I»rja izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina « dostavljanjem na dom ali po pošti K 1'50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9*—, četrtletna K 4*50. — Za inozemstvo K 80’—. — Naslovi Upravništvo „Zarje“ T Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne-ure za stranke od 11.—12. dopoldan in od 6.—7. zvečer.
Posamezna številka 6 vinarjev.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse urednlSk. rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratomi finostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, H., uradne ure zastrankeod 9.—12. dop. In od ‘/26.—‘/27. zv. — Reklamacije poštnine proste
Stev. 146.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 27. novembra 1911
Leto I.
Militarizem in socialna demokracija.
Svetovni mir je idealna želja, o kateri se nikakor ne more reči, da je ideal večno nedosežen cilj. človeško družbo si prav lahko mislimo tako urejeno, da izginejo iz uje razlogi sovraštva, povodi vojne in s tem tudi vojna sama. Taka družba je smoter socialne demokracije. Uresničenje socializma pomeni izenačenje interesov na podlagi enakopravnosti in solidarnosti. Iz nasprotnih razredov ustanoviti enotno človeško družbo, namesto razrednih interesov postaviti interese skupnosti, v kateri so zavarovani interesi vseh posameznih delov — to je naloga socialne demokracije.
Socializem je svetovno vprašanje. Dandanes, ko vlada kapitalizem, ne more nobena dežela, nobena občina, noben posameznik živeti socialistično. Raznovrstne socialistične ali komunistične kolonije, ki so jih osnovali posamezni idealisti v raznih deželah, so morale propasti ; bile so utopije, za katere ni prostora na kapitalistično urejenem svetu. Rušiti se mora kapitalizem v vsaki deželi posebej, ali pasti mora povsod, da nastane temelj za novo družbo v zmislu socializma.	<
Ta cilj je tako velik, da se še dandanes zdi marsikomu utopičen, nedosežen, če bi bili socialisti nekoliko bolj ponižni, pa ne sanjali o vsem svetu — no da, tedaj bi bilo že mogoče to in ono. N. pr. Nemčija. Tam se ne da tajiti, da se socialni demokratje silno množe.
Še nekoliko parlamentarnih volitev, pa je prav lahko mogoče, da dobe absolutno večino v državnem zboru. Ali kaj pomeni to, če pravijo sami, da mora socializem zmagati kar po vsem svetu, preden se morejo uresničiti njegova načela ?
Je že res: če zmagajo socialisti na Nemškem, še ni uničen internacionalni kapitalizem. Ali sunek, ki ga dobi, bo prav občuten. Ravno zato, ker je kapitalizem mednaroden in ko-zmopolitičen, občuti vsak udarec na vseh koncih in krajih, naj ga že dobi kjerkoli. Ravno tako okrepi zmaga posamezne socialno demokratične stranke socialno demokracijo vsega sveta. Posamezni uspehi imajo že svojo ceno, Četudi je za uresničenje zadnjega namena potrebna splošna zmaga.
Toda nič strahu ! To, kar smatrajo nasprotniki za največjo utopijo, je bliže cilju, nego mislijo skeptiki. Svet je pripravljen za socializem — ne le v zapadni Evropi, temveč povsod. Socialna demokracija je v posameznih deželah zelo različno razvita Ali tudi hitrost razvoja je različna. Razmeroma najhitreje se razvija tam, kjer je še najslabša. Najmlajše organizacije najbolj hite, da dohite svoje starejše sestre ; kadar zmaga socialna demokracija v Nemčiji, bo tudi v drugih deželah razmerje med socialno demokracijo in vladajočimi strankami vse drugačno kakor sedaj
Kapitalizem spravlja vso zemeljsko oblo pod svojo oblast. V času, ko je moral rušiti najmočnejše stebre fevdalizma, je šlo tudi njegovo delo počasi od rok. Ali čimbolj je rasla njegova moč, čimveč je odvzel nasprotniku ozemlja, čimveč mu je ugrabil orožja, tem hitreje so sledile njegove zmage. Danes segajo njegovi kremplji po zadnjih tleh znane zemlje ; kapitalizem osvaja zadnja tla za izkoriščanje in zadnje trge za množitev profita.
Prostora za razširjanje ima kapitalizem od dne do dne manj. Novih krajev za izkoriščanje ne bo mogel več pridobivati, zakaj lune ne more anektirati. Izkoriščanje mora tam postajati intenzivnejše, kjer se že itak vrši. Neprenehoma išče nove oblike v ta namen in jih nahaja v kapitalističnem združevanju ; karteli pri nas, trusti v Ameriki so neizogibni sadovi tega razvoja. Ta pot, ki vodi kapitalizem na vrhunec, pripravlja njemu padec, socializmu pa tla.
Ali dočim vidimo v kolonialnih vojnah in v diplomatskih spletkarijah, s katerimi so ima deliti plen kapitalizma, tem strašnejše grabljenje, čim manj ostaja še za grabež; dočim vidimo v teh pojavih razločne stopnje kapitalističnega razvoja, naraščajo druga znamenja rojstva družbe, ki je že spočeta. Kamorkoli ptihaja kapitalizem, mu sledi socializem za peti. <ni. Komaj se novi prišlec ozre po svoji plantaži, opazi že svojega nasprotnika. In kjer
padajo stare oblike, živeče še iz predkapitalističnih časov, se javljajo med onimi, ki jih rušijo, že prvi pionirji dobe, ki ima šele priti. Vse novejše revolucije, ki naskakujejo trdnjave preostalega fevdalizma, se razlikujejo od nekdanjih preobratov, ki so polagali temelje kapitalistično buržvazni družbi. Te revolucije niso socialistične; bilo bi nezmiselno. le pomisliti, da bi mogle biti socialistične. Ali vsaka ima nekoliko socialistične primesi. In vsaka nova jo ima več. Turška je je imela in perzijska in portugalska; in največ je ima kitajska. Vse te revolucije niso posnemanje; ne gredo le za tem, da odpravijo zastarele oblike, ki so postale nevzdržljive, ampak si skušajo takoj priboriti, kar so si drugi narodi priborili šele dolgo po svojih revolucijah; celo prehiteti jih izkušajo. Kitajska revolucija ima cilje, katerih še evropski in ameriški narodi niso dosegli.
Kapitalizem raznaša dejstva in ideje po svetu. Gotovo ne namenoma. Evropski izkoriščevalci niso šli razbijat vrata in rušit zidove, ki so Japonsko iu Kitajsko ločili od ostalega sveta, da bi tam vzgajali kolektiviste ln socialne revolucionarje. Ali njih prokletstvo je, da ne morejo vrat, ki so se odprla njihovemu pro-fitarstvu, zaloputniti pred nosom posledicam profitarstva. Pota ee niso skrajšala le koristoljubni trgovini, temveč 'tudi izobrazbi, spoznanju in idejam. Nova tovarna v tuji deželi ustvarja nov dobiček, ali tudi nove sužnje. Kitajski študenti, ki hodijo v Evropo in Ameriko študirat, ne morejo biti slepi izven vse-učiliškega poslopja. Marksove nauke, ki jih je moral sam šele s težkim trudom izvajati in vlivati v besede, dobiva najmlajša generacija v najbolj oddaljeni deželi že zbrane v roko.
Pogoji socializma se iznačujejo po vsem svetu. Najbolj zaostale dežele se približujejo najnaprednejšim. Svetovni kapitalizem je že skoraj gotovo dejstvo; svetovni socializem ni več utopija, temveč cilj, kateremu se približujemo z velikimi in naglimi koraki.
Ali še vedno je to ideal. Sedanji svet je kapitalističen in v njegovih mejah je svetovni mir utopija. Nobena državna pogodba, nobena etična teorija in nobena agitacija za dezerti-ranje ne more preprečiti vojne, če je sila konkurenčnih razmer v kapitalistični družbi tako velika, da jo povzroči. Kakor je bila blazna misel, da bi se razbili vsi stroji, tako je nezrela misel, če bi se dalo orožje kratkomalo spraviti iz sveta.
če je svetovni mir ideal socialne demokracije, vendar ne more biti njena taktična naloga, da bi se bojevala za nemogoče. Raz-oroženje v tem zmislu, kakor ga propagirajo meščanski filantropi, nima ničesar opraviti s socialno demokratičnimi zahtevami. Če pravi socialna demokracija:	„Militarizmu nobenga
moža in nobenega groša“, ima za to vse druge razloge. Da jih spoznamo, se moramo vrniti k vprašanju: „Kaj je militarizem in kakšen je“. To pa storimo pri prihodnji priliki._______________________________________
Bavarske volitve.
Monakovo, 24. novembra.
Zanimanje za letošnje občinske volitve na Bavarskem, ki je zavladalo po vsej deželi, je razumljivo, ker nam dajejo nekakšno merilo, kaj je pričakovati začetkom drugega leta pri državnozborskih in meseca februarja pri dežel-nozborskih volitvah. Deželni zbor je bil pred kratkim, kakor je znano, razpuščen. To je še dvignilo razpoloženje med volilci. Prvo znamenje povečane bojevitosti je nenavadno velika udeležba volilcev, ki je bila opažati posebno po mestih.
Občinske volitve se vrše v znamenju sa-mostalnega nastopa vsake stranke. To bo pri deželnozborskih volitvah drugače. Nemški deželni abori imajo jako obširno kompetenco, ker so to državni parlamenti; opraviti imajo s sa-mostalnimi vladami, imajo torej zelo obširen delokrog in veliko bolj političen značaj kakor avstrijski deželni zbori. Bavarska je doslej skoro najbolj klerikalna država združene Nemčije; v deželnem zboru je katoliški centrum nastopal naravnost teroristično. Vse njegovo delo je šlo le za tem, da razširi klerikalizem po vseh institucijah in da učvrsti svojo strankarsko moč. Zato so ee socialni demokratje sporazumeli z liberalci, da nastopijo pri deželnozborskih vo-itvah združeno proti centrumu. To je seveda
zgolj volilni sporazum, ki ne prejudicira nikakor taktiki socialnih demokratov. V deželnem zboru morajo socialisti v mnogih vprašanjih še ostreje nastopati proti liberalcem kakor proti centrumu.
