobraževanja pokazal kot zelo uspešen, predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Kranja predlaga, da politične organizacije in vodstva podjetij še naprej skrbijo za tovrstno družbeno izobraževanje članov samoupravnih organov. Posebno skrb je sedaj treba posvetiti prav na novo izvoljenim članom samoupravnih organov, vendar pa pri tem ne bi smeli izpustiti tudi drugih članov. Predsedstvo predlaga, da delovne organizacije pregledajo programe izobraževanja samoupravljavcev, ki jih je izdelala delavska univerza Kranj. Pripominjajo pa tudi, naj bi bila v programu zajeta nekatera splošna vprašanja iz današnjega življenja, posebej pa naj bi bili v njem obdelani tudi problemi delovne organizacije. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Kranj poziva tudi vse sindikalne podružnice, da se zavzamejo za izobraževanje članov samoupravnih organov v delovnih organizacijah. A. 2. "'•"»ne 8ta K v Mojstrani sešli štafeti s Triglava in Jalovca. Učenci osnovne Sole Iz t Jadnik, °T°b te* Pr,,ožno»*l izvedli krajši kulturni program. Nato Je štafeta s pozdravi 0: F P~ 7,tu krenila naprej proti Jesenicam. Na sliki: Prihod planincev v Mojstrano. — cenejša obutev KRANJ BLAGOVNICA — KOKRA, KRANJ vam zaradi razprodaje nudi 50 "o popust pri nakupu ženske, moške in otroške letne obutve. Izkoristite ugoden nakup! Za ob'.sk se priporoča KOKRA — BLAGOVNICA Zveza prostovoljcev-borcev za severno mejo 1918/19 Kranj, proslavlja v torek, dne 21. maja, ob 11. uri v avli občinske skupščine Kranj 50-letnico bojev za severno mejo. Na to proslavo vabimo vse borce za severno mejo 1918/19, posebno pa še koroške borce NOB kakor tudi drugo občinstvo. že tri uhe vas demantirajo MO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO> ■ 4JC O m o ■ * o ui •K O ui ■m i ui O 2 i « o 2 ui O 2 ui O 2 ui O 2 smetnjak pred sleherno hišo je legitimacija čistega in snažnega mesta EMO *EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*UI Alpska modna industrija Radovljica-Jugoslavija «1 Y*^lr7WW/ modnih PLETENIN V TRGOVINI Al MIHA V RADOVLJICI PO lOVARM-V^^LilAr/ SKIH CENAH. H ^^^^^ ^^^^^^r !lSSt5*!!::«..... Prodajamo tudi na brezobrestni kredit. Vsa pojasnila dobite v trgovini. 73 Kamniški komunisti o mladini Mladina — neločljivi del družbene sredine V zadnji številki našega lista smo že pisali o konferenci kamniških komunistov, na katon so razpravljali o družbenem položaju in vlogi mlade generacije. Namen današnjega zapisa pa je predstaviti naloge, ki so si jih kamniški komunisti zastavili pri svojem delu z mladimi in mlado generacijo sploh. Komunisti kamnišk^v,. občine poudarjajo, da Hiy.a biti pri vključevanju mladine v družbenopolitično in samoupravno življenje izhodišče njihovega dela v vsakdanjem boju za nadaljnje razvijanje m poglabljanje socialističnih samoupravnih odnosov. Pri tem pa je treba mlado gene. racijo tako zainteresirati, da bo v večji meri sodelovala pri oblikovanju socialističnega razvoja, hkrati pa je mladini treba dati več možnosti za aktivno vključevanje. Seveda mora imeti pri vključevanju mladine v samoupravne odnose pomembno vlogo prav mladinska organizacija, ki mora z oblikami, metodami in vsebino svojega dela postati množičnejša in samostojnejša priložnost za afirmacijo naprednih teženj mladih. Mladinska organizacija se bo morala kot politična organizacija mladih sa-mostojneje vključiti v vse bistvene družbenoekonomske Kn politično samoupravne in idejne procese, pri tem pa mora posvetiti posebno pozornost tistim vprašanjem, ki današnjo mladino zanimajo. Ob vsem tem pa n spešili njihovo aktivnost, aktivnost bo kmalu zelo tualna, saj bodo v jeseni začeli priprave na volitve in obsežno pol i Meno akciJ*\J£. uvedbo krajevnega sarn°p'l spevka za gradnjo in šolskih prostorov v trž«*** občini, Vili G- VARČEVANJE P*1 KB LJUBLJANA VAM PRINAŠA JZRBD^O UGODNE OBREž71 M5o/, 7 V. *%h Poleg tega pa *odelale£ varčevalci vezanih vl°s v vezanih deviznih raču,nf ter kmetijski in *W°fZ-skl varčevalci vsake « ' sece pri nagradnem banju. četrtek so na 65 mestih v Sloveniji študentje ljubljanske univerze anketirali voznike in iilJ1 1Zastav'Jali vprašanja: »Od kod? Kam? S kakšnim namenom?« Zbrani podatki bodo slu-8t| ^Uo'-ianskemu urbanističnemu zavodu, ki Je to nalogo sprejel, za izračun obremenjeno-I , P°sameznih odsekov, prav tako pa tudi za predvidevanja gostote prometa v prihodnjih na kakšen elaborat zahtevajo banke, ki so le na podlagi takšne študije pripravljene i i nc'rati hitre ceste skozi našo republiko. — Foto: F. Perdan Gospodarska zbornica SRS je pripravila v Kranju posvetovanje komunalnih organizacij o javnem zelenju Kra S,red° d°P°,dn« Je bl,° v i kov i svetovanje o strogihv in tehničnih proble- * Pod n?Una!n,h or8anizac|i ' ki "/^o^Ja javnega zelenja, Ka je n1Un Pripravil svet za ko-sPO(ja 110 *n stanovanjsko go-ih0 *rstvo pri gospodarski ga "^d SRS. Udeležili so se p0(jiPred»tavnikl komunalnih drugi .občin' urbanisti in iz v Za>nteresirani delavci Slovenije. JiajPr, nci posvetovanja so Ui)^1}, Poslušali predavanje Jožet rz'teLnega asistenta dr. fakui,. SuS'na z biotehnične stVu et.e v Ljubljani o var-P'odne zemlje. V raz-so opozorili na to, da odstra*radb^na podjetja pri Pravi I* '»-vanju gornjega slo. 2>j0 rta r| blžeih Premalo pa ćasu j da bi (>h pravem ^^eiir 1X1 odstranili plod-*a ES? ln iu tako ohranili v n^jThiez^reianjtf.zt,,eni': J,n- Zakon o čuvan iu r------ ( " * ^ * mm , ju s mm * * mm x mm * *~ * ^m ' in vzdrževanju zelenih površin v naseljih sicer predpisuje, kakšen mora biti postopek izvajalca del, na žalost pa ni prave kontrole, zato ni čudno, da se le redka podjetja držijo tega predpisa. Udeleženci posvetovanja so priporočili republiškemu se. kretariatu naj pripravi podrobnejša navodila za izvajanje tega zakona. O urejanju zelenja na področju Kranja je govorila inž. Anka Bernard, agronom pri KZK Kranj. Na področju kranjske občine skrbi za širjenje zelenja in urejanje vrtov hortikulturno društvo, ki je pričelo v letu 1%3 javne zelenice in parke intenzivneje in strokovno urejati. V petih letih je bilo urejenih precej nasadov, zelenih parkov in zelenic ter okolica drugih objektov. Največji problem predstavljajo zelenice stanovanjskih naselij, ki so le del- pomcini-nadzora no urejene. Zaradi kanja strokovnega pa je tudi zelo težko vzdrževati načrtno zasajanje gozd nega drevja in zelenic. Urejenost mestnega zelenja sicer v določeni meri regulira občinski odsek o javnem zelenju, vendar je kontrola nad njegovim izvajanjem premajhna. Udeleženci posvetovanja so v razpravi tudi poudarili, da bi morali pri načrtovanju zelenih površin v večji meri sodelovati hortikulturni strokovnjaki. Ti bi morali sodelovati tudi pri urejanju hišnih vrtov v mestih. Lastnikom naj bi že pred vselitvijo predpisali način ureditve vrta, pri čemer bi seveda morali upoštevati tudi želje stanovalcev. Po končanem posvetovanju so si udeleženci ogledali nekaj parkov in nasadov v Kranju. S. Z. Pritožba na volitev direktorja Po odstopil bivšega direktorja trgovskega podjetja Rožca na Jesenicah, je bilo to delovno mesto dalj časa nezasedeno oziroma je to funkcijo opravljal vrši. lec dolžnosti. Na razpis na to delovno mesto sta se javila dva kandidata, izmed katerih pa nihče ni izpolnjeval vseh pogojev razpisa. Po izvolitvi novega direktorja se je kandidat, ki ni bil izvoljen, pritožil na občinsko skupščino. V pritožbi prizadeti navaja, da mu je sklep o imenovanju direktorja vročila telefonistka podjetja, torej mu ni bil vročen tako. kot se običajno vračajo spisi. Nadalje oporeka trditvi komisije, da imajo vsi kandidati enake pogoje glede strokovne izobrazbe. In slednjič prizadeti v pritožbi navaja, da bi izvoljeni kandidat moral v skladu s pogoji razpisa imeti poleg priznane srednje izobrazbe vsaj še 10 let prakse v blagovnem prometu, od tega vsaj pet let na vodilnih delovnih mestih v trgovini. Upravni organ občine je ugotovil, da je komisija ob sklepanju sprejela na razpis le dve vlogi. Prizadeti ima v primerjavi s strokovno izobrazbo izvoljenegti kandidata eno stopnjo višjo izobrazbo, vendar upravue smeri in zato ne izpolnjuje pogojev razpisa, ki zahtevajo za višjo in srednje strokovno izobrazbo le izobrazbo ekonomsko-komercialne smeri. Izvoljeni kandidat ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomsko-komercialne smeri in 15 let prakse v upravi skupščine občine Jesenice, od tega 6 let v. d. načelnika za gospodarstvo, gradbene in komunalne zadeve. To govori v prid njegovi strokovnosti in sposobnosti. Morda o zadevi, da se je drugi kandidat pritožil na izvolitev direktorja, ne bi pisali, če ne bi občinska skupščina na zadnji seji ugotovila, »da je bit razpis, ki ga vsebuje 71. člen trgovskega podjetja Rožca Jesenice prilagojen strokovnosti in praksi prejšnjega direktorja.« J. Vidlc Skromna svečanost v Gozdnem gospodarstvu Bled V četrtek Je bila v prosto, rili Gozdnega gospodarstva na Bledu skromna svečanost. 44 gozdarskim inženirjem in tehnikom so izročili potrdila o opravljenem strokovnem izpitu. Med temi je bilo kar 20 inženirjev ln tehnikov Gozdnega gospodarstva Bled, kot edina ženska pa je izpit uspešno opravila tudi Ivana Živec iz Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Mladi inženirji in tehniki so izpite opravili na biotehniški fakulteti, potem ko so jim organizirali nekaj predavanj po gozdnih gospodarstvih v Slo- veniji. To je prva skupina gozdarskih strokovnjakov, ki so delali ponovno uvedene strokovne izpite. Za uvedba teh izpitov so se gozdno gospodarske organizacije iz vse Slovenije odločile pred tremi leti. Pobudo zanje je dalo poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, ki je bilo tudi organizator vseh priprav. Gozdarska stroka je bila prva gospodarska panoga, ki je obnovila strokovne izpite in jih prilagodila sedanjim potrebam. Kranj vam nudi v poslovalnici KONFEKCIJA, Vodopivčeva 7 po ■ izredno znižanih cenah moške obleke 265,00 ND moške hlače iz diolena 52,00 ND ženske in moške dežne nylon plašče 65,50 iti 67,00 ND ^Poročamo se vaš obisk! ELITA KRANJ J Šenčur postaja zadnje čase vodno bolj lepo urejeno naselje. Ne le nova šola, nova samopo- | strei.'.ia trgovina in nekateri drugI objekti, marveč tudi ureditev ceste od nekdanje gostiln« g Jama do ceste Kranj—letališče Brnik dajejo lepši videz kraju. Med asfaltiranjem ceste so ne- I kateri lastniki hiš rudi prispevali del denarja, da jim je cestno podjetje Kranj asfaltiralo s dostope do hiš. — Foto: F. Perdan L Kako izdelati sistem, v katerem bi bil zavarovanec oblikovalec pravic? Ob »Predlogu sistema za zagotovitev osnovnega zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja prebivalstva« (Nadaljevanje in konec) Uveljavitev predlogov, ki jih vsebuje zvezni predlog, bi v Sloveniji — zavrla razvoj na področju zdravstvenega zavarovanja glede samoupravnosti, ker smo pri nas že vse prebivalstvo zdravstveno zavarovali, kmečko in delavsko pa presegata minimum. Izločitev minimalnega zdravstvenega zavarovanja bi pomenila ponovno podržavljanje družbene funkcije, ki že deluje na temelju samoupravljanja; — izločitev sredstev za minimalno zdravstveno varstvo bi temeljila na globalnem dohodku družbenopolitičnih skupnosti, bodisi federacije, republike ali občine; pri nas pa bi to pomenilo, da bi za del zdravstvenega varstva, ki ga prebivalstvo že ima in ki ga ureja s samoupravo zavarovancev, nastopili posebni družbeni organi kot distributerji; — v tem primeru bi se v merilu zveze znižala raven zdravstvenega varstva delavcev, saj bi se del njihovih sredstev prelival v korist drugih kategorij prebivalstva. Za zdravstveno službo pa bi to pomenilo, da bi se sredstva za opravljanje minimalnega zdravstvenega varstva dobivala skozi proračunsko financiranje, kar bi zavrlo delovanje sistema dohodka v zdravstveni službi; prizadeta bi bila njena funkcionalna enotnost, ker se ne bi mogla pojaviti kot prevzemnik in izvajalec vseh nalog za zdravstveno varstvo zavarovanca; domače in tuje izkušnje nam kažejo, da si vsaka organizacija zdravstvenega zavarovanja priredi, uredi in na koncu tudi organizira svojo lastno zdravstveno službo, zaradi tega celo razvite države ure- jajo enotno zdravstveno zavarovanje, ker si zaradi visokih stroškov zdravstvenega varstva v razmerah sodobne zdravstvene tehnologije ne morejo privoščiti, da bi na enem območju multiplicirale zdravstveno tehnološke nize. Menimo, da zasnove novega sistema v naši republiki ne morejo temeljiti na odpravi sedanjega sistema zdravstvenega zavarovanja, ampak moramo graditi na tem, kar smo dosegli, izpopolnjevati sedanji mehanizem zdravstvenega zavarovanja ter pospeševati nadaljnje integriranje zdravstvene službe. Naša izhodišča naj bi bila naslednja: — da ostane osnovno zdravstveno varstvo tudi vnaprej v sistemu zdravstvenega zavarovanja in da kaže ta sistem izpopolnjevati in razvijati tako, da bo v perspektivi organsko prerasel v enotno zavarovanje vsega prebivalstva; — da ohranitev enotnega zdravstvenega zavarovanja in njegov razvoj ne izključujeta diferenciranega obravnavanja posameznih kategorij zdravstvenega varstva znotraj tega sistema; — da teritorialni princip v organizaciji zdravstvenega zavarovanja ohranimo, ker kaže prednosti glede uresničevanja kompleksnega zdravstvenega varstva občana in najracionalnejše organizacije zdravstvene službe z visoko tehnologijo in specializacijo dela; — da se z izpopolnjevanjem sistema zdravstvenega zavarovanja vloga družbenopolitičnih skupnosti do zagotavljanja osnovnih pogojev za zdravje občanov ne zmanjšuje. Te naj bodo vse bolj nosilci zdravstvene politike, pojmovane kot celote dogovorov in odločitev zavarovancev, zdravstvenih delavcev, delovnih organizacij in skupščin; — da zaradi uresničevanja sprejete smeri razvoja, ki vodi do funkcionalne integracije zdravstvene službe in do večjega vpliva zavarovanca na razvoj dejavnosti, ustvarimo tudi organizac'.'' ske možnosti za samoupravne dogovore med združenimi zavarovanci in zdravstvenimi delavci in za usklajevanje posebnih interesov z interesi družbene skupnosti kot celote; — da se služba, socialnega zavarovanja specializira in razvija tako, da bo v strokovno P°" moč zavarovancem in zdravstvenim delavcem, pri ekonomsko tehničnem uresničevanju njihovih odločitev in medsebojnih dogovorov; — omogočiti zdravstveni službi, da se samoupravno poveže kot izvajalec zdravstvenega za-varovanja in postane subjekt v družbenih dogovorih glede izvajanja in financiranja tistega dela zdravstvenega varstva, ki ga opravlja zdravstvena služba, da ureja svojo notranjo organizacijo* začrta svoj razvoj in usmerja svojo razširjeno reprodukcijo. Zato naj bi federacija s svojimi predpisi: — uredila sistem zdravstvenega zavarovanja tako, da se določi tiste oblike zdravstvenega varstva, ki jih to zavarovanje mora obseči, ne pa, da jih tudi kvantificira; — da glede zdravstvenega varstva določi tiste oblike, ki morajo biti zagotovljene vsemu p,c' bivalstvu, naj jih ne kvantificira in naj repi'"" likam prepusti odločitev o tem, ali bodo izpejla' ne v sistemu zdravstvenega zavarovanja ah posebno organizacijo; — da ne posega niti v organizacijo zdravstvenega zavarovanja niti v organizacijo zdravstvei službe. Edgar Vončina IlIIllllIlIIIIIIIIIIIIlIlIlIlllllIlIIIIIIIIIIIIIlIfllllllllllllllllllHIllllllllllllllllllllllllIillfHIIIIIIIIIIIflllllftllllllllllllllllllllllllllllllllllll Pred ustanovitvijo združenja novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah V petek, 24. maja, bo v Mariboru posvetovanje novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah. Govorili bodo o vzrokih za nezadostno informiranost članov delovnih skupno, eti in o ukrepih, ki bi zago-itovili z boljšo informiranostjo zaposlenih tudi bolj učinkovito poslovanje in samoupravljanje v delovnih organizacijah. Zbor v Mariboru bo hkrati tudi ustanovna skupščina republiškega združenja novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah, ki bo delovalo pri Društvu novinarjev SR Slovenije. Posvetovanje in ustanovitev združenja so že lani začeli pripravljati uredniki glasil delovnih kolektivov in sodelavci DU Tomo Brejc iz Kranja. Takšno pobudo so potem podprli RS Zveze sindikatov Slovenije, IK Zveze komunistov Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije ter se odločil skupaj pripraviti republiško posvetovanje. Program mariborskega srečanja novinarjev, urednikov, organizatorjev Informiranja v delovnih organizacijah in predstavnikov sindikatov ter Zveze komunistov Slovenije ni obširen. K uvodu v razpravo o informiranosti zaposlenih, o razvitosti oblik in komuniciranja v delovnih organizacijah in o nujnih ukrepih, ki naj zagotovijo bolj neposredno sodelovanje zaposlenih v sprejemanju samoupravnih odločiitev sta pripravljena dva krajša referata. Predsednik komisije za samoupravljanje pri RS Zveze sindikatov Mitja Švab bo spregovoril o vlogi in položaju glasil delovnih kolektivov, Dušan Rebolj z Višje šole za organizacijo dela pa o pomenu in funkcijah združenja novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah. Po razpravi bodo prisotni izvolili poseben odbor za informiranje in tisk v delovnih organizacijah, ki bo deloval pri RS Zveze sindikatov in izvolili organe združenja. Ob koncu bodo še potrdili sklepe, ki jih bo med posvetovanjem pripravila posebna komisija. V Sloveniji izhaja okrog 250 glasil delovnih kolektivov v poprečni mesečni nakladi 255.000 jzvodov. To pomeni, da pride vsak mesec na dva v družbenem sektorju zaposlena delavca po eno tako glasilo. Za tiskanje in za nagrajevanje urednikov in dopisnikov teh glasil pa se letno troši okrog 285 milijonov starih dinarjev. Zato ni več mogoče prepuščati prizadevanj urednikov in uredniških odborov za kvalitetni vzpon glasil le dobri ali slabi volji določenih vodilnih oseb oziroma vplivnih skupin v delovnih organizacijah. Tisk kot sredstvo masovnega komuniciranja — kot medij, ki hkrati lahko izobražuje, usposablja, spodbuja in informira člane delovnih skupnosti in ki tudi vpliva na jasno mnenje — mora postati zares gibalec in spodbujevalec vsega naprednega v delovnih organizacijah. Zato mora dobiti ob podpori političnih organizacij ustrezno mesto tudi v interni zakonodaji delovnih organizacij — v statutih in drugih aktih. Rezultati pred nedavnim izvede ankete kažejo, da se v naši republiki poklicno ali po zadolžitvah organov upravljanja v delovnih organizacijah ukvarja z informiranjem zaposlenih več kot 500 ljudi. Ob tem postaja vse bolj očita potreba po organizaciji, ki bi te ljudi združevala. Zamišljeno združenje novinarjev in organizatorjev informiranja naj bi prirejalo posvetovanja o informiranju članov delovnih skupnosti, ob pomoči ustreznih ustanov ih Visoke šole za politične vede v Ljubljani usposabljalo člane za novinarsko delo v delovnih organizacijah, organiziralo raziskave in pripravljalo poročila o vprašanjih ko- municiranja v delovnih organizacijah ter skrbelo za reševanje problemov, ki se po. ! javljajo pri delu novinarjev I in organizatorjev informiranja ter jim dajalo pomoč z nasveti in predlogi. Ker izhaja na Gorenjskem več kot 30 glasil delovnih organizacij in ker se ukvarja z informiranjem zaposlenih veliko število ljudi, organizatorji posvetovanja v Mariboru niso uspeli povabiti vseh. Zato naprošajo vse, ki vabila še niso prejeli, naj sporočijo svojo željo prisostvovati čanju v Mariboru komiki za samoupravljanje pri * Zveze sindikatov Slovenije (tov. Franci ju Polaku!) v Ljubljani, Dalmatinova ' Hkrati naj si takoj dobil" pooblastila organov sanl]1 upravljanja ali odgovorni? oseb, kajti o ustanovitvi ZoP^ ženja brez takega poobla* . la ne bo moč glasovati! Kd^. se bo priglasil na omen.lt naslov do 21. maja, bo P, m vabilo na posvetovanje ustrezno gradivo! D* Od združenja zasebnikov do podjetja Pot skupine občanov, ki so lani ustanovili podjetje ^..j, nice-Transport, je po svoje zanimiva in poučna. 