TRGOVSKI LIST Časopis asa trgovino, industrijo in obrt Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za i/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v četrtek, 21. maja 1931. Telefon št. 2552. štev. 57. Problemi sodobne trgovine. Iz »Trgovinskega Glasnika« posnemamo o gornjem problemu naslednje: Kriza svetovne trgovine je zelo karakterističen del splošne ekonomske krize. Ona je pa bolj simpton, kakor vzrok težkočam, katere preživlja svet. Nemogoče je zato podati predloge za odstranitev krize v trgovini, če ne poizkusimo prej rešiti druga širša gospodarska vprašanja. Toda svetovna trgovina ima tudi svoja posebna vprašanja, od katerih rešitve so zavisne mnoge olajšave in ublažitve v splošni gospodarski krizi. Moderni kapitalistični svet se mora razvijati od nacij onalne k internacij onalni ekonomiji, če ravno ne želi izginiti vsled novih organizacij. Do sedaj pridobljene izkušnje kažejo, da narodna ali notranja trgovina ni ločena in neodvisna od mednarodne trgovine in to niti v industrijskih niti v agrarnih državah. Danes si ni mogoče zamisliti države, ki bi se ogradila pred ostalimi. Ce bi n. pr. hotela Anglija biti sama popolnoma neodvisna v gospodarskem pogledu, bi morala iz nje emigrirati vsaj polovica prebivalcev in druga polovica bi se morala povrniti v tako stanje, v kakršnem je bila pred dvema stoletjema. Izvozna trgovina kake države ni ničesar takega, da bi se ji država mogla odreči ali jo pa po mili volji povišati. Tudi notranja trgovina ni samo relativno odvisna od trgovine drugih držav. Kapi tali rabijo širša trži šča in odprto pot. Svoboden medna rodni trgovinski promet bi olajšal mnoge težkoče, katere se danes pojavljajo kot nepremostljive. Redke so države na svetu, ki bi bile v gospodarskem pogledu neodvisne; absolutno neodvisna ni niti ena. Ne igrajo vlogo samo naturalije. Italija nima niti premoga in niti železa, pa kljub temu hoče biti industrijska država. Francija nima nafte, Anglija uvaža skoro največ surovin, Zedinjene države tudi uvažajo svilo, nikelj, kavčuk, čaj itd.; guma za kolesa ame-rikanskih avtomobilov prihaja iz Indije, papir za amerikanske liste iz Kanade. Polno je držav, ki si ne morejo nabaviti niti električne žarnice doma. 40 raznih predmetov, ki prihajajo iz 25 raznih držav, je potrebno za jekleno industrijo. Država, katera ne more napraviti niti ene lokomotive, niti enega avtomobila ali avi-jona, ne da bi pri tem bila prisiljena, nabaviti si gotov materijal zunaj, taka država ni gospodarsko popolnoma samostojna in se tudi ne more ogra-diti s carinskim zidom, pa naj bo tudi tako bogata kakor je Amerika. Ce bi se vsaki državi prepovedal uvoz iz druge države, kaj bi potem bilo?! Očividno bi izginila aritmetična razlika med zunanjo in notranjo trgovino. Izginili bi tudi gotovi produkti, za katere je mogoče dobiti surovine v notranjosti. Vsaka trgovina, ki bi imela osnovo samo v tem da bi ustvarjala pogodbe le v svrho zadovoljitve svojih potreb, bi šia za tem, da uniči osnove svetovnega gospodarskega življenja. Postavila bi meje, presekala specializacijo in udarjala po metodah velikega svetovnega gospodarstva, od katerih zavisi bogastvo sveta. Odnos. med vzroki in posledicami je dosegel tako širino in pomen, da plantažer iz Egipta ne ve, kaj velja njegov bombaž in sladkor, dokler ne dobi vesti iz Galvestona ali iz Kube. Mesto v dolini Mississipiju vpliva na liverpoolsko borzo in ima svoje reperkusije v Avstraliji in Indiji. Ko je v 1. 1920. nastala slaba letina v Srednji Evropi, so angleške nemške tkalnice ustavile svoj obrat v taki meri, da je tretjina površine, zasejane z bombažem, ostala neizkoriščena. Organizacija moderne trgovine gre za tem, da ne bi razlika med notranjo in zunanjo trgovino igrala primerne vloge. Pred moderno trgovino stojita danes dve grupi problemov: a) s tem, da je postala mednarodna, je dovedla v zelo intimno zvezo narodno blagostanje in njegove metode dela; s povečanjem tehničnega napredka se je istočasno povečala i proizvodnja i brezposelnost. Na vsakega brezposelnega iz 1. 1923. pride danes v Zedinjenih državah in v Evropi troje. Med 1. 1914 in 1927 se je industrijska proizvodnja v Zedinjenih državah povečala za 70%; agrarna pa za 27%. Kings zatrjuje, da se je v Angliji povečala proizvodnja od 1. 1924 za 10°/o, toda samo z 2/s svoje industrijske kapacitete je v stanju proizvesti toliko bogastva, kolikor ga je pred par leti proizvedla s polno kapaciteto. Svet bi bil bogat, če bi se mogel najti način, da se izkoristi 100°/o kapacitete vsake države. Svet se nahaja pod težkimi problemi; ni govora o bolezni, ampak o organizaciji, toda ne smemo poslabše vati. če hočemo priti do pravega za ključka, je treba, da združimo razne ekonomske nacij onalne politike v eno internacijonalno ekonomsko politiko. So gotovi znaki, ki pričajo, da bi na rodi hoteli iti po tej poti. Mednarodne agrarne konference, pomorski sporazumi, banka za med narodna plačila, razne akcije Društva narodov gredo v tem pravcu; vse.to pa nam priča, da gremo .k bojjši iri bolj lofcičril ekonomski« organizaciji življenja. Mednarodna trgovina bo lahko izpolnila svoje velike načrte, če bodo šli politični interesi naroda