Številke bodo pri državnozborskih in deželnozborskih volitvah vi-e drugačne kakor pri občinskih, ker se volilni redi močno razlikujejo. Občinska volilna pravica na Bavarskem je zelo reakcionarna in ima pretežno plutokratičen značaj. Skoraj samo ob sebi se razume, da so tujci izključeni. Ali za take tujce ne veljajo samo Avstrijanci in drugi inozemci v pravem pomenu besede, temveč tudi Nemci iz drugih zveznih držav. Saksonec, Prus, Hes, Hambur-žan nima volilne pravice na Bavarskem. Domačin, ki hoče imeti volilno pravico v bavarski občini, pa mora dokazati, da je plačal pristojbino za meščansko pravo, ki je zelo visoka, tako da je večina delavcev sploh ne zmore. Predpisano je tudi stalno bivanje, ki ni za v*e občine enako; ali če se prekine le za kratek čas, je volilna pravica Izgubljena. Kdor ima občino v rokah, si pa lahko umetno napravi volilce. Zakaj občina lahko odpusti meščanske pristojbine svojim uradnikom, pa tudi drugim osebam. Umevno je, da se ta določba politično zlorablja. Za delavca je velika žrtev, če plača meščanske pristojbine, ker mu to ne daje nobene druge pravice, kakor da ga vpišejo v vo-lilski imenik.
Kljub tem velikim težavam je socialna demokracija v tistih občinah, v katerih so se doslej izvršile volitve, zelo napredovala. Z njenim napredkom se ne more meriti nobena druga stranka.
Največ zanimanja je bilo seveda za volitve v Monakovem. Uspeh socialne demokracije je tukaj ogromen, četudi ostane v občinskem zboru še na drugem mestu, je prišla s številom svojih volilcev na prvo mesto. Pred tremi leti so imeli liberalci 10.326 glasov, socialni demokratje 8768, centrum pa 8536. Letos pa so dobili socialni demokratje 18.764 glasov, liberalci 10.637 in centrum 8000 glasov. Dočim so socialni demokratje napredovali za skoraj 5000 glasov, so liberalci pridobili samo 311 glasov, centrum pa je celo nazadoval. Tudi antis., ki imajo 1005 glasov, so na izgubi. Stranka hišnih posestnikov pa je dobila 2678 glasov.
če pojde pri prihodnjih volitvah čez tri leta le tako kakor sedaj, bo socialna demokracija najmočnejša stranka v monakovskem občinskem svetu. Sedaj imajo liberalci 24 zastopnikov namesto dosedanjih 30, socialni demokratje jih imajo 19 (doslej 14), centrum 14 kakor doslej, hišni posestniki pa enega.
V	Norimberku, ki je glasovit zaradi izdelovanja igrač, ni bila volitev nikakršna igrača. Prinesla je pa socialni dem. še večji uspeh. Pridobila je 2000 glasov in deset zastopnikov, tako da jih ima sedaj dvajset. Tudi tukaj stoji socialno demokratična stranka s svojimi glasovi na prvem mestu. Dobila jih je 11.400, liberalci 8600, stranka srednjega stanu 2000, demokrati 1370, centrum pa 1204.
Zanimive so bile volitve doslej v mnogih občinah, kjer so socialni demokratje skoraj povsod napredovali, tako v Jttrtu, kjer so pri« dobili 700 glasov, dočim 80 jih meščanske stranke izgubile 622. Potem v mestecu Schney, kjer so socialni demokratje zmagali na celi črti in imajo sedaj svojega župana. To je sodrug Rohmann, podžupan je pa sodrug Hirsch. V nedeljo je volitev v Avgsburgu, za katero je posebno veliko zanimanje. Tam se bojuje centrum za odločujočo moč. Boj bo nedvomno zelo oster.
Socialni demokraciji opravičujejo dosedanje volitve najlepše upanje za deželnozborski in državnozborski volilni boj,
NOVICE.
*	Električni tok ga je zgrabil. V du-
najsko-novomeški strojni tovarni je moral nadzorovati 26 letni uradnik Rohbach električno napravo. Napravi se je približal brez izolirnih rokavic. Naenkrat ga je zgrabil električni tok in ga držal 7 metrov visoko v zraku. Njegov oče je prvi opazil nesrečo in je zaklical, ne da bi bil spoznal sina: »Nekdo visi nad namil Da bi le ne padel! Nikdo ni mogel na pomoč zato so tok prekinili. V tem hipu je padel nesrečnik na tla in obležal z zlomljenimi udi. Z grozo je spoznal oče v ponesrečencu svojega
sina. Mladi uradnik je kmalu nato umrl v bolnici.
* Dva	dečka je	zastrupila.	V sredo
sta	prinesla	dva dečka	kuharici Mariji Benir-
škejevi v Olomucu slaščic. Kuharica je dala nekaj slaščic z dobrim namenom mladoletnima gospodarjevima sinovoma, ki sta jih snedla. Ponoči pa sta dečka umrla za zastrupljenjem. S	pomočjo	slaščičarja,	kjer so bile	slaščiče
kupljene, in s pomočjo četvero drugih prič so dokazali zločin kuharičini sestri Frančiški Be* nirškejevi, ki je hotela sestro s strupom spraviti s sveta in sama podedovati 1800 kron.
* Zakon gospe	Tosellijeve	ločen.
Bivša saška prestolonaslednica in do zadnjega časa žena pianista Tosellija, se je zopet dala ločiti. Kakor znano je vzrok Irčitve ta, da je imel Toselli doma svojo ljubico, gledališko damo, pod pretvezo, da je guvernanta. Obravnava za zakonsko ločitev je bila v Florenci in je sodišče takoj privolilo v ločitev. Sinček To-sellijev, mali Filibert, ostane pri Tosellijevih starših, kakor je bil Toselli sam predlagal. Sodišče je zavrnilo predlog, da se obsodi Toselli na denarno kazen. Tosellijeva je z izidom procesa nezadovoljna, pač pa je gospod Toselli vidno zadovoljen zapuščal sodno poslopje.
* Rnuiunskt milionar umorjen. V Bu-kareštu je napadel neznan morilec milionarja in veleposestnika Cioroiana v njegovi spalnici in spečega umoril. Ko je stopil milionarjev služabnik v sobo, je zagledal svojega gospodarja vsega okrvavljenega v postelji. Morilec je bil skoroda čisto od blizu ustrelil na milionarja in ga takoj usmrtil. Cioroiano se je bil šele pred kratkim vrnil iz Pariza in je najbrže žrtev maščevanja svoje ljubice, varietetne pevke Vojcileske. Ko je udrla policija v pevkino stanovanje, pevke ni bilo nikjer. Sobarica je dejala, da pevke od prejšujega večera ni bilo domov in da ne ve, kje je.
* Roparske turške Čete. Starosrbski vasi Krupico in Kamno goro so napadle turške roparske tolpe in jih zapalile. Med vaščani in tolpami se je vnel krvav boj in je bilo na obeh straneh mnogo oseb mrtvih in pa težko poškodovanih.
* Tatvina 192.000 frankov vrednih biserov. V Parizu jc bilo letos ukradenih začetkom oktobra troje zbirk pravih biserov v vrednosti 192 000 kron. Ena zbirka obsega 43 vrst s 1467 biseri 6733/4 karatov teže, druga 21 vrst z 917 biseri 334 karatov teže in tretja 18 vrst s 84 biseri 106 karatov teže. Tat biserov je Jakob Apfelbaum, z napačnim imenom R. Fischer. Razpisana je nagrada 5000 frankov, da vjamejo tatu.
* Garibaldijeve relikvije. Dva Francoza sta skušala ukrasti Garibaldijeve zemeljske ostanke, ki jih je italijanska vlada poko pala na otoku Oapreri. Pred več dnevi je zvedel mornariški vojak Melarancio iz Katanije, da je skušalo dvoje neznancev ponoči odpreti Garibaldijev grob in ukrasti Garibaldijevo truplo. V naslednji noči je stražil Melarancio s petero tovariši skrit v grmovju. Kmalu se je približal čolnič in na obrežje sta stopila moža ter si dala opraviti okolo spomenika. Melarancio je sprožil puško, nakar sta neznanca štirikrat ustrelila iz pištol, a nista nikogar zadela. Melarancio je ranil enega Francoza, drugi se udal ter so ju zvezana odpeljali v vojašnico.'
* Mesec dni odloga za priznanje zločina. Namestnik Mann ameriške države Virginije je sporočil na smit obsojenemu milio-narju Beatjju, da mu podaljša za mesec dni življenje, ako bi mu morilec priznal zločin. Beaty je sprejel sporočilo brez vznemirjenja. Prosil je le, naj mu dovolijo kratek odlog' da premišljuje o ponudbi.