12 nekd*m ^ zasebnih avtoprevoznikov je vložilo svoja osnovna sre<'stV^ji tovornjake — v podjetje s tem, da jim bo podjetje sčas izplačalo vrednost tovornjakov. Podjetje je pričelo re^"^ajo» slovati septembra lani. Ima urejeno notranjo zakon ^ delavski svet in upravni odbor. V upravi podjetja so sleni trije uslužbenci. .glujeJ0 Osnovna dejavnost podjetja je prevoz tovora, so« ^ pa tudi z 80 kooperanti — avtoprevozniki — iz drugih j. v Sloveniji. Sodelovanje se je razširilo tudi na sorod"3 jetja iz drugih republik. „ „ večJeg Zbor delovne skupnosti je sklenil, da zaradi vse ^ povpraševanja in ponudb podjetnikov in podjetij tako dročja Slovenije kot tudi Hrvatske in Srbije nabavi lastna nova motorna vozila. „tf Odločili so se za nakup štirih desettonskih tov0g0refl^ znamke OM, ki jih bodo kupili v Italiji. Zato so p«** ^ naJ bi bila centralna proslava 29. novembra ki j*JCu' to Jc dva dni po tradicionalnem sprejemu, čer preds°dnik republike prireja 27. novembra zve- fcJjEOGRAD. 14. maja — Medrepubliška komisija za o naK110 °Preinljanje službe javne varnosti je govorila sijaji UPU telefoto aparatov, s katerimi prenašajo fak-nanr° Jn Prstne odtise. Menili so, da bi se s temi yarnoVam' .Drece> povečala učinkovitost službe javne Si at **ri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj. Jane/ vINA RADENCI. 15. maja — Sergej Kraigher, Pog0v 'Potnik in Franc Simonič so imeli zaključne nikj ?re s Predsedniki pomurskih občin in predstav-0 v ^*benopolitičnih organizacij. Pogovarjali so se Orgari-asan.i'b ki so jih načeli predstavniki delovnih hovim'30^' gospodarstva in družbenih služb med nji- KOPif'dnevnim obiskom v Pomurju. rnoSu R- maja — Vsi zaposleni v koprskem Toki na 5 danes zjutraj prekinili delo in krenili v povor-rtn,. n "l°v tr8- Srojc proteste so zapisali na transpa-je dH e.m° svoj denar in sposobno vodstvo. Medtem '*PlačJ|VSki sve,t členil, da bodo delavcem še ta teden Vredtx razliko med osebnimi dohodki in 110 odstotno C*r&4j S,J° to^k za april. Do prekinitve dela jc prišlo ** nek"*"' crm neurejenih razmer v podjetju. (Tako S *a Prot' Časa nimaJo direktorja). Neposredni povod * 'n;,vili ' de,a pa so bi,i osebni dohodki, ki so 5 dir, za zaposlene pri strojih od 400 do 550 novih Teden mladosti v kamniški občini Kot v mnogih d mg i h krajih po naši domovini, bodo tudi v kamniški občini slovesno proslavili teden mladosti s številnimi prireditvami in priložnostnimi manifestacijami. Tako bodo že da. nes zjutraj v Kamniku pozdravili nosilce zvezne štafete mladosti, poleg nje pa bo v Kamnik prišlo še več občinskih štafet, med njimi štafeta iz Crne, Motnika in Vranje peči, medtem ko bodo tudi letos kamniški planinci ponesli pozdrave maršalu Titu z vrha G ri nt ovca. V počastitev tedna mladosti bo v nedeljo, 19. maja, v Kamniku revija mladinskih pevskih zborov, 24. maja bo po kamniških ulicah Tek mladosti, medtem ko se bodo 26. maja srečali predstavniki mladinskih aktivov gorenjskih občin in se pomerili v šahu, streljanju, nogometu, rokometu, košarki, namiznem tenisu in odbojki. V Kamniku upajo, da bo letošnje tekmovanje mladih gorenjskih Za dan mladosti med vojaki Vojaki in starešine kasarne Staneta Žagarja v Kranju so se že začeli pripravljati na praznovanje dneva mladosti in sodelovanje pri festivalu bratstva in enotnosti, ki bo letos v Kranju. Za dan mladosti pripravljajo vojaki vrsto kulturno-zabavnih in športnih prireditev, v katere bo vključen sleherni vojak, saj je dan mladosti praznik vseh mladih, le redko kje pa jc zbranih toliko mladih kot v vojašnicah. Dramska sekcija bo pripravila recital, glasbeniki Pa pisan spored, ki bo ugajal kar najširšemu krogu poslušalcev. Seveda pa se bodo pred dnevom mladosti in na sam praznik pomerili športniki. Dogovorili so se za tekmovanje v odbojki, streljanju, tenisu in šahu. Posebna pozornost po vojaških enotah pa bo veljala pripravljanju stenskih časopisov. Tu se namreč lahko priključi sleherni vojak ter s svojo idejo dopolni prikaz življenja v enoti. Kot po navadi, bo posebna komisija izbrala najboljši stenski časopis in enoto primerno nagradila. V sporedu za dan mladosti bodo v vojašnici Staneta Žagarja sodelovali tudi dijaki kranjske gimnazije, ki že vrsto let uspešno sodelujejo z vojaki. Prav tako pa bodo vojaki sodelovali na festivalu bratstva in enotnosti. Gostje iz Subotice, Gornje Radgone, Bitole in še nekaterih krajev, bodo obiskovali vojašnice in se seznanili z življenjem vojakov, v kulturnem in športnem programu festivala pa bodo sodelovali tudi vojaki. E. Ružič športnikov za prehodni pokal Gorenjske postalo tradicionalno. 1. junija bodo Kamničani sprejeli v goste folklorno skupino z Reke, naslednji dan pa bo na Veliki planini zbor koroških partizanov. Že od 27. aprila pa kamniški mladinski aktivi tekmu- jejo ted seboj v šahu, nogometu, streljanju in odbojki, tekmovanja pa bodo končana do 25. maja — dneva mladosti. Dan mladosti bodo praznovali tudi kamniški pionirji, saj bodo 24. maja okoli 500 pionirjev sprejeli v mladinsko organizacijo. II. sindikalne športne igre Komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju bo letos že drugič organizirala letne sindikalne športne igre. Medtem ko so bila lani tekmovanja jeseni, bodo letos že v drugi polovici maja. Predvideno je, da bodo letos ekipe iz kranjske občine tekmovale v malem nogometu, odbojki, kegljanju, namiznem tenisu, streljanju, tenisu, rokometu, atletiki-crosu in šahu. Novost letošnjih sindikalnih športnih iger jc tudi, da sindikalne podružnice lahko prijavijo tudi kombinirane ekipe. Tako se bodo v tekmovanje lahko vključile tudi manjše sindikalne podružnice, s tem da bodo v eni ekipi člani dveh sindikalnih podružnic. Komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu bo sprejemala prijave za tekmovanje do 25. maja. A. ž. ^•■■■lllllt!IHIHIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllIIllllIlffllilllliiIIIIIIIMHIIIIll!llllftiailt(IlllllIlMltlIIII^m*(«2 Peter in Pavel Dragi Peter! Sramota.' Lc kaj šine tem Bohinjcem v glavo! Pričeli so govoriti, da hi gradili Levov hotel v V kancu! Komaj smo uspeli, da ne bodo gradili hotela ob Vrtovinu, pa so ie tu nove neprijetnosti! Najmanj štirikrat letno pridem v Bohinj in res ne bi bilo prav, če bi mi pokvarili pogled na gozdiček ob Vrtovinu. Ce se bom morda slučajno kdaj odločil, da grem k Savici, pa me naj bi zdaj motil hotel v U kancu!? Nikakor! Sklenil sem, da predlagam slovenski javnosti, kako naj bi rešili bohinjski problem. Moj predlog je enostaven. Preprost, kot je preprosta narava. Klic k prirodi! Zaupno ti povem, da sem ga izoblikoval — sicer po branju razprav v časopisih — vendar menim, da je na tako demokratičen način izbran le pridobil na svoji veljavi. O Spreintimo javno deklaracijo, s katero bomo vs: sem predlagal, saj bi bili Bohinjci tako v manjšini! Da to drži. je pokazala razprava o (ne)gradnji novega hotela. Ixpo te pozdravlja Pavel 'iKii[iii!ii!it!:i:i>iitii:iiiiiii!iiiiitiinitii;;iiiuitiiitiwiiiiiiitaiiii!iitii:iiauiUiiiiiituiiiiiiitiiiii Na tretji glasbeni reviji, ki je bila v nedeljo v kami in pevci, številnim poslušalcem so se p Kranj (dirigent Dougan Milan), Stanka Mlak Cerklje (Jakopič Franc), Simon Jenko — pod Prešeren Kranj (Pajkič Anica) in posebne os sodelovali še dekliški zbor ekonomske srednj Šenčur (Janko Golob), učiteljski pevski zbor talni orkester osnovne šole iz Cerkelj (Nikola ni zbor ekonomske srednje šole. Foto: Franc Cerkljah, je nastopilo 10 zborov s 454 pev-redstavili zbori osnovnih šol: Stane Žagar arja Šenčur (Močnik Ivan), Davorin Jenko ružnica Primskovo (France Gruden), France novne šole (Franc Gruden). V programu so e šole Kranj (Ajdič Alojz), oktet DPD Svobode Stane Žagar Kranj (Peter Lipar) in instrumen-Ignjatev). (D. S.) — Na sliki: dekliški troglas- Hribernik Priznanje virmaškemu pevskemu zboru V soboto je bil v loškem gledališču slavnostni koncert moškega pevskega zbora iz Virmaš, ki letos praznuje 20-let-nico svojega obstoja. Ob tej priložnosti je zbor prejel priznanje za 20-letno uspešno delo. Priznanje za prizadevnost in 13-letno delo je dobil tudi sedanji zborovodja France Demšar iz Ljubljane, predsednik skupščine Zdravko Krvina pa mu je izročil šubičevo sliko. Sedem članov zbora, ki že vseh 20 let pojejo pri zboru, so nagradili z brivskimi aparati Braun Iskra sixtant. Slavnostnega koncerta v škofji Loki so se udeležili tudi pevci iz Koroške. Jutri revija v Preddvoru nam povedali, da letos trted-občinske revije pevskih zborov in instrumentalnih skupin ne bo. Revijo so odpovedali, ker bo prihodnjo soboto revija pevskih zborov v škofji Loki, na Jesenicah Pa bo mladinska proslava. Čeprav revije pevskih zborov v kranjski občini še tit-so končane, pa lahko že sedaj ugotovimo, da so vse dosedanje, tako v Predosljtu*' Goricah in Cerkljah, dokal dobro uspele. A. Ž. Jutri (v nedeljo) bo v kranjski občini na sporedu zadnja letošnja revija pevskih zborov in instrumentalnih skupin. Revija bo ob 16. uri na dvorišču mladinskega do. ma v Preddvoru. Na reviji v Preddvoru bodo v nedeljo nastopili najmočnejši zbori v občini. Tako bosta nastopila dva odrasla zbora ter šest šolskih zborov. Nastopil pa bo tudi harmonikarski orkester glasbene šole. Na občinski zvezi kulturno-prosvetnih organizacij so Jakov Hure - Delmati, samouk z otoka Hvara Te dni v galeriji Loškega muzeja na gradu razstavlja svoja dela slikar — samouk Jakov Hure-Delmati. Umetnik, ki sedaj živi v škofji Loki, je dokaj nenavadna osebnost, zato morda ne bo napak, če si na kratko ogledamo njegovo življenjsko pot. Jakov Hure se jc rodil leta 1923 v vasi Brusjc na otoku Hvaru. Kot mlad fant je skupaj z očetom ribaril in obdeloval skromno zaplato zemlje. Odtod tudi izvira njegova navezanost na morje, ki ga upodablja na mnogih svojih delih. Prvi, ki je pri mladem fantu odkril slikarsko žilico, je bil učitelj v osnovni šoli. Svetoval je staršem, naj otroka pošljejo v gimnazijo, nato pa na akademijo. Toda takratne razmere kaj takega niso dovoljevale. Vse do druge svetovne vojne je Jakov ostal v rodni vasi. Potem pa se je vse spremenilo. Leta 1943 je vstopil dvajsetletni Hure v vrste NOB. V kratkem času je postal oficir in ostal aktiven tudi po osvoboditvi. Dokončal je gimnazijo in oficirske šole. Med tem si je ustvaril dom in se za stalno naselil v Škofji Loki. Mir in urejeno življenje sta v njem polagoma zdramila spečega umetnika. Pričel je slikati. K temu so precej pripomogli tudi mladi slikarji, ki so služili vojsko v njegovi enoti. Leta 1964 je bil Hure upokojen. Od tedaj dalje se z vso vnemo posveča slikarstvu. Umetnik je v galeriji izobesil 22 svojih del. Na mnogih od njih prikazuje — kot smo že omenili — morje, mirno, viharno, spokojno, veličastno, morje kot mu je ostalo v spominu iz mladostnih križarjenj ob rodni obali. Ne manjka tudi prizorov iz novega življenjskega okolja, sveta, ki ga obdaja in v katerem sedaj živi. Tu so motivi iz Škofje Loke in okolice ter pestre upodobitve narave in cvetja. Pritegnejo njegova lirična tihožitja, prežeta s tenkočutnostjo prizadetega občudovalca drobnih lepot iz vsakdanjega življenja. Izrazito realističen slog ponekod moti, deluje morda preveč drobnjakarsko, vendar to skoraj vojaško pedantnost zasenči izredna bogatost barv. Na samostojni razstavi lani v Splitu so o njegovih delih zapisali, da po barvitosti spominja na Rembrandta in Rafaela — in res je tako. Zanimiva je tudi tehnika slikanja, ki jo uporablja Hure. Barve namreč meša s čebelnim voskom — podrobnosti tega postopka slikar ni hotel izdati — ki poveča njih vezivno sposobnost in obstojnost. Ta način dela je izredno zahteven in počasen, zato umetnik naredi le pet ali šest slik na leto. I. Guzeij Sovjetski kulturniki v Gorjah 6 V sredo, 15. maja, je obiskala Bled in Gorje sovjetska delegacija založnikov in kulturnih delavcev. Med drugim so si gostje iz prijateljske dežele ogledali tudi novo šolo v Gorjah in se zanimali za organizacijo pouka, za učne načrte, za rr^erialno opremljenost šole ter za strokovne in pionirske knjižnice. — jb N Silvo Ovsenk prejel Drabosnjakovo priznanje Koroška Slovenska prosvetna zveza je v okviru proslav svoje 69-letn:ce podelila nekaterim najzaslužnejšim kulturno-pro svetnim delavcem najvišje odlikovanje — Drabosnjakovo priznanje. Slovesnost je bila v sredo, 15. maja v Klopinju pri Dobrli vasi. Prisostvovali so ji najvidnejši predstavniki kulturno-prosvetnega življenja na slovenskem Koroškem. Priznanja, ki jih naši rojaki podeljujejo le vsako deseto leto, nori! j o ime po znamenitem ljudskem pesniku Andreju Šusterju-Drabosnjaku (1768-1825), katerega 200 letnico rojstva vpada prav v današnje obdobje. V spomin nanj, ki je bil v najčistejšem pomenu besede resničen ljudski umetnik — pa čeprav je sebe skromno imenoval, da je le »en poreden paver« — se razvija sedanje ljudsko prosvetno delo med Slovenci v Žili, Rožu in Podjuni. Visoko Drabosnjakovo priznanje je bilo letos izročeno tudi tovarišu Silvu Ovsenku iz Kranja za njegova več kot dvajsetletna prizadevanja na področju sodelovanj med prosvetnimi društvi z obeh strani Karavank in za organiza. cijo številnih kulturnih manifestacij po slovenskih koroških krajih. Drabosnjakovo priznanje je tovarišu Ovsenku izročil predsednik slovenske prosvetne zveze dr. Fran Zvvitter. Njegovim čestitkam, ki jih je odli-kovancu izrekel v imenu vseh koroških Slovencev, se tudi mi pridružujemo. V galeriji Mestne hiše v Kranju so v četrtek zvečer odprli razstavo 23 olj slikarja Peršina. Strokovni referat o slikarjevem delu je imel znanstveni sodelavec Slovens—^ [aVO JLS Olj SlIKiiiJ" - 3^8". i sodelavec Slovenske^, gji mije znanosti in umetnosti dr. Emilijan Cevc. Razstava bo odprta do 28. maja. Na kar France Peršin in dr. Emilijan Cevc. — Foto F. Perdan Kranjski poklicni gasilci so na zadnjem republiškem gasilskem prvenstvu v Kranju zasedli odlično drugo mesto, takoj za člani poklicne gasilske brigade iz Ljubljane. Kranjčani bodo tako še skupaj z dvema ekipama zastopali slovenske gasilce na zveznem tekmovanju, ki oo septembra v Titovem Užicu. Foto Franc Perdan Gasilstvu posvečamo premalo pozornosti v Kranju je 10. in 11. maja gledal VI. kongres Gasilske Vc'e Slovenije, katerega so s.° udeležili delegati vseh genskih gasilskih društev, priS(>stvovale Pa so mu tudi gasilske delegacije iz vseh as'h republik in predstavni-*' gasilskih zvez s Koroške, •Vaškega in iz Madžarske. Prvem dnevu kongres- nu zasedanja so slovenski K silci ocenili rezultate svoga de)a od zadnjega kon-T**». ki je bil 1963. leta, pa ^ danes. Poročilo gasilske w2m, refcrat n^nega pred-r. Il!ka Metoda Rotorja in gasD|raVa S° Potrdili, da je ^S||ska organizacija pomem-nen del naše družbene sredi-Pbi l°1 rdeca nit se je skozi vnr v ongrešna dneva vleklo JP asanjc, ali se je vzpored-2 z družbenim razvojem in tu!|JVe^anim številom dobrin JJJ* gasilska služba prilagaja . a sodobnim potrebam » zahtevam. Res je, da se veud! ka ,enn'ka povečala, sai ?r še zdaleč ne dovolj. °ds,ot'k lahko £»»ci 60 zdavnii 1Wjih sredstev ze Marci •(>dpsa,i "radi za-P0hS-tl" In vprašanje, kaj nc 7Y1JO gasilci brez sodob-Da r.ehn'ke najbrž ni odveč. NboU bili Bas le, tehnično tre-bu Uspo:ioo'Joni, pa po-Srcdst,ej0 stalna finančna če Va in zato ni čudno, da \°. v razpravi poudarjali, *Wit\i treba financiranje ga-stalnl "rediti z dotokom Vnh sredstev. 