harmonično z ekonomskimi. Riziko in dobiček podjetnika. Clan Nemškega državnega kreditnega društva dr. O. C. Fischer je govoril o investicijah in konjunkturnem kolebanju modernega gospodarstva in je poudarjal sledeče: V modernem gospodarstvu je namenjen velik del delavnih in produkcijskih naprav investicijam, razširjenju in obnovi produkcijskega in konsumnega aparata. Ta del je tem večji, čim večja je rast prebivalstva in čim večja je tej odgovarjajoča potreba po stanovanjih in delavnicah, po prometnih in drugih napravah, ki postanejo potrebne vsled skupnega dela in skupnega življenja ljudi. Raste pa tudi s spremembo potrebe in z napredkom tehnike. Zviša se začasno tudi tedaj, če je treba naknaditi investicijske zamude ali pa izpolniti zaloge. Delež investicij na skupnem delu je znašal v zadnjih letih v obliki razširjenja aparata in tvorbe zalog okoli 15 odstotkov in v obliki obnove obstoječih naprav nadaljnih 15 odstotkov. Od produkcije so skupaj s poljedelsko produkcijo zahtevale razširitvene investicije skupaj s povečanjem zalog približno toliko zase kot izvoz, vse investicije pa Še enkrat toliko. Ta veliki delež, odgovarjajoč bistvu modernega gospodarstva, je izpostavljen močnemu kolebanju in z njim vred tudi vsa industrijska produkcija. Investicijsko delovanje je v modernem gospodarstvu naloga podjetnika, ki jo more ta izvesti le tedaj, če obeta razmerje med stroški M ekupičkom dobiček, pri čemur je vračunjeno, da je nevarnost napačnega računa pri zadovoljitvi investicijske potrebe večja kot pri zadovoljitvi tekoče potrebe. Skupiček se hranilne vloge v denarnih zavodih. Po statističnih podatkih Narodne banke in na podlagi poročila korporacije denarnih zavodov so znašale dne 1. marca t. 1. v denarnih zavodih naše kraljevine hranilne vloge na vložne knjižice 10 milijard 474 milijonov Din, na tekoči račun pa 3 milijarde 696 milijonov Din. Skupno torej 14 mililard 170 milijonov Din. Ker so dne 31. decembra 1930 znašale skupne hranilne vloge v teh zavodih 13.880 milijonov Din, je štednja v prvih dveh mesecih tega leta narasla za 290 milijonov dinarjev. * * * DAVRK NA POTOVANJE v INOZEMSTVO V NEMČIJI. Prometna društva so sklenila predložiti vladi zakonski načrt o obdavčitvi potovanj v inoziemstvo. Za vsako poto vanje in /.a vsako osebo naj bi davek znašal 50 mark. S tem ukrepom naj bi oblast omejila potovanja v inozemstvo in pospešila napredek nemških kopališč, in letovišč. Po naziranju teh društev potrošijo Nemci s potovanji v inozemstvu 80 do 100 milijonov mark več, kakor inozemci v Nemčiji. Bavarska vlada se ni zavzela svojega stališča k temu predlogu, vendar je večina nemških prometnih društev proti tem predlogam. polagoma doseže in je zato pogosto negotov in tem teže preračunljiv, čim daljša je porabna doba. Investicijske stroške je treba naložiti v sedanjosti in so oni prav tako izpostavljeni večjemu kolebanju. Vsaka investicija je torej v modernem gospodarstvu špekulacija in nosi v sebi nevarnost gospodarskega neuspeha. Nevarnost se ocenjuje posebno visoko tedaj, če je na eni strani postal bodoči skupiček vsled splošnega razvoja v dosedanji višini dvomljiv inče so ostali na drugi strani investicijski stroški nespremenjeni ali pa so bili celo verjetnost bodočega znižanja investicijskih stroškov. Vsako poslabšanje razmerja sedanjih investicijskih stroškov in bodočega sku-pička zoži krog rentabilnih in zato 5 stališča podjetnika izvršljivih podjetij.. Na ta način nastalo kolebanje se še ojači s tem, ker obstojijo tudi ob stabilnih stroških in skupičkih velike razlike rentabilnost med izvršljivimi investicijami,, ravnajoč se po periodičnih spremembah. Včasih se kopočijo kot posledica tehniškega razvoja bolj rentabilne naprave, novi stroji in načini dela, investicije, ki obetajo zopetno produkcijo investirane glavnice v treh, petih ali desetih letih. Včasih se morejo izvesti le manj rentabilne naprave, ki omogočijo zopetno obnovo kapitala šele v teku trideset ali še več let, kot na primer stavbna poslopja, prometne naprave in podobno. Tehniški napredek se ne vrši enakomerno, zlasti v kolikor mu sledijo investicije. Od novih metod dela je ena gospodarsko bolj važna in absorbira več kapitala kot druga. Obenem dovaja tudi konkurenca do tega, da se periodično nastopajoča investicijska potreba ne zadovolji polagoma. Spada k svojstvu gospodarskega človeka sedanje in prav tako predvojne dobe, da skuša vpeljati gospodarske novosti ne dosti pozneje kot njegovi konkurenti. Trg. pogodba s ČSR. Na podlagi dogovora med Češkoslovaško in Jugoslavijo bo trgovinska pogodba med obema državama stopila v veljavo že 1. junija. TRG JAJEC. Zadruga za eksport jajec v St. Juriju ob juž. žel. poroča: Eksporterji so morali ceno znižati zopet za 2 in pol pare in je nakupna cena sedaj Din 0 575. Skoraj edini naš odjemalec je Italija. Nemčijo in Švico smo za naše blago skoraj popolnoma izgubili. Nemčija krije večino svoje porabe z lastno produkcijo, dočim nas je iz Švice, in iz JUžne Nemčije izrinila Bolgarija, ki ponuja težje in cenejše blago. Pri nas se žalibog pri nakupu lažja jajca plačujejo po isti ceni kot velika jajca. Naravna posledica tega nakupovanja je ta, da kmet ali velika jajca doma porabi ali pa jih proda v mestih in zdraviliščih, kjer dobi zarije boljšo ceno. Ekspor-ter se mora pa zadovoljiti z lažjim in manjšim blagom. Ce se bo ta taktika nakupovanja še dalje prakticirala, bodo imeli kmetje kmalu doma ne le velike kose, temveč tudi majhne kose v polno lastno porabo. Samo nakupovanje po teži more prinesti rešitev irt naj za to skrbijo merodajni činitfelji. Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najboljše tudi saffltefttti S6M! Nenadna smrt ministra ch*. Mate Drinkovica. Dne 18. maja je na Dunaju v sanatoriju Low preminul minister brez portfelja dr. Mate Drinkovič. Pred kratkim je bil operiran in je bil že skoraj okreval. Njegovo stanje pa se je nenadno poslabšalo. Vsi napori zdravnikov so bili zaman. # Minister dr. Mate Drinkovič je bil rojen v Jelši na otoku Hvaru, že v svoji mladosti je bil navdušen Jugoslovan in eden izmed najbolj slovečih in odločnih Jugoslovanov pod Avstrijo sploh. Vedno Je odkrito In hrabro izpovedal svoje jugoslovansko prepričanje in to celo v času, ko je bilo najbolj nevarno. Na, Dunaju in v Gradcu Je študiral medicino. Ko je svoje študije končal, je postal zdravnik, ki se je odlikoval po svojefn odličnem znanju in marljivosti. Nacionalnega delovanja pa ni opustil. Izkazal se je kot Jugoslovan široke in neomajne jugoslovanske koncepcije. Prvikrat je bil minister v kabifietU pokojnega Stojana Protiča. Njegovo delovanje je bilo vneto, patriotično in koristno in mu je pridobilo simpatije v vseh k'rajih naše države. Strankarskih bojev se dr. Drinkovič ni udeleževal. V političnem življenju je zastopal svoje jugoslovansko stališče in 6. januarja 1929 je postal minister za socialno politiko, pozneje pa minister brez portfelja. Pogreb se bo vršil v Zagrebu na državne stroške. Avstrijska sodba o našem vinskem trgu. V graški »Tagespost«-i beremo: Po trgovski statistiki iz leta 1929 je eksportirala Jugoslavija v tem letu več kot 5 milijonov litrov vina v inozemstvo v protivrednosti 25 milijonov dinarjev. Pri tem pa znaša produkcija vina v Jugoslaviji v dobrih vinskih letih okoli 4 milijone hektolitrov, kot na primer v letih 1925 in 1928; a tudi v slabih letih se more računati s 3 mil. hi. Izvoz vina je od 590 vagonov v letu 1928 skokoma narasel na 1240 vagonov v letu 1930, kar znači v primeri s produkcijo naraščanje izvoza od 1*5 na ca 4“/». Velike važnosti je vinogradništvo v ozemlju bivše Spodnje štajerske, kjer je vinska kupčija poleg lesne trgovine eden najvažnejših virov dohodkov za široke sloje prebivalstva. Okoli 22.000 hektarov ozemlja Slovenije je pokritih danes z vinogradi in znaša njih vinski pridelek 400 do 500.000 hi na leto. že pred več kot 40 leti je bila večina vinogradov regenerirana in so začeli saditi ameriško trto, ki je kazala proti raznim trtnim boleznim dosti večjo odpornost kot stare trte. Dočim se pridelujejo na severu v pr- vi vrsti žlahtna vina, ki so bila kot pikerčan, ljutomerčan itd. daleko preko mej stare monarhije na izbornem glasu, se pridelujejo na jugu Slovenije v prvi vrsti konsumna vina. Jugoslavija se trudi že od leta 1920 dalje, da bi dobila v inozemstvu odjemalce za svojo vinsko produkcijo, ker dvig konsuma doma spričo močno padle nakupne moči prebivalstva ne pride dosti več v poštev, čeprav so pričeli obdavčevati tudi brezalkoholne pijače. Poleg intenzivne propagande v inozemstvu z razstavo vin na raznih sejmih in razstavah išče Jugoslavija že več let tudi domačih odjemalcev s prirejanjem vinskih razstav. Poleg tega propagandnega delovanja hočejo vinogradništvo racionalizirati in predlagajo, naj se producirajo samo kvalitetna vina. Sicer pa obstoji že dve leti stroga izvozna kontrola, da se ne izvažajo manj vredne vrste. V zadnji vinski izvozni kampanji je eksportirala Dravska banovina ca 9800 hi vina, to je komaj 2 odstotka skupnega pridelka. 11. t. mč je bila otvorjena v Mariboru velika vinska Industrijalizacija Zagreba. Skoro gotovo je, da je Zagreb danes ena izmed prvih mestnih občin v Jugoslaviji, ki vodi najvažnejšo gospodarsko politiko. Njen cilj je, pritegniti na področje Zagreba čim več industrijskih podjetij. S tem bi Zagreb postal najmočnejše industrijsko-iz-vozno mesto in posledica tega bi bila zelo razvita trgovina na veliko In malo. V to svrho je zagrebška občina izdelala podroben načrt, po katerem naj bi nova ali pa razširjena industrijska podjetja uživala razne ugodnosti. Občina bo v prvi vrsti nabavila velik kompleks zemljišč, kjer bodo izvršena vsa kanalizacijska, vodovodna in druga inštalaterska dela, na katerem zemljišču naj bi potem nova industrijska podjetja dvigala svoje objekte. Za to zemljišče je določenih v budžetu 20 milj Din. Druge ugodnosti se tičejo popustov na mestnih dajatvah, elektrini, vodarini itd. Oproščena od plačila mestne uvoznine bodo vsa nova" in renovirana Industrijska podjetja za gradbeni material, za stroje (razen za uvoz onih strojev iz inozemstva, ki bi se lahko doma nabavili), kakor tudi delno za uvoz surovin (50°/o). Ta podjetja bodo dalje oproščena plačevanju zgradarine za dobo 20 let. V pogledu električnega pogona so predvidene te ugodnosti: za letno porabo toka od 100 tisoč do 200 tisoč kw. u. 