* Hiša tragedij. V Londonu je kupil gospod John Simon v Oksfordhiru staro, mračno hišo in je s tem pokazal nemalo poguma. Kajti hiša je bila tekom zadnjih 15 let prazna in zapuščena, nikomur bi ne bilo prišlo na misel, da si jo prisvoji in celo londonski postopači so se je ogibali v velikem loku, Čeprav bi jim ne bil nihče branil nje za prenočišče. Hišo imenujejo po vsej Angleški „hišo tragedij* in ima tudi res zelo temno zgodovino. Leta 1712. je bila last rodbine Jackmannove. Hišni gospodar se je dvobojoval v jedilnici in ga je njegov nasprotnik usmrtil z mečem. Nato so oddali hišo v najem bratoma Longueville. Brata sta ljubila isto deklico in ko se je ta odločila za enega izmed njiju, je zaprl drugi svojega
tekmeca v skriven temen kraj, kjer ga je imel zaprtega H let, dokler ni jetnik lakote umrl. Morilec svojega brata se je nato usmrtil v ječi, kjer je izdihnil brat. Par let pozneje je kupil hišo obenem z obsežnim vrtom gospod WIa-dvin Wake. Nekega večera je igral gospod Wake s svojima sinovoma na vrtu karte; igralci so se hudo sprli. Bavno o polnoči je bil prepir tako hud, da je razbil oče v jezi enemu izmed sinov s težkim srebrnim sveče nikom lobanjo. Nato sta oče in drugi sin skrila sinovo truplo na prostor, kjer je bil lakote umrl Longueville. Dvanajst let pozneje je priznal gospod Baldvin na smrtni postelji krvavo dejanje in odtlej velja hiša tragedij za hišo strahov. Hiša je prišla še večkrat v najem, toda njeni lastniki so vedno naglo pomrli ali 'pa so gospodarsko propadli, če pa to ne, se kmalu izselijo, ker vsakokrat ob polni luni stoka in vpije v kraju, kjer sta umrla brata Longueville in se »strahovi" pode v diviem diru po hiši. Pa tudi drugi ljudje pripovedujejo, da se šetajo ob mesečini strahovi po hišni strehi. Vsekako ima gospod John Simon precej poguma ali pa — zdrave pameti, da je kljub tem skrivnostnim bajkam kupil hišo.
* Buren protestni shod proti italijanskim grozodejstvom. V Londonu so sklicali dne 20. t. m. protesten shod proti italijanskim grozodejstvom v Tripolisu. Shodu je predsedoval znani Stead, poročal pa je M’ Cul-lach, ki je bil vojni poročevalec dveh velikih angleških listov v Tripolisu. Shod je posetilo tudi več Italijanov, ki so motili zborovanje, da je šele policija napravila red. M’ Cullach je povedal, da ga je pozval eden izmed Italijanov na dvoboj. Nato je pripovedoval svoje lastne doživljaje v Tripolisu in jih pojasnjeval s ski-optičnimi slikami. Govornik je bil priča, kako so Italijani pod izmišljeno pretvezo, da sta bila dva vojaka ustreljena v nogo, pomorili 4000 Arabcev. Moritev se je pričela v vasi, ki so ji Italijani naprtili izmišljen atentat, in se je raztegnila na vse bližnje va9i v oazi; tri dni je divjala soldateska, ta najmočnejši steber kapitalističnega družabuega reda. M’ Cullach je zahteval, naj mu pokažejo ranjena vojaka, pa ju ni nikdar videl. Govornik je bil sam priča, kako so Italijani postreljali nosne žene in maj-Jine otroke. Kar je počela italijanska vojska, je bila čisto navadna moritev. Govornikove besede je spremljalo hrupno ogorčenje poslušalcev. Končno je sprejel shod ostro resolucijo proti italijanskim grozodejstvom.
* Praznoverje na Formozl. Japonska vlada, ki se je vgnezdila na otoku, je poslala znanstveno komisijo, da proučuje praznoverje ki je med formoškim prebivalstvom še trdno ukoreninjeno. O vspehin tega raziskovanja poročajo sedaj iz Tokia: Kakor pri vseh divjih narodih, tako tudi pri domačinih na Formozi ni najti nobene notranje vezi med posameznimi rodovi. Vsled tega ima vsak rod svoje posebne važe, šege in navade, ki se več ali manj ločijo od drugih. Vsi rodovi pa verujejo v eno vražo: duhovi rajnikov se dajo potolažiti le z darovanjem človeških glav. Bodovi, ki živijo na severnem delu otoka, verujejo, da bi bili njih verski obredi in svečanosti nepopolne, ako bi ne darovali človeških glav. Tudi prepiri se po njih mnenju najhitreje in najboljše poravnajo, ako preporni stranki dobita glavo človeka, ki pripada k sovražnemu rodu. Kdor prvi prinese Človeško glavo, je zmagal v prepiru. — Ce-ščenje prednikov je v navadi pri vseh rodovih. Sreča in nesreča sta delo prednikov. Neki rod veruje, da kdor zanemarja češčenje prednikov in če kasneje kateri njegovih starišev zgubi glavo, da ga hodi strašit obglavljenec. Domačini verujejo tudi, da duše samomorilcev potujejo po celem svetu. Pri nekaterih rodovih je zopet vkoreninjena vraža, da dvojčki pomenijo nesrečo. Zaradi tega umore dvojčke takoj po porodu. Slabo znamenje je tudi, ako se človek spodtakne, ko odhaja od doma. Drugi rod pripisuje zopet, ptici »nahahoue" veliko čarodejno moč. Kdor vidi to ptico, gotovo kmalu umrje — Občeznano je, da so domačini na Formozi glavolovci. Ako srečajo človeka, ki ni istega rodu, ga naskočijo zahrbtno in mu odrežejo glavo. Japonska vlada je s preiskavo dognala vzroke za glavolomstvo na Formozi, ki je še danes v navadi vzlic močni japonski posadki. Še danes ni noben Japonec ali Evropejec varen, da ga na samotnem kraju hipoma ne napade kak domačin in zgine z njegovo glavo v goščavo.
* Naše današnje slike kažejo na prvi strani prizore iz Tripolitanije in sicer: Zgoraj top v trdnjavici Eamidič, v sredi prenosne turško velblode, spodaj italijanski glavni stan; na drugi strani pa razdelitev mohamedancev po raznih deželah
Nas novi roman.
Zadnjič je bil v listu konec Gorkijevega romana »Mati". Prihodnji teden pričnemo z objavljanjem novega romana in sicer smo sklenili podati svojim čitateljem v slovenskem prevodu krasno delo
3Im“
glasovitega francoskega pisatelja, znamenitega zastopnika modernega naturalizma
Emila Zole.
»Rim" je del velike trilogije, ki obsega tri knjige z naslovi treh mest: Lurd, Bim, Pariz. Vse tri veže osebnost abbeja (duhovnika) Pierra, čigar duševni razvoj, poln gigantičnih bojev, se vije skozi celo delo. Vendar je „Bim“ tako zaokrožen, da tvori sam zase celoto.
V Bim prihaja abbe Pierre, ker je prišla njegova knjiga »Novi Bim“, plod silnih dušnih dvomov in muk, socialnih opazovanj in Študij, na indeks. Mladi duhovnik, ki je čital vse papeževe enciklike o socialnem vprašanju, misli, da so njegove ideje o pomladitvi katoliške cerkve in o njenih novih nalogah ideje papeža samega. Le veliko nesporažumljenje je moglo biti, da je sveta kongregacija prepovedala njegovo knjigo, ki jo je bil pisal s svojo rrčno krvjo. Zato je pohitel v Bim, da se vrže papežu pred noge in mu pove, kakšna velikanska zmota se je zgodila. Branil bo knjigo s svojim živim prepričanjem in papež bo moral spoznati, da je v njej pravo krščanstvo, najčistejši nauk ljubezni do bližnjega. In blagoslovil bo knjigo, on pa bo s podvojeno vnemo, s čistim plamenom ljubezni nadaljeval svoje socialno delo, ki je delo krščanstva.
Ali do papeža se ne pride tako lahko, kakor si je mladi francoski duhovnik domišljal. Dolgo mora čakati in čakati. Med tem pa se ogleduje po Bimu in mojstrsko pero Zolovo opisuje njegove doživljaje v večnem mestu s tako umetniško silo, da mora čitateljevo zanimanje ostati napeto od konca do kraja.
Po mnogih težavah pride Pierre nazadnje vendar pred papeža. Ali tam se zgodi vse drugače, nego je pričakoval. Papež govori z njim, ali ne blagoslavlja njegove knjige, temveč ga pozivlje, naj prekliče — zmoto. Ne, tega, kar je pisal Pierre, ni nikdar mislil papež. Tako ni poslanstvo cerkve in cerkev sploh ni to, kar je menil mladi Francoz. In duhovnik strmi, kakor da bi gledal v noč; gleda, gleda in zjasni se mu, pa — prekliče knjigo. Kajti zdaj ve, da je bila njegova knjiga res zmota. Ne tako, kakor pravi papež, ali vendar velikanska zmota. V Bimu nima iskati svojih idealov, od papeža nima pričakovati rešitve. Novega Birna m!
Prekliče pa odide. V Bimu nima iskati ničesar več .. .
Zolov »Bim“ je delo, spisano za vse čase. Ko že davno ne bo več vsega, kar knjiga opisuje, ko bo človeštvo živelo telesno in duševno v novi, kulturnejši, srečnejši družbi, bo »Bim“ še vedno zanimiv dokument naše dobe, naših socialnih in kulturnih razmer.
s Jm Fort H amidu.
Turkische Transporikamefe
Cas italienische
, Hauphjuarlit
/n
Tripolis f
m «r|ft	psauj	n "	1%	■g - w
Ul II . 1 ۥ:	mr- 		1			Mi
Ljubljana in Kranjsko.
— Važen sestanek vseh ljubljanskih in okoliških odborov »Vzajemnosti", vseh zaupnikov in načelnikov strokovnih organizacij bo v sredo zvečer ob 8. v društvenih prostorih v Šelenburgovi ulici št. 6. Ker je predmet razgovora zelo pomemben, naj se tega sestanka sodrugi udeleže prav zanesljivo!