8asi|sknasi republiki deluje let, ni organizacija že sto pr°stoeni° os,n°vo pa tvor, jo va k- VcVina gasilska društ-Doleg , Je v Sloveniji 1303, P°klicnt?a Pa obsta>a še 16 Skra(, ln gasilskih enot. danes jc z gasil- stv oni ni?aeiiJn 2 'nteresi te o:ga-lOo.ooo pt>ve?anih več kot plibllk Prebivalcev naše re- REFORME NA POŽARNO v VARNOST 1963 , ,°vfniii smo od leta ki ježili 4615 požarov, Povzročili okoli 8,5 milijarde škode, če pa to škodo ocenjujemo po medna, rodnih kriterij, potem so požari terjali najmanj 40 milijard S dinarjev škode. V teh požarih, od katerih so bili nekateri katastrofalni, so bile tudi človeške žrtve (38), 311 oseb je bilo hudo telesno poškodovanih, medtem ko so tudi gasilci imeli v svojih vrstah 67 težko poškodovanih tovarišev. Analize kažejo, da so marsikje, sklicujoč se na reformo, zmanjšali skrb za požarno varnost, kar je gotovo v nasprotju z reformo in kaže na varčevanje tam. kjer jo najbolj škodljivo. Posebno vznemirljivo je naraščanje požarov v tovarniških skladiščih, čeprav je ta pojav v sosednjih republikah bolj pogost kot pri nas. LANI SEST KATASTROFALNIH POŽAROV V SLOVENIJI Leta 1964 je bilo v naši republiki pet katastrofalnih p, i'arov, in sicer v Kartonaž-ni tovarni v Ljubljani (škoda 200 rriifl ionov S din), v Hidroelektrarni Dravograd (za 250 milijonov S din ško de), v kranjskem Exolermu (71 milijonov S din škode), v tovarni Stil Koper (50 milijonov S din škode) in v podjetju Vozila Gorica (40 milijonov S din škode). Leta 1965 ni bilo nobenega katastrofalnega požara, kljub temu pa je bil en večji požar v vasi Nevcrke, ko je pogorela kurja farma in je bilo 40 milijonov S din škode. Leta 1966 je bil katastrofalen požar s škodo nad 100 milijonov S din v Šoštanju, kjer je pogorela usnjama. Lani pa smo v naši republiki zabeležili kar šest požarov večjega obsega: Luka Koper — škoda 90 mliijonov S din, skladišče LTH v Škofji Loki — škoda 500 milijonov S din, parketarna Verd Vrhnika — 200 milijonov S din škode, MTT Maribor — škoda 200 milijonov S din, gozdni kompleks Kozina — Podgorje — škoda 35 milijonov S din in v kmetijskem kombinatu 2alec, kjer je požar povzročil za 70 milijonov S din škode. Tudi letos rdeči petelin ni miroval, saj sta bila doslej že dva velika požara: v lesno industrijskem podjetju Kočevje — škoda 200 milijonov S din in v to-j varni obutve Jadran V Mirnu, ! kjer je bilo 500 milijonov S i dinarjev škode. Lani so po-I žari zahtevali tudi 13 smrtnih žrtev, medtem ko je bilo 93 oseb huje ranjenih. NEPAZLJIVOST IN MALOMARNOST GLAVNA VZROKA POŽAROV Na katerih objektih je bilo v zadnjih letrh največ požarov? Na prvem mestu v tej žalostni bilanci so požari v gospodarskih stavbah in skladiščih, zlasti v skladiščih gotovih izdelkov, slede požari v gozdovih, v trgovinah in delavnicah, avtomobilih, železniških vagonih in dimnikih. Torej število požarov narašča na proivodnih objektih, zato lahko ugotovimo, da služba požarnega varstva na tem področju šepa. Kje so vzroki številnih požarov? Največ požarov nastane zaradi nepazljivosti, brezbrižnosti, malomarnosti in otroške igre z ognjem. Število teh vzrokov se vsako leto veča in lani so dosegli že 46,2 odstotka vseh požarov, medtem ko so druge požare povzročile gradbene pomanjkljivosti, elektrika, eksplozija, iskre lokomotiv, samovžig in strela. POZIV GASILSKEGA KONGRESA SLOVENSKI JAVNOSTI Delegati na VI. gasilskem kongresu v Kranju so slovenski javnosti namenili tudi poziv, v katerem opozarjajo delovne kolektive, kmečka gospodarstva, gospodinje, starše in šole ter izletnike, naj po svojih najboljših močeh store vse, da bo požarov manj. Prav gotovo je ta poziv opravičen, saj nam dejstvo, da so 86 odstotkov vseh požarov povzročili ljudje za- radi nepazljivosti, brezbrižnosti, malomarnosti, površnosti, pa tudi zaradi zavestnega neupoštevanja požarnovarnostnih predpisov in zaradi neznanja v upravljanju z najbolj preprostimi gasilnimi napravami, pove dovolj. Skratka, vsa omenjena škoda, vse izgubljeno bogastvo in človeško gorje, ki ga požari pov/roeajo, opozarjajo in obtožujejo. Zato gasilske organizacije tudi v prihodnje pričakujejo od slovenske javnosti vso, že tradicionalno podporo in razumevanje za svoje človekoljubno delo. IZREDNA POŽRTVOVALNOST IN PRIPRAVLJENOST GASILCEV Na koncu svojega dvodnevnega zasedanja v Kranju je VI. kongres gasilske zveze Slovenije sprejel tudi resolucijo, v kateri ugotavljajo, da so gasilci v zadnjih treh letih pokazali izredno požrtvovalnost in pripravljenost pomagati v nesrečah. Kongres je zadolžil gasilske organizacije, da posvete več pozornosti propagandni dejavnosti in tako seznanijo vse občane z nevarnostmi, ki groze, če ne upoštevamo ukrepov za varnost pred požari. V resoluciji so delegati naročili predstavniku gasilske zveze Slovenije, naj posveti največ skrbi sodobni opremi gasilskih enot, medtem ko naj si gasilske organizacije v prihodnje prizadevajo zato, da bodo vključile čimveč novih članov in da bo članstvo gasilske zveze kadrovsko in tehnično usposobljeno za sodelovanje, kjer bo njihova pomoč- potrebna. Če hočemo, da bo gasilska služba res kvalitetna, potem bo treba rešiti nekatera nerešena vprašanja poklicnega gasrl-stva in gasilske organizac je sploh. Vse to pa je mogoče le s stalnimi in zadostn.mi sredstvi za delo gasilskih) enot. Gasilci imajo pomembno mesto tudi v civilni obrambi, pri reševanju ob naravnih in drugih nesrečah kot so) potresi, poplave, plazovi, hude prometne nesreče. Vsestranska uporabnost gasiH skih enot je pripeljala tudi do sklepa organizacijsko-po-litičnega zbora skupš no SRS, da se gasilske enote postopoma razvijajo v akcijske reševalne enote, ki bodo v določenih primerih sposobne tudi samostojnega delovanja. GASILCI ODSLEJ POBUDNIKI KRVODAJALSTVA IN DOBRE KNJIGE \ Ob vseh ugotovitvah in sklopih VI. gasilskega kongresa v Kranju ne smemo pozabiti tudi na dve novi in zanimivi pobudi gasilske organizacije. Ker kljub dobro organizirani krvodajalski službi pogosto zmanjka krvi, so se gasilci odloč li, da bodo odslej tesno sodelovali z Rdečim križem Slovenije, mu pomagali pri krvodajahk h akcijah in s svojim zgledom podprli 70.000 slovenskih krvodajalcev. Ko je izvršni odbor republiške konference SZDL pred kratkim opozoril na pomembnost dobre slovenske knjige in na prizadevanja Prešernove družbe v tej smeri, so se gasilci odločili, da bodo pomagali širiti slovensko knjigo, ki jih izdaja Prešernova družba. Vili Guček V počastitev VI. gasilskega kongresa so se slovenski gasilci pomerili med seboj v različnih disciplinah. Na fotografiji je član tovarniške ekipe Elana iz Begunj. Foto Franc Perdan _i£IIlllliaifllllllItlliltSltllllftllllltllltlllllllllllllllllllllElllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllfiiUi I Pred proslavo v Javorniskem rov t u | I Prostovoljci, j I korak naprej! ( I O akciji v Rožni dolini pripoveduje j I Jože Rebolj-Planinc, znani partizanski | poveljnik E R Jože Rebolj-Planinc »črni Jurij« so imenovali Nemci Planinca Ln nanj razpisali 50.000 mark nagrade. Sicer mu osebno nLso mogli nikdar tako reči, ker so se Brečali samo v borbah. V takšnih okoliščinah pa ni bilo časa za pogovore. Kaj dela tisti vražji »Crni Jurij«, pa so spraševali ujete partizane Ln zaprte aktiviste. 2e dolgo sem želel, da objavim nekaj njegovih partizanskih dogodivščin. Zato mi je obletnica prve večje akcije v Rožni dolini na Koroškem kar prav prišla. Planine je bil takrat komandir tretje čete gorenjskega odreda in njegova četa je sodelovala v tej akciji. »Naša četa je imela taborišče pri Smokuški planini. Komisar čete je bil Mirko Lužnik, ki je bil 1944. leta zajet in ustreljen kot talec v Lescah« ja začel pripovedovati Planine. 2e po prvih besedah sem občutil, da se akcije zelo dobro spominja, čeprav je omenil, da se ne spominja vseh udeležencev akcije. V četi je bilo okrog 40 borcev. Nekega dne, bilo je to maja 1943. leta je kurir prinesel pošto, v kateri je bilo povelje komandirja odreda, naj se Planine s četo takoj javi na Belški planini, na kraju imenovanem Koronščica, ki je na meji z Avstrijo nad Javorniškimi rovti. »Od taborišča do Korenšči-ce je bilo štiri ure hoda,« se spominja Planine, »zato smo na pot krenili samo zdravi borci. Partizanke in bolne borce sem pustil v taborišču. S seboj smo vzeli orožje in hrano, kolikor smo jo pač imeli. V primerjavi z iiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii Nemci smo bili zelo slabo oboroženi. Imeli smo samo en mitraljez, vsi drugi pa puške. Hodili smo ponoči. Zgodaj zjutraj smo prispeli na označeno mesto. Najprej smo srečali Franca Konob-Ija-Slovenka in Franca Mu-leja, nato pa smo zagledali borce koroške čete«. Na zbirališču na vrhu Karavank so borci občudovali čudovito panoramo Koroške in Gorenjske. Lepi pogled pa jim ni zbrisal grenke občutke, da se morajo na svoji zemlji skrivati kakor divjad pred lovci. Pogled na Vrbo jih je spomnil na besede velikega pesnika: »Manj strašna noč je v črni zemlji krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi«, pogled na Do-sloviče pa na junake Finž-garjevega romana Pod svobodnim soncem. To jim je vlivalo vero v pravičnost borbe in zmage. Sicer pa na vrhu Karavank ni bilo prijetno. Tod je bil še vedno sneg in mrzel veter je prisilil borce, da so si pojiskali Kavetja med ruševjem in skalovjem. Ponoći pa so kar drgetali od mraza. Naslednji dan sta na Ko-renščico prispela Franc Bi-ček, komandant odreda in Evgen Matija-Pemc, politični komisar odreda. Bila sta to dva znana junaka, ki sta uživala splošno spoštovanje in zaupanje vseh borcev. Le kdo ne bi vedel Za Bičkovo junaštvo v Dražgošah? Njun prihod je brez besed dal vsem borcem vedeti, da se pripravlja pomembna akcija. Biček je sklical sestanek komandantov in jim razložil pomen akcije. Po sestanku sta se četi postrojili in Planine je strumno reportiral poveljniku odreda, da so borci postrojeni in da čakajo nadaljnih navodil. »Banditi,« so pravili in pisali Nemci, toda če bi ta prizor maja 1943. leta videli, bi zijali od začudenja in bi verjetno kaj hitro spremenili svoje mišljenje. Biček je na kratko pojasnil pomen akcije, nato pa pogledal Planinca; le ta ga je takoj razumel. Stari borci so se znali tudi z očmi sporazumevati. »Borci, pozor,« je vzkliknil Planine in ostro poveljeval, »Prostovoljci, korak naprej.« Brez omahovanja so vsi borci kot en mož stopili korak naprej. Nihče ni ostal, nihče ni želel, da bi ga imeli za strahopetca. V akcijo pojdejo torej samo prostovoljci. Popoldan se je kolona začela spuščati v dolino. 2e na Korenščici so jih čakali vodniki. Med njimi so bili domačini — Korošci, ki jih je poslal Tomaž Verdnik. Glavni vodnik je bil Boris Praprostnik iz Potok pri Ja-vorniku, ki je pred nekaj leti umrl. Se pred nočjo so borci prispeli v bližino Bistrice. Tod so jih čakali terenci, med njimi tudi narodni heroj Verdnik. Tomaž Verdnik je bil rojen 1916. leta na Jesenicah. Njegovi starši so bili Korošci, zato ga je komunistična partija na njegovo željo poslala na Koroško kot organizatorja vstaje. To delo je uspešno opravljal vse do februarja 1944. leta, ko je za posledicami ran umrl. Pokopan je v skupni grobnici v Svečah na Koroškem. Z nastopom noči so borci krenili v akcijo. Razdelili so se v dve skupini. Večjo skupino je vodil in neposredno z njo poveljeval Biček, drugo skupino pa je vodil Planine. Prva skupina je imela nalogo razbiti tovarno akumulatorjev, pregnati stražarje pri delavskih barakah in osvoboditi ruske delavce, ki so bili v tovarni na prisilnem delu. Druga skupina je imela nalogo požgati žago pri železniški postaji. V Bistrici je bila žandarmerij-ska postaja. Pred njo je Biček postavil zasedo, še prej pa so prekinili vse telefonske zveze iz vasi in z žan-darmerijsko postajo, žandar-ji sploh niso vedeli, kaj se v vasi dogaja in kakšne obiskovalce imajo v vasi. »V moji skupini je bilo deset mož,« se spominja Planine, »med njimi Sifrerjev Savo (odvetnik v Ljubljani), Ivan Vovk (sekretar železarne), Jože Benigar (kasneje padel), Tiln, Purgarjev Ruda iz Poljč s svojo trojko. Imena drugih borcev se ne spominjam. Pred žago smo se srečali z nočnim čuvajem. Ko smo ga s puškami dregnili v rebra, je hitro dvignil roke. Odvzeli smo mu pištolo, potem pa mu ukazali, naj nam odklene vrata žage. V notranjosti smo zagledali takšno čistočo, da nas je ta nemška natančnost pri redu in čistoči resno zaskrbela. V žagi ni bilo nobenih tresk, deščic, žaganja aH drugega lesa, ki bi se lahko takoj vnel. Moram povedati, da jc bila to na novo obnovljena velika žaga; torej ni beseda o kakšnem majhnem obratu. Čuvaju smo odvzeli ključe in pregledali vse prostore. V skladišču smo našli veliko bencina. Kako smo ga bili veseli. Ta nam je pregnal vse skrbi. V nekem prostoru smo dobili treske in deske, ki smo jih razmetali po notranjosti žage. Vse skupaj smo polili z bencinom in zažgali. Se pred tem smo razreza 1 i širok gonilni jermen in ga razdelili med borce. Kasneje nam je prav prišel za krpanje podplatov. Nalogo smo opravili v pičlih tridesetih minutah. Po glavni cesti smo se vračali, pot pa nam je osvetljevala velika baklja, kajti nad žago se je visoko dvigal plamen. Plamen, ki je pepelil tiranijo in dvigal Koroško k uporu. V bližini tovarne akumulatorjev smo se srečali z borci druge skupine, ki je tudi že opravila svojo nalogo. Ta skupina je iz barak osvobodila 50 ruskih mladeničev. Nazaj grede smo razbili še električno centralo. Od tam se je manjša skupina borcev napotila v Celovško kočo na Mačevski planini in jo zažgala, ker je služila nemški policiji za postojanko. Nekaj borcev je »obiskalo« lovca v lovski koči nad vasjo Cveče. Ta lovec je preveč rad lazil po hribih im izdajal borce in aktiviste. Posebno nevaren je bil za posamezne kurirje in aktiviste, ki jih je pobijal tako kot divjad, večkrat na veliko daljavo, saj je imel daljnogled in natančne puške. Ker je vedel za svoje grehe, se ni dal kar tako ukrotiti. Iz svoje koče je streljal na borce, toda k sreči ni nikogar ranil. Ko ga je doletela kazen, so borci v njegovi koči našli in zaplenili šest pušk in večjo količino hrane. Zjutraj smo bili zopet na starem mestu na Korenščici. Fantje iz Rusije so se mi smilili, ker so bili v coklah utrujeni. Noge so imeli krvave in ožuljene. Naslednjo noč so nadaljevali pot na Mežakljo. Prvi, ki nas je vznemiril, je bil »leteči Loizck* kakor smo pravili letalu, Ki nas jc iskalo po Karavankah. »Leteči Lojzek« smo ga imenovali zato, ker smo vedeli, da je pilotu ime Lojze. Letalo nas je opomnilo, da se pripravlja hajka. Poskrili smo se po ruševju, »Lojzek« pa je več ur trmasto krožil nad Karavankami. Pozno popoldne sem se Z borci poslovil od komandanta in političnega komisarja. Krepak stisk rok in že smo jo mahali nazaj proti Smokuški planini. Bili smo srečni, da smo brez izgub opravili nalogo. Naslednje jutro so se Z vseh strani pričele valiti kolone Nemcev. V kakšen bes smo spravili Nemce. Policisti so pobočje Karavank od Stola do Belškc planine prečesali v strelcih. Lahko si mislimo, koliko kletvic je padlo na naš račun. Moja četa se je pomaknila 100 metrov nad taborišče in tam čakala na nadaljnji razvoj dogodkov. Dva Nemca sta šla nad nami, toda nismo smeli streljati, ker bi se sicer izdali, kje smo. Tudi taborišča niso odkrili, čeprav so šli samo nekaj metrov nižje mimo. Drugi dan sin© se vrnili v taborišče in nadaljevali z akcijami po Gorenjski«. Akcija v Rožni dolini na Koroškem je močno odjeknila med tamkajšnjim prebivalstvom in okrepila protifašistično razpoloženje Korošcev. V tem pa je tudi njen največji uspeh. Jutri bomo v Javorniskem rovtu lahko srečali udeležence opisane akcije, zato Je želja organizatorja, da se proslave udeleži čim večje število ljudi. J. Vidic Pismo iz Rusije Franc Konobelj-SIovenko, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Jesenice, je te dni dobil iz Rusije pismo, v katerem mu Ivan Ivaščenko med drugim piše: »Opravičujem se, ker vam prvič pišem šele po 25 letih, k^ ste nas vi in tovariši v noči od 16. na 17. maja 1943. 'e'a Bistrici v Rožni dolini osvobodili. Te pomladne noči ne bo nikoli pozabil, ko ste vi prišli s tovariši v barake in klica ,Hitro, hitro vstanite!' V začetku sploh nisem mogel dojeti kaj hočete, ko P* sem opazil na kapah rdeče zvezde, sem doumel, da partizani. še dobro pomnim, kako so tovariši v baraki poga in se zunaj postrojili ter hitro odšli z vami v gore . • •« Ivaščenko je eden izmed petdesetih Ukrajincev, ki s? . y partizani maja 1943. leta osvobodili iz barak v Bistric Rožni dolini, kjer so bili na prisilnem delu. sili ldcl jih V nadaljevanju pisma podrobno opisuje svoje spom»°e ta dogodek, ob koncu pisma pa prosi za razglednico kfaoa. kjer se je gibal kot partizan, posebno Jesenic. Obenem v vaja imena še treh tovarišev, ki žive v Zgornji Doneč ^ Ukrajini, ki so bili tudi v Bistrici in so kasneje odšli s v tizani. ,, vede'' Pismo je posebno zanimivo zato, ker vse doslej nismo ali je kdo izmed osvobojenih Ukrajincev preživel voj« oSve* »Pozdravite vse tovariše, ki so bili poleg, ko ste nas ^ bodill,« je končal svoje pismo Ivaščenko. sobota - ta. maja wda revnih na Was- mSS: je že prispc,a v oi , ns"° glavno mesto. Urad-bi ^J"081 i'-razajo bojazen, da Kvar r d revnin« "tegnil iz-2dV nove rasne nemire v mSn?GRAD. I«- maja - Ko. opna . ^ezne skupščine za ve nUaciJo Jubil«|ne Prosla-tk, '• usedanja AVNOJ je Slav da 00 centralna pro-v Jajcu 29. novembra. Uraa^GA' ls- maja - Med va;ki lm obiskom v češkoslo-krclar.JC Jugoslovanskega se-Mark JSxZa zunanJe zadeve lko£vaS?:ezića spreJel ce" vik wL 1 Predsednik Lud- mu 77^- Po tem spreje. »kovm i rI?0 Njkezič na tisa S konfcrenci izjavil, da t!a za V CSSR usodnejša 'esnejše sodelovanje. *£°U*I0* »»Ja - *«Ovek Uckwi»". dvanajsti PreSadl.na »vetu, ki so mu v hou tuie *rce- *e umrl 8» "8tonski bolnišnici. Kot *lo r*1"00''*. je do smrti pri- D r*di obolenja jeter. secini^ASK. 15. maja — Pred-^Poročii Ju*neg;a Jemena je deželj k 1X1 rad'u. da je v tri obm "Uhnil upor in da so koy ^'ia v rokah uporni- *k»0£! w' l6, — Japon- tr*t * oživela najhujši po p,,.***1!«*« petnajstih le-v*«teh rf* ie Po nepotrjenih *iv|jen ,erja| 37 človeških k»t uJJporušenih pa je već !!°l,*snl hl*- Najmočnejši «u Hemu sekretarju *RlZ eon *° *a*«*Ui gledališče ^nSk, v »atiiuki četrti. Na >ver" Unlverzah in drugih ^ntj v Franciji pa štu-rM»vna«nada^e stavkajo in *.t|je £*» zahteve glede am h^h l>JPremembe maturi. >atorJP,t<>V- Nekat^i ko-1 *»*Jo «. Ugwtav«JaJo, da 5H!°' študentske demon-Sk S?