1-30 Din, od 200 tisoč do 300 tisoč kw. u. 1-20 Din, od 300 tisoč do 400 tisoč kw. u. 110 Din, od 400 tisoč do 500 tisoč kw. u. 1 Din, od 500 tisoč do 600 tisoč kw. u. 0-90 Din in preko 600 tisoč kw. u. 0-80 Din. Za obrtna podjetja so predvideni sledeči popusti: letna potrošnja do 10 tisoč kw. u. 2 Din, od 10 tisoč do 20 tisoč kw. u. 1-80 Din, od 20 tisoč do razstava, na kateri je razstavilo 165 razstavnikov okoli 570 vrst vina in destilatov. Videl si najžlahtnejše vrste iz ljutomerskega okraja, izbrane pikerčane in jeruzalemčane in kakor se vse to imenuje. Na sledečem zborovanju je bilo slišati mnogo besedi o stiski južnoštajerskega vinogradništva. Med predlogi omenjamo samo nekatere. Zopet se je pojavila zahteva, naj se pridelovanje vina omeji samo na ono ozemlje, ki rodi žlahtne vrste. Za lažjo nabavo denarnih sredstev naj država bolj kot doslej podpira kmetijsko zadružništvo, zlasti vinogradniško. Zlasti veliko je bilo zanimanje za vprašanje o pospeševanju eksporta, pri čemer pride v prvi vrsti pač v poštev Avstrija kot mejaš Jugoslavije. čeprav je uvoz vina v Avstrijo v teku enega leta padel za 33 odstotkov, je jugoslov. delež na importu vina v Avstrijo vseeno narasel od 3474 hi na 4024 hi. Druge države n. pr. Ogrska, so prodale manj kot prej. Uvoz Ogrske v Avstrijo je padel od 13.000 hi na 6000 hi, uvoz Grčije od 2700 na 500 hi, uvoz Italije od 9000 na 7000 hi. Za dosego še večjega izvoza iz Jugoslavije so bili stavljeni razni predlogi glede carine itd. Pri tem moramo pa še opozarjati, da se bori Avstrija sama z vinsko krizo. Vinski pridelek v Avstriji v letu 1929 je dal ca 570.000 hektolitrov, a v preteklem letu 1930 je narasel na 1,200.000 hi; na 1 hektar je prišlo v letu 1929 18-5 hi, leta 1930 pa 38-6 hi. Največji je bil pridelek v Nižji Avstriji s ca 850.000 hi, nato v Burgenlandu z 260.000 hi, dočim je izkazana produkcija avstrijskega dela štajerske z 80.000 hektolitri. Tako ima letos Avstrija sama preveč vina in bo začela delati v inozemstvu propagando zanj. Tu notri tiči težka ovira za dvig izvoza vina iz Jugoslavije. Že v 24 urah barva, plasira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH. 30 tisoč kw. u. 1-60 Din, od 30 tisoč do 50 tisoč kw. u. 1-50 Din, od 50 tisoč do 100 tisoč kw. u. 1-40 in za preko 100 tisoč kw. u. veljajo iste postavke kot za veliko industrijo. Razen tega pa bo industrija, ki uporablja tok ponoči uživala poseben popust v iznosu 25°/o. Drugi popusti bi bili še sledeči: pri redni taksi za priključitev, za poja-čanje transformatorjev, za novo napeljavo do kraja uporabe itd. Podobni popusti bodo veljali tudi pri kanalizaciji in vodovodu ter plinu. V zvezi s tem, bo mestna občina zagrebška izvedla tudi regulacijo Save. ZUNANJA TRGOVINA ČEŠKOSLOVAŠKE. V aprilu je znašal skupni obseg čsl. zunanje trgovine 2173 milijonov Kč, kar je 695 milijonov Kč manj kot v lanskem aprilu. Izvoz je s 1167 milijoni Kč bil za 248 milijonov manjši kot v lanskem aprilu, uvoz s 1006 milijoni za 447 milijonov manjši. Iz tega izhaja izvozni previšek 161 milijonov Kč proti 38 milijonski pasivnosti v lanskem aprilu. V prvih štirih letošnjih mesecih znaša ves obseg zunanje čslov. trgovine 7900 milijonov Kč proti 11.100 milijonom v prvih štirih lanskih mesecih in 12.900 milijonom pred dvema letoma. Izvoz je izkazan s 4300 milijoni oziroma s 5700 in 6000 milijoni, uvoz s 3600 ozir. 5400 in 6300 milijoni. Izvozni previšek letos je izkazan s ca 700 milijoni Kč proti & 300 milijonom pasivnosti v preteklih dveh letih. Bilanca je letos torej aktivna, obseg trgovine se je pa proti preteklima dvema letoma zelo zmanjšal. Položaj avstrijske industrije. Ob veliki ponudbi domačega in inozemskega premoga je konsum Avstrije v premogu slab, razmerno industrijski krizi. Tudi premogovne nabave zveznih železnic so bile v zadnjem času omejene. — V železni industriji poročajo, da bo pričel v prihodnjem mesecu za dobo ca dveh mesecev delovati v Eisenerzu plavž za izdelovanje Specialnih vrst železa, in bosta obratovala torej dva plavža. Od industrij, ki železo predelujejo, dela večina močno reducirano. Za posamezne izdelke so prišla večja naročila iz Rusije. — Če bodo v avtomo-bilni industriji z Rusijo započeta pogajanja dovedla do ugodnega zaključka, je pričakovati v tej industriji bistvenega poživljenja. Neka dunajska avtomobilna tovarna izdeluje sedaj 100 taksijev za Dunaj. — Na lesnem trgu se položaj še ni zboljšal. Domača potreba je ostala majhna, in tudi eksport ne kaže nikakšnega posebnega zboljšanja. — V pohištveni industriji se je sicer nekaterim tvrdkam posrečilo, dobiti večja naročila, a kupčija se pri sedanjih nizkih cenah trajno ne more razširiti. — Od gradbenega materiala kažejo apno, mavec in strešna lepenka močnejše povpraševanje. Tudi katranovo olje za cestnogradbene namene se bolje prodaja. Povpraševanje po opeki in glinastem blagu je pa majhno; prav-tako tudi prodaja cementa ni velika. — Izredno ojačeno povpraševanje po bencinu pred 1. majem, ki je bilo očitno v zvezi z večjimi založbami konsuma vsled novega davka na bencin, je zopet popustilo. Slej ko prej prihajajo outsiderji (izven kar-telizacije stoječi trgovci) z nižjimi ponudbami. Značilno