— Gospod poslanec Ravnihar nam pošilja sledeče pismo: Slavno uredništvo! Ne da bi se hotel sklicevati na znani § 19 tisk. zak., apelujem zgolj na Vašo lojalnost in Vas prosim, da z ozirom na trditve v Št. 144 Va šega cenjenega časopisja št. 24. t. m. resnici na ljubo sprejmete tale stvarni popravek. Kakor šem v julijskem zasedanju državnega zbora brezpogojno brez ozira na desno ali levo in proti vladinemu stališču glasov tl za predloge socialno-demokratsklh poslancev glede uvoza argentinskega mesa, enako sem v (seji
dne 22. t. m. g 1 a s o v a I za vse predloge, ki konstatujejo, da ogrski vladi ne pristoja ugovor proti uvaže-vanju prekomorskega mesa, razen ako je dokazano, da je dotično meso okuženo in glasoval s e m za predloge, ki poživljajo vlado, naj takoj dovoli uvoz argentinskega mesa v zmrznjenem stanju, ker Ogrska proti temu uvozu ne mora navesti n i-kakih ugovorov iz veterinarskih ozirov. Glasoval sem torej za predloge poslanca Wabrain Jerza-b e k a , ki ne samo da se krijeta s tretjim predlogom poslanca Bennerja, ampak je n pr. Jerzabkov v gotovem pogledu še dalekosežnejši. Glasoval sem za prvi drugi in Četrti predlog Bennerjev, za drugi predlog Jerzabekov, za vse tri predloge Steinhausa, za predlog Hal-lerjev in predlog Spačkov. V smislu klubovega sklepa pa nisem glasoval za tretji Bennerjev predlog, ker Wabrov in Jerzabekov predlog zahtevata ravno isto, samr da se omejujeta na uvoz argentinskega mesa, glede katerega je dognauo, da ni okuženo, dočim zahteva Bennerjev predlog uvoz prekomorskega mesa sploh brez navedbe p r o -v e n i j e n c e in r.e da bi bilo ugotovljeno, so li dotične dežele okužene ali ne. Dalje nisem glasoval za Marekov predlog, ki zahteva uvoz žive in zaklane živine iz Rusije, ker je Busija priznano okužena dežela. Ob tem glasovanju so me vodili zgolj stvarni za ljudstvo praktični oziri in resnične koristi vseh mojih volilcev brez razlike stanu ali sloja. 8 tem vže, da konstatujem, da sem glasoval za Waberjev, Jerzabkov in Steinhausov predlog, ki od vlade naravnost zahtevajo takojšnje dovoljenje za uvoz argentinskega mesa odpadejo vsa izvajanja in vsi zaključki, ki jih v člankih »Tu ga imate liberalca"! in »Liberalni družbi bo pač treba temeljito potegniti krinko s hinavskega obraza" vežete na napačno premiso, češ da za te predloge nisem bil glasoval. S prošnjo, da blagovolite ta popravek objaviti v Vašem cenjenem časopisu beležim z odličnim spoštovanjem	dr.	Ravnihar.
Pismo gda. dr. Bavniharja jemljemo na znanje in. ga dajemo na znanje tudi svojim čitateljem. Kakšna je razlika med predlogi, za katere je dr. Bavnihar glasoval in za katere ni, bomo že še povedali. Kolikor so bile naše premise napačne, ker smo imeli na razpolago le poročila, ne pa stenografičnega zapisnika, ima dr. Bavnihar prav, da podajo — dotične premise namreč; ne pa meni nič tebi nič naši nazori o njegovem glasovanju, ki jih bomo že razložili sine ira et studio Le na kratko naj za sedaj upozorimo na to: Za tretji Bennerjev predlog dr. Bavnihar ni glasoval — v zmislu klubovega sklepa. In to je glavni moment, ki nas napeljuje z velikimi dvomi za bodočnost. Mladočeški klub je, kakor smo že parkrat omenili — z eno nogo v vladnem taboru, drugo pa še vlači za seboj in gospod doktor Bavnihar kot član kluba bo moral napraviti to potovanje z mladočehi vred. Tu torej ne gre za enkratno glasovanje, ampak za temeljne poteze politike. Pa tudi glasovanje o mesnih predlogih je imelo še nekoliko drugačen pomen, kakor ta, da se doseže za enkrat par ton argentinskega mesa, Gre namreč za to, če se bo še nadalje vodila dosedanja trgovinska in carinska politika, ali če se pride tukaj do drugega sistema. Opravila se je bitka, ne pa boj. Ali kakor smo že dejali, se bomo o tem še zmenili, ker je predmet za vse konsumente prevažen, da bi se odpravil bodisi z našo notico, bodisi s popravkom drja. Bavniharja. |
— Razsodba upravnega sodišča o ugovoru klerikalcev zaradi ljubljanskih občinskih volitev je vrnila Ljubljani dolgo suspendirano avtonomijo. Ali nikakor ne moremo reči. da nas razlogi, ki jih navaja to visoko sodišče, kaj posebno navdušujejo. Nekateri momenti se nam zde tako zmotni, da bi bila velika nevarnost, če bi imela taka načela preiti v prakso. Upravno stališče definira nekako pravico volilne tajnosti, po kateri se lahko neha vsaka volilna tajnost. Po razlogih markija Ba-cquchema in njegovega senata nima oblast nobenega interesa, da se varuje volilna tajnost. Ali po našem prepričanju Jima v zmislu zakona oblast ravno dolžnost, storiti vse, kar je v njenih močeh, da se ne krši tajnost volitev. Zakaj njena dolžnost je skrbeti za izvrševapje zakona in čim obsega zakon tajnost volitve, je naloga oblasti, da jo zaščiti. Čemu pa se določa volilna tajnost? Pač zato, da je volilec varen kontrole. Torej morajo biti vzroki, da je kontrola glasovanja volilcu neprijetna ali pa škodljiva. Ravno taki volilci pa potrebujejo zakonite in oblastvene zaščite; neprijetnost ali škodlji vost kontrole dokazuje njihovo odvisnost; volilec, ki je odvisen — od svojega delodajalca, od gospodarja, od upnika — je gotovo bolj izpostavljen sili volilnega kontrolorja, kakor neodvisni volilec, kateremu je nazadnje vseeno, če ves svet ve, kako je glasoval. Torej potrebuje tak volilec varstva, ki si ga ne more pribaviti sam. In to varstvo mu mora dati oblast, ki je postavljena, da varuje zakon. Upravno sodišče sicer pravi, da je volilna tajnost svoboda volil-
čeva. če je ne porabi, je to njegova stvar. Toda varovati imetje je tudi državljanova svoboda. Vendar pa še nismo slišal, da bi rekla oblast: Sam si kriv, če se nisi poslužil te svobode; tvoja stvar je, če so vlomili pri tebi; to ni interes oblasti, da se tebi nič De ukrade... Volilčeva svoboda je tajnost volitve; ali oblast mu jo ima garantirati. — Interes oblasti pa je asen že po tem, da hoče zakon neprisiljene, prepričane volitve, če ne bi bilo to jasno po tendenci volilnega zakona, bi bilo dokazano z določbami, ki kaznujejo omejevanje volilne svo-jode. čistost volitev mora torej biti interes oblasti. Gospodarsko odvisni volilci bi se morali prav lepo zahvaliti, če bi imelo obveljati načelo, da ni oblasti nič mar, če jih gospodarji ali predpostavljeni z zlorabo svoje premoči prisilijo, izdati svojo volilno tajnost.
— »Slovenec" se repenči zaradi naših notic o glasovanju dr. Ravniharja in se postavlja v pozo političnega učitelja, češ saj so ga socialni demokratje sami volili. Ta »Slovenčeva" modrost pa je brez cene, ker bi bil lahko oči odprl, ko je bral naše notice, pa bi bil videl, da kot socialni demokratje sploh ne pričakujemo ničesar od poslanca, ki ni naš in smo to že povedali takrat, ko smo sklenili, da glasujemo — proti klerikalcem. Saj je križ, da slovenski socialni demokratje sploh nimajo poslanca; toda potrpeli bomo že, da ga dobimo, pa tudi klerikalcev ne bomo prosili, da bi nas zastopali. Taka je pač politična navada, da zastopajo vsako stranko njeni poslanci. Ali kaj je »Slovencu" mar naše glasovanje in kaj prihaja z njim ravno tu, ko gre za uvoz mesa? če bi imelo samo to vprašanje odločevati o našem glasovanju, tedaj bi imeli klerikalci še veliko manj pravice pričakovati, kakšen mandat v Ljubljani, zakaj njihov nastop v zadevi draginje je tak, da izkujejo iz njega za kmečke volilce vsaj kakšne lažnive fraze, za mestno prebivalstvo pa še tega ne morejo. Menimo, da bi bilo za klerikalce najbolje, če Re v Ljubljani o njihovem glasovanju in o njihovi draginjski taktiki sploh ne bi govorilo, če pa jih srbi, že hhko popraskamo.
— Zakon o volilni svobodi za deželni zbor ne zadostuje, pravi »Slovenec" izza razsodbe upravnega sodišča, če trdi klerikalno glasilo, da se je ugovor proti občinskim volitvam vložil le zato, da se utrdi pravni položaj, mu tega seveda ne verjamemo, ker dobro vemo, zakaj so klerikalci rekurirali. Ali kar pravi o nezadostni zaščiti volilne svobode, je popolnoma resnično. Le da to ni velika iznajdba in da prihaja klerikalno spoznanje zelo pozno. Socialni demokratje so že takrat opozarjali na to, ko so klerikalci kovali svoj zakon in na nekem ne malem shodu v »Mestnem Domu" je socialistični govornik prav temeljito razlagal, kako bi se dala volilna tajnost bolje zavarovati, če se klerikalci v dež. zboru res lotijo dela, da vpeljejo klotiro ali pa kaj podobnega, kar popolnoma izključi kontrolo glasovanja, jim bomo prav radi pritrdili. Ali naše upanje je slabo in verjeti bi mogli le tedaj, če bi videli gotovo delo. Doslej se nam je vedno zdelo, da so klerikalci sami radi poizvedovali, kdo je glasoval zanje, kdo pa ne. Tako delajo ponavadi vse stranke, ki se ne zanašajo na prepričanje volilcev. če pa hočejo klerikalci dokazati, da res nočejo prisiljenih volitev, tedaj pa kar na dan z boljšim zakonom. Ko se snide deželni zbor, jih bomo sami spomnili na obljubo, če so si pozabili napraviti vozel v robec. In če so že pri reformacijah, bi jim priporočili, da reformirajo tudi deželni volilni red. Le dobro naj ga pre-čitajo, pa bodo spoznali, kako je potreben popravkov.