**8 vplivati na f;^h ****** m *r|Zu vietnamom in ZDA 2" ču,i„Vendar Pa je v Pa- *» VESlonl>ivo upa ^nL^0 Pogajanja nadaljevala. Poti do nove konference neangažiranih Po svojem drugem letošnjem potovanju po azijskih državah je predsednik republike Josip Broz-Tito izjavil novinarjem, da bo nova konferenra neangažiranih in drugih dežel v začetku prihodnjega leta. S (o izjavo so bila potrjena predvidevanja, da je dosedanja aktivnost naše države in še nekaterih neuvrščenih dežel prinesla določene rezultate. Motiv za sklicanje nove konference na vrhu je znan — v vrtincu mednarodnih dogodkov je že nekaj časa čutiti pomanjkanje organiziranih akcij, ki bi pripeljale do pomiritve duhov in k napredku svetovnega položaja. Svetovna organizacija se je večkrat ukvarjala z večkrat nerešljivimi problemi, spreje- mala priporočila in resolucije, vendar so te njene akrije žal ostale brez uspeha. Spomnimo se samo primerov v Afriki: Južnoafriške repuhli-ke ali pa Rodezije. Podohno je bilo tudi z resolucijo in z zahtevo za prikinitev ognja v izraelsko-arabskem spopadu. Vietnamski problem pa je že nekaj časa zunaj aktivnosti Združenih narodov, čeprav je bilo prisotnost vietnamske morije vseskozi čutiti v palači OZN v New Vorku. Vse to je potrdilo mi;ijenje. da bi bilo treba novih naporov za odstranitev vseh preprek, ki danes zavirajo konstruktivno reševanje mednarodnih problemov. Dežele v razvoju s svojo številčnostjo in z enakostjo stališč lahko pomenijo resen faktor miru v mednarodni politiki. Pravimo, da bi lahko pomenile, kajti do danes niso s svojo homogenostjo in enotnostjo dobiti prevladujoče pozicije. K temu so prav gotovo pripomog'.e akcije velikih sil, zlasti razviti Zahod, ki Je svojo ekonomsko moč in svojo pomoč nerazvitim istovetil z interesi svoje politične strategije. Prva konferenca neangažiranih v Beogradu in druga v Kairu sta v neki meri poživili delo svetovne organizacije pri reševanju življenjskih problemov nerazvitega sveta. Kot je znano, se je na beograjski konferenci rodila ideja o sklicanju konference OZN za trgovino in razvoj. Čeprav je ta konferenca v trgovini v Ženevi in letos v Nevv Delhiji dala določene rezultate, pa optimizem ni bil povsem upravičen. Seveda so problemi nerazvitega sveta pomembni tudi za razvoj mednarodnega položaja, kajti znano je, da brez ekonomskih svoboščin ni mogoče pričakovati tudi političnih. In zato ni rudno, d.i se svet v razvoju v svoji borbi za uresničitev tega načela prizadeva tudi za izhod iz teme in zaostalosti. Skupne akcije siromašnih pa niso dovolj, da bi uresničili želje za hitrejši napredek svetovne družine narodov. Vse te ugotovitve govore zelo prepričljivo, da so sedaj odločilni Ucnulki, ko se morajo angažirati široki mednarodni forumi, ki bi zavrli nevarne dogodke kot so na primer v Jugovzhodni Aziji ali pa na Srednjem vzhodu. V takšnem vzdušju spet stopajo v areno mednarodnega dogajanja neuvrščene dežele^ ki bodo skušale s svojim odločnim nastopom dati svoj prispevek k napredku mednarodnih odnosov in tako pomagati k svetli bodočnosti vsega sveta. V. Guček in dogodki iiimiiiHi i ENTRAL RESTAVRACIJA »PRI KOLODVORU« KRANJ nudi cenjenim gostom razne domače in tuje specia-litete, sprejema naročila za skupinska kosila in večerje. Pri večjih naročilih ugodni popusti. Sprejemamo tudi abonente za malice, kosila in večerje. Obiščite nas in se prepričajte o hitri postrežbi in zmernih cenab. RESTAVRACIJA PRI KOLODVORU KRANJ Schafferjeva Črna komedija v Radovljici 9) V Radovljici je minuli torek gostovalo ljubljanska mestno gledališče s komedijo Petra Shafterja CRNA KOMEDIJA. To jc že peta predstava poklicnega gledališča v tem kraju letos. Na sporedu bo do poletja še ena uprizoritev, in sicer Primorske zdrahe v izvedbi ljubljanske Drame. Ljubljančani bodo gostovali sredi prihodnjega meseca. Na torkovi predstavi je bilo blizu 500 gledalcev, največ iz Radovljice in okoliških naselij, medtem ko se jih je pripeljalo nad 50 celo iz Bohinjske Bistrice, Srednje vasi in Cešnjice. _jb GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ OBRAT TRZIĆ RAZPISUJE za dan 25/5T968 licitacijsko odprodajo naslednjih osnovnih sredstev 4 manjše lesene barake 1 delavska baraka 20X5 m (primerna za skladišče) 1 železna cisterna dolžine 2 m premera 1 m 1 drobilec za kamenje (v neuporabnem stanju) 1 diesel motor za drobilec Poleg navedenih osnovnih sredstev se bo ta dan od-prodajal tudi razni drobni inventar (okenska krila, vrata itd.). l.icitacljska prodaja se bo vršila v Jelendolu s pri četkom ob 8. uri zjutraj. Obveščamo naše zavarovance, da smo izplačali naslednjo odškodnino za požar dne 4. 5.1968 PODJED Filip, Zg. Jezersko 111 N. din 40.000,00.- Mačja vojna V švedskem mestecu Mel-lerudu so nenadoma postala tla za mačke prevroča. Zdravstvene oblasti so jim namreč napovedale vojno. Mačke so se tako razmnožile, da je v mestu začelo prav zaudar. jati, posebno poleti. Na pomoč so poklicali lovce in jim naročili, naj določenega dne post rele vse mačke, ki bi jih na ulici našli brez rdečega traku okoli vratu. Ta bi namreč pomenil, da za mačko nekdo skrbi in da se ne klati okoli. Trgovec z ribami je nastavil celo ribe, da bi se okoli ribje vabe zbralo kar največ mačk. Ljubitelji mačk pa so pohiteli v trgovine in kupovali rdeče trakove, da bi jih pri. vezovali mačkam in jih tako rešili smrti. Kljub temu pa je obležalo tistega usodnega dne na ulicah Melleruda okoli trideset mačk. S kamioj nom so jih prepeljali na farmo orlov, ker imajo ti ptiči baje zelo radi mačje meso. BOGOMIL DEBELJAK Koristno kratko krilo Nevvvorški župan je v nekem intervjuju za ameriško televizijo dejal, da nima prav nič/ proti kratkim krilom. Celo nasprotno — menil je, da so zelo koristna, saj mlada dekleta v njih lahko tečejo, to pa včasih presneto prav pride. Nevvvorčane ta izjava ni presenetila, saj si po deveti uri zvečer upajo na cesto le najpogumnejši. Večerni sprehod po Centralnem parku ali v eni izmed številnih zloglasnih četrti bi se lahko I $ m i i 5 i«« STVf7K, T/7-JĆLE HEJ~/- • ■■■■■*■« *■■■>■■■■»■■*»■«*■ are«* •»«■••■■ ■ ■■■•■•■tUllkl đ%UMtU ---- Dovolite mamila Pred magistratom v San Franciscu se je zbralo okoli dve sto ljudi in zahtevalo, naj oblasti dovolijo kaditi marihuano. Med demonstranti je bil tudi policist v uniformi, ki si je prižgal cigareto iz ma. rihuane. Njegovi poklicni tovariši so ga takoj odpeljali v zapor. p— 2 3 a 5 6 8 9 10 11 12 13 14 15 | i ■ 17 1« ■ 20 21 23 ' 24 25 26 23 29 30 31 32 33 34 35 30 37 Vodoravno: 1. akademski naslov, 9. tovarna obutvenih strojev* in opreme v Kranju, 13. gora v Srbiji na tromeji: Srbija, Bosna in Crna gora, 14. pripadnik politične stranke v carski Rusiji, 15. beseda brez poudarka, 16. glavni junak iz predvojnega sovj. humorističnega filma (Pastir), 18. pogosta geografska imena, ki pomenijo kopališče, 19. uspeh pri lovu, 20. etiopski plemič, 22. pritok reke Ganges, 23. italijanski kamioni, 24. razvezane žene, 27. medmet, 29. predmestje Ljubljane, 30. kratek volnen plašč z okraski na Hrvatskem, 33. prvi rimski založnik (Tit Pomponij), Ciceronov prijatelj, 34. plemenitaš v starem Rimu, 36. partizansko ime narodnega heroja Franca Rojška, danes generala, 37. zlit glas (slovnično). Navpično 1. izumrla avstralska ptica, 2. ime ameriškega političnega komentatorja Buchvvalda, 3. član »vodilne meščanske rodbine« iz Kranja, notar, obč. svetovalec in deželni poslanec 1895—1898 (Viktor), 4. majhen otok na Škotskem (Notranji Hebridi), 5. obok, 6. ime hrvatskega pisatelja Ujeviča, 7. števnik, 8. rt na Arabskem polotoku (Perzijski zaliv), 9. preskus duševne sposobnosti, 10. zgodovinski grad na Koroškem (Avstrija), 11. gospodarska prireditev, 12. stare površinske mere, 17. središče vrtenja, 19. svetopisemska oseba, 20. veliko gorstvo na meji ZSSR in Mongolije, 21. priljubljena slaščica, 22. škrta, 25. organizacija ciprskih borcev za osvoboditev Cipra in priključitev h Grčiji (razpuščena 1959), 26. dva soglasnika, 27. potomci holandskih kolonistov v Afriki, 28. tuje moško ime, 30. kratica za »stran«, 31. krojaška potrebščina, 32. vzdevek Goethejeve matere, 35. kratica francoske letalske družbe. Miha Klinar: Mesta, III. DEL — Stopi k nam, avstrij- ski, li, ker jih je rešil »čjorta«, ^a'^cj j*,' pa ga vsevprek vpraševala, - ^ daleč Rusi, ker so ga imeli za Rli $ venec, 60 o Slovencih prav tako Vendar jim tega ni zameril. Bili , jtfj ni ljudje. Sicer pa je tudi v sa^f[ o katerih v drugih državah r»c v neznan majhen narod, so hoteli * jdfl b njem, Kosirniku. Moral jim Im% fronti, ki je med njimi m še r"a pji toliko groznega o bojiščih, da IP v/: čaka frontni pekel tudi njega, c «?\ — Prekleta vojna, — je V^JV* klicalii »stari«, nekateri pa z31-11 ri) — Prekleta, — so kakor v ^ — Ko bi bilo po naše, bi Jc jjfj —Da, ko bi bilo, - je*e*£a\*% ubogi ljudje, mužiki, drvarji, ^ga1'' , ljudje, ki morajo poslušati in u ,, A dijo z nagajko ali celo katar«0-.AWi — Cista resnica! Tako )e> p^Jl kakor mračen zbor, ki mrmra V j — Morda bo odslej druga«'!» I nik, ki se ni mogel več brzdati, J kar slišal v pisarni. kin. j- Toda ljudje so o boljSeV^^ siimik jim ni mogel vsega . D^jjU morda šc koga niso slišali n . oVj\ — Socialisti? — se je P je pred dvajsetimi leti ali g^j^j vi pregnala v njegovo vas, v lista. Ko jim je stari PriP° gl0 ^ in kako je mislil, da bi j^alLtf jeti, da so na svetu tudi sx° WA pravica ne bo delila na &°^oi\fi\ i — Takih ljudi na tej ^ f — On je bil. Večkrat ITALIJA AVSTRIJA m GORENJSKA OSTERREICH ITALIA Hotel Toplice v novi obleki termalno vodo v hotelu Toplice na Bledu. Foto: F. Perdan Lakaj v novi uniformi in luksu/.ni avtomobili pred hotelom Toplice na Bledu so nas opozorili, da imayo v hotelu že goste. Bili smo presenečeni, saj smo si hoteli ogledati prenovitvena dela, ki so jih začeli takoj po lanski sezoni. Ko smo vstopili, smo videli, da vse le še ni nared. Zadnji delavci končujejo dela, snažilke hite s čiščenjem. Želeli smo zvedeti nekaj več o tem, kako je sedaj hotel opremljen, kaj bi gostinci obetajo od prenovitve in seveda, kako so zadovoljni prvi gostje. Ko smo pomočnika direktorja Franca Učakarja prosili za kratek razgovor, je naši želji rad ustregel. »Hotel Toplice je na Bledu vedno veljal za prvorazrednega. Ali Je to vedno tudi bil?« »Na prostoru, kjer danes stoji naš hotel, je že leta 1868 stala stavba hotela Luisen-bad. Bled je namreč že takrat slovel pa termalni vodi, ki izvira v neposredni bliži ni. Leta 1930 pa so na istem kraju zgradili nov hutel — današnje Toplice. Za tedanje razmere je bil hotel res prvorazredno opremljen in je upravičeno užival sloves. V usemiiitr.desetih letih pa ^a je čas prehitel in zadnja leta petični gostje z njim niso bili več zadovoljni. Uradno je sicer hotel imel A kategorijo, oprema sob in družabnih prostorov pa ni več ustrezala. Najbolj nerodno je bilo to, da vse sobe niso bile opremljene s kopalnicami. Prav zato se je delavski svet podjetja odločil za rekonstrukcijo, ki naj bi hotelu vrnila nekdanji ugled.« »Prenovitev je verjetno precej stala. Ali upate, da se bo vloženi denar vrnil?« »Res je. Prenovitev ne bo poceni. Veljala nas bo okoli milijardo starih d narjev, ki smo jih zagotovili s posojilom. Odobrila ga je kreditna banka Ljubljana. Odločili smo se, da bomo s tem denarjem povsc-m prenov.li notranjost hotela. Sedaj ima (Nadalj. na 14. str.) 54940316^3 Beljak Bled GORENJSKA Trbiž Trst HOTEL LETALIŠČE Aerodrom Ljubljana Ko potujete po cesti Kranj —Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Ob sobotah in nedeljah popoldne na terasi hotela PLES od 16. do 22. ure. Postreženi boste z dobro kapljico, okusnimi jedili in specialitetami na žaru. V letni in zimski sezoni je odprta brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu. Na voljo imamo 60 ležišč. HOTEL LETALIŠČE Flugplatz Ljubljana Auf Ihrcr Reise von Kranj nach Kamnik blciben Sie beim Flugplatz stehen! Dort befindet sich einla-dend am Waldrand ein Hotel. Samstags und sonntags Nachmittag auf der Ho-telterrasse TANZ von 18 —22 h. Es vvird ein gufer Tropfen, schmackhafte Speisen und Rostspezialitaten serviert. In der Sommer- und VVin-tersaison stehen Ihnen eine Bcrghiitte und eine Dependance in der TIHA DOLINA (Stilles Tal) am Krvavec (1858 m) zur Ver-liigung. Wir vcrfiigen iiber 60 Schlafstiitten Ristorante all'aereoporto Aereoporto di Ljubljana Se viaggiate in maccin sulla strada Kranj—Kam nik, fermatevi all'aereo porto. Nel Ristorante ali' Aereoporto, situato in un paesaggio pittoresco di boschi e montagne, potre-te ristorarvi, godendovi piatti speciali e vini originali. Durante l'estate e d'inver no sono aperti anche la rDcpendance« ed il »Cot-tage« nella »Tiha dolina« v'La Valle silenziosa) sul pendio del monte Krvavec. I due impianti dispongono di 60 letti. STROJI, ORODJA, STAVBNO IN POHIŠTVENO OKOVJE Josef Strauss Villach — Beljak Prodaja na veliko — Gasvverkstrasse 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 Desiderate fare acouisti di vini, limiori, acquaviti? O di bevande antialcooliche? Vi invitiamo di visitar-ci sen/a obbligo di acquisto nei nostri Magazzini a: Kranj, Mladinska 2 telef. 21 336 Bled, Prešernova 96 77-315 Kranjska gora, No. 42 84 463 Lesce, No. 156 70204 škofja Loka, Poljanska 4 85-324 Tržič, Pristava 8 71-298 Grande Ditta vinicola Ctnc KRAM EXSTRA — EXPORT Simon Prescheren Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37 vam nudi po izredno ugodnih cenah: 9 Trgovina z električnimi potrebščinami O Pralni stroji 9) Radio — televizijski aparati % Svetilke — žarnice % šivalni stroji — dvokolesa 9 Ploščice za tlakovanje — otroški vozički — peči na olje % Olivetti računski in pisalni stroji Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini s. p. A. A. Rejna Trieste — Trst UI. Cassa di Risparmio 4, telefon 36094 Največja izbira avtomobilskih delov in opreme Specializirana trgovina za prevleke lastne proizvodnje in naslonjala za glavo Sprejemamo dinarje iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiii"i,,"|ii,( Janez: »Micka, ves KranJ sva že prehodila. Pošten0 sem že lačen.« Micka: »Janez, potem Pa kar k Jelenu* tam dobro . „ kuhajo, pa še poceni je.« Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SAN0NIG Govorimo slovensko VILLACH, AM SAM0NIG - EGK obiščite hotel TRIGLAV BLED Nizke cene penzion°v tiii-'- prehrane — posebni stični menu za sk.llppjja# nacionalna jedila m " — Senčnat vrt telefon 77-365 ^ sobota — 18. maja i«bj SPORT VILLACH BELJAK SANDRI ESSER Moritschstr. 5 ► športna oblačila nasproti ► vse za tenis Park Hotela ► potapljaški pribor ► gumi čolni specializirana trgovina za ribištvo ENOSTAVNO — TRPEŽNO prenovite sami svoje stanovanje 2 vodnimi vidnimi barvami ZAHTEVAJTE JIH V VSEH TRGOVINAH Z BARVAMI TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malic Loibltal — St Lenart v Brodch le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! Mit dem Bolan Propangas und mit dem reinen Butangas FttLLF.N WIR GASBOMBEN Eampplatz in Zaka BLED VALJANA - Vodovodna •J?*1« (hlnter Litostroj) — ,e,ePhon 316798 315-759 Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah Kranj OBIŠČITE RESTAVRACIJO PRI REGATNEM CENTRU NA BLEDU! Specialitcte na žani — Izbrana vina — Prvovrstna postrežba — Sončna terasa — Kopališče. Se priporoča BOZO MEJAVSEK Oglas v Glasu -zanesljiv uspeh NOVI VZORCI ZNl2ANE CENE DOMŽALSKI MAJSKI SEJEM 68 od 25. V. do 3. VI. 1968 Razprodaja ugoden nakup CE ŽELITE GLEDATI TELEVIZIJSKI PKOGRAM BREZ POPAČENE SLIKE, SI PRISKRBITE TV STABILIZATOR ISKRA — ELRA KI GA IZDELUJE >lDT ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti & porfiri PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VOZILA. NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLA VIJO Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRA\ II \ MOTORJEV fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severa št. 30, telefon 76 4287 in 764886 SLU2BA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severa št. 30, telefon 76-4287 In 76-4286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih tutlo\ih vozil Via Locchl, št 26,3, telefon 93 787 Lesno podjetje BLED S SVOJIMI OBRATI BOH. Bistrica. BLED MOJSTRANA PODNART tal nudi svoje preizkušene in renomirane proizvode m lesno moko # žagan les iglavcev # žagan les listavcev # ladijski pod % stropne in stenske obloge # vrata wli \ i >-t # vezane opazne plošče za gradbeništvo % sredice za pand plošče lesno embalažo vseh vrst opremo avtomatskih kegljišč vse vrste transportnih naprav, čelilnike in grad biščne omarice St.Len Trst art GORENJSKA Bled Beljak 375501 GLAS * 14 S TRAM turizem SOBOTA — 18. MAJA 1AG8 (Nadaljevanje zli. strani) Hotel Toplice v novi obleki vseh 125 sob lastne sanitarije in novo v sodobnem stilu izdelano pohištvo. Pridobili smo novih 120 sedežev v druž. benih prostorih, zamenjali instalacije centralne kurjave, dvigala, uredili poseben prehod za osebje hotela da ne motijo gostov ter seveda še druge izboljšave. Tudi bazen s termalno vodo smo popolnoma prenovili in povečali, tako da ima sedaj dimenzije 13 x 9 metrov. Prepričani smo, da bodo vse te novosti zadovoljile tudi najbolj zahtevne goste, upamo, da bo obisk zadovoljiv in da bomo lahko odplačali najeto posojilo.« »Kdo pa vam je napravil načrte za preureditev?« »Načte za preureditev je izdelal arhitekt Bregovac iz Opatije v sodelovanju z arhitektoma Nočevo in TomšL čevo iz Ljubljane. Projektanti so predlagali, da družabne prostore hotela opremimo v slogu Ludvika XV. t deset apartmajev pa v baročnem slogu, medtem ko so sobe kot sem že dejal, opremljene sodobno. Zelo smo zadovoljni s povečanimi družabnimi prostori, saj bomo odslej imeli na voljo kar tri ločene prostore — poleg sedanjega salona Še beli salon m dnevni bar. Projektanti so tudi dobro rešili prenovitev bazena, ki ima stene bazena obložene z mozaikom, v stropno konstrukcijo pa so diskretno vgrajene neonske svetilke. Poleg bazena je urejena savna in sanitarije, kabine in prijeten kotiček z mizicami, tako da se sedanji bazen sploh ne more primerjati s starim. Voda iz naravnega izvira ima stalno 22,9 stopinj Celzija. Gostje bodo to vodo lahko tudi pili, ker nekateri, ki že dlje zahajajo v Toplice menijo, da jih poživi.« »Pri tako obsežnih delih ste gotovo imeli veliko izvajalcev?« »Izvajalcev je bilo res precej. Gradbena dela je izvedlo podjetje Gradiš z Jesenic, potem se je zvrstila cela vrsta obrtnikov od vodovodnih in elektroinstalacijskih del do izdelovalcev zaves iz cele Jugoslavije. Za lepljenje tapet v družabnih prostorih, ki morajo biti posebno skrbno nalepljene, pa smo najeli italijanske obrtnike. Nadzor nad vsemi deli je vodil ljubljanski investicijski zavod.« »Prve goste imate že v ho. telu. Ali so zadovoljni?« »Trenutno imamo 90 gostov iz Amerike, Nemčije, Anglije Ln od drugod. Prav zaradi njih smo hotel v torek odprli, čeprav vsa dela še niso končana. Gostje so zadovoljni, da je hotel tudi po preureditvi obdržal nekdanji stil. Menijo, da je sedaj sodoben, v klasičnem stilu urejeni družabni prostori in apartmaji pa mu dajejo dovolj lep videz za prvorazredni hotel.