je, da so v Avstriji cene bencina tudi po uvedbi davka še zmeraj nižje kot v pretekli jeseni. Povpraševanje po izdelkih škroba je precej ugodno, pri težkih kemikalijah je pa nezadovoljivo. — V bombaževi industriji je stanje naročil nezadovoljivo. Nekoliko bolje zaposlena je volnena industrija. Industrija svile zaznamuje sezijsko poživ-Ijenje. — Trgovina z usnjem je precej zadovoljiva, ker je domači trg precej naročil in se morejo tudi v eksportu določene vrste prodati. — V industriji čevljev je položaj v večini tovarn vsaj napol zadovoljiv. Naročila za poletno blago zavzemajo že večji obseg. j^nudbc^poppiaSciiania Tvrdka Henrik Goldfarb, trgovina 7. južnim sadjem na debelo, Warsza-wa, Plac Zelaznoj Bramy 6, Poljska, se zanima za uvoz sadja (svežih češenj, marelic, breskev, hrušk, jabolk, sliv, grozdja itd.) iz Jugoslavije v Poljsko. Tvrdke naj se s svojimi ponudbami (v nemškem jeziku) obrnejo direktno na prej imenovano firmo. Tvrdka Georges D. Theodossiadčs, Volo, Grčija, se zanima za uvoz stavbnega lesa iz Jugoslavije v Grčijo. Interesentom je poslati ponudbe v francoskem jeziku direktno na prej imenovano tvrdko. POLOVIČNA VOŽNJA NA VELESEJEM V LJUBLJANI. Razen 50°/o popusta na državnih železnicah ob obisku 11. ljubljanskega velesejma, ki bo trajal od 30. maja do 8. junija v Ljubljani, imajo obiskovalci tudi enak popust na parnikih Jadranske in Dubrovačke plovidbe in družbe >Bo-ka«. Ti popusti na parnikih veljajo od 20. maja do 20. junija t. 1. * # * Oficijelni ilustrovani katalog XI. ljtlb-Ijanskega velesejma izide ob otvoritvi istega, t. j. dne 30. maja 1931. Samozaložbo je prevzela tvrdka Aloma Compar ny v Ljubl jani. Katalog bo letos povsem priročno urejen ter bo tako obsežen in pregleden, da bo vsakemu trgovcu preko celega leta zamogel služiti kot izčrpni svetovalec pri iskanju trgovskih zvez. fo -metu W '■ —SSBBgi Jugoslavija bo naročila v Nemčiji večjo serijo vagonov in 33 velikih modernih vagonov za brzovlake. Skupna cena znaša 2,800.000 mark. V Novem Sadu so na razstavi in vzorčnem sejmu stroji, tekstilno blago, pohištvo, les, steklo, živila, elektroindustrija, radioaparati, narodne vezenine, ročna dela, galanterijsko blago, stavbni material, igrače, papir, pisarniški material, usnjeno blago, kemični izdelki, kovinsko blago, manufaktura itd. Zračni promet - Zagreb—Bratislava— Brno—Praga je bil otvorjen 15. t. ni.; s 15. junijem se bo podaljšal promet do primorja. Osiješki sejem je bil zaključen 14. t. m. Skuipni promet se navaja z 10 milijoni dinarjev. Drugi sejem se bo vršil od 20. avgusta do 7. septembra. Za novosadski sejem, ki se je pričel 16. t. in., je bilo priglašenih 212 razstavnikov (lani 278). Iz češkoslovaške se jih je priglasilo 18, iz Ogrske 12, iz Avstrije 6, iz Nemčije 4. Cena pšenice v Jugoslaviji je zelo trdna, kakor poroča Privil, d. d. za izvoz agrarnih produktov. Mlini so ostali brez zalog. Pri kmetih nahajajoče se množino bodo krile potrebo do nove kampanje. Tudi koruza je trdna. Letošnja sladkorna produkcija Kube se ceni samo na 3,122.000 ton, kar je velikansko reduciranje proti danskemu letu, ko je znašala 4,671.000 ton. V USA ne bomo plačevali za manjše bančno vloge nobenih obresti več; beremo, da Guaranty Trust Go za zasebne vloge do 2500 dol. in za vloge drugih bank do 5000 dol. ne bo dajala nobenih obresti več in da ji bodo druge banke sledile. Sedem prvih čslov. tovarn strešne opeke je sklenilo dogovor o ustanovitvi skupnega prodajnega urada, ki bo pričel poslovati 13. junija. Urad bo razdeljeval dotekajoča naročila itd. Število brezposelnih na Dunaju je padlo v prvi polovici majnika za 4700 na 91.000, kar je samo še za 13.000 več kot lani ob tem času. Tri romunske banke, ki so se borile z velikimi težkočami, je vlada spojila v eno, Bancile Unite Romanestd S. A. imenovano. Sedež ji je Arad. Poravnav v češkoslovaški je bilo v aprilu 320 (lani 360) proti 544 v marcu (lani 344). Ceno bakra je ameriški bakreti kartel na novo znižal, in sicer od 9-525 na 9-275 cents. Delnice United Steel Corp. so padle v Newyorku pod 100, kar je najnižje njih stanje po letu 1924. Kot vzrok se navaja slaba zaposlenost podjetja, samo 51%. Obtok bankovcev v Nemčiji je v zadnjem izkazu Državne banke naveden s 3910 milijoni mark, njegovo kritje s 65 odstotki. Obtok bankovcev v Češkoslovaški je v zadnjem izkazu Narodne banke naveden s 5966 milijoni Kč, njegovo kritje pa z 49-6 odstotki. Cena železa je po poročilu iz Berlina padla na doslej še ne doseženo globinsko točko. Železo v palicah se ponuja na mednarodnih trgih sedaj po 3 funte in 13 šilingov. Poljska družba Giesche, kontrolirana od Auaconda Comip. in Harrimana, razdeljuje 1%>% dividendo (lani 3%). Modnarodna konferenca cina v Amsterdamu je prišla do zaključka, da jo potrebna nadaljna redukcija za nič manj kot 20.000 ton na ileto, da se vpostavi ravnovesje med produkcijo in konsumom in se tako prepreči kolebanje cene. Prihodnja konferenca se bo vršila 16. junija v Parizu. Rž dražja kot pšenica je bila pred par dnevi na produktivni borzi v Budimpešti. Ta čudni slučaj si razlagamo z velikimi previškii pšenice na svetovnih trgih, dočim rži primanjkuje. 