SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ano) lxxii (66) • stey. (n°) 35
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 12 de septiembre - 12. septembra 2013
slovenija potrebuje spreobrnjenje
URŠKA MAKOVEC
Ko poslušamo predsednico vlade in je jasno, da gre slovenska država v propad; ko Frankfurter Allgemeine Zeitung le še ugiba o dnevu, ko bomo zaprosili za finančno pomoč; ko celo Italijani pišejo, da je Slovenija ujetnica svoje preteklosti, ko v Delu (!) beremo, da smo hujši kot Rusija, in ko nam vsakdanje življenje vse to potrjuje, je zelo normalno, da se nas polasti žalost. Z samo žalostjo sicer ni nič narobe (celo Sveto pismo pravi »blagor žalostnim«), težava pa je, če preide v apatijo, brezvoljnost, pesimizem in zagrenjenost. Tega je žal v Sloveniji v neomejenih količinah. Prav neverjetno, kako je šestdeset let režimske vladavine že tako cankarjanske Slovence uspelo narediti popolnoma odvisne od državnih jasli oziroma pomoči »od zgoraj«, in to na vseh področjih. »Državo so za-vozili.« Če bi se zavedali, koliko svojih dolžnosti smo opustili, bi vedeli, da »smo« jo zavozili. In kaj zdaj?
Imela sem priložnost delati z vrstniki iz držav vzhodnega bloka - vse od Kazahstana, Rusije, Azerbajdžana, Belorusije, Ukrajine do Balkana. Gotovo sem spoznala tiste, ki so bili cvet mladine v teh državah, a nenazadnje je pomembno prav to, kakšna je elita, saj se po njej zgleduje vse prebivalstvo. Čeprav marsikdo od teh mladih izhaja iz držav, ki so v neprimerno slabšem gospodarskem, socialnem in političnem stanju kot Slovenija, so bili trdno odločeni najti pot, kako priti do dobre strokovne izobrazbe, splošnega znanja, do delovnega mesta, ki jim bo omogočalo, da bodo pomagali svoji domovini k napredku. Zavedali so se, če ji ne bodo pomagali oni, se ne bo nič spremenilo na bolje. Da njihove delavnosti, predanosti, domoljubja in veselja do življenja niti ne omenjam. Razlika med dejanskim in želenim stanjem jih ni zagrenila, niti se niso pustili preplašiti režimu, ki jih je omejeval pri uvajanju sprememb. (Ukrajince so po povratku v domovino na primer klicali na zaslišanje, kaj so počeli v Evropski uniji.)
Jože Možina svoj nedavni intervju, potem ko dodobra opiše slovensko stvarnost, zaključuje z besedami: »Te čase je treba soustvarjati in delovati brez zagrenjenosti.« Časi so morda krizni, a nič zato. Mnogi se spopadajo s še hujšimi težavami. Vprašanje je le, kako se bo z njimi spopadel vsak od nas. Papež Frančišek je mladim v Riu letos naročil, naj ne opazujejo življenja z balkona, ampak naj ga živijo. (»No balco-neen la vida, metanse en ella.«) To tistim, ki želijo neomejeno manipulirati z državo, seveda ne odgovarja, zato javna občila ubogljivo širijo brezbrižnost in apatijo, kot tudi »dejstvo«, da posameznik ne more ničesar spremeniti. A pravo dejstvo je, da nas iz tega stanja lahko izpeljejo le dobri - izobraženi, modri, na resnici temelječi, odgovorni posamezniki. Doseči dobro izobrazbo danes ni več težava. Kdor je iznajdljiv (v ne-izmaličenem pomenu te besede!), se lahko dobro izobrazi tudi brez začetnih lastnih sredstev. Tudi za kulturno in duhovno rast se najde obilje dobre hrane — tako pri nas kot v tujini. Potrebna je le zavest soodgovornosti, želja nekaj spremeniti in vztrajnost, da ne odnehamo.
Kot se širijo epidemije, se širi tudi dobra volja. Čakati nanjo nima smisla, ker je morda nikoli ne bo. Lahko pa jo začnemo širiti sami. Prav tako dobroto, poštenje, domoljubje, veselje do življenja, delavnost, požrtvovalnost. Za vse to niti ni treba biti izobražen, saj nam zdrava pamet pove, da je vse to koristno za nas osebno in posledično tudi za družbo, naše gospodarstvo, politiko, ...
Slovenija ne potrebuje resetiranja, ne potrebuje tehnične vlade, ne potrebuje finančne pomoči Evrope. Slovenija potrebuje moje in tvoje spreobrnjenje. Slednje pa ni v tem, da se danes odločim, da bom od jutri naprej svetnica, ampak da vsako svojo najmanjšo in najbolj vsakodnevno odločitev usmerjam v dobro. Da ne životarim, ampak živim odgovorno.
(Časnik.si)
Neprijetno je v javnosti odjeknila novica, da je Slovenija na lestvici konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma padla za šest mest. V SDS in N.Si ob tem vlado pozivajo, naj čim prej pripravi vse ukrepe za sanacijo javnih financ in bančnega sistema. V največji opozicijski stranki opozarjajo, da bodo dolgovi države drugače narasli in da bo dokapitalizacija bank precej dražja od pričakovane. V SDS še menijo, da višji davki niso rešitev za krizo v Sloveniji, nasprotujejo jim tudi v N.Si.
Da je vlada slovensko gospodarstvo dovolj obremenila z davki, zdaj prav tako meni minister za finance Uroš Čufer. Zato je napovedal, da se bo moralo uravnoteženje javnih financ od zdaj dogajati na strani izdatkov v javnem sektorju. Sindikati so se odzvali kritično, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je skušal umiriti ozračje in je dejal, da Čufer ni mislil na posege v plače javnih uslužbencev.
Finančno ministrstvo je nekoli-
Vlada išče rešitve
ko popustilo pri stopnjah davka na nepremičnine. Sakralni objekti (cerkve in drugi) naj bi ne bili obdavčeni, obdavčitev kmetijskih zemljišč in gozdov bo predvidoma nižja, prav tako praznih stanovanj in nezazidanih zemljišč. V proračun naj bi se zato steklo 40 milijonov evrov manj, kot je predvideval prvotni predlog. Kmetje kljub temu niso zadovoljni, zato nadaljujejo priprave na protest. Gospodarska zbornica Slovenije pa je vlado pozvala k pripravi povsem novega predloga zakona.
Potem ko so se v zadnjih dneh pojavila ugibanja o rekonstrukciji vlade in tudi o tem, da naj bi predsednica vlade Alenka Bratu-šek na sprejetje proračuna vezala zaupnico, javnost dobiva občutek, da se je koalicija znašla v brezizhodnem položaju in da so možnosti, da bo preživela izzive, s katerimi se spopada, zelo majhne. Politična stabilnost je pojem, ki si ga vsi želijo v slovenskem prostoru. Da je pomemben, se zaveda tudi premierka Alenka Bratušek, kar
je posebej povedala po sestanku predsednikov koalicijskih strank pretekli ponedeljek 9. septembra. Težave se pojavljajo pri pripravi proračuna za prihodnje leto. Vodja stranke upokojencev Karl Erjavec ves čas glasno ponavlja, da na znižanje pokojnin ali regresa ne bodo pristali. Izvršni odbor DeSUS naj bi v primeru take odločitve prihodnji torek razpravljal tudi o odhodu iz koalicije. Medtem pa predsednik DL Gregor Virant in vodja poslancev PS Jani Möderndorfer mirita in menita, da bodo našli kompromis.
Prej omenjeni sestanek je bil po besedah premierke povsem normalen kot mnogi prej. Sicer si tudi Virant želi, da bi bil poseg v katerekoli pravice, bodisi pokojnine ali socialne transferje, res izhod le v skrajni sili in da pred tem poiščejo vse druge rezerve - na primer pri zajezitvi sive ekonomije, pri materialnih stroških in nekaterih investicijah. Sicer pa meni, da nima smisla komentirati posameznih ukrepov, ker bo predlog proračuna z vsemi ukrepi predstavila premierka.
AVSTRIJA
Za boljšo zaščito
Državljane slovenske sosede Avstrije konec meseca čakajo parlamentarne volitve. Da poslanci v novem sklicu ne bi pozabili perečih vprašanj, povezanih z manjšinami v Avstriji, so v centru narodnih skupnosti oblikovali peticijo s predlogi za izboljšave v zaščitni zakonodaji za manjšine in jo skupaj z zahtevanimi 500 podpisi že predali zdajšnji predsednici parlamenta na Dunaju Barbari Prammer.
Omenjena peticija predlaga formulacijo ustavnega člena, ki bi zaščitil vse priznane narodne skupnosti v Avstriji. »Zdaj imajo poseben status Slovenci in Hrvati, ki so zaščiteni po avstrijski državni pogodbi, a je tudi ta iz leta 1955, zato bi bila nujna modernizacija,« je pojasnil prvopodpisani pod peticijo, koroški Slovenec Marjan Pipp. Drugi predlog se nanaša na organiziranost narodnih skupnosti v Avstriji. »Da-
nes so vse narodne skupnosti v Avstriji organizirane kot društva, kar se nam zdi velika pomanjkljivost,« je dodal. Želja narodnih skupnosti pri slovenskih severnih sosedih je, da bi se Avstrija pri tem zgledovala po Sloveniji, »kjer sta italijanska in madžarska narodna skupnost organizirani kot samoupravni narodni skupnosti«. Prav tako zahtevajo nov, moderni izvedbeni zakon o narodnih skupnostih, »ki naj bi bil usmerjen in naj bi se ravnal po ustavnem določilu, kakršnega smo predlagali v peticiji«.
Vlada na Dunaju spremembo zaščitne zakonodaje za manjšine obljublja že nekaj let, a konkretnih korakov v tej smeri še ni. »Z vložitvijo te peticije prav zdaj, ob koncu mandata, smo želeli opozoriti, da vlada še ni izpolnila obljube, obenem smo želeli dati pobudo za naslednji mandat,« je pojasnil Pipp.
Obisk v Porabju
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel se je pretekli konec tedna udeležila tradicionalnega Porabskega dneva, ki ga je organizirala Zveza Slovencev na Madžarskem.
Prisostvovala je tudi otvoritvi 13. svetovnega festivala praženega krompirja, kjer se je več kot 40 ekip trudilo pripraviti tradicionalne slovenske jedi. Ministrica Komel je poudarila, da Slovence povezuje ogromno stvari, med njimi so jezik, kultura, šport (v Sloveniji ravno poteka Evropsko prvenstvo v košarki), ter nenazadnje tradicija - slovenske jedi, običaji, značilnosti. »Ponosni smo na vse simbole slovenstva, ki nas navdihujejo in motivirajo in ki ne poznajo državnih meja« je zatrdila.
Tudi slovenski kristjani so se na vigilijo praznika Marijinega rojstva posebej povezali v molitvi za mir v Siriji in na Bližnjem Vzhodu. Že v četrtek je Društvo sv. Modesta pripravilo molitev za mir v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah. Po skupni molitvi so se papeževega namena spomnili tudi med sveto mašo.
V petek je pri sv. Jožefu na Poljanah sv. maši za mir sledila ve-čurna častitev pred Najsvetejšim in premišljevanje o miru. Duhovno bedenje, ki ga je pripravila skupnost TotusTuus, je bilo v Marijini
Molili smo za mir
kapeli vse do polnoči.
V soboto je bila sv. maša za mir v ljubljanski stolnici ob 16. uri. Pripravilo jo je Društvo katoliških pedagogov Slovenije, sledila je molitev za domovino in mir na svetu.
Tudi v slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah so se pridružili papeževi molitvi ter molitvi vse Cerkve za mir v Siriji, in sicer v soboto med 19. in 24. uro. V mariborski stolnici je bila sv. maša zvečer in po njej posebna molitvena ura za mir v Siriji in na Bližnjem vzhodu. Molitveni shodi
so bili tudi v drugih škofija in po vsej Sloveniji.
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Kdaj ste videli Slehernika?
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
Ko je prišlo sporočilo, da bodo v Adergasu igrali Slehernika, smo se doma vsi pohvalili, da smo igro že videli. Eni v Slovenski vasi, drugi v Našem domu, eden nas je pa vse prekosil. Oče Janez je mimogrede povedal, da jo je on videl v - Adergasu, in to pred 75. leti!
Župnija Velesovo letos slavi 850-letnico svoje ustanovitve in - kot se za visoke in okrogle obletnice spodobi - so jo hoteli dostojno proslaviti. Zanimivost te župnije je, da župna cerkev ni v vasi Velesovo, ampak v vasi Adergas, kjer je bil med leti 1238 in 1782 znan in ugleden samostan. A sedež župnije v Adergasu je šele od leta 1880; prej