« S. Zupan Vremenska slika: Hladna fronta bo v noči na soboto prešla naše kraje in za njo doteka iz srednje Evrope nad Balkan hladnejši zrak. Napoved za soboto in nedeljo: deloma sončno s spre-meljivo oblačnostjo, v popoldanskem času predvsem v gorskem svetu plohe. Najnižje nočne temperature od 5 do 10 stopinj, najvišje dmev-ne med 15 in 19 stopinjami Celzija. Prireditve # Pri Češki koči .na Jezerskem bo v nedeljo (19. maja) tradicionalni Majnikov slalom. Start bo ob 10. uri. % Na Planini pod Golicp bodo 19. maja v okviru meseca narcis izvolili Miss narcis za leto 1968. Popoldne bo tradicionalna planšarska zabava s plesom. % V Bohinju je vsako soboto ples v hoteLih Jezero in Crna prst. vsako nedeljo pa v hotelu Triglav. Lov in ribolov Zavod za gojitev divjadi na Bledu Ln lovska družina Kranjska gora dajeta dovolilnice za odstrel velikoga petelina in ruševca. Dovolilnice za ribolov pa posredujejo TIB Kranjska gora, Turistično društvo Bohinj, Turistično društvo Bled, Potovalna agencija Kompas Bled in Turistično društvo Ratečc-PIanica. Cesto do Sobca bodo razširili Te dni so delavci Cestnega podjetja iz Kranja začeli razširjati cesto od odcepa ceste Lesce—Bled do Šobčevega ba-jerja. Na novo bodo položili asfalt in cesto razširili, tako da bo odslej široka štiri metre in pol. Cesta je bila sedaj pre* ozka, pa tudi promet se je močno povečal. Razširitev ceste je naročilo Turistično društvo Lesce in jo bo financiralo »2 lastnih virov. Poleg urejanja ceste pa so v kampingu povečali sanitarne prostore in razširili električno kabelsko mrežo. V sezoni bodo postavili tudi platnene kabine za kopalec — sz Turistične • Bohinj — V hotelih in zasebnih turističnih sobah je dovolj prostih postelj. Žičnica na Vogel obratuje. Sol. ske skupine imajo 50-odstot-ni popust na gondolski žičnici. % Kranjska gora — V Kranjski gori, Gozd-Martul j-ku Ln Podkorenu je dovolj prostora v vseh hotelih, počitniških domovih in zasebnih turističnih sobah. Tudi v planinskih postojankah na Vršiču je dovolj ležišč. Mihov dom je odprt samo ob sobotah in nedeljah, medtem ko so ostale koče vse dni v tednu odprte. # Rateče — Dovolj prostih postelj je v zasebnih turističnih sobah. % Jesenice — Dovolj prostora je v obeh hotelih, prostor pa je tudi v Domu pod Golico ter pri zasebnikih v Hrušici, na Potokih, Vrbi, Zerjavcu, Planini pod Golico Ln v Žirovnici. % Bled — Prositor je v vseh hotelih ln v zasebnih turističnih sobah. Odprti so hoteli Toplice, Park hotel, Jelovica, Krim, Lovec in Kompas — Garni hotel. Odprta so tudi gostišča Ml i no, Ribno, Regatni center, Zaka ter Grajska restavracija. Še več pozornosti lepemu videzu mesta Zapis z občnega zbora turističnega društva Škofja Loka Lakaj hotela Toplice Franc Kajdiž iz Žirovnice — Foto: F. Perdan Minuli torek je bil v sejni dvorani občinske skupščine redni letni občni zbor turističnega društva škofja Loka. Po Uvodnih poročilih predsednika in blagajnika, ki sta prisotne seznanila z dosedanjim delom in poslovanjem društva, se je razvila živahna debata. Številni govorniki so opozarjali na nove naloge, ki v letošnjem, za Škof j o Loko sila pomembnem letu, čakajo člane društva, pa tudi občane nasploh. Pred durmi je namreč več pomembnih prireditev, ki bodo v mesto ob sotočju obeh Sor privabile kopico tujih in domačih turistov, V mislih imamo predvsem mednarodne »dirke za nagrado Loke, Izseljeniški piknik dober me. sec dni kasneje in Groharjevo slikarsko kolonijo v avgustu. Zakaj ni vseeno, kakšen vtis bodo obiskovalci odnesli iz starega gorenjskega mesta. Nujno je torej, da prebivalci pazijo na lep videz škofje Loke in okolice. Zlasti je treba poskrbeti za bregove Selščice in Poljanščica, ki v poletnih mesecih privab- ljajo trume kopalcev od vsepovsod, a so skrajno zanemarjeni. Slišati je bilo tudi zahtevo po tesnejšem sodelovanju turističnega društva z drugimi organizacijami, z loškim muzejem, avto-moto društvom, zavodom za spomeni, ško varstvo Ln drugimi. Kar se tiče notranje strukture članstva v društvu je nekdo opozoril, da je v TD vse premalo mladih, ki bi sčasoma lahko prevzeli vajeti v svoje roke. Največ pripomb pa je bilo na račun zanemarjenih turističnih objektov v Škofji Loki. Tako smo med drugim zvedeli, da star rimski razgledni stolp na Kranclju, odkrit in restavriran pred leti, razpada, ker ga nihče ne vzdržuje. Predsednik AMD škofja Loka je odgovarjal na vprašanja o kopališču, ki je tudi zanemarjeno in koder se vsa. ko leto v času dirk nastanijo tuji tekmovalci. Pojasnil je, da je AMD pripravljeno prevzeti kopališče, kjer bi zgradili avto kamp. Del denarja je že zbranega, smo zvedeli, potrebna je le še podpora avto-moto zveze. Velja omeniti tudi zanimiv predlog govornika, ki je spregovoril o obnovitvi nekdaj vsakoletne dramske izvedbe znamenitega Škofjeloškega pasi j ona, ki pa je po vojni še nismo videli. Upajmo, da predlog ni bil le glas v veter in čas je že, da odgovor, ni prično razmišljati o tem. Menda ni potrebno mnogo domišljije, da ugotovimo, kolikšnega prometa utegne biti takšna prireditev za dvig turizma. Potem ko je občni zbor dal razrešnico staremu in izvolil nov upravni ter nadzorni odbor, so razglasili imena občanov, ki so lani s cvetjem najlepše okrasili okna svojih domov. Turistično društvo jim je za nagrado pripravilo enodnevni izlet z avtobusi v Volčji potok, kjer si bodo ogledali arburetum. Udeleženci občnega zbora so na koncu prisluhnili zanimivemu predavanju o izletu v Freising, spremljanim z barvnimi diapozitivi. J. G. informacije • Tržič — V Tržiču, Podij ubelju in na Ljubelju imajo hoteli, gostišča in zasebniki dovolj prostih postelj. Tudi v planinskih postojankah na Kofcah, na Zelenici, P**1 Storžičem in na Dobrči imajo dovolj prostih ležišč. 1^ niča na Zelenico redno obratuje vsak dan od 9. do l7' ure. • Kranj — V Kranju je * hotelih in z zasebnih turističnih sobah dovolj prostih postelj. Prostor je tudi f hotelu na šmarjetni g°ri; Dovolj prostih postelj je tudi na Jezerskem, Krvavcu, Preddvoru, v Domu Rade Ko«' čar na Bašlju, v hotelu na Brniku in pri zasebnikih v Naklem. • Škofja Loka — V Skofj* Loki, Poljanski in Selški dolini imajo hoteli in zasebniki dovolj prostih postelj- Dovolj prostih ležišč imajo p'3' ninske postojanke na Lubm-ku, na Soriški planini in na Starem vrhu. • V Kamniku in Domžalah je dovolj prostih postelj gostiščih in pri zasebnikih- dri RAZPISNA KOMISIJA za razpis direktorja OBLAČILA »NOVOST« TRZIC Trg svobode 33 razpisuje delovno mesto podjetja »t* pot* po določilih 60. člena tuta podjetja Poleg splošnih P^jJjS morajo kandidati njevati še naslednjo Je: • 0K*1' ilovico, jo naložili v ve- '*e kupe in jo pozneje *npUi z nogami. Temu so j'kl> UPIKITI ilovieo. Ko se e ilovica dobro upirila, so V* r«>čno devali v modele (po ««fliace MUDL). V modelu * Je morala ilovica dobro ^ot(,|«i. da se je razlezla po vogalih. Odvisno ilovi-jfl So zgoraj z žico odrezali ,n »Peka je bila gotova. Ta- 0|.°P<"ki so rok,i SUROVA ko ^' modelov so ope- Potem /vračali na za to N*ravljene lesene LESE. so Jo zložili v sušilnico, " ler se ni posušila. Tako ^ n° so jo zvozili v pee, r s« jo lepo zložili, potem '''''•i!!!:1......■.....tPItin.i......' pa so v PEČICI kurili toliko časa, da s«? je OZGALA. Na mesec so tako naredili 6000 do 6500 kiusov opeke, in sicer samo poleti, ker se pozimi 'zaradi mraza ni dalo delati. Zaslužek pri tem delu ni bil kaj prida, pa tudi opeko niso tako lahko prodajali kot bi jo danes, saj takrat ljudje niso toliko zidali. SLAVICA VIDMAR in DRAGICA MIRT 8. a razred osn. šole Preddvor Šola in paša v okolici Preddvora pred 60 leti Pred 60 leti sta bila V Preddvoru le dva razreda osnovne šole. Dopoldanski pouk je trajal od devetih do dvanajstih, popoldanski pa od enih do štirih. Zadnji dve leti smo imeli pouk le enkrat na teden, in sicer ob četrtkih. To je bila tako imenovana ponavljalna šola. Okrog leta 1921 jc bil ustanovljen še tretji razred; pouk se je odslej začenjal že ob osmih zjutraj. Sola je dobila tudi zvonec, ki nam je s svojim mogočnim glasom oznanjal odmor. Ker se je takrat začela prva svetovna vojna, nismo imeli možnosti za nadaljnji študij. Kako pomanjkljivo izobrazbo je dala osnovna šola, se je večkrat pokazalo. Ko smo po vojni ustanavljali razne gospodarske in prosvetne organizacije, ni bilo mogoče dobiti tajnika, ki bi bil sposoben opravljati najbolj navadne pisarniške in finančne posle, zato smo bili pri tem vedno odvisni od dobre volje duhovnikov in učiteljev, ki so nam pri tem delu pomagali. Na podeželju smo hodili otroci poleti kar bosi v šolo. To mi je ostalo globoko v spominu, ker sem se že prvi dan na poti v šolo tako spotaknil ob kamen, da mi je noga precej krvavela. Šolske potrebščine smo nosili na ramah v torbah, ki so bile iz domačega platna. Deklice pa so imele cekarje, ki so bili spleteni iz slame. Sicer pa ni bilo treba nositi več kot štiri knjige, tri zvezke in peres-nico. V Kranju sta bila takrat le dva zdravnika; dr. Savnik in dr. Globočnik ter živino-zdravnik Korošec. Razen teh 60 zdravili še ljudje s pri- vatno prakso. SpcMinjam se, ko mi je oče ob prehladu prinesel neki sirup, ki ga je dobil pri župniku v Predo-sljah. On je namreč zasilno zdravil in je imel nekaj zdravil tudi na zalogi. Izpah-njene ude nam je uravnaval Savsov Janez iz Potoč, ki je zdravil tudi živino. Takrat še ni bilo takih prometnih sredstev kot danes. Ce smo klicali zdravnika ali živino-zdravnika, smo ga vozili z vozom. Vsaka vas je imelu poseben voz koleselj; tega smo večkrat uporabili, ker je bila vožnja z njim udobnejša. Imel je vzmeti, navadni vozje pa ne. Z vozovi smo vozili tudi bolnike v ljubljansko bolnišnico. Ni čudno polem, čc je marsikdo prej umrl . . . Naj povem še to, da je v času mojega šolanja umrlo kar pet sošolcev. Naši domovi so bili v glavnem borne lesene hiše. Nalo. ge smo pisali zvečer pri petrolejkah. Šolski otroci smo bili obenem tudi pastirji. Pasli smo krave po travnikih in malih mejah, kjer je bilo treba krave držati na povodcih. Poleti smo pasli po dve uri zjutraj in zvečer. Jeseni, ko so bili travniki že pokošeni, pa je bilo treba pasti na velikih travnikih tudi vse popoldne. Ve. krat smo se pastirji sešli in 6i zakurili ogenj, da nas ni zeblo, v žerjavici pa smo pekli krompir, kostanj ali jabolka. Takrat smo pozabdi na krave, ki so kaj rade ušle na sosedove njive in se tam najedle strništa ali zelja. Pogosto nam je sosed zato »uro navil« . .. Spomladi so mnogi gospodarji iskali pastirje za službo. Te je bilo najlažje dobiti pri revnih družinah, kjer večkrat ni bilo kruha za vse. Zato so morali otroci zgodaj »s trebuhom za kruhom«. Cas paše je bil od 1. maja do 11. novembra. Pastirji so seveda morali pomagati tudi na polju, kjer so se navadili trdega kmečkega dela. Le za Učenje pastir ni imel nikdar časa. Včasih je moral brez naloge v šolo; to je mnogim vzelo veselje do učenja. Anton Valjavec, Srednja Bela Gorenjski kraji in ljudje > r^stja a obenem *JNa YUdi ,am oH>h narodov, * fe ° *bi Pa tudi * oŠ161wai že \ ^ •Mljft t, Udij *JJ smo mi, vsh priva- R° Mrmrali >>*0 Kosir- ;;NVudi ko- Ji DatJuške<, in ' i obla*t 2jtal Kocia- X Ifeo * govoril ^ 2e vendar enkrat spoznamo, da ni ne nižjih ne višjih in da so tisti, ki se imajo za višje, ukradli to pravico sami in da bi bil že čas, da jim jo iztrgamo. Tako nekako je govoril in trdil, da bodo to storili socialisti in napravili pravico enako za vse. — To bo šele na drugem svetu ali pa tedaj, ko bo zavladalo božjo kraljestvo na zemlji. — Tako govore popje, da bi ne izgubili oblasti nad nami in svojega bogastva. To je njihovo »božje kraljestvo«: denar, posestva, bogastvo! Ko bi vse, kar 60 si nagrabili, postalo last vseh in ko bi ljudje izruvali iz svojih duš pohlep in sebičnost, šele potem bi lahko govorili o »božjem krajestvu«, o katerem pridigajo popje. Toda ti se svojemu bogastvu ne bodo nikoli sami odpovedali. Uljanov, tako so klicali pregnanca, je menil, da bi se morali združiti delavci in mužiki in druga revščina in si vzeti pravico sami in jc nikoli več nc izpustiti iz rok. Kdor bi jim jo skušal ukrasti in se zopet postaviti nad nas, bi mu morali s pestjo dopovedati, da jc minil čas »višjih« in »nižjih«. Potem bi se nihče več ne upal povi.ševati nad druge, ker bi se bal, da bi ga ne »povišali« mi. Z zanko, mislim! — Toda, to bi bil vendar greh, batjuška! Tako je rekel nevkdo, ki se je ob batjuškinih besedah pokrižal. Nekateri so se mu pridružili, a drugi kolebali med tem mikavnim .grehom in strahom božjim, dokler ni dvomov o takem »grehu« razpršil sam batjuška. — Greeeh? — je zategnil z visokim glasom, nato pa rekel resno: — Ce ni greh, da nas gospoda pošilja v klavnico in nas ubija, potem M ne bil tudi naš greh, ko bi odpravili gospodo, greh, marveč bi bila samo pravična človeška in božja kazen! — A kaj bi rekla oblast? — Da, kaj bi rekla oblast? — Oblast je v rokah gospode! — Vzeli bi ji jo! — je rekel batjuška . nov... Kosirnik, ki je hotel pravkar povedati muzikom, da so to v Petrogradu in še v mnogih drugih mestih storili vojaki in delavci, je šele sedaj postal pozoren na to ime. — Kdo, praviš? — Vladimir Iljič! Človek mojih let! Tri leta je živel v naši vasi. Pregnanec, a silno dober in moder človek. Pa preprost! Pogovarjal se je z nami, kakor se pogovarjamo zdaj mi. Ko bi toliko ne presedel pri knjigah in papirjih, bi ga imeli popolnoma za svojega. Vse je razumel. Vse, kar nas boli... Ko bi nc bil pregnanec, bi mu le težko verjeli. Zaradi učenosti, ki Uči v knjigah, ne. Učeni ljudje so že vedno ukanili ljudstvo. Ker pa jc bil izgnanec, smo ga radi poslušali, saj smo bili tudi mi potomci sinov ruskih izgnancev in sibirskih mater. O da bi ga slišali, bratci! Govoril je, kakor bi nam pobiral misli iz najbolj skritih kotičkov naših duš. Imel je besedo, lepo kakor v evangeliju, a mnogo bolj razumljivo Ln prav nič dvoumno, da *o k>bk^ zdaj razumeš tako, a jutri drugače. Vladimir Iljič Ulja- — Potem je bil božji prerok! — Kakšen prerok neki, bratec? Človek je bil kakor ti in jaz. In kakšen človek! Rekel je, da bomo morda doživeli še za našega življenja čas, ko na svetu ne bo več ne carja ne grofov ne gubernator* jev in drugih človeških pijavk in oderuhov. Kmet bo imel dovolj BI in!je . . . — Za zemljo mi ni. V Sibiriji jo je še preveč . .. — Tako smo mu rekli tudi pri nas. Nam zemlje res ne manjka. Nimamo toliko semena, da bi jo posejali. Na zahodnih mejfh pa je drugače. In če natanko pomisliš, tudi pri nas ni prida. Vse, kar pridelaš in pristradaš, iztisnejo iz tebe z davki. Mnogokrat terjajo še več... — Sveta resnica, batjuška! Oblast je res svinjska! Kakor smrt mi leži na duši! — A Vladimir Iljič je govoril, da bi take oblasti sploh ne potrebovali. Vladali bi si sami. . . — To bi ne bilo slabo, batjuška. — In »avstrijski« pravi, da... no, kaj si že povedal o Peterbur-gu . . . In Kosirnik je moral pripovedovati vnovič. Batjuška mu je dobro utrl pot. Zdaj so že razumeli, da so v Petrogradu boljševiki opravili prav tisto, kar si žele. da bi se zgodilo tudi tu. — A kako so to storili? — Vojaki in delavci so udarili po gospodi. Uprli so se in pobili oficirje, — je pripovedoval Kosirnik. — Dobro so storili! Tudi »čjortu«, ki nas je danes pestil, bi privoščil, da bi ga pobožala božja dekla! — In Kosirnik je netil s svojim pripovedovanjem v sibirskih vpoklicancih revolucijo. Pogovor se je razpredal. Ugibanj, kako so mogli to napraviti v Petrogradu, ni bilo konca. — Ce je v Peterburgu nova vlada, ki noče vojne, zakaj nas potem sploh še zadržujejo tu. — Zares, zakaj? — Morda vas bodo hoteli poslati proti novi vladi in boljševikom? — je ugibal Kosirnik. — Kajpak, tistemu »čjortu« Ivanu Ivanoviču nova vlada ne more biti pri srcu, če je le količkaj podobna tistemu, kar je davno nekoč govoril Vladimir Iljič Uljanov, da se bo zgodilo, kadar bodo oblast preuredili socialisti. Vladimir Iljič Uljanov . . . bogve, če je še živ. .. Sele ta hip se je Kosirnik spomnil, da je prav to ime slišal v pisarni in da Vladimir Iljič Uljanov ni nihče drug kakor I*enln. — Vladimir Iljič Uljanov?, je segel batjuški v besedo, nato pa vzkliknil, da je to on, prav on, Lenin. — On? — je nastala hipna tišina, potem pa so še nepreoblečeni vojaki hoteli zvedeti od batjuške še več o tem človeku, ki je ta hip postal njihov človek. Potem so se jih lotile druge misli. Tudi v stražarmci. kamor je potem Kosirnik odšel, so stražarji nekaj šušljali, a so takoj utihnili, čim je on prisluhnil. Potem je legel in zaspal. Zjutraj ga je prebudil hrup. Planinski izlet na Kofce Sončna nedelja me je prebudila. Vesela sem se oblekla jn odšla pred šolo, kjer nas je čakal avtobus. Ta nas je odpeljal do Podljubelja. Od tu Dama proti kmetu Zanimiva pozicija nastane. Če ima eden od nasprotnikov kralja in damo, drugi pa samo kralja in kmeta na sedmi oziroma drugi vrsti. Oglejte si diagram: Ce je na potezi črni, se partija konča neodločeno, ker oba nasprotnika postavita na desko novo damo, če pa je na potezi beli, potem zmaga: 1. h7—h8D Kal—02 2. Dh8—a8+ Ka2—b3 3. Da8—b7+ Kb3—c2 4. Db7—c6 + Ko2—b3 5. Dc6—b5-f- Kb3—c2 6. Dbo—c4+ Kc2—bi Beli je prisilil črnega, da 6topi pred kmeta in to izkoristi tako, da se približa 6 kraljem. 7. Ke2—d2 Kbl—a2 8. De4—a4+ Ka2—bi 9. Da4—b4 Kbl—a2 10. !Ca2—c2 in partija je končana, če črni postavi novo d-mo na polje bi. jo beli vzame in v naslednji potezi rmiira črnega z I')b3. Ce pa črni igra Ka2, ga beli matira z D:b2. i; zmaga v primerih, če ima črni kmeta na b2, d2, e2 ali g2: smo šli peš do Kofc. Pozdravljale so nas spomladanske cvetlice: žefran, jetrnik, trobentica. V rahlem vetriču so se pod zelenimi smrekami zibale številne glavice teloha. Ob žuborečem potočku smo počivali. Po dobrih dveh urah hoje smo prispeli na vrh. Zagledali smo lepe vrhove Karavank in Kamniških Alp. Pred kočo smo se igrali. Tako smo preživeli nekaj lepih uric. Veseli smo se vrnili v dolino. Lep izlet na Kofce mi bo ostal v nepozabnem spominu. Alenka Ti« ar. 4. a, osnovna šola Matija Valjavcc, Preddvor Sinička ob razdrtem gnezdu V deželo je prišla cvetoča pomlad. Vse jc oživelo. Ptički si spletajo nova gnezda. Drobna sinička je pridno pobirala bilke in zidala dom za svoje mladiče. Ko je bil domek narejen in pripravljen, je sinička zvalila pet jajčk. Na beli dan so kmalu prikukale drobne glavice malih siničk. Skrbna mama je svoje malčke pridno hranila. Vesela je bila, ker so njeni otročičkL hitro rasli. Nekega dne se je sinička vračala bolj pozno domov. Joj, gnezdo je bilo razdrto, njenih malčkov pa nikjer. Tavala je od drevesa do drevesa in iskala izgubljene otroke. Kar naenkrat zasliši v grmovju mili jok, jokale so njene siničke. Mat; sinička ni pomislila na razdrto gnezdo, srečna je bila, da jc našla svoje ljubljenčke. Matija Zgajnar. 