50% vseh ruskih gospodarskih zemljišč je kolektiviziranih; to je 12,454.000. Do 10. maja je bilo posejanih 35,800.000 hektarov aJd 36% v petletnem načrtu predvidene zemlje. Nov pretres v gospodarskem življenju Italije je bankrot znanega industrijca Gaietta. Višina pasiv še ni znana, a je baje zelo velika. EEN»U!IEjANSKtoZ! Devizno tržišče. Tendenca nestalna. V (minulem tednu je bil vkljub samo štirim borznim sestankom dosežen normalen promet v višini 14.865 milijonov dinarjev. Iz nasilednjih prometnih številk dne 11. maja Din 3,019.378'54 Ne\v-york-London; dne 12. maja Din 6,854.215-65 Curih-Newyork; dne 11$. maja Din 1,408.424-16 Ourih-London; dne 14. maj aDin 3,573.934-53 London-Berlin je razvidno, da je zaključil torkov borzni sestanek z naj večjim, sredin ipa z najmanjšim dnevnim deviznim prometom in da so na poedinih sestankih prevladovali zaključki v Curibu, Newyorku ter deloma v Berlinu. Od celotedenskega prometa je dala manjši del Narodna banka na razpolago in sicer v celem 6-086 mili j. Din, od čegar je največ zaključkov v Newyorku (1-786 milij. Din), Dunaju (1-280 milij. dinarjev), Londonu (1-202 milij. Din) in Berlinu (1-181 milij. Din), poleg tega še Curiha za 264 tisoč dinarjev, Prage za 261 tisoč dinarjev, Amsterdama za 68 tisoč dinarjeev ter malenkost Pariza, do-čim odpade na zaključke v privatnem blagu skupno 8-769 milij. Din, med drugim največ Curiha (5-026 milij. Din) in Londona (2-084 milij. Din), dokaj manje Trsta (664 tisoč Din), Dunaja (565 tisoč dinarjev), Newyorka (316 tisoč Din) ter po nekaj zaključkov Berlina, Pariza in Budimpešte. Devizna tečajnica minolega tedna je iie nekoliko spremenjena v primeri s predzadnjim tednom. Ourih je bil trgo-van na bazi 1095'—, Budimpešta pa je na vse borzne dneve beležila ob istem tečaju (9-9114) nalik Newyorku, ki je bil prav tako zaključevan po nespremenjenem tečaju 56-71 in deloma Praga, ker je skozi ves teden notirala 168-31 in šele v petek (15. t. im.) popustila na 168-25, slično kot Amsterdam, le s to razliko, da je bil na ponedeljkovem borznem sestanku nuden po nekoliko višjem tečaju (22-83), sicer pa po nižjem tečaju 22-82. Tudi Bruselj je šel isto pot, beležil 14. t. m. 7-9005, na vseh ostalih borznih dnevih pretečenega tedna pa je beležil 7-9059. Izmed ostalih deviz so bile notice Berlina dne 1. in 12. t. m. 13-5325, sicer ipa 13-5375, Trsta 297-28 za denar in 297-43 za blago skozi ves minoli teden, izvzemši ponedeljka, ko je beležil 297-46. V nasprotju s Parizom, ki je od ponedeljka (222-17) na petek (222-34) učvrstil svoj tečaj za nekaj točk, sta devizi Dunaj in London stalno beležili s tendenco navzdol in sicer prvi od 7-999 (11. t. m.) na 7-9881 (15. t. m.), drugi pa na dste dneve 276-36—276-30. Notic ostalih deviz ni biilo. Efektno tržišče. Tendenca mlačna, brez zaključkov. Tečaji malone vseh na tukajšnji borzi notiranih efektov so ostali tudi tekom zadnjega tedna brez sprememb, razen Prve hrvatsko štedionice, ki je od 13. t. m. dalje beležila 930-— za denar. Blairova posojila so bila nudena po 93 za 8% in po 83-— za 7% na vseh borznih sestankih pretečenega tedna. Lesno tržišče. Tendenca mlačna. Da se usmeri naš izvoz lesa preko domačih pristanišč, so se, kakor poroča saobračajni vesnik, lučke tarife spremenile v toliko, da so se topogledne lučke tarife zboljšale. Krajem, ki so dosedaj gravitirali na tuje luke, bo sedaj po teh novih postavkah omogočeno, izvažati les ipreko domačih pristanišč. Ugodnosti te tarife se nanašajo v prvi vrsti na tesan in rezan les, v drugi vrsti pa so tarife Enižane tudi za testone, metljišča, tavo-lete, pragove gotovih dimenzij tet sirove Mze. Seveda uživa te ugodnosti le blago, namenjeno za izvoz po morju. Zelo veliko vlogo igra pravilno deklariranje blaga, ker če blago ni označeno za izvoz preko morja, te ugodnostne ta- rife ne pridejo v poštev pri zaračunavanju tovomine. O kaki živalinosti na lesnem trgu še ne moremo govoriti. Pač je nekoliko oživelo povpraševanje po filerjih, radi medsebojne konkurence in nizkih cen pa ne pride do večjih zaključkov. V mehkem lesu, hrastovini in bukovini pa vlada še vedno zastoj. Išče se le lepo suho oglje in canello. 2itni trg. Situacija na svetovnih žitnih tržiščih je še vedno neenotna. Važna so bila v minulem tednu poročila iz severozapad-ne Amerike in iz kanadskih pokrajin o spomladanski pšenici, ki celotno stanje poljskih pridelkov ne ocenjujejo posebno ugodno. — Situacija spominja na dobo pred 2 letoma, ko so enaka poročila o pomanjkanju padavin v teh krajih povzročila par tednov pozneje senzacionalno liausso. — Vsekakor so razmere tre-notno v severoa mer iških pokrajinah take, da ni pričakovati enakega gibanja. Uradno pravkar izdano poročilo ceni pridelek ozimne pšenice na 652 milijonov bušelov napram 525 milijonom bušelov v minulem letu in napram 550 milijonom bušelov v povprečni letini zadnjih petih ilet. Če primerjamo tedaj, da potrebujejo Združene ameriške države za lastno prehrano in za seme ca. 650 milijonov bušelov in da znaša preostanek pšenice iz minule sezije v silosih ca. 275 milijonov bušelov, tedaj ne more imeti en plus ali minus od 20 milijonov bušelov spomladanske pšenice posebnega vpliva na splošno situacijo žitnega tržišča. Pri nas je cena pšenice v letošnji se-ziji dosegla svoj višek in ker je poraba v mesecih pred novo -žetvijo večja, je sigurno pričakovati še nadailjno dviganje cen, čeprav stane danes pšenici boljše kvalitete že 217-50 do 220-— franko vagon nakladalna postaja. — Dovozi so nadalje razmerama slabi. — Mlini lahko prodajo svoje izdelke, ker konzum nima takorekoč nobenih zalog. Interes za koruzo se izboljšuje in so tudi ponudbe koruze razmeroma siabe. Tečaj 20. maja 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. . —•— 22-83 Berlin IM 13-515 13-545 Bruselj 1 belga 7-9081 Budimpešta 1 pengfl . —"— 9-9081 Curih 100 fr 1093-80 1096-80 Dunaj 1 Šiling 7-9698 7-9998 London 1 tunt —.