— Porotno zasedanje ▼ Ljubljani.
Danes se je pričelo četrto in zadnje letošnje porotno zasedanje v Ljubljani. Pred poroto pridejo naslednji slučaji: dne 27. t. m. Anton Špenko in Franc Brolih zaradi uboja; dne 28. t. m. Josip Jančar zaradi požiga in nevarne pretnje in Anton Kanc zaradi požiga; dne 29. t. m.: Josip Kalan zaradi težke telesne poškodbe; Ana Kranjc in Marija Klančar zaradi goljufije in tatvine.
— Sleparski agent. Meseca septembra je prišel v Št. Vid pri Ljubljani in v Vižmarje Fran Zupančič iz Krčevine na Štajerskem. Predstavil se je za zastopnika češke tvrdke in je sprejemal naročila na fotografije. Fotografiral, je več oseb in si je dal izplačati od strank po* 4 do 5 kron naprej. Seveda niso ljudjk nikdar videli naročenih fotografij, a tudi Zupančiča ne.
— Elektroblnematograf »Ideal". »Dr.
Gar e) Hama", orientalec, najboljši film te sezije, prekaša vse dosedanje po nedosegljivi igri, dovršeni fotografiji in najzanimivejšem dejanju. Nedosežen je prizor boja med zločin cema in detektivom in občinstvo z entuziazmom zapušča kinematograf. — V torek iz serije Aste Nielsenove »Goreča nagnjenja". — V petek specialni večer s Bletnim Friokom. — V soboto umetniški film. Nordisk film Go. »Maščevalec svoje časti". Pripravlja se kralj vseh fil mov »Štirje hudiči".
— Avtomobilska zveza a Idrijo. Nekatere osebe se še vedno ne morejo sprijar aiti z avtomobilom, ki redno vozi med Idrijo in Logatcem. Tako so pred kratkim zlobne* roko
razdejale na državni cesti pri Godoviču leseni plot in so posamezne dele razpoložile po cesti z očividnim namenom, da bi se zgodila ob 6. zjutraj, nezgoda idrijskemu avtomobilu. Vsa ta zlobnost pa ne bo ustavila avtomobilnega pro meta in pošta se ukvarja z mislijo, da si nabavi v kratkem avtomobil za osebni promet,
— Smrtna nezgoda. V torek popoldne je peljal hlapec Martin Kuhar v Zavrhu s t^žko obloženim vozom iz Crne na Potok. Medpo-toma se je voz prevrnil in je pokopal pod sabo hlapca, ki se je poškodoval tako težko, da je kmalu potem umrl.
— Porotne obravnave v Novem mesta se prično danes. Pred porotnim sodiščem se bodo zagovarjali: Ivan Kruh iz Sore pri Medvodah zaradi tatvine; Ivan Mlakar iz Bučke zaradi pregreška proti nravnosti in Ignac Lindič iz Strelca pri Beli cerkvi zaradi uboja svoje matere.
— Srečno je nšel. Dne 19. t. m. se je peljal posestnik Martin Stare v Jurji vasi po državni cesti proti Grosupljam. Na Cikavi je hotel zapeljati preko železniškega tira še pred dohodom osebnega vlaka, čeprav ga je železniški čuvaj z znamenji svaril. Udaril je po konju in je prišel z vozom na tir v tistem trenutku, ko je prisopihal osebni vlak. Stroj bi bil zadel ob konja, ako bi ne bila žival pravočasno odskočila v stran.
Štajersko.
— Kaiser je priznal še en nmor.
Morilec pri GroB Kleinu Josip Kaiser, ki je bil oropal tudi nekega kajžarja. je končno priznal še en umor. Dne 24. januarja t. 1. so namreč našli pri Doblu na cesti dimnikarskega mojstra Josipa Happicha mrtvega. Zločin je povzročil med prebivalstvom mnogo razburjenja. Prijeli so bili več oseb vsled suma, da so izvršile umor, a so jih morali vsled nezadostnih dokazov zopet izpustiti. Kaiserju so neovržno dokazali umor. ko so našli pri zadnji preiskavi, v Kaiserjevi hiši umorjenčevo uro, verižico in listnico. Na umorjenega Happicba je prvi naletel neki živinski trgovec in tega je tudi nameraval Kaiser umoriti pa ga je zamenjal s Happichom Vsekako je padel oblastim v roke jako nevaren človek.
— Z vžigalicami se je igral. V Kamni gori pri Ljutomeru se je igral dne 80. sept. t. 1. 3 letni sinček viničarice Neže Fekonje z užigalicami. Zanetil je posteljo, kjer je ležal D mesečen otrok. Ko je prišla mati v hišo, je našla 3 letnega sinčka mrtvega; zgorel je in se zadušil Manjšemu otroku v postelji se ni zgodilo nič žalega. Mariborsko sodišče je obsodilo Fekonjevo zaradi nezadostnega varstva svojih otrok na pet dni zapora.
— Otrok je atonil. Dne 4. sept. t. 1. je pazila Marija Jaklinova v ljutomerskem okraju na enoletnega vnuka. Zvečer se j6 Jaklinova odstranila za par hipov, da prinese s travnika krmo za živino. Medtem pa je padel otrok v gnojno jamo in utonil. Mariborsko sodišče je prisodilo dekletu pet dni zapora.
— Slepar. Dne 7. t. m. je prišel v Ptuju k neki gospe moški, ki se je izdajal za potnika Franceta Navzo iz Lipnice. Dejal je, da je zastopnik tvrdke Fatinger & Comp. Pregovoril je gospo, da si je naročila dve vreči krme za živino in mu dala v ta namen 52 kron, Ko pa je gospa povprašala pri omenjeni tvrdki, je zvedela, da Navza že eno leto ni vfič tvrdkin
J:otnik, Gospa je naznanila sleparja ptujski po-iciji, ki ga je prijela dne 23. t. m. na ptujskem kolodvoru.
— Krivo pričevanje. Pred mariborskim sodiščem so se morali zagovarjati 88letni Jos. Ornik, 181etni Aleksander Bobič, 67letni vini čar Anton Kmetec in 301etni Ivan Zemljič, vsi iz bližnjih okoliških vasi, da so dne 28. Bep-tembra pred šentlenartskim sodiščem napačno izpovedali. Dva lovca sta bila namreč obtožena, da sta vsled neprevidnosti povzročila nevarnost za več poljskih delavcev. Napačno izpoved proti lovcema je največ zagrešil Ornik. Robič pa je izdolbel stare svinčenke iz hrastove deske in jih vdolbel v plot, da bi izgledalo kakor da bi lovca streljala tjekaj. Na podlagi lažnjivega pričanja je šentlenartsko sodišče obsodilo lovca. Zaradi krivega pričevanja je obsodilo mariborsko eodišče Ornika na štiri, Bobiča pa na dva meseca. Kmeteca in Zemljiča je sodišče oprostilo, ker je bilo mnenja, da sta ravnala v dobri veri tako.
Neprevidno ravnanje z orožjem.
V	Gaberskem je prodajal Fran Brici hlapcu Ferdinandu Turnšku pištolo. Ko mu je razkazoval orožje, je ravnal tako neprevidno, da se je pištola sprožila in hlapca težko ranila v levo nogo. Brida so naznanili.
Goriško.
— Iz Podmelca. Dne 20. t, m. se j« ustanovila pri nas krajna politična organizacija. 'Pristopilo je takoj 30 udov, ki so volili svo, odbor. Ščuvanje gospodov iz farovža je imelo torej ravno nasproten uspeh. Zanimanje na zaupnem shodu je bilo prav živo ter je pričakovati, da nova organizacija uspešno prične svoje delo. Ves gorski okraj je goden za socialno domokratično agitacijo, ker hodijo mali posest-«ki v svet na delo »n se seznanijo z zahte-
vami delavstva ter prihajajo do spoznanja, da ima kmečki delavec in ‘mali posestnik iste interese kakor obrtnik in fabrični delavec. Politična organizacija v Podmelcu ima prevažno nalogo, da širi ideje socializma med kmečkim delavstvom ter je upati, da se že pri bodočih volitvah pokaže uspeh.
—	Iz Mirna. V nedeljo 19. t. m. smo imeli shod v prostorih Mihe Faganelja, na katerem je poročal sodrug dr. Henrik Tuma iz Gorice o draginji in splošnem položaju. Na shodu je bilo lepo število zavednih delavcev. iJdeležila sta se shoda in končno razgovora tudi dva precej živahna zastopnika eden na-)rednjakov, eden klerikalcev. Sporekla sta se ja med seboj zaradi rabe psovke »čuk". Sodrug dr. Tuma je pojasnil stališče socialne demokracije proti sokolstvu: da je neupravičeno rabiti psovke ter naj ostaneta Sokol in Orel, car sta, t. j. v naših krajih paradno društvo, caterih eno agitira za naprednjake, drugo za derikalce. Zato socialni demokratje ostajajo na strani, ker vidijo, da se Sokol in Orel ne pečata s telovadbo, ki je na sebi lepa in koristna stvar. Želeti je, da se tudi v Mirnem, ki je obrtni kraj, sodrugi bolj zganejo ter razvijejo med delavci, čevljarji in strojarji, zdržno agitacijo. Povsem je treba, da se list »Zarja “ jolj razširi.
Trst.
— Smrtna nezgoda. V četrtek popoldne se je podilo blizu Bivoltelle več šolskih otrok, med njimi 14 letni Karl Penčič. Eden izmed njih je imel 8 Babo nabito pištolo. Orožje Je šlo iz rok v roko. Naenkrat se pištola sproži in Penčič se je zgrudil v vrat zadet na tla. Iz rane ee je vlil potok krvi. Drugi dečki so zbežali. Poklicali 80 rešilno postajo, toda zdravnik je konštatiral, da je deček že mrtev.