3. b, osnovna šola Matija Valja v ec, Preddvor Domotožje Veter, veter kam hitiš? Oh, počakaj, samo malo postoj, da odneseš pozdrav domovi. Slišiš, veter, pozdravi domače in rodni moj dom! Oh, reci jim še, težko je v tujini — težko! Veter, veter, me slišiš? Oh, nisi me slišal, odhitel si naprej in me pustil samega, čisto samega. Helena Nič, 7. a, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor Novi šolski list Stezice Te dni smo na osnovni šoli heroja Bradica v Tržiču izdali prvo številko šolskega lista Stezice. Učenci in učenke so bili zelo veseli, saj so dobili list, ki jih bo odslej vsak mesec obveščal o dogodkih na šoli. Last zajema predvsem proste spise, ki so jih napisali učenci. To so sestavki osebnih doživetij in sestavki o svetovnih dogodkih. Na prvi strani je geslo Primoža Trubarja, ki pravi, da je vsak začetek težak. Kot je navada, smo tudi sedaj odstopili nekaj prostora glav- Pustite nas živeti! »Cvetice so lepe le dokler žive,« nam pogosto pravi naša tovarišica. Tudi jaz jilt imam rada. Posebno so mi všeč planinske cvetlice. Ker sem članica planinske sekcije, jih spoznavam tudi na planinskih sestankih. Veliko pa sem jih spoznala tudi na naših planinskih izletih. Čeprav me mnogokrat zamika njihova lepota, jih pustim v naravi. Mnogo lepše so tam, kjer rastejo, ne pa, da venijo v rokah brezsrčnih ljudi. Tudi ko bom sama hodila po planinah, bom opozarjala tiste, ki uničujejo najlepše bogastvo in zaklad naših planin. Alenka Tičar, 4. a, osn. šola Matija Valjavec, Preddvor ft«4 i Tudi jaz sem Amerika Tudi jaz sem Amerika, čeprav sem črn in brez pravic. Ne sramujem se svoje polti, ne matere mulatke in očeta črnca. Prekleta naj ho Amerika in v srcu povzdigujem moj rojstni kraj, ki mi je drag spomin na blažena otroška leta. Amerika, v slabi luči se mi kažeš, ti, ki pomeniš trpljenje za ves črnski narod, zakaj pravice za nas ni, za nas, ki smo črni in prekleti. Želim nazaj v rodni kraj, v črno Afriko, v naročje rek in pragozdov in pozabiti na črne ure svojega črv-Ijenja. Zapostavljen sem, preganjan, čeprav nikomur nisem nič zalega storil. Umrl bi rad, pa ne morem .. . Moji rojaki delajo kot živina. Borijo se za koristi kapitalistov v Vietnamu. Darujejo svoja življenja za Ameriko. Ameriko, ki jih ponižuje, preganja. Zakaj živimo . . .? Zato, da s prstom kažejo za nami, da nam škodujejo, kjer le morejo ali da nas imajo za /ovorno Živino in vojake, ki se bore v prvili vrstah vojske ZDA. Živimo in umiramo, toda za nas pravice ni, zakaj mi smo črnci! Vinko Cvek, 8. b, osn. šola heroja Bračiča, Tržič nemu uredniku. List J® opremljen tudi s prilogami, ki še bolj poživijo izdajo« Spisi, ki so jM napisali ućeo-ci in učenke, so vsekakof vredni pohvale. O alpski šoli« ki je zelo važna za Tržič, j* napisala učenka Zlata Svak« naša najboljša smučarka. Skoro ni časopisa, ki ne W imel križanke. Tako smo tudi pri nas sklenili, da jo oih javimo. To bi bilo nekaj iz vsebi«e lista. Učenci so ob izidu priredili tudi literarni večer, O* katerega so povabili kultura* delavee s tržiškega področj* Urednik lista Klavdij Puh»r je povedal nekaj o začetki!* in idejah, ki so se porajal* ob izidu prve številke. N*t* so učenci recitirali pe*nu •** brali svoja deta. MOJCA SKROPETA, Rotevnica, Tržič ••••••••••••••••••••• Vam v pouk Vrtnica Vrtnica ali »gartroža« *• gotovo najlepša cvetica °a' ših vrtov. Kraljico rož imenujemo. Do danes pozn*' mo do 5000 raznih vrtnic-Bolgariji pridobivajo iz v^ nic dragoceno in zelo 1°P~ dišeče rožno olje Iz teg olja potem delajo razne P* fume in tako imenovano ko-lonjsko vodo. Kako pa sadimo in ra2' o vrtnice? Za P0*? lago moramo vzeti o^010"^ njeno mladiko divje vrU\ ali šipka, katero nato vC pimo na oko ali v °vcC^ Vse te reči zna seveda i2* šen vrlnar in ljubitelj ^V,^ Vrtnice je treba vsako . obrezovati lin jih varov pred hudim mrazom. Ni »gartrože« brez trt*!* ni človeka brc/, trpijo0*"" pravi star pregovor. FANTA, BOLJŠEGA KON 3A OD NASEDA TIGRA NI. NAJBOU3E BO ,DA VZAMEMO NEKAJ MARMELADE INI rf ALi NOVCA * ZVER PREP UPORABO„MAUNOVCA> ** PO UPORABI — MISLIM ,J>A NAM N£KA"0 TEH ZPRAVIL 30 ŠKODILO. J upremj.jeni z novimi u .PRIDOBITVAMI'' so se na^ Junaki Odpravili npviM DOGODIVŠČINAM NASP&OTf. Obleka bodočih mamic Sodobna žena gleda na nosečnost bistveno drugače *°t pred tridesetimi leti. Dandanes mnoge zaposlene lene> ki pričakujejo otroka, rade v tem času posvetijo e več pozornosti svoji zunanjosti. To pa je seveda prav. Za nosečo ieno je pravilna obleka prav tako po-^e>nbna kot pravilna prehrana. Primerno oblačenje 0 nosečnicam omogočilo neovirano opravljanje vsak-an)ega gospodinjskega dela. fene Često sprašujejo, kako naj se oblačijo v no-c|io.s/i. Predvsem je v tem obdobju valno, da je 1'hova obleka udobna. To pa seveda še ne pomeni, £ morajo nositi samo široka krila. Obleka je lahko rO)ena tako, da jo po potrebi lahko razširimo. K s krilom tiosimo ravno krojene bluze, čeznje pa Po'w'«di še ravne ali široke jopice. te nosečnosti naj lene ne nosijo perila, ki se raz-. in izgubi obliko, nadalje podvez za nogavice, $t:°y,rai° pravilno kroženje krvi, steznikov, ki preveč • **J/o telo in pa čevljev z visokimi petami, ki samo . Poudarjajo spremenjene telesne oblike. Tudi čevljev z Peta ne smejo nositi, saj lahko povzroče ploska ^. Pala. Obleke iz pisanih tkanin v kričečih barvah Priporočljive. Petini mesecem nosečnosti naj vsaka žena prične tih ti nedrček s širokimi naramnicami, obleke, ki rok ,lco razširi, kratke in ravne jopice z raglanimi harV'' *r''° na gumbe, ravne plašče, ravne domače Umi i udobne Čevlje z ravno ali srednjo peto. Tkanine dutk. ^° ,w'"° obarvane, klobuki majhni, drugi do-1 k obleki pa enostavni in vedrih barvnih tonov. Sončenje in še kaj 8tav|;at." ne smerno izpo-SJOPCU dlje kot pol n1 on^r pa ne na l**0" DrUgi ./^'danskem soncu, celo u7n se lahko sončimo n se laku"1 Sele naslednji nko sončimo dalj ča- ^° veha "a'J *,neWo no,malno a,i lja D, mastno kožo, nc kC v« Suho kožo- S0"-c 1 VW - namrec jemljeta ia l<*a ?„ ln tolščo. Posledica ko7anagUbana in us,ro-S Kdor poseb"o okrog 2,lj'Vo L,1"1? Posebno ob-C sHe S kožo, se sploh Nikoli se ne sončite, nc da bi uporabili kaka zaščitna sredstva pred sončnimi žarki. Ce je le mogoče, se masirajte v senci, zvečer pa se masirajte po vsem telesu s primernim oljem za kožo in sončenje. Ce se vam je obraz na kakih mestih vnel, zardel, ga ne smete umivati z vodo in milom, niti z alkoholno vodo. Namesto tega uporabljajte raje kako kremo, potem pa namažite obraz še z zaščitnim sredstvom. Nikoli ne sončite z napudranim Nasveti Vodo, v kateri kuhamo pljuča, zavržemo, ker se vanjo izloči mnogo nesnage, ki se je ob klanju nabrala živali v pljučih. Premastna goveja juha marsikomu škodi. Pomagamo si tako, da preden juho zakuhamo, vlijemo v lonec ne. koliko mrzle vode. Mast se na površini strdi in jo lahko posnamemo z zajemalko ali žlico. Jetra, zlasti goveja ln svinjska, bodo mehkejša, če jih bomo pred uporabo namakali v mleku. Vampe očistimo tako, da jih zdrgnemo z debelo soljo in tako dolgo splakujemo v topli vodi dokler niso čisti. liiiliiiiiiiiiliituiiiilliiliiiiiiiiliiil.limiiiiiiiii Kozmetika in bolezni kože Bledica obraza: Njen vzrok je slabokrvnost ali v slabosti žil. Tu ima prvo besedo zdravnik. Včasih koristi, če damo obraz dva do trikrat na teden nad vrelo vodo in ga potem dobro zmasiramo. Gube na obrazu: Te lahko nastanejo tudi zaradi slabih navad (gubanje čela in druga mimika obraza), hudih bolezni ali vznemirjanja. Ko bolezen preneha, uporabite masažo in umivanje z vročo vodo. Gube pa rade zelo zgodaj nastanejo pri suhi koži — včasih že pri dvajsetih letih. Takrat je treba posvetiti pozornost hranjenju kože s kremo. Velikan z nagradami JJj v n^°Vnc šo'e Lom pod Storžičem so ure telovadbe ln likovnega pouka združili ln %H, *Vo- pred novim družbenim centrom so posedli in dom poskušali kar najbolje Foto: F- Perdan Čeprav vam trgovina ponuja že kar precejšnjo izbiro detergentov za različne vrste pranja, smo med njimi zlahka opazili še enega. Pojavil ce je sicer šele pred nekaj tedni, toda že je prodrl v naše domove. To je Oskar total, detergent, ki nas spominja na Oskar novi, vendar imata skupno le to, da sta oba za ročno pranje in da ju izdeluje mariborska tovarna Zlatorog. Inštitut te tovarne je namreč po temeljitih raziska. vah v novem detergentu združil vse. kar je bilo doslej dognanoga o pralnih sredstvih te vrste. Znatno Teč j i odstotek perborata in optičnih belil daje novemu detergentu Oskar total tiste sposobnosti. ki jih čisto pranje najbolj potrebuje. Oskar total se tudi močneje peni. Spričo vsega tega je pranje zares prijetno, perilo pa snežno belo in mehko dehteče. Poleg vsega tega je proizvajalec postavil v ospredje tudi skrb za perice strne. Novi detergent namreč vsebuje sestavino, ki varuje pred v»akim škodljivim vplivom. To je prav gotovo zelo razveseljivo, saj bistveno spreminja naš odnos do ročnega pranja. Naj takoj omenimo še novo, praktično, lepo in sodobno embalažo. Na eni strani prijetno učinkujejo žive barve, na drugi strani pa so izčrpna navodila za pranje belega in pisanega perila. Nedvomno je dokaj praktič- no tudi to, da lahko izbiramo med zavitki po 200 in 500 gramov. Skratka: Oskar total zaradi svoje elementarne pralne moči igraje odstranjuje vsako umazanijo. Zato je Oskar total res velikan med deter-genti. Prav zato je mariborska tovarna Zlatorog z njim zares uspešno povečala svojo družino kakovostnih in priznanih pralnih sredstev. S tem je ustregla vsem. ki ročno peremo vse, hkrati pa tudi tistim, ki večkrat morajo ročno prati posamezne kose perila. Da bi bilo zadovoljstvo popolnejše, ee je proizvajalec odločil tudi za nagrade. V zavitkih detergenta Oskar total so kuponi z oznako nagrade. Vsak mesec bo Oskar total razdelil med svoje potrošnike 5 superavtomatskih pralnih strojev Gorenje in še 300 drugih nagrad. Le eno je važno: Ne spreglejmo kuponov, ki jih moramo seveda takoj poslati na naslov ZLATOROG, MARIBOR. KZ ŠKOFJA LOKA proda na posestvu Bukovica v Selški dolini večjo količino BALIRANEGA SENA. Cena 0,20 N din. Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Voda v vrtu Ob suhih in vročih dneh še posebno občutimo, kako važna je v vrtu voda. Za uspevanje zelenjavnih sadik in sadnega drevja je voda odločilnega pomena, važna pa je tudi za uspevanje zelene trate in nekaterih zahtevnejših okrasnih rastlin. V naše vrtove običajno zasajamo najrazličnejše rastline, nekatere bolj, druge manj zahtevne glede vlage v tleh in talnih razmer. Od takih raznolikih nasadov so dosti lepši oni, ki že s svojimi oblikami in rastjo izražajo pogoje svojega rastlišča. Mnogo rastlin uspeva tudi na pustih peščenih ali kamnitih tleh. Seveda take rastline niso tako bujne, kot rastline na globljih tleh z dosti vlage. Na splošno pa želimo v vrtu gojiti tudi nekatere zahtevnejše rastline, zato ne gre brez zalivanja. Običajno v vrtu zadostuje plitvo v tleh napeljana vodovodna cev, saj vodo jeseni iz napeljave izpustimo, zato ni nevarnosti, da cevi pozimi popokajo. Vodovodno napeljavo razpeljemo po vrtu tako, da je možno s premeščanjem cevi na hidrantih v tleh zalivati ves vrt. Tudi med trato so zaželeni priključki za razpršilce, ki pa naj bodo zaradi košnje v isti višini s trato. Ob hiši lahko uredimo za zalivanje vodnjak, ki je obenem lep vrtni motiv. Steno zaščitimo pred vlago s kamnito oblogo. Tudi tla ob vodnjaku popločimo, da niso blatna Voda nudi v vrtu velike možnosti za oblikovanje. Posebno ja zaželen v vrtu ob sedišču okrasni ba/.c:t zasajen z vodnim rastlinjem ali z manjšim vodometom. Tudi te možnosti bi lahko v vrtu bolj izkoriščali in si zgradili manjši bazen. »••••••••••••••••••••••••••••••••••••et£ JllllllllfIIIllltlllllllllllllllllllllllllfllfffffllfIllllfItflllllllllllltlllllllllfllllllfIfllllfllllilllllllllllllllf H_t SGP PROJEKT KRANJ in PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ objavljata razpis o prodaji stanovanj v stanovanjski soseski S2 Vodovodni stolp v Kranju, ki bodo pripravljena za vselitev v drugi polovici leta 1969. VELIKOST IN CENA STANOVANJA JE: m2 a H din 2 štirisobni stanovanji 84.36 133.000 3 trosobna stanovanja 67.41 106.500 3 trosobna stanovanja 69.55 109.900 27 trosobnih stanovanj 69.64 110.000 6 trosobnih stanovanj 70.09 110.700 27 trosobnih stanovanj 71.78 113.300 10 trosobnih stanovanj 72.23 114.000 20 dvosobnih stanovanj z 1 kab. 65.70 103.500 63 dvosobnih stanovanj 51.53 81.500 12 dvosobnih stanovanj 54.03 85.550 8 dvosobnih stanovanj 58.47 92.400 16 enosobnih stanovanj 39.28 62.500 12 garsonjer 22.62 36.000 6 garsonjer 23.88 38.000 16 garsonjer 27.16 43.000 1 garsonjera 32.19 51.000 232 STANOVANJ Stanovanja bodo imela opremljene kuhinje: električni in plinski štedilnik, pomivalno korito, delovna miza, viseče omarice, shrambno omaro, bojler 10 1. Kopalnice bodo opremljene s kopalno kadjo ali prho (poliban), bojlerjem, umivalnikom in priključki za pralni stroj. Tlak v dnevni sobi in spalnicah bo parket, v kuhinji in predsobi PVC — topli pod, v kopalnici in WC ploščice. V objektih so prostori za skupno uporabo (kolesarnice, pralnice, sušilnice, prostor za smeti). Vsako stanovanje ima tudi klet velikosti 2,83 do 6,02 m2. Stolpnice so opremljene z dvigali. Ogrevanje vseh prostorov je iz centralne kotlarne, ki bo zgrajena v naselju. Naselje bo istočasno z izgradnjo stanovanj tudi komunalno opremljeno in urejeno. Zgrajen bo preskrbovalni center (prodajalne). V naselju je tudi rezervat za vzgojno varstveno ustanovo in osnovno šolo. Zgrajene bodo tudi garaže in bo možen nakup. Plačilni pogoji bodo določali, da mora biti stanovanje plačano do vselitve. Prednost pri izbiri stanovanj bodo imeli kupci, ki bodo ponudili ugodnejše plačilne pogoje. Kupci stanovanj imajo možnost da z oročanjem ali varčevanjem denarja pri Gorenjski kreditni banki v Kranju pridobijo pravico do posojila za plačilo stanovanja. Prodajo posreduje Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, koder interesenti dobijo tudi informacije, katere posreduje tudi SGP Projekt Kranj, Nazor-jeva cesta 1. k:<tiiiiiiiiufriitviitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif iiiisiiftiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiii iiiiiiiti>ftv,filllf" kranj 5 SLAŠČIČARNA pogoj: končana osemletka -KAVARNA SPREJME V UK 4 VAJENKE ZA POKLIC SERVIRKE 1 lic**' ^ in veselje do P°u' \ \ i-rednost imajo | kandidatke iz kra | oz. bližnje okoli«*' ||illllHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllimillllllllllllllllll>11111 uiiii«l,n Zakaj ukinjeno delovno mesto raznašalca pri pošti Sorica? y sredini številki srno pod *°^jim naslovom objavili ^Pevek tov. Matevža Ko-Tokrat odgovarja pod-Ka PTT promet Kranj. V letu 1966 so samoupravni 0r«*ni Podjetja za PTT pro-mel sprej«li program reor-R*«>izaeijo dostave in mani-Du,*Uvne službe. Ta program lt bil nujno potreben, ker se Je Ptt promet na poštah za- Pa J. Mt *»na POPolne avloniatizaeije Dromela tako občutno nJsal, (ja danes razen na sedežih občin in na bi| n' Ve<-' P°šte. kjer bi lahko ves mesec zapo- sli^. ^Va delavca v notranji raii ' ^ločiti smo se mo-šil, Za t;*ko obliko dela na- ^'Mt^V s Pit uporabniki v dosi^1?' zu"anji zaposlitvi p0*>lo Sorieo smo čakali do letos. Raznašalki nismo hoteli odpovedati delovnega razmerja, temveč smo zanjo našli delo pri pošti Železniki, ker se je z upokojitvijo pri pošti Selca našlo delo za dostavljača pošte Železniki, ki pa stanuje na področju pošte Selca. Tako je bilo vse najbolje rešeno in zagotovljen boljši osebni dohodek obema dosedanjima delavcema pošte Sorica. Torej nismo ukinili delovnega mesta dostavljača, am- pak smo dvoje slabo produktivnih delovnih mest združili v eno in smo obdržali dostavo v istem obsegu, čeprav za tak obseg dostave zlasti v širšem okolišu pošte v odnosu na število pošiljk skoro ni nobenega opravičila. Obe som i bosta dobivali pošto vsak dan, druge vasi pa vsak drugi dan, kakor doslej, le nekoliko kasneje. Poglejmo, koliko pošiljk dobijo te vasi. Šteli smo v času od 5. do 10. 12. 1966, ko smo reorganizacijo pripravljali: Naselje število pošiljk od 5. do 10. 12. 19(56 poprečna dostava za dan Sp. Danje Torka Zg. Danje Zabrdo Skupaj 82 6 35 20 143 Vsak drugi dan mora dostavljač opraviti v te vasi v dostavi okrog 16 km poli. pri čemer pa najoddaljenejši vasi Zabrdo in Torka skoro nimata pošiljk. 27 .ti." 2 12 7 48 V dopisu tov. Kopača Matevža, učitelja osnovne šole Zabrdo, je cela vrsta netočnosti. Ni res, da smo reorganizacijo pripravili v aprilu 1968, »Škofja Loka v sliki in fotografiji« JI^O^M0 zjutraj se je pred osnovno šolo v m Loki skoraj 100 mla-dlh ustvarjalcev-lik-ovmkov r? fotografskih amaterjev senjske. ***** so nosili slikava 5J** in lotografske aparate ^° Preganjali po zraku. »Ali bo vreme naklonjc-■f« so se spraševali. PnS" s0 'n . rofio Loko' in ob « - « svoje z nntv,Vseh strani Gorenj-^enomt da bi slikov-Iotoaraf^„ unodobiU sposobnosti na ovncšcl.skega učen- >5ic^U Ob Haj ' zavod, *J. Sošk^ d prosvetm Si t,žbo Kranj 1 H^odnijj travko Krvin; 60 muzeja Škofja za prosvetno-in na, pozdravili te ^^v00' 1 »darili vzgojni (ania aibt>ni namen sre" Kre.^ ler jim zaželeli mnogo Og^bn PrL izhiri motivov in lu ita°8a ^dovoljstva pri de-*liki ° »Škofja Loka v ln fotografiji«.' Med tem časom je izza oblakov posijalo sonce in mesto je zaradi močnega dežja zaživelo v čudovito čistih barvah. Kaj naj slikam? Kje naj pričnem, ko je vse tako lepo, slikovito? Taka vprašanja so se porajala v glavah mladih likovnikov. In vendar so pol ure po otvoritvi že vsi sedeli na majhnih zložljivih stolčkih ter prenašali na papir obrise poiskanih motivov. Okrog njih so se zbirale skupine Ločanov in z zanimanjem spremljale delo mladih ustvarjalcev. Nekateri domačini so jim celo pomagali iskati zanimivosti Loke in njene skrite motive, ki jih učenci sami verjetno ne bi nnšli. To seveda ni čudno, saj so bili mnogi tekrat prvič v Loki. Mnogo lažje delo so imeli fotoamaterji. Njim je bilo vseeno, kje naj prično snemati, le da jim bo vreme naa klonjeno. Med dopoldnevom so prekrivali Skofjo Loko podolgem in počez ter skupno napravili najmanj 600 posnetkov. Rezultate dela bodo ugotovili šele doma v temnicah, ko bodo razvijali posnete filme in izdelovali fotografije. Vse, kar jim je uspelo, bodo skupno z likovniki prikazali občanom Loke že čez 14 dni na razstavi v galeriji na loškem gradu. L. M. Prijaznost 30. aprila zvečer ob 20.20 sem kot običajno hotel domov z avtobusom Avtopromet Gorenjska. Sem 75 % invalid — zaradi oči — zato raje povprašam kot pa iščem — na kateri avtobus moram. Tudi to pot je bilo tako. Ko sva se z zeno vsedla v pokazani avtobus in ko je prišel sprevodnik do naju, sem tudi njega povprašal, če je to pravi avtobus v smeri Kranj—Golnik, Grobo mi je zabrusil: »Ce ne veš, kam gre avtobus, poleni pa kar izstopi!« Prizadelo me je, kajti nič več besed mu ne bi bilo treba izgovoriti, če bi dejal da ali ne. Od dogodka dalje mi je vedno neprijetno, kadar vstopam na avtobus. 1. L. Vse Obveščamo vse interesente da bo dne 20. 