— 276-39 Newyork 1 dolar 56-60 56-80 Pariz 100 fr —"— 222-24 Praga 100 kron 167-93 168-73 Trst 100 lir 296-28 298-28 Otvoritev telefonskega prometa z vso Madžarsko. Gospod minister za jpromet je z odlokom štev. 31007 od 28. aprila t. 1. v sporazumu z madžarsko p. t. upravo odredil, da veljajo v telefonski službi med Jugoslavijo in Madžarsko od 16. maja 1931 naprej sledeče spremembe: 1. Telefonski promet tistih krajev, ki so imeli do sedaj zveze z Madžarsko, kakor tudi tistih, za katere se bodo v bodoče odobrile, se razširja na celo področje Madžarske. 2. Jugoslovensko zemlje se deli na tri pristojbinske pasove: V prvi pas spadajo kraji na levem bregu reke Save in Donave, v drugi Beograd in Zemun, v tretji pa vsi ostali kraji. 3. Madžarska je razdeljena na dva pristojbinska pasova. Prvi pas tvorijo oblasti: Sopron, Moson, Vas, Zala, Tolna, Somogy, Baranya, Veszprem, Gyor, Komarom, Esztergom, Fejer, Pest, Bacs, Csongrad, Ssanad, Toron-tal, Arad Bekeš i Jasz, drugega pa: Hont, Nograd, Heves, Borsod, Gomor, Abanj-Torna, Zemplen, Szabolcs, Ugocsa, Ung, Bereg, Szatmar, Bihar in Hajdu. 4. Jugoslovanska terminalna pristojbina znaša: 1-80 zl. fr. za kraje v Nakazniška služba z Veliko Britanijo po poštni hranilnici v Beogradu. G. minister za promet je z odlokom štev. 2084 z dne 22. aprila 1931 odobril, da se s 15. majem t. 1. uvede mednarodna poštno-nakazniška služba s kraljevino Veliko Britanijo (Vel. Britanija, Severna Irska, otoki kanala La Manche in Isle of Man) po Poštni hranilnici v Beogradu. Zato je otvorila Poštna hranilnica v Beogradu ček. račun štev. 56.020 na ime »Medjunarodna poštanska uput-nica« in natisnila posebne položnice, s katerimi bodo stranke lahko vplačevale na ta račun. Kdor hoče poslati denar v Veliko Britanijo, naj kupi na pošti položnico ček. računa štev. 56.020 »Medjunarodna poštanska uputnica« in jo pravilno izpolni po tiskanem besedilu. Z eno položnico se lahko pošlje 3000 dinarjev ali pa ustrezna vrednost v angleških funtih; v tem znesku pa ni vračunana pristojbina. To pristojbino je treba vplačati hkrati z nakaz-niškim zneskom v dinarjih, ki se preračuni j o po službenem tečaju. Ažio se ne plačuje. Pristojbina za pošiljanje denarja v Veliko Britanijo je za zneske do 500 dinarjev 5 dinarjev, za vsakih nadaljnjih začetih 100 dinarjev pa po 1 dinar. Položnica velja 25 par. Beograjski glavni telegraf bo vsak dan sporočal tečaj za preračunavanje hkrati s tečajem za ostale devize v mednarodni poštno - nakazniški službi. Ker je doslej uvedena poštno-nakazniška služba po Poštni hranilnici v Beogradu z Zedinjenimi državami Severne Amerike, s Kanado in z Veliko Britanijo, bo beograjski glavni telegraf sporočal tečaj za angleške funte in ameriške dolarje (tečaj ameriškega dolarja velja tudi za kanadski dolar). Poštne nakaznice iz Velike Britanije se bodo izplačevale s čekovnimi nakaznicami računa štev. 56.020, s katerimi se mora ravnati kakor z ostalimi čekovnimi nakaznicami. Naj-višjl znesek ene nakaznice Je ustrezna vrednost 40 angleških funtov (približno 11.000— dinarjev). Hkrati se obveščajo pošte, da se bo uporabljala položnica obrazec štev. 132 š tudi za pošiljanje denarja v druge države, s katerimi je uvedena poštno-nakazniška služba po Poštni hranilnici v Beogradu. Zaradi tega se bodo stare položnice (za Ameriko in Kanado) obrazca štev. 115 S in 130 S vzele iz prometa, namesto njih pa se bo izdal obrazec štev. 132 š, za kar bodo dobile pošte navodila po uradnem potu. I Priporoča se Gregorc & Ko, Ljubljana Veletrgovina Špecerijskega in kolonijalnega blaga, raznega fganja in špirita. Telefon 22-46 Brzojavi: Gregorc Zahtevajte špecijalne ponudbel I. pasu, 2-50 zl. fr. za kraje v II. pasu, in 3-50 zl. fr. za kraje v III. pasu. 5. Madžarska terminalna pristojbina znaša: 1-80 zl. fr. za kraje v I. pasu in 2-50 zl. fr. za kraje v II. pasu. V smislu teh sprememb spadajo izmed naših krajev, ki so že do slej imeli otvorjen telefonski promet z Madžarsko: v I. pas: Celje, Dolnja Lendava, Dravograd, Maribor, Meža, Murska Sobota, Prevalje, Ptuj, Rogaška Slatina, Sevnica, šent lij v Slov. goricah in Vuzenica; v II. pas,----------- v III. pas: Ljubljana in Vrhnika. KOLINSKA TVORMICA CIKORIJE LJUBLJANA. PUM OKUSNA IN ZDRAVA KOLINSKA KAVA! Indeks cen. Narodna banka je izra-čunila za mesec april sledeče veletržne indekse, pri čemer je indeks za leto 1926 enak 100: rastlinski produkti 77-6 (marec 73-3), živalski produkti 75-4 (77-4), mineralni produkti 77-4 (80-2), industrijski