— Predavanje o Tripolitaniji. V petek dne 17. t. m. je predaval v »Ljudskem odru" sodrug E. Kristan o Tripolitaniji. Velika dvorana v drugem nadstropju »Delav. doma" in rdeča dvorana sta bili polni do zadnjega kotička. Prisrčno pozdravljen je sodrug E. Kristan podal sliko o geografski legi Tripolitanije, ki zbuja vsled vojnih dogodkov živahno zanimanje, o nje prebivalcih in zgodovini, pa o gospodarskem stanju tega turškega vilajeta, ki je vse drugo kot ugodno. Nadalje je kritiziral vojno, ki ne zasleduje drugega smotra kot profit posameznih kapitalističnih skupin in korist vojne z Italijo, ki gleda kapitalistično le na eno oko, bo zelo problematična. Tripoli-tanija je nekdaj bila pač bogata dežela in sedanje oaze, ti raji v ogromni puščavi, so nekak spomin na lepšo preteklost dežele 1 Nesmiselno je pričakovanje, da bo hodilo italijansko delavstvo v Tripolitanijo, ki je pred nosom Italije namesto v Argentinijo in Združene države. Zakaj delavstvo zapušča domovino zavoljo kruha, ki ga doma nima; v Ameriko se izseljuje, ker se mu tam obeta zaslužek. V Tripolitaniji bi morali stradati kakor doma. Iz gospodarskega stališča je tripolitanska ekspedicija velika pustolovščina, iz vojaškega stališča pa je zavzetje Tripolisa velika vojaška blamaža in nemara ne poslednja v tej vojni. Militarizem je pokazal pač sposobnost za notranjo policijsko službo, v kolonialnih vojnah pa je popolnoma odpovedal. Tripolitanski pohod jo klasičen zgled, da ima na svetu vedno prav tisti, ki ima moč na svoji strani, Za delavstvo je v tem nov opomin, da si osvoji moč, zakaj blagoslovljeno in pravično bo vsako njegovo dejanje. Z močnim in prisrčnim aplavzom so poslušalci izrekli zahvalo predavatelju za zanimivo predavanje.
— Nedeljski koncert naSega pevskega zbora. Pretečeno nedeljo je bil napovedani koncert pevskega zbora našega Ljudskega odra. Zopet smo imeli priliko vživati sadove lepega napredka iu zopet moremo čestitati pevovodji sodrugu E. Gtinterju, ki je pokazal kaj zmore spretna roka in trdna volja.. Program je bil bogat in zelo srečno izbran. Pevske točke so se izvajale ubrano, celo težavne zbore kot sta Novakov yAhi Tamo“ in Bosenberg-Bužičev „San“, ki prihajata do veljave le, če so vse muzikalne nianse izvedene v duhu skladateljev, je izvedel naš pevski zbor nad vse pričakovanje dobro. Pevskemu zboru je na napredku le iskreno čestitati. Ampak če se je potrudil pevski zbor, se sodrugi niso prav nič potrudili. Velika dvorana v drugem nadstropju Delavskega doma je bila izpremenjena v lepo restavracijsko dvorano. A lepo pogrnjene mize so se dolgočasile v ve-ličanstveni praznoti. Udeležba je bila slaba. Sramotno slaba I In le pogumu odbornikov in pevcem se je zahvaliti, da je zbor nastopil tudi pred tako pičlo udeležbo. Mislimo, da je skrajni čas, da posvete sodrugi več zanimanja in pozornosti .prireditvam naših društev, da bodre s svojim zanimanjem one, ki Iročejo s požrtvovalnim delom pokazati javnosti, kaj zmore delavstvo sploh, in ki nam nudijo od ča«a do časa nekaj domačega razvedrila in umetniškega užitka. Izgovori so nepotrebui in brezpomembni. Ako hočemo naprej, potem mora žrtvovati vsak nekaj. In žrtev ni težka, ako ima človek od nje več kot ga stane. Upamo ia žalimo, da se kaj takega ne zgodi
več in da ne bo treba ponavljati rekrimina-cij, ki niso nikomur všeč.	f.	r,
Umetnost in književnost.
Opera. V »Prodani nevesti" je snoči nastopila kot gost v vlogi Maženke ga. Krampe-rova s prav lepim uspehom. Gostujoča pevka ima za take partije primerno zunanjost in jako prijeten, mehak in gibčen glas. ki je videti še v razvoju. Njeno petje je izražalo fin občutek in nekaj diskretnega je bilo v njem. Prehode ,e absolvirala z lahkoto, izgovarjavo ima jasno in tudi njena igra ni napačna. Dočim se je sicer posluževala češčine, je pela samospev v zadnjem aktu slovensko Splošno je njen nastop napravil očitno ugoden vtisk.
—	»Matica Slovenska" opozarja in prosi, da bi ji p. n. g. poverjeniki nemudoma poslali imenike in udnino. Nadalje prosi vse lanske ude in vse tiste, ki šele mislijo stopiti v krog »Matičarjev", naj se takoj prijavijo in pošljejo udnino. Drugi del »Letopisa" za leto 1911, kjer izide imenik Matičinih udov, pojde te dni v tiskarno. Za leto 1911. izide osem knjig in sicer ; 1. Zbornik, 2. Knezova knjižnica (II. del romana »Brambovci"), 3. Zabavna knjižnica (s spisom Ks Meška itd.), 4. Hrva-tska hnjižnica (roman »Tudjinac"), 4. Mencingerjevih zbranih spisov I. zvezek, 6. Slovanski jubileji in spomini, 7. Narodne pesmi in 8. Letopis za 1911. Vse knjige so že do-malega gotove.
Ali škoduje prost uvoz mesa domači živinoreji?
(Po predavanja dr. Earla Rennerja.)
(Konec.)
Živina se — po Thtlnenu — lehko goni na oddaljena tržišča brez znatnih stroškov in pitanje živine je v bolj oddaljenih krajih mnogo cenejše, ker je zemlja v mestni okolici vsled visoke zemljiške rente dražja, ker pa debela živina na dolgem potu močno shujša, vsled tega je priporočati v oddaljenih kirajih započeto pitanje do konca v bližji okolic mesta. Mlada živina pa Be brez težave goni iz kraja v kraj, vsled česar je izreja jalovine ra-cionelna le v najoddaljenejših krajih, kjer je zemljiška renta in tudi cena zemlje neznatna.
V	tem skrajnem kolobarju se prideluje žito le za potrebo ljudi, ki se pečajo z živinorejo. To daje dovolj slame in krme za zimo, poletna paša na prostem je glavna stvar. Celo ta pas (pašno gospodarstvo z izrejo jalovine) sega le 50 milj od mesta; oni kraj te razdalje neha tudi ta panoga — ostaja le še lov za pridobivanje kož.
Živina potuje v Thtinenovi osamljeni državi iz kraja v kraj: mlado živino rede na periferiji. Odtod pošiljajo krave za sirarstvo in maslarstvo, vole za vprego in začetno pitanje v srednje pasove. Krave-mlekarice pošiljajo za mlekarstvo, zrele vole za pitanje v mestno okolico. V omenjeni meri Be pečajo z izrejo živine tudi v ostalih pasovih iz tehničnih ozirov (za pleme, za prodajo telet itd.) ne glede na rentalilnost. Neomajna resnica pa je, da industrijska dežela ne more ohraniti števila in stanja svoje živine brez dovoza mlade živine iz tujine.
To je v kratkih obrisih Thlinenova osamljena država, to je prva fundamentalna, še do-danes nepremagana metoda o znanstveni raz predelbi posameznih poljedeljskih panog v prostoru. Ta metjda in njeni idealni rezultati so še danes neomajani, ampak posamezni faktorji v tem računu so se mogočno razvili. Ti faktorji so predvsem:
1.	Občila in transportni stroški. Koujsko vprego je predvsem nadomestil vlak, nadalje pa oceanski parnik. Mesto, ki je prej dobivalo svoje žito iz okrožja 30 milj, dobiva v našib časih svojo pšenico iz razdalje 500 in več kilometrov za enake stroške z vlakom, iz razdalje več tisoč kilometrov po morju. Pas, ki prideluje n. pr. žito za London, obsega domalega vso zemljo. Mrežo deželnih cest je nadomestilo omrežje železnic in parobrodnih kurzov, ker je mesto zvezano z mestom z železnimi cestami ali b parno plovbo, veljajo sedaj celi kompleksi mest za središče. Z drugimi besedami: Industrijske dežele so postale Thll-nenovo središče, in druge dežele naokolo tvorijo poljedelske kolobarje naokolo. Metodo, ki jo je Thtinen uporabljal za male državice leta 1800 je vporabljati danes za v resnici izolirano svetovno državo, da spoznamo znanstveno raz-predelbo poljedeljskih proizvajalnih panog v prostoru.
Poljedelski pridelki se dado dandanes vse dalj prevažati kot na tovornih vozeh, naprave za konserviranje blaga so vse drugačne. Zlasti ohlajevanj e| blaga pripravlja revolucijo dosedanje prehrane in aprovizacije, revolucijo, ki bo popolnoma preobrnila zlasti krajevno razpredelbo živinoreje. Ohlajevanje in konserviranje je napravilo iz mesa predmet, ki glede na možnost prevažanja čisto nič ne zaostaja za žitom, napravilo je iz njega predmet svetovne trgovine, kakor sta bombaž in cuker.
4. Razdelitev pridelovanja živil pa izpremi-nja prodiranje industrijskih rastlin, v našem podnebju predvsem sladkorne pese, ki pri nas najhujše izpodriva žito. Ce interesni zastopniki agrarizma predavajo o preskrbovanju domačih potreb, zamolčujejo, da je čez dalje več zemlje odvzete preskrbovanju kruha za domače potrebe, da čez dalje več domače zemlje preskrbuje inozemstvo s sladkorjem. Pesa nam je dvignila jasli in nam vzlic s sladkorno produkcijo združe-nega pitanja živine odmaknila lonec z {mesom.