5.1968, ob 9. uri javna prodaja LESENE LOPE v branju, Savska cesta 16 (v klavnici) sobof°Irnac'.ie v zvezi s prodajo dobite 2o- S. i9?o dnc 18-5- »n v ponedeljek, dne 8 °d 7.-9. ure v pisarni v Klavnici. KZK DE KLAVNICA KRANJ Kmetijska zadruga Škofja Loka RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO za prodajo stanovanjske hiše v Dobju, št. 3 v Poljanski dolini. Stavbo je možno urediti za stanovanjski dvojček ali za obrtno delavnico s stanovanjem. Javna dražba bo v soboto 1. VI. 19f>8 ob 8. uri v Dobju. res pa je, da smo jo pripravili že leta 1966 in izvedli v aprilu 1968, ko smo našli drugo delovno mesto za pismo-nošinjo. Tudi ni res, da se delavca pošte Sorica nista strinjala s lako organizacijo. Ni res, da na pritožbo va-ščanov omenjenih vasi nismo odgovorili, ker smo poslali odgovor 8. 5. 1968. Tudi ni res, da bi dostavljali prebivalcem teden dni staro pošto. Tudi pozimi se to ne dogaja, kar pa je seveda odvisno od prebivalcev teh vasi. Ce bodo pozimi poskrbeli za prehodnost poti, bodo pošto prejeli, sicer pa ne. Pismonoša res ni dolžan, da gazi meter visok sneg. Poleg navedenega pa smo pri reorganizaciji te službe mislili še na nekaj. Dostava je težka služba, težka zlasti v hribovitem terenu in zlasti pozimi. Tudi to je bil razlog za premestitev žene pisnio-nošinje v Železnike, kjer dostavlja v strnjenem ožjem okolišu in samo v dolini. Ce se bo podmi pokazalo, da en delavec v Sorici v m ,.i dela ne bo zmogel, bomo za omenjene vasi najeli honorarnega dostavljača. Mislimo, da smo s tem zadevo pojasnili tudi s stališča našega podjetja, ki prav tako kakor vsako drugo podjetje skrbi, da zniža stroške poslovanja. direktor PTT Kranj FRANC Skerjanc Razpisna komisija pri osn šoli MATIJA VALJAVEC v Preddvoru ponovno razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je učitelj osnovne šole, predmetni učitelj ali profesor — da ima najmanj 10 let vzgojno izobraževalne prakse — da ima strokovni izpit. Kandidati morajo k vlogi priložiti- — dokazilo o izobrazbi — opis dosedanjega službovanja — potrdilo o nekaznovanju — potrdilo, da ni v kazenskem postopku. Prijave pošljite na naskv: Razpisni komisiji pri osnovni Šoli Matija Valjavec v Preddvoru najkasneje 15 dni po objavi. LJUBLJANA RAZGLAŠA PROSTA DELOVNA MESTA DVEH PRODAJALCEV ZA BENCINSKI SERVIS V KRANJU POGOJ: kvalificiran delavec v trgovini Ponudbe pošljite na naslov: Petrol, Ljubljana, PE Ljubljanski servisi - Vošnjakova 2/IV NTRAL Cenjene stranke obveščamo, da je trgovina na Majstrovem trgu 11 v Kranju DELIKATESA ODPRTA VSAK DAN Q od 6. do 21. ure. nedeljah — praznikih Turistom, ki potujejo skozi Kranj na nedeljske izlete ali vikende, priporočamo nabavo delikatesnega blaga v trgovini DELIKATESA KRANJ Nesreče zadnjih dni Od lorka 11. maja sc je na gorenjskih cestah pripetilo osem prometnih nesreč, od tega jc pri petih nastala le neznatna materialna škoda. ČASOPISNI PAPIR LAHKO DOBITE PO UGODNI CENI VSAK DAN DO 15. URE GLAS , OBČINSKA STAVBA SOBA 110 V četrtek, IG. maja, je na cesti tretjega reda v vasi Podkočna pri Jesenicah voznik osebnega avtomobila LJ 571-89 Stanislav Plut z Metlike zaradi preutrujenosti zavozil s ceste. Voy.nik je še pravočasno skočil iz avtomobila, ta pa se je med prevračanjem po bregu vžgal in zgorel. Nesreča se je pripetila ob tretji uri zjutraj. Na avtomobilu je za 35.000 Ndin škode. Istega dne okoli pol šeste ure zvečer je na cesti drugega reda v vasi Studeno motorist KR 14-791 zadel osemletnega Darka Šturma, ki je izza stoječega avtobusa nenadoma hotel čez cesto. Huje ranjenega dečka so odpeljali v bolnišnico. L. M. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIl Požar v Tržiču V četrtek okoli devete ure zvečer jc nenadoma začela goreti stanovanjska hiša in mizarska delavnica last obrtnika Matevža Lukanca v Bečanovi ulici v Tržiču. Pogorelo je ostrešje stanovanjske hiše in mizarske delavnice. Poškodovana pa so tudi stanovanja. Škode jc za okoli 70.000 Ndin. Zahvala Ob prerani izgubi dragega moža, očima, brata in strica Franca Kogoja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Robiču in sestri Dragici za nesebično pomoč, kolektivu BPT, sindikalni organizaciji podjetja, ekonomski enoti ter ZB za darovane vence in govornikom za poslovilne besede. Posebna zahvala častiti duhovščini in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoča žena Kati Zahvala Ob hudi izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Franca Avsenika Joštovega ata na Popovem se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, poklonili cvetje in našega ata kakorkoli počastili ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem sosedom za pomoč, PGD Lcše, zb Leše in duhovščini. žalujoči: žena, sin in hčerke z družinami ——•••••••••m——m—mm——i GORENJSKA BANKA # OBRESTUJE HRANILNE VLOGE IN DEVIZNE TEKOČE RAČUNE OBČANOV navadne po vezane nad eno leto vezane nad dve leti 6.25 7% 8 % Obresti na devizne tekoče račune priznava od 4 — 6 % v devizah, ostanek v dinarjih. 0) vsak varčevalec z vloge najmanj ND 1.000 je ZAVAROVAN za primer nezgodne smrti oz. tudi trajne invalidnosti, če ima to vlogo vezano nad eno leto. S privarčevanimi zneski pomagajo vlagatelji razvijati gospodarstvo na Gorenjskem in dvigati življenjski standard. V nekaj stavkih Kranj — V Gorenjskem muzeju v Kranju jc odprta arheološka zbirka in kulturnozgodovinska zbirka obenem z zbirko ljudske umetnosti. V renesančni veži Mestne hiše so razstavljena dela akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja, v galeriji pa je na ogled razstava akademskega kiparja slikarja Franceta Peršina. Občasne razstave in stalne zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. V tem času je mogoč tudi ogled Prešernovega spominskega muzeja «J razstave slikarjev Centra za estetsko vzgojo pri osrednji knjižnici v Kranju. Sidraž — Prejšnji teden so stroji opravili prva zemeljska dela na odseku ceste Sidraž—Tunce—Kamnik. Cesta preko Šcntuiške gore do Sidraža je bila zgrajena že leta 1966, drug' del ceste od Sidraža do potoka Tunce pa gradijo sedaj. *W graditvi ceste pomagajo s prostovoljnim delom tudi vašcaju Sidraža. Od Tunce naprej pa bo cesto zgradila kamnisk občina. Cestna zveza med kranjsko in kamniško občino ne bo pomembna samo za prebivalce teh hribovskih vasi« pač pa ima tudi gospodarski in turistični pomen. —an Povije^— V hribovski vasi Povije pod Storžičem '}mQ?t letos že^Irugo prostovoljno akcijo. Pred kratkim so uredu* obrambni zid na cesti iz Trstcnika v Povije, sedaj pa Prlj pravljajo vse potrebno za električno razsvetljavo ob peš p° iz vasi preko gozda do Trstenika. Izsekali so že kakih 230 nj gozda in pripravili 24 električnih drogov. Nerazsvetljena po je bila posebno ponoči zelo nevarna, uporabljali pa so jo PreC\ vsem delavci in učenci. Vaščanom bo pomagala tudi krajev" skupnost in pa Gozdno gospodarstvo Kranj. Praprotna polica — V Praprotni polici pri Cerkljah s v teh dneh monterji zamenjali večino dosedanjega c'c^trl^i nega omrežja. Prejšnja napeljava je bila preslaba, da mogli uporabljati gospodinjske stroje. V kratkem nameravaj urediti tudi javno razsvetljavo. —an Zavod za zdravstveno varstvo Kranj vabi k sodelovanju za delo v oddelku za organizacijo zdravstvene službe in socialno medicino — zdravstveno statistiko in v oddelku za splošno higieno — živilsko-kemijski laboratorij 1. Medicinsko sestro (za nedoločen čas) 2. Kemijskega tehnika (za določen čas) POGOJI: Pod prvo točko: Dokončana višja šola za medicinske sestre in 5 let prakse v zdravstvenih zavodih; Pod drugo točko: Dokončana Srednja tehnična šola — kemijska smer (zaradi specifičnosti dela imajo prednost moški). Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Kandidat' naj pošljejo prijave na naslov Zavod za zdravstven« varstvo Kranj. 0) Hranilne vloge lahko polagate in dvigate pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in vseh poŠtaB v Sloveniji! # Varčevalec, ki bo vezal vlogo ND 1000.— na odp°" vedni rok 2 leti, oz. ND 2000.— na odpovedni r°% eno leto bo udeležen pri ŽREBANJU Priporočajo se poslovne enote KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, ŠK. LOKA IN TRŽIČ 39 016 Radio °r°čila poslušajte vsak dan ,7b 5-- 6., 7., 8.. 10., 12., 13., 15.. *J 22., 23 ln 24 uri ter ra-JJ*I dnevnik ob 19.30 uri. ,b nedeljah pa ob 6.05. 7., 241 ,2-. 13., 15., 17. 22., 23. In 0. »rt ter radijski dnevnik °b »'JO uri. 18. maja Glasbena matineja — s, ladijska šola za mžjo °Pnjo _ 9.25 Dvajset mi-j 1 našimi ansambli — 9.45 S?*11"3 skladb za mladino T 10 IS Pri vas doma — 11.00 y stični napotki za tuje go-J5 r~ U.20 Kar po domače Uift ^a današnji -u r 1545 NaS p°d| stck 17 (K Vsak d:m 73 vas *~ Grcnio v kino — 17.35 nosr ° bcal ~~ 1800 Aku,al" 181-1 doma in po svetu — S Vn avkar Prispelo — 18.50 ko 2*8a ,r«a — 1900 L«"-te j.0^. otroci — 19.15 M.nu-19 25 fj^ko Mul ko Stok — Tekm Itl:nul za Ep ~ 2003 2Loq /^an,c ansamblov "— Iž fon^Tna Klasb« - 2IJ0 22.10un?J*? radia Koper -tj ^daja za naše izseljen 23.05 S p*-s mi jo in plc- ^ V r, Dru '"ni tede« J0.05 r?ro8ram ^20 p li,shwia pravljica — r°niunadni koncert 2'.20 I>rir Zb Orovske skladbe in r'nih 21.40 Junaki kon- n<*i dvoran — 22.00 Ples vu 2300 Ura Pri Bohu- 19. maja ro jutro — 7.30 Za ; , Proizvajalce — 05 Ra5rn?a,ivna "ddaja - IS^ftl^? '»ra za otroke Naš, >o:,a "Odigra — Poslušalci čestitajo $Sr£* "»ariši - 10.25 a^*!** in «^la - 10.45 nuTJSr,,tični napot- «°Vor cJe Kostc - 11.50 Po- ~ «2.10 Na-2?vlj«jo pitajo in po-J.^ih - 13.15 1/ ž0'dne J, !"''a/a - 14.00 Po-B^Sr*1 glasbi - 14.30 tedna !7»5 H .Radijska igra -,-ortno 01Ce -~ ?„£lasbont raz- C,r- 22,25°? V ncde,jo to ^ Z3.05 j Serenadni vc-Llterarni noktur- Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali —13.35 Za prijetno popoldne — 14.15 Odmevi z gora — 14.35 Jenufa - opera — 16.25 Komorne mojstrovine Wolf-ganga Amadeusa Mozarta — 17.35 Izložbeno okno — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Lahka glasba današnjih dni — 20.05 Radijska kinoteka — 20.25 Glasbena medigra — 20.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 21.20 Medeljska reportaža — 21.30 Nedeljski drobiž iz našega studia — 22.00 Glasbena skrinja — 23.00 Nočni koncert PONEDEUI K - 20. maja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz jugoslovanskih studiov — 9.45 Za mlada grla — 10.15 Pri vas doma — 1100 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Melodije za razvedrilo — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Lahek koncertni spored — 12..'JO Kmetiji»ki nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmj — 13.30 Priporočamo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velik mi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 1520 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor primorskih študen tov Vinko Vodopivec — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki i/ opere Tajn: zakon — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 S;gnali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko PLIdo Viler — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Radi ste jih poslušali — 32.05 Literar-n. nokturno Drugj program 20.05 Nadaljevalni tečaj nemškega jezika — 20.20 Izbrali smo vam — 21.20 Zabavni intermezzo — 21.30 Pol ure orgelske glasbe — 22.00 Literarni večer — 22.40 Scher zo. groteska in burleska — 23.00 Cocktail jazza TOREK — 21. maja 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 925 Priredbe za solo zbor in orkester Vlada Goloba — 9.40 Cicibanov svet In pesmica za najmlajše — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje go<>v je Mu j si i .iii.i 18. maja amer. barv. CS film VSE O DAISY CLOVI K 19. maja franc. špan. baiv. CS film PEKEL V VLAKU Kranjska gora 18. maja amer. barv. tilm TAJNI AGENT FLINT 19. maja nem. barv. CS film NASVIDENJE NA MODREM MORJU Kamnik DUPLICA 18 maja ital. barv. tilm BRABKALEONOVA VOJSKA ob 20. uri 19. maja ital. barv. film BRABKALEONOVA VOJSKA ob 15., 17. in 19. uri Škofja Loka SORA 18 maja amer. barv. film SEKS ZA SAMOSTOJNO DEKLE ob 17.30 in 20. uri 19. maja amer. barv. film SEKS ZA SAMOSTOJNO DEKLE ob 15., 17.30 in 20. uri 20. maja amer. barv. lilm TARZAN V NEW YORKU ob 19. uri 21. maja dans.ti barv. film ROKE KVIŠKU, FREDY ob 20. uri GLAS * 22. STRAN SPOREDI IN OGLASI SOBOTA — 18. MAJA 19G8 F Televizija SOBOTA — 18. maja 9.40 T V v šoli (RTV Zagreb) — 14.30 Britanski nogometni finale (Evrovizi ja) — 18.05 TV kažipot, 18.30 Popotovanje Jamesa Coocka, 19.20 Naš giobus, 19.45 Vijavaja, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 21.35 Stotnikova hči - I. del( 22.35 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 19. maja 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Mah kovic in Štirje kovači (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) 10.45 Ringa-raja, 11.25 Cirkus (RTV Ljubljana) — 12.00 Nedeljska TV konferenca, 13.30 Odbojka Mladost : Železničar, 15.00 Otroci pojo (RTV Zagreb) — 16.10 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 16.30 Titova štafeta v Zagrebu (RTV Zagreb) — 17.45 Kmečka ohcet, 18.50 Vijavaja, 19.15 M XIV pripo. veduje - film, 19.45 Imenitna družba — filmska burleska (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 T V magazin (RTV Zagreb) — 21.50 Športni pregled (JRT — 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — DrugI spored: 21.00 Spored italijanske T V PONEDELJEK — 20. maja 9.40 T V v šoli, 10.35 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osno. ve splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.45 Kulturna panorama v madžarščini (RTV Beograd) — 17.00 Poročila, 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.25 O jeziku uradnih spisov, 18.50 Reportaža dr. Janeza Milčinskega, 19.40 Naš globus, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Cik cak, 20.35 Svet na zaslonu, 21.30 Serenada — baletna adaptacija (RTV Ljubljana) — 21.50 Borbena četvorica (RTV Skopje) — 22.10 šahovski komentar (RTV Zagreb) — 22.25 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja, 20.35 Seansa — TV drama, 22.25 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) TOREK — 21. maja_ 9.40 TV v šoli, 10.30 Angle. Sčina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 Angleščina (RTV Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 18.00 Obrežje, 18.25 Film za otroke, 18.40 Naš čas — mladost, 19.05 Hitre ceste v Sloveniji, 19.55 Vijavaja, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Pričakovanje — sovjetski film (RTV Ljubljana — 21.05 Beograjska pomlad (RTV Beograd) — 22.00 Cik cak (RTV Ljubljana) — 22.30 Beograjska pomlad (RTV Beograd) — 23.15 Zad. nja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 22. maja_ 17.05 Madžarski TV pregled, 17.20 Poročila, 17.25 Moj veter, 17.45 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 18.00 Združenje radovednežev (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Cikcak, 20.35 Neznana Talija (RTV Ljubljana) — 21.50 Šahovski komentar (RTV Zagreb) — 22.10 Belfe-gor — film, 22.35 Zadnja poročala (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 23. maja 9.40 T V v šoli, 10.35 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.45 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.10 Tik tak, 17.30 Pionirski TV studio 18.00 Po Sloveniji, 18.15 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 18.20 V narodnem ritmu (RTV Beograd) — 18.45 Po sHedeh napredka (RTV Ljubljana) — 19.05 Fe. stjival zabavnih melodij v Brašovu (RTV Beograd) — 19.45 Vijavaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana) — 20.15 Evropski nogometni finale (Evrovizija) — 21.00 Cik cak (RTV Ljubljana) — 21.15 Nadaljevanje nogometnega prenosa (Evrovizija) — 22.00 Pesem solidarnosti, 22.30 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 24. maja 9.40 TV v šoli, 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Filmi i/ produkcije Zastava filma (RTV Beograd) — 17.50 Ugrabljen — film, 18.20 Mi mladi, 19.05 Dokument današnjih dni, 19.20 TV pošta, 19.35 Homo sapiens — film, 19.55 Vijavaja, 20.00 TV dnevnik, 20 30 Cik cak, 20.35 Sedmi kontinent - jugoslovanski film, 22.05 šahovski komentar (RTV Zagreb) — 22.20 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevni* (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV Prodam Prodam, TELICO staro 1 leto. Drulovka 9, Kranj 2504 Prodam del PARCELE v Bašlju, primerno za vikend hišice. Naslov v oglasnem oddelku 2503 Prodam stoječo črno DE-TELJO-luccrno in seno. Ol-ševek 47, Preddvor 2515 Loterija Poročilo o žrebanju srečk 20. kola, ki je bilo 16. maja 1968. Srečke so zadelo s končnicami Ndin 0 4 76600 504 98650 404 215100 2.004 574570 2.004 61 8 54311 400 81511 500 93381 1.000 013721 2.000 52 10 14G2 200 BI 982 500 79332 400 83 8 22373 400 27533 500 95953 500 377663 10.000 637893 30.000 04 8 468:i4 400 53784 1.000 70544 500 612124 10.000 5 4 14625 504 26465 404 68565 1.004 491295 2.004 837485 2.0O4 26 20 536 100 60276 500 619316 2.000 37 8 67 10 347 50 27397 400 72207 400 677987 2.000 78 8 39348 500 47658 400 344078 20.008 432188 50.000 9 4 58129 404 62849 504 94229 1.004 243439 2.004 520699 100.004 793559 2.004 llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Prešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 18. maja, ob 16. uri lutkovna predstava N. Simončič: ZMEŠNJAVA NEDELJA — 19. maja, ob 15. uri lutkovna predstava N. Simončič: MEDVEDA LOVIMO, gostovanje na Jezerskem. Prodam 3000 kg SENA in OTAVE. Dolenc — Jesonovec, Železniki 2527 Ugodno prodam 10 čebcl-nih DRUŽIN, 7 KRANJIČEV, 3 2NIDARŠICEV. Kupim nove ali rabljene AŽ PANJE. Čuden Janez, Gorjuše 46, Bohinjska Bistrica 2528 Prodam 6 rabljenih ZASTE-KLENIH OKEN. Kranj, štir-nova 7 2529 Obvestilo Turisti, ki potujete skozi Kranj na nedeljske izlete ali vvcekende NABAVITE SI MASO ZA ĆEVAPČIĆE ALI RAŽNJIĆE in drugo delikatesno blago, katero vam po vaši želji in okusu pripravijo v naši poslovalnici na Maistrovem trgu 7 v KRANJU, ki je odprta tudi ob nedeljah in praznikih od 6. do 11. ure. Priporoča se kolektiv DE Klavnica KRANJ Prodam dva meseca stare PISKE, beie, rjave. Sušnik Janez, Sp. Besnica 8 2530 BETONSKE STEBRE /a ograjo zdo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku 2531 PRALNI STROJ Candy 50, Miperavtomatićni in novo moško športno KOLO prodam. Podivča 45, Medvode 2532 Prodam dva PRAŠIČKA od 25-30 kg težka in dobro ohranjen, reg striran MOPED. Breg ob Savi 8, Kranj 2533 Prodam strešno OPEKO (folc-krampar). Grajzar, Val-burga 35, Smlednik 2534 Poceni prodam KAVC. Zapio t ni k, Kranj, Mandelčeva 7 (Svabska vas) 2535 Prodam večje število zdravih, močnih CEBELNIH DRUŽIN kranjičev in žnidar-šičev. Lucija Stare, Studor 46, Bohinj 2536 Prodam večjo količino MOSTA. Jerom, Begunje 45 na Gorenjskem 2537 Prodam dobro ohranjeno MLATILNICO z reto in tre-sili. Naslov v oglasnem oddelku 2538 Prodam SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom, OBRAČALNIK za seno in MOPED T-13. Nasovče 13, Komenda 2539 Prodam dobro ohranjen desni vzidljiv ŠTEDILNIK gorenje na drva. Česen Franc, Savska cesta 48, Kranj 2540 Prodam vprežn; PLUG OBRAČALNIK, KOSILNICO, enovprežni MEŠAL N1K za seno (švicarske znamke na motorni poROfl) ter nov bosehov HLADILNIK 140-litrski, vse v zelo dobrem stanju. Sr. vas 13, Šenčur 2541 Prodam SENO, krmiln(> PESO in lepo SEME ječmena. Sr. Bitnje 30 254Z Prodam KRAVE in TEL1' CE s teleti po izbiri. R°JJ man, Cešnjica 19, Podna1] Prodam drobni KROMPJJJ: Sr. vas 32, Šenčur ^ Prodam dva MLADICA-v<>^ jaka. Jože Zihrl, Hosta * Sk. Loka 2545 Prodam STRUŽNICO, na dolžina 110 cm. Ogled vsa* dan. Zadnik Jadran, Senp£ terska 49, Kranj-Straž^ Superavtomatični PRAL^ STROJ castor 509, malo ra£ Ijen, ugodno prodam zar£ selitve. Grajžar, Kranj, *2 roška 5 254 Prodam odlično ohrarie* italijanski kombiniran OTK SKI VOZIČEK peg. Ogl**^ 15. do 17. ure, Marčina ijavčeva 8, Kranj, ieKtti 22-721 V Prodam KOZO z mladi&g Šenčur 10 **\ Prodam enonadstrop1 j STANOVANJSKO HIšO Olševku. Poizve se v ned^J, na št. 22, Preddvor TBAVJg od Prodam 4000 m2 KA. Naslov v oglasnem fflj delku "Tj Poceni prodam rf,%f-TOPLI POD in nove LOt CE za peč. Kranj, K^ ulica 9 ■■(((? Prodamo srednje v. '0 POSESTVO v Podbrezja11^ na Gorenjskem. OgJfLrf l maja in 2. junija 196» ^ ure dalje Prodam voz SENA- ^ njevk 10, Cerklje Prodam BETONSKO ž. LEZO, prof. 6 mm, inngR^ ni VOZ z vzmetno ^ jO Mengeš, Gorenjska c' 253-^ Prodam levi vzidlj»v % DILNIK. Likozarjeva ^ Kranj-Primskovo y.T3,s^ Prodam bukove i« , ^u'1'! DRVA. Naslov v $1 oddelku OBVESTILO CENJENI POTROSNTK1 Izkoristite popust, ki ga priznavajo Zasavski Prbro ohranjen HAT 750, letnik 1966. Udo-^lč. Hra-stje 92, Kranj 2525 ,ll!iiii!iiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiuiir VZGOJNI ZAVOD SMLEDNIK preda je mogoč vsak dan naslednja rabljena osnovna sredstva: gumi in na-VaJni voz, zapravljivček, Sa.ni, konjsko opremo in *r' nova zasteklena štiri-de'na okna 220 X 165. Licitacija bo 23. 5. 1968 °b 10. uri v zavodu. °gled do H. ure. """""■lllllllIllllllIMIIIHItlllllllllllilllllllllll . ^STAVA-750 in MOPED °llr>ri, vse v dobrem stanju protlam. O^led vsak dan od 1S Ure dalje, v nedeljo do v- ure. Volčič Jožko, Gor. "J S2, Reteče 2560 tor^3"1 odlično ohranjen /"JPED kolibri. Breg ob Sa-\l Kranj 2561 K^dno Prodam MOTOR S7UMAKS 175 ccm. Igličar, Lif??iic" 25, Šentvid nad Juhliano 2562 ^■"^dam VESPO v voznem Pcj^l po ugodni ceni in lc-2,cJ;hranjcn OTROŠKI VO-Opi, (nemški). Naslov v ^Snem oddelku 2563 ^c^ arn NSU-primo 175 Mov' do°ro ohranjeno. Na-pr v, oglasnem odd. 2564 Mofe klavirsko HAR-na pK0' 4 registri, 80-bas-jHj-^na 500 Ndin. Ogled Delavska c. 19. "■a/.išče 2565 'Uba.s am dvc HARMONIKI ^ha};?.1" navadno. Kranj-1Sct. Delavska c. 19 Proo ; 2566 ^Al Nn01 polavtomatični »E,^1 STROJ alba -cvguns, sEs^Lprenie in električni 08la^ Progress. Naslov i ^delku i . ^am v 2567 SLAMOREZNICO ■n puhalnikom ^'k-^., ln puhalnikom v r^koVll s|«»ju. traktorsko jAcJJ'LNlCO, vprežni OB- Pi Za sano in vV'n' LUG. Sr. vas 48, Šenčur >Prod, 2568 JOH 4m vprežni KULTIVA-K°Sh Kf,i!g OBRAČALNIK, %rav 00 baut* z žetv— >0^JVojl ono menjam tudi za T*ilje 43, Medvode 2569 Prodam KAVC. dva ^ in emajlirano BA- !fJ0^A in i ^^olgo 160 cm". Kranj. Wa 7/1. 2570 lor°dam zazidljivo PARCE-^1 načrtom in gradbenim «u01^jim, 3 km od Kra-^ Ponudbe poslati pod W^?a z načrtom« 2511 ^1,1 am 3000 kg SENA. — ^0 3 * 2572 l^am KRAVO s tretjim °n\ Zalog 45, Cerklje 2573 Prodam PRALNI STROJ -ribar s CENTRIFUGO. Mati-jovec, Podbrezje 86, Duplje 2574 Prodam AVTO-FIAT 110 B. Kranj, Cankarjeva 18 2575 Prodam KAVC. Sporn, Preddvor 5 2576 Prodam zelo dobro ohranjen BRIVSKI APARAT phi-lips na baterije in moško roeno URO-štoparico, znamke kander. Naslov v oglasnem oddelku 2577 Prodam PRASlCKE. Podgoršek, Vodice 13 2578 Prodam dobro KRAVO po teletu. Ažman Valentin, Brdo 2. Radovljica 2579 Prodam 8 čebelnih DRUŽIN A2. Pekarija, Šenčur 87 2580 Prodam Zazidljivo PARCELO v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 2581 Prodam domaće ŽGANJE. Zalog 17, Cerklje 2582 Prodam OBRAČALNIK za seno. IZRUVAC za krompir in G RABLJE. Zalog 39, Cer-kije 2583 Prodam TRAKTOR faar (17 KM) s PLUGOM in KOSILNICO. Mlaka 2«. Komenda 2584 Prodam OBRAČALNIK za seno in betonski MEŠALEC. Mruinšek Pavel, Prescrje, Radomlje ' 2585 Prodam PRASlCKE. Šmartno 28, Cerklje 2586 Predam 7 tednov stare PRASlCKE in konjski KULTI V ATOR. Zalog 8, Cerklje 2587 Prodam 18 mesecev starega BIKA. Grad 43, Cerklje 2588 Prodam poltovorni AVTO IMV, prevoženih 13.000 km m KONJA, starega 11 let. La-hovče 65, Cerklje 2589 Prodam HISO, takoj vse-Ijivo, primerna za vikend, dostop z avtom, razgled na Bohinjsko dolino. Informacije vsak dan; Bohinjska Bistrica 154 (Elektro) 2590 Prodam skoraj novo kompletno SPALNICO (brest) in globok OTROŠKI VOZIČEK. Bavdek, Stirnova 9, Kranj (za Avtoprometom) 2591 Prodam kuhinjsko OPREMO in električni KUHALNIK. Loka 7, Tržič 2592 Prodam klavirsko HARMONIKO. Tenetiše 12, Golnik -v 2593 Košnjo SENA in SENO prodam. Smuk, Retnje, Križe 2594 Prodam diatonično HARMONIKO dobro ohranjeno. Povše, St. Rozmana 7. Kranj 2595 Prodam LATE za streho (3x5), Breg 8, Križe 2596 Prodam KRAVO po teletu ali po izbiri, GRABLJE-alfa za konjsko vprego. Koknca 1, Kranj 2597 Prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK. Špik, C. 1. maja 25, Kranj 2598 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol 2599 Poceni prodam SPALNICO. Kranj, Li kožarjev a 7 2600 Prodam malo rabljeno emajlirano kopalno KAD in brzoparilm KOTEL. Naklo 57 * 2601 Prodam tridelno OMARO in KOMODO. Naslov v oglasnem oddelku 2602 Prodam HIŠO, dograjeno v tretji fazi, (medetažna) zaradi izselitve v tujino. Naslov v oglasnem oddelku 2603 KRAVO, dobro mlekarico, ki jc drugič teletila, ugodno prodam. Dorfarje 19, Zabni-ca 2604 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila, dobra mle-karica. Visoko 42. Šenčur 2605 Prodam PRASlCKE. Ko-krica 13. Kranj 2606 Prodam lahki GUMIVOZ. Kekrški log 10, Kranj-Prim-skovo 2607 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko KREDENCO. Kranj. Koroška c. 37 2608 Prodam KRAVO po teletu. Sp. Gorje 112 2609 Prodam otroško POSTELJICO z vložkom in otroški AVTO, uvožen iz Nemčije. Glažar Marica, Kranj, M. Pi-jadc 6 2610 Predam OBRAČALNIK za seno. Orehovljc 4, Kranj 2611 Prodam TELICO, ki bo v kratkem teletila, in macesno-ve suhe PLOHE. Slatner, Ambrož 7, Cerklje 2612 Prodam vprežne GRABILI E. Kepic. Podreča 10, Medvode 2613 FIAT-1200 »kombi« poceni prodam. Vprašati pri Rozman Franc, Kranj, Ljubljanska 5 2614 Prodam MOPED T-12 s prevoženimi 4000 km. Zg. Duplje 19 2615 Prodam FIAT 750. letnik 1964. Kalan Peter, Kranj, Prešernova 15 2616 Prodam MOPED zaradi bolezni. Podgoršek, Kranj, Zl. polje 6 2617 Prodam AVTO simka 1100 ali zamenjam za mlajši letnik fiat 750. Naslov v oglasnem oddelku 2618 Prodam motorno KOLO BMW, 250 ccm. Kranj, Zupančičeva 33, prit. desno 2619 ZASTAVO 750. letnik 1966 prodam. Zglasitc se na farmi krav v 2abnici 2620 Prodam skoraj nov MOPED T-12. Dam tudi na ček. Kranj. Likozarjeva 1 2621 Prodam motor MAKS 175 ccm. Preddvor 62 2622 Prodam dobro ohranjeno HARMONIKO — 60-basno (klavirska). Rozman, Kranj, Ljubljanska c. 4 2623 Prodam PLETILN1 STROJ orion-220. Kranj, Ljubljanska 15 2G24 Kupim Kupim betonski MEŠALEC. Drinovec Miro, Slrahinj 24. Naklo 2625 Kupim mizarski SKOBELJNI STROJ-kombinirko. Naslov v oglasnem oddelku 2626 Kupim HIŠICO v zelenju s preužitkom. Ponudbe poslati pod »počitnice blizu vode« 2627 Kupim staro HlSO. dam 1 ha GOZDA in FIAT 600, razliko doplačam, Robi* k, 2lcbc 47, Medvode 2628 Kupim AVTO citroen furgon ali VVV-1200. Ponudbe na naslov Oman Peter, Bistrica 83, Tržič 2629 Kupim BETONSKI MEŠA-LEC-50- do 100-litrski. Naslov v oglasnem odd. 2630 Ostalo ZAHVALA Ob požaru na Zg. Jezerskem, dne 27. 4. 1968, sem dolžna se zahvaliti gasilcem prostovoljne čete Jezi Tsko kot tudi poklicni četi Kranj. Enako se zahvaljujem prav vsem, ki ste tako požrtvovalno in M biono reševaJi moj dom pred ognjem. Vsem Upa hvala. Slava Kovače-vič, Zg. Jezersko 112. Zamenjam veliko cnosobno komfortno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem za večjega v Kranju. Naslov v oglasnem cddelku 2635 Sprejmem FANTA za pome:- na manjši kmetiji za hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 2636 Iščem MLADO DEKLE za pcmoč v gospodinjstvu na Koroškem. Informacije v posredovalnici za delo Kranj. Dober zaslužek 2637 ROLETE in struženje PARKETA naročite pri zastopniku SPILERJU, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70-046 2638 Zamenjam 4->©bno STANOVANJE v Radovljici za dvosobno v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »Zamenjava« 2639 Iščem GARAŽO v Kranju (bližina Zl. polja). Naslov v oglasnem odd. 2640 Honorarno sprejmem razna knjigovodska dela. Ponudbe poslati pod »Knjigovodja« 2641 Celcdnevni penzion Ndin 28. Popust 20% dobite, če pridete na POČITNICE pred 15. junijem. Lepa plaža, poraščeni borovi gozdiči. Pišite takoj! Domijan Angela, Pre-mantura bb, Pula 2642 Mlada zakonca iščeta prazno ali opremljeno SOBO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 2643 Mlad par išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »Nagrada 50.000 Sdin« 2644 AVTOMOBI LISTI! Kvalitetni zaščitni premaz avtomobilskega dna proti rji po novi metodi opravi SMR-KOLJ, Kranj, c. JLA 27 2645 Ločenec, ne po svoji krivdi, star 34 let išče mlajšo upokojenko ali ločenko, staro od 25—35 let. Otrok ni ovira. Ponudbe poslati pod , »razočaran« 2646 Vdova srednjih let, ki zna vsa dela doma in na polju, mirna, dobrosrčna z dvema olrckoma želi spoznati aebi primernega treznega moža. Ponudbe pos'atl pod »Nikoli ti ne bo ž; V 2647 Opremljeno SOBO sredi mesta oddam dostojni starejši delavki, ki dela na dve iz» meni pod ugodnimi pogoji. Marija Spenko, Tomšičeva 28 — Kranj 2648 Prireditve GOSTILNA — ZARJA V Trbojah prireja v nedeljo ZABAVO .s plesom. Igral bo TRIO METODA. Vabljeni? 2631 Gostišče pri JANCETU v Srednji vasi priredi v soboto in nedeljo ZABAVO s plesom in kegljanjem za kosti una. V soboto igra TRIO METODA v nedeljo pa TRIO FRENKY. Vablje.ii! 2632 KEGLJANJE ZA KO-ŠTRUNA prireja gostilna ALEŠ na Bregu a pričetkom v soboto ob 17. uri. Tudi za ples je poskrbljeno. Igra JAKA BURGAR 2633 Pri Tel ban l.ovru, Podjelovo brdo 15, p. Sovodenj JE NAPRODAJ: — prenosna živinska tehtnica z nosilnostjo 2.000 kg v zelo dobrem stanju — slamoreznica »Tempo malo rabljena s puhal nikom, primerna tudi ža rezanje silaže. Interesenti naj se zglasijo na proizvodnem okolišu Sovodenj pri Treven Jane zu. llllllllllltllllllllllllllllllllll'ltllllllllllllllllH'11 PODJETJE KAMNOSESTVO KRANJ mi. na zalogi veliko izbiro NAGROBNIH SPOMENIKOV, katere vam nudi po najnižjih cenah. Spomenike si lahko ogledate V SKLADIŠČU PODJETJA KRANJ, KOROŠKA C. 47. Pri naročilu vam nudimo poseben popust. iniiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupšči ne) —Tek. račun pri SDK v Kranju 515J-135. — Te lefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Narečni na: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posamez nih številk 0.40 N din -Inozemstvo 40.00 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 10" i popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. O L A i.i SPORT SOBOTA — 18. MAJA 19® • J • Po sijajnem uspehu v Ljubljani g Milek odpira vrata za Mehiko 1 'mer zasedla drugo in <* i 1 ■ i i i i Tretji tradicionalni miting Alpe Adria je brez dvoma prinesel največji uspeh mlademu kranjskemu skakalcu v višino Pol-detu Mileku. Potem ko je v prvem poizkusu preskočil letvico na višini 213 cm (s tem je dosegel nov slovenski rekord za člane, izenačil državnega, dosegel rekord stadiona in mitingov Alpe Adria ...) se je v trenutku uvrstil v najožji izbor olimpijskih kandidatov za Mehiko. Sijajen uspeh, ki postane ob napornem študiju strojništva še večji... Da bi bila bera uspehov predstavnikov Triglava še popolnejša, si je Nada Klemene v finalnem teku na 60 m priborila naslov najhitrejše pionirke Slovenije. Se bolj kot sam naslov pa je pomemben njen rezultat, neverjetnih 7,7 jo je vpisalo v listo državnih rekordov med mlajšimi mladinkami. Medtem ko so bili ob že rutiniranem Mileku strokovnjaki navdušeni, pa je Klemenčeva vse najprej pošteno presenetila. Talent, vreden največje pozornosti. V teku mladincev na 1000 m sta Hafner in Zu- tretje mesto (2:33,4 in ^ 2:34,4), Osovnikarjeva je • bila šesta v teku na 100 m £ (12,7), Bizjakova pa je z • rezultatom 470 cm osvoji- J la isto mesto pri skoku v §) daljino. Med pionirji je • bil Nučič (LS) šesti v fi- £ nalu teka na 60 m (7,7). • M. K. g i t-) o a o II. gorenjska rokometna liga Veterani brez konkurence Tekmovanje v II. gorenjski rokometni ligi se bliža koncu. Ekipa Veterana, ki je sestavljena iz bivših rokometašev NADA KLEMENC je v Ljubljani izenačila državni rekord za mlajše mladinke v teku na 60 m (7,7). in košarkarjev iz Kranja, je v vodstvu in vse kaže, da bo prvo mesto osvojila tudi ob koncu prvenstva. Pohvaliti je treba to ekipo, saj se praktično sama vzdržuje in igralci sami plačujejo stroške tekme in opremo, poleg tega pa še uporabo igrišča. Kandidata za drugo mesto sta nedvomno Tržič B in Storžič. REZULTATI: Storžič : Tržič B 23:20 (15:11), Veterani : žabnica B 54:14 ( 22:6), Selca B : Besnica 24:17 (11:8). Lestvica: 9 8 8 1 311:127 16 9 7 0 2 204:143 14 9 7 0 2 216:163 14 8 4 0 4 145:142 7 9 3 0 6 176:197 6 B 10 1 1 8 128:260 3 10 1 1 8 117:263 3 Veterani Tržič B Storžič Duplje B Besnica Žabnica Selca B V nedeljo se bodo pomerili naslednji pari: Tržič B : Selca B, Besnica : Veterani, Duplje B : Storžič. P. Didič V četrtek je kolesarski klub Kranj priredil dirke za kolesarje turiste. Foto F. Perdan Atletsko prvenstvo osnovnih in srednjih šol občine Kranj Tristo nastopajočih četrtkov atletski spored na kranjskem stadionu, atletsko prvenstvo osnovnih in srednjih šol, je zajel 223 pionirjev in pionirk ter 85 mladincev in mladink iz enajstih šol občine Kranj in gimnazije iz škofje Loke. Zanimivo je, da so se dopoldanskega tekmovanja udeležile vse popolne osnovne šole iz občine (8); pečat tej lepi prireditvi je dala tudi dobra organizacija tekmovanja. Popoldansko tekmovanje srednjih šol je bilo številčno precej manjše, kar pa je razumljivo glede na število teh šol. Tekmovanje so obogatile lanske zmagovalke dijakinje gimnazije iz Škofje Loke, medtem ko so njihovi sošolci tokrat nastopili z okrnjeno ekipo. Medtem ko so najboljši trije v posameznih disciplinah prejeli diplome, pa so zmagovalnim ekipam tudi tokrat podelili prehodni prapor Občinske zveze za telesno kulturo Kranj. REZULTATI — OSNOVNE ŠOLE: PIONIRJI — 60 m: Nušič (LS) 7,9, Potočnik (Šenčur) 8,0, Ros (SŽ) in Gla-močanin. (FP) 8,1; 400 m: Nosan (SZ) 60,9, Kozina (LS) in Brezar (FP) 61,3; višina: Logar (SZ) 145, Pavlin (SŽ) 145, Jenko (SJ) 140; daljma: Fireder (LS) 5,11, Malavašič (FP) 4,72, Konc (SZ) 4,63; krogla: šenk (Preddvor) 11,95, štular (FP) 11,13, Fa-ganel (LS) 10,81; 4x60 m: L. Seljak 30,8, Preddvor 31,5, S. Žagar 31,8; ekipe: 1. Lu-cijan Seljak 514 točk, 2. Sta- ne Žagar 486, 3. France Prešeren 406, 4. Simon Jenko 394, 5. Preddvor 389; PIONIRKE — 60 m: Klemene (SJ) 8,1, Penko (LS) 9,0, Košir (Predoslje) in Mihelič (FP) 9,1; 300m: Hrnčič (SZ) 46,4, Hribar (SJ) 48,2, Gartner (Preddvor) 49,2; visina: Vidmar (SZ) 130, Grum (SJ) 125, Zor (SZ) 120; krogla: Košir (LS) 9,79, Dolenc (SZ) 9,43, Florjančič (LS) 8,74; daljina: Vidovič (SJ) 4,32, Var-maz (SZ) 4,20, Kepic (Cerklje) 3,95; 4x60 m: S.Jenko 33,6, L. Seljak 34,4, S. Žagar 35,7; ekipe: 1. Simon Jenko 581 točk, 2. Stane Žagar 566, 3. Lucijan Seljak 519, 4. — 5. Predoslje in Preddvor 407. SREDNJE ŠOLE: MLADINCI — 100 m: Babic (PSI) 11,7, Lojk (TSI) 11,9, Polanšek (PSI) 12,0; 300 m: Kleč (PSI) 38,0, Veskovič 38,1, Eržen (oba TSI) 38,6; 1000 m: Špik (PSI) 2:40,6, šparovec 2:42,8, Jeglič (oba Tšl) 2:47,3; višina: Prežel j (PSI) 181, Kru«?' pak 165, Konc (oba GK) 16* daljina: Dolenc 576 Pečem* (oba PSI) 567, Milat<*"5 (Tšl) 561; krogla: Mo*'L (PSD 13,10, Obid (Tšl) \2,cl Lapa j na (PSI) 12,00,' 4x100 PS Iskra 47,2, Tš Iskra 47A Gimn. Kranj 47,8; ekipe: f; Poklicna šola Iskra Kranj' MLADINKE — 100 m: Oso;' nikar (GšL) 13,0, Simič (GK' 14,4, Mohorič (ESS) HA 600 m: Ušeničnik 1:54,8, J*1' še (obe GŠK) 1:55,4, Kala" (ESS) 1:56,8; višina: Zatnf11 (GšL) 130, Mrak (GSL) 1» Rešek (ESš) 125; daljni Bizjak (GSL) 485, Koce'' (ESš) 468, Kolman (GK) f' Žagar (ESŠ) 9,32, % 8,60, Potočnik (°° GSL) 8,51; 4x100 m: Om Sk. Loka 54,0 ESŠ 58,2; krogla: nedieič 57,5, Gimn. Kranj pe: 1. Gimnazija SkdJ« ka. M.*** Rokomet V nedeljo derbi v Dupljah V nadaljevanju ljubljanske conske rokometne lige bo v nedeljo ob 10. uri v Dupljah gorenjski derbi med roko metaši Kranja in Dupelj. Tretji gorenjski predstavnik v tej ligi Križe pa bo gostoval v Hrastniku. J. K. 00 Gorenjska nogometna liga Poraz Ločana v Tržiču Nogometaši škofje Loke so doživeli nepričakovan P° Tržiču. Kljub porazu pa so še vedno zadržali vodstvo.. vse kaže, da jim je že ušlo prvo mesto, saj ima Kranj .^|i število točk in dve manj odigrani tekmi. Železniki so j,.^ v Šenčurju hud poraz, moštvo Naklega pa je zabeležil0 $ zmago v letošnjem prvenstvu in ima tako vsa upan' ' yy ostane v prvi gorenjski ligi. Medtem pa je tekmovat ; misija še ugodno rešila pritožbo Naklega na tekmo regi-Naklo, ki se je končala 6:0 v korist Tržičanov in J° strirala s 3:0 v korist Naklega, ker je v ekipi TrŽtč kaznovani igralec. REZULTATI: Svoboda : Železniki 6:0, Triglav B : Kranj 8:4, Naklo : Lesce 3:2, Tržič : Ločan 4:2. Lestvica: Ločan Kranj Svoboda Tržič Lesce 12 8 1 10 8 1 10 6 2 10 3 2 3 36:17 17 1 28:13 17 2 35:18 14 5 15:17 8 11 3 1 8 18:36 7 Železniki 11 1 3 1 li izven konkurence Triglav B 12 5 1 • *" 3$ pionir**] fi+ Železniki 2 Rezultati Svoboda : Železnu" glav : Kranj 3:1, » g Lesce 1:0, Tri.Č : ^ V? Železniki : Triglav ■ niče : Tržič 0:3. P. ptf*