produkti 73-9 (72-6), skupni indeks 75-5 (74-6); izvozni produkti 75-7 (74-1), uvozni produkti 71-6 (70-7). Opustitev frankovnih znamk po Din 2— in po Din 8—. Po sporočilu Centralnega magacina poštnih znamk in vrednotnic se frankovne znamke po Din 2-— in po Din 8— ne bodo več tiskale. Ker so te vrste znamk tako Centralnemu magacinu, kakor tudi direkcij ski zalogi popolnoma pošle, naj jih pošte ne naročajo več. Pri tej priliki se pošte opozarjajo, da se držijo pri naročanju znamk naro-čilnega termina, da vrnejo poštno obratno zaboje, v katerih prejmejo vrednotnice, in da napravijo na pre-jemnem listu vedno jasen odtis dnevnega žiga. Za soboslikarska pleskarska In Črkoslikar« ska dala sa priporoia Tone Malgaj družba z o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska 6 Svetovna sladkorna konvencija. S podpisom te koncencije, o katerem smo že poročali, je prizadetih 80 odstotkov svetovnega eksporta in 50 odstotkov svetovje produkcije. Za pet let predvideni razdelitveni načrt naj likvidira obstoječe zaloge v znesku 2,500.000 ton. Mednarodni sladkorni odbor s sedežem v Haagu bo dogovore nadzoroval. V teni odboru ima Kuba 35 glasov, Java 30, Češkoslovaška 8, Nemčija in Poljska po 6, Ogrska 3 in Belgija 2. Od večjih eks-portnih dežel samo Sovjetska Rusija ne pripada konvenciji. Hoče se doseči zvišanje cen, nakar bi se zvišale tudi izvozne kvote. Razširjenje nemško - francoske konvencije kalija. Evropska kalijeva industrija je izročena gospodarstvu nemško-francoske kalijeve konvencije. Ta dobro organizirani sindikat podere vsako nasprotno konkurenco in je n. pr. uspešno nastopil proti poljskemu kaliju v Poljski sami, kljub zvišanju kalijeve uvozne carine. V poljski industriji kalija je država materialno interesirana z dvema tretjinama in se sedaj v bojazni pred še večjimi izgubami trudi za sprejem v nemško - francosko kalijevo konvencijo. Isto beremo o Šipaniji, kjer so na več krajih izsledili večja kalijeva najdišča, ki bodo prej ali pozneje prišla na trg. Rentabilnost angleškega premogarstva je proti lanskemu letu padla za polovico, od 11-3 pene za prodano tono na 6-2 pence. Preveliki ribiški parniki. Nemška Nordsee d. d. v Hamburgu se pogaja o nakupu sedem ribiških parnikov neke italijanske družbe v Cittavecchia in si hoče zagotoviti skupno pravico še za nadaljnih sedem parnikov te družbe. Vsi ti parniki so bili dobavljeni iz Nemčije v Italijo na reparacijski račun, a jih vsled njih velikosti v Italiji niso mogli (porabiti. Tu so pač drugačne razmere. Vpisali ste se nastopni firmi: 515. Sedež: Breg pri Ptuju, podružnica: Split. Dan vpisa: 20. aprila 1931. Besedilo: »Humanik«, lastnik »Pe-tovia«, usnjarska industrija, d. d., podružnica Split. Obratni predmet: Družba se bavi z industrijo usnja, čevljev, jermenov in vseh usnjatih izdelkov, kakor tudi s pomožnimi industrijami, ki prihajajo za usnjarsko in čevljarsko industrijo v poštev, posebno z izdelovanjem strojil. člani upravnega sveta: Antič Ma-kso, generalni ravnatelj Jugosloven-ske udružene banke v Zagrebu, dr. Fermevc Ivan, odvetnik v Ptuju, Ty-kač Alojz, generalni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, dr. Kaufer Sigfrid, ravnatelj Jugoslo-. venske udružene banke v Zagrebu, dr. Mayer Feliks, industrij alec na Dunaju, Meglič Mirko, dirigent podružnice Ljubljanske kreditne banke v Ptuju, Honvery Štefan, ravnatelj tvrdke »Petovia« v Ptuju, dr. Grau Herbert, prokurist družbe »Humanik«, Leder und Schuh A. G., Wien. Prokuristi: Tatscher Nikolaj, obra-tovodja na Bregu pri Ptuju, Selinger Adolf, glavni knjigovodja v Ptuju. Podpis firme: Firmo podpisujeta kolektivno dva člana upravnega sveta ali po en član in prokurist družbe. Upravni svet obstoji iz 6 do 15 članov. Družba objavlja svoje razglase v Uradnem listu svojega sedeža. Kr. Okružni sud u Splitu, Odi oIV., kot trgovinsko sodišče, dne 20. aprila 1931. (Firm. 299, 300/31 — Reg. B. II. 170.) 520. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 4. maja 1931. Besedilo: Zanatska banka Kraljevine Jugoslavije a. d., podružnica Ljubljana. Obratni predmet: Namen banke je, da podpira obrtnike in obrtno delavnost s tem, da jim nabavlja čim ugodnejši kredit in pomaga ustanavljati obrtne zadruge; banka bo dajala pobudo za ustanavljanje kreditnih in drugih obrtnih zadrug in bo kreditirala vsem obrtnim zadrugam in ustanovam. Deželno kot trgovski sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. maja 1931. Firm. 425/31. VELIKE ZALOGE UMETNE SVILE. Na občnem zboru belgijske družbe umetne syile Tubize je izjavil predsednik, da so znašale vidne svetovne zaloge te svile 1. jan. t. 1. 40 milijonov kg ob letni produkciji 185 milijonov kg in letni porabi 180 milj. kg. Zraven se morajo prišteti še količine, ki se nahajajo pri konsumentih in pri prekupcih. Od leta 1928 dalje so padle cene umetne svile povprečno za 50 odstotkov. Tubize je sklenila s francosko skupino Kuhlmann dogovor glede ureditve cen. Trenutno je povpraševanje dobro in se zaloge krčijo. VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna in solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki KLIŠEJE v^e/i vrši- por folog rafij gl/l-ali risbah i z # m je n aj s