Ti trije faktorji so mogočno preobrazili poljedelsko produkcijo, ampak metoda je ostala še vedno Thlinenova. Z nje pomočjo izvajamo iz novih dejstev rezultate, ki jih narodnogospodarska veda doslej še ni opazila:
1. Industrijske dežele naše države in Evrope sploh leže v prvem Thllnenovem kolo-jarju, kjer je pridelovanje žita in živinoreja cot glavna proizvajalna panoga neracionalna Naše poljedelstvo, namesto da bi urno prešlo k vrtnariji in čistemu mlekarstvu, hoče s cesarskim varstvom umetno za vse večne čase ohraniti Thlinenovo izolirano državo v najtesnejših mejah, da obdrži zaostale obratne oblike in visoko zemljiško rento in usiljuje Širokim masam nezadostno hranjenje, kakor ga je opisal Thtinen.
2. Namesto da bi premaknila pridelovanje žita, živinorejo in veliko produkcijo mesa na periferijo, t. j. v stepe onikraj oceana in izpremenila domačo zemljo industrijskih dežel v cvetoč vrt žlahtnega sadja in visokih domo-vov, ie umetno ustavljala Naravni razvoj poljedelske produkcije. Agrarna carinska politika je torej tudi z agrarno znanstvenega stališča od sile reakci-onarnarna, zavira kvalitativno zboljšanje naše živinoreje, in ni drugega nič kot poskus, da se v interesu zemljiške rente ohranijo čim dalje zastarele obratne oblike, na stroške konzumen-tov, ki morajo skrčiti svojo mesno in rastlinsko hrano na kvantitativni in kvalitativni minimum.
In kakšne so posledice? Poslušajmo Thtt-nena (str. 322 in sl.);
»Ali pa je v mestu (t. j. v industrijskem prebivalstvu) neizčrpen fond, iz katerega naj bi se plačevale vse višje in višje žitne cene, in iz katerega vira poteka denar za plačevanje dragega žita!
V	mestu je ogromna množica ljudij, katerih zaslužek komaj zadošča, da si ob dose-sedanjih srednjih cenah nabavljajo najpotrebnejša živila kakor bi scenitev žita pod dosedanjo srelnjo ceno onemogočila pridelovanje žita na skrajnem robu (v Argentiniji I) in izpremenila polje v puščo (v Argentiniji), prav tako poraja rast srednje žitne cene uboštvo in izseljevanje delavskega razreda v mestu (t. j. v industrijskih pokrajinah.")
Z drugimi besedami: Varstveni sistem poraja stalno obubožavanje mas in izseljevanje najboljših elementov iz evropskega kontinenta v Ameriko!
»Zaprtje ni nikjer ustvarilo novih pridobitnih virov, ki bi višali delavsko mezdo in omogočali plačevanje višjih žitnih cen. Narobe vsled podražitve neobhodne potrebščine trpi blagostanje vseh." Izvzet je le zemljiški posestnik, ki z zastarelimi obratnimi oblikami vzdržuje staro zemljiško rento in jo zvišuje — na stroške nadaljnega poljedelskega razvoja in na stroške živinoreje.
Končna posledica omejene trgovinske svobode je dvojna:
1. Naravna proizvajalna panoga v oddaljeni, revni deželi zastaja ali pa popolnoma propade — glej rumunsko živinorejo po carinski vojni 1. 1881.
2. »Varovana" bogata dežela je težko oškodovana glede na industrijo in na prehrano svojega prebivalstva, nazadnje na svoji veličini, bogastvu in prebivalstvu in zaostaja v obratnem načinu.
Taka je sodba klasika narodno-gospodarske vede, meščanskega ekonoma,, praktičnega poljedelca in utemeljitelja zemljedelske vede!
Gospodarski pregled.
** Letošnja setev. Poljedelsko ministrstvo objavlja stanje letošnjih setev od srede novembra. Ozimna pšenica kaže 2'4, ozimna rž 22, turšica 8*3, krompir 3 3, sladkorna pesa 3'6, navadna pesa 3'1, zelje 3*1, detelja 8 6, travniki 2*8 in pašniki 8*1, kjer pomeni 1 prav dobro, 2 nad srednjo mero dobro, 3 srednje dobro, 3 pod srednjo mero dobro, 5 zelo slabo. V vsej tej dobi je bilo severno od Alp večinoma razmeroma gorko vreme z redkimi in neznatnimi padavinami, medtem ko je bilo južno od Alp oblačno in čaBi zelo deževno vreme.
Italijansko-turška vojna.
Italija ima smolo, ali kriva je sama, ker izvirajo vse njene nezgode iz neprevidnosti in neveijetnih nazorov. V Tripolitaniji ne gre stvar nikakor naprej. Italijanska armada je šla dol s ofenzivnim namenom, zdig je pa že cele tedne v defenzivi in lahko se že pravi, da ja
trajno oblegana. Kako bo prodirala v deželo, tega tudi Caneva še ne ve ; in ker ne more mož poslati v domovino nobene vesti o kakšni veliki zmagi, se mu že tako godi kakor ponavadi vojskovodjem, ki imajo smolo. Z velikansko glorijo so ga spremljali na ladjo, ko je odhajal, sedaj ga pa že razglašajo za ne sposobnega.
Ker ni v Tripolitaniji nobenega pravega uspeha, postajajo v Italiji nervozni in bi po sili radi prišli do kakšne zmage, pa se pripravljajo že nekaj časa na boj v Egejskem morju in na blokado Dardanel. To pa tudi ne gre, zakaj v Evropi hočejo ostale države imeti mir. Diplomacija sploh ugovarja vsem resnim manevrom na Egejskem morju, Rusija pa Specialno hoče imeti proste Dardanele, zakaj blokada te ožine ne bi zaprla samo Turčije, temveč tudi rusko pomorsko trgoviho. Tripolitansko pustolovščino trpi kapitalistična Evropa. To se prenaša, če pobaše Italija Tri-politanijo. Ali v evropski Turčiji je angažiranih tisoč drugih kapitalističnih interesov ; če se tam smodnik vžge, lahko eksplodira po vsej Evropi.
To bi si bili italijanski državniki lahko davno mislili. Kapitalistične države Evrope pač niso zaljubljene v obstanek Turčije, ali potrebujejo ga zaradi svoje lastne varnosti, zakaj če začne tam doli pokati, ne ve nihče, kje in kakšen bo konec. Torej so bili v Bimu otroci, če so mislili, da se bo ravno njim dovolilo zanetiti svetovni požar.
Sicer je pa slika neizpremenjena. Semin-tja kakšna praska se pripeti vsak čas; poročila iz Carigrada vedo kakor vsak dan za kak majhen turški uspeh, italijanske vesti poročajo kakor vsak dan o kakšni italijanski zmagi. Enkrat se Turki pritožujejo, da se Italijani vojskujejo barbarično, drugič tožijo Italijani, da Turki kršijo mednarodno pravo. Vsekakor niso izvršili Turki v tej vojni še toliko bru talnosti kakor Italijani.
Tnrfiki uspeh.
Carigrad , 25. nov. Vojno ministrstvo je dobilo brzojavno poročilo, da se je italijanska kolona z 2000 možmi pri Bengaziju napotila proti jugu, hoteča razdreti brzojavno »vezo. Arabci so jo napadli in prisilili, da seje umaknila. Imela je 12 mrtvih in mnogo ranjenih. Arabci so zopet postavili brzojavne droge, ki so jih bili Italijani podrli.
Boj pri Tripolisu.
B i m , 26. nov. „Agenzia Stefani" poroča iz Tripolisa : Naše vojaštvo je v petek opazilo na vzhodni fronti znatne turške in arabske čete. Živahno streljanje je trajalo ves dan. Ob 7. zvečer je skupina sovražuikov na padla našo obrambno linijo južno od trdnja vice Hamidie, da bi razdrla naš žični plot. Napadalci 80 bili raztreseni. Opazovanje z letalnimi stroji je dognalo, da so pozicije sovražnika neizpremenjene.
Turške priprave.
Carigrad, 25. nov. Na podlagi odredb notranjega ministrstva je valija v Bajarutu izdal razglas, da ni pričakovati italijanskega napada na mesto, ker ni urtjeno. Bazen tega je v mestu zastopanih toliko tujih trgovskih interesov, da bo tudi to oviralo Italijane. Ce bi se pa vendar Italijani izkušali izkrcati v Bajrutu, se lahko hitro zbero regularne čete in redifi za obrambo. Oboroževanje prebivalstva je torej nepotrebno. V Smirno in v De-deagač so odposlane strojne puške. Tudi na drugih krajih, kjer je bil mogoč italijanski napad, se Turčija pripravlja za obrambo.
Streli na sanitetno barko.
Rim, 26. nov. Generalni zdravnik Sforza in komisar Rdečega križa poslanec Negrotto sta se včeraj vračala z bolniške ladje »Regina d’ Italia* na barki, ki je imela zastavo Rdečega križa, Ko so bili oddaljeni kilometer od obrežja, je počilo nekoliko strelov. Kurjač Parazine je bil lahko ranjen.
Prijeta grfika barka.
Rim, 26. nov. Torpedovka „Cassio-peia" se je vrnila z rekognosciranja ob zapadni obali. S seboj je privlekla neko sumljivo grško barko.
Nič strelov na avstrijsko ladjo.
Trst, 26. nov. Ravnateljstvo *Austro Američane" naznanja, da nima nobenega poročila o vesti berolinskega »Lokal Anzei-gerja", ki pravi, da so italijanske bojne ladje streljale na njen oceanski parnik »Martha Washington\ Ker ima ladja aparate za brezžični brzojav, misli družba, da bi bila morala dobiti obvestilo, če bi se bil res izvršil kakšen napad.
Rusija in Dardanele.
Pa r i z, 26. nov. Iz Peterburga javljajo: Potrjuje se, da je ruska vlada velesilam predložila vprašanje o nevtralnosti Dardanel na podlagi londonske pogodbe z dne 13. marca 1871. V svoji okrožnici prihaja Rusija do sklepa, da je blokada Dardanel v nasprotju z določbami londonske konvencije, po kateri imajo trgovinske ladje vseh narodov prosto plovbo po Črnem morju. Potreba živeža za ruske pokrajine ob Črnem morju ]e povod, da bi bila blokada Dardanel protipravna.
Andrassyjeve simpatije.
Monakovo, 26. nov. Veliko pozornost vzbuja izjava grofa Andrassyja, ki je prideljen tukajšnjemu avstro-ogrskemu poslaništvu, proti velikemu delu nemškega in avstrijskega časopisja. Grof Andrassy je namreč izročil včeraj monakovskemu konzulatu 6000 kron, da se razdele med Italijane, ki so bili ranjeni v Tripolisu. To je storil v dokaz svojih s i m p a t i j za Italijane, kakor tudi v znak protesta proti tistemu delu nemškega in avstrijskega časopisja, ki baje hudo napada italijansko armado v Tripolisu in jo skuša spraviti v slabo luč.
ZADNJE VESTI.
Anglija in Nemčija.
Bližnji Greyev govor.
London, 26. nov. Državni podtajnik kolonialnega urada S e e 1 y je imel snoči v Newcastlu govor in je dejal, da bo pon-deljkova Greyeva izjava pospeševala mirovna stremljenja. Podtajnik je poudarjal veliki pomen prijateljskih in mirovnih odnošajev med Anglijo in Nemčijo.
Lloyd-George prepusti Greyu prvo besedo.
London, 26. nov. Državni kancelar Lloyd George je imel predsnočnjem v Bathu govor in je izjavil, da je imel izprva namen govoriti o vnanjih zadevah. Ker pa čuti, da mora Edvard Grey prvi govoriti v imenu ministrstva, zato to opušča. Zategadelj izraža samo upanje, da si ne prisvoji občinstvo po listih razširjenih vesti in informacij, dokler ne poda o vsej zadevi svojega poročila gospod Edvard Grey. Lloyd-Georgov govor so vedno prekinjale sufragetke. George je posvetil glavni del svojega govora ognjevitemu pozivu za žensko volilno pravico in je dejal, ako bi imele žene na Angleškem kakor tudi na celini volilno pravico, bi bila Evropa v mnogo manjši nevarnosti ,|d„a jo preplavijo krvavi potoki. Zategadelj priporoča za prihodnje leto, da se priklopi vladni zakonski predlogi o moški volilni pravici dostavek o ženski volilni pravici na široki demokratični podlagi.
Francoske priprave ob maročanski krizi.
K 5 1 n, 26. nov. Pariški kores pondent lista „K 6 1 n i s c h e Z e i -tu ng“ je izvedel od jako zauesljive francoske strani, da sta obravnavala o najvažnejših mestih Georgeovega govora Lloyd-George sam in londonski francoski poslanik Oambon. Na Francoskem so se s polno paro p r i p r a v 1 j a l i n a vojsko; na meji so stali po cele dneve zakurjeni vlaki, da bi odvedli gotovine bančnih podružnic v Pariz.
Kancelarjevi govori v angleškem parlamentu.
London, 26. nov. Vlada je predložila parlamentu govore nemškega kance-larja Betmahna-Hollvega dne 9 in 10. t. m. v nemškem državnem zboru, katerih prevode je bil poslal poslanik G o s c h e n.	__________
Aehrenthal pri cesarju.
Dunaj, 26. nov. Grof Aehrenthal je bi^ včeraj od cesarja sprejet na posebni avdienci.
Ministrski svet.
Dunaj, 26. nov. Včeraj, je imel ministrski svet sejo pod predsedništvom grofa Sttirgkha. Bavil sa jo s tekočimi parlamentarnimi vprašanji.
Khuen na Dunaju.
Budimpešta, 27. nov. Khuen He-dervary se je odpeljal na Dunaj in bo konfe-riral z vojnim ministrom, da dobi kakšne koncesije v zadevi ogrskih grbov in znamenj v armadi in s tem boljše upanje za brambno reformo. Khuenu gre v prvi vrsti za to, da bi na podlagi takih koncesij ločil Košutovo stranko od Justhove.
Štajerski deželni zbor. Gradec, 27. nov. Namestnik grof C 1 a r y hoče uvesti pogajanje s strankami, da bi omogočil zasedanje štajerskega deželnega zbora.
Poštni rop.
B e r o 1 i n , 26. nov. Policija je prijela postiljotja Wendta, ki je priznal, da je odbil na poštnem vozu, katerega je peljal, ključavnico, vsled česar se je njegov sokrivec Cavello lahko polastil poštne vreče, v kateri je bilo več kakor 360.000 mark denarja in vrednostnih papirjev. Natančno še ni dognana ukradena svo-ta. Vrednostne papirje je Cavello sežgal.
Dijaški boji.
Barcelona, 26. nov. Včeraj so uprizorili dijaki na kliniki splošne bolnišnice demonstracije proti listu „Progresso“, ki jih je bil baje s članki lazžalil. Dijaki so metali kamenje na policijo in tudi streljali na milico, ki je odgovorila s puškami. Ranjeni so 4 dijaki, dva častnika in 1 vojak meščanske garde. Vseučilišče so zaprli.
Španija v Maroku.
Pariz. 26. nov. „Temps“ je doslej z vso odločnostjo zahteval, da se Španija umakne iz LariašainElKazarja, v včerajšnjem članku pa se pri obravnavanju francosko-angleškega tajnega dogovora izraža takole: Španiji so obljubili velik del morske o-balel Naj gaobdrže! Toda v ozadju dežele naj dovolijo Spanci žrtev na svojem ozemlju, kolikor rabi Francoska, da zagotovi svobodne zveze med Fesom na eni strani iti Alžirjem, Tangerjem in Casablanko na drugi strani. V tej smeri bi se lahko uveljavilo prijateljsko posredovanje Angleške.
Korupcija na finskem.
P e t e r b u r g- 26. nov. Veliko pozornost zbuja nenadno umirovljeuje generala Tolmačeva, dosedanjega mestnega poveljnika v Odesi, ki je imel prevzeti vrhovno poveljništvo žandarmerije namesto generala Kurlova. Tolmačev je obljubil nekemu konsorciju, da mu preskrbi železniško koncesijo, zakar je dobil veliko „odškoduino“.
Odesa, 26. nov. Med prebivalstvom je zbudila vest, da je general Tolmačev odstavljen, veliko zadoščenje. Tolmačev je bil izmed najbrutalnejših zastopnikov avtokracije. Zlasti kruto je preganjal delavstvo, dijake in profesorje, -
Odgovorni urednlK Fran B a rt 1.
Izdaja in zalaga taloiba Zar e.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.____
10 zapovedi
za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajajo zdravila p. t. članom okr. boln. blagajno v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne Ih bolniSke blagajne južne železnice.
FR. KS. KASPER
Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva,
hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otoma-nov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje raz-/ ličnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih valjčnih zastorov. '— Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe i vedno v zalogi.
Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubni razpolago.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je slovenski
Jlustrovani Tednik4
ki izhaja vsak petek ter stane četrtletno K 1 8& Zahtevajte ga povsod 1 Naročite ga in inse-rirajte v njeml Naslov: Slovenski Ilustrovani Tednik, Ljubljana
ANTON BAJEC
cvetlic«! salon
Ljubljana, Pod TranCo štev. 2. Velika zaloga suhih vencev.
Izdelovanje šopkov In vencev, trakov z napiti Itd. _ Zunanja naročila Izvršuje točno.
Vrtnarija Je na Tržaški cesti.
Brzojavni naaloT: BAJEC, Ljubljana.
Železnato vino s kino
lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani
Dunajska cesta
krepča malokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, slabotne in bolehave o roke, ena pol-literska steklenica 2 K, tri steklenice _____________ K 6'60. Poštnina in zavoj nina prosta.
Železnato vino lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani vsebuje v resnici in vedno navedeno množino železa. Ima neoporečno zdravilno vrednost in prednjači za-...... raditega vsem drugim železnatim izdelkom.
Restavracija, International1
na Resljevi cesti št. 22
v neposredni bližini južnega kolodvora.
Vedno sveže pivo, dobra dolenjska vina kakor tudi gorka in mrzla jedila.
Na razpolago je vrt s kegljiščem in vsi slovenski, nemSki, italijanski delav* skl listi.	Shajališče	sodrugov
Na prijazen poset vabi
Marija Petrič,
gostilničarka.
Največje podjetje konfekc. stroke je ogromna trgovina
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg štev. 5
katera ima že začetkom sezije
nad 30.000 kom. svežega blaga
nad 5000 kom. najfinejšifi ofilek za gospode 2000	„	naj finejši fi površnikov, šport-
uifi in zim skifi sukenj 8000	,.	pelerin
po najnižjih cenah — in to:
nad 2000 kom.posamezn. filae in telovnikon „ 3000 „ ofilek za dečke in otroke 15000	najmodernejše konfekcije za
dame in deklice.
Solidna postrežba 1
Koroški deželni predsednik.
Celovec, 26. nov. Baron Hein ostane še do maja 1912 v službi.
Bojkotirani ban.
Zagreb, 26. nov. VseučiliSki dijaki so sklenili, da ne povabijo bana Tomašiča na noben ples prihodnji predpust. Ce bi ga star-čevičanski dijaki vabilli, bodo drugi bojkotiirali njihove prireditve.
Ponesrečen letalec.
Bero lin, 26. nov. Včeraj je ponesrečil na letališču v DBberitzu 24 letni topničar-ski lajtnant baron Freytag Lorioghofen, ki je bil dodeljen zboru letalcev. V višavi 50 metrov mu je veter pograbil aparat in ga treščil ob tla. Letalec si je zlomil tilnik in je bil takoj mrtev.
Izdeli solidni.
Zmerne cene.
Zaoga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce Iz morske trave, zmednlce na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd.
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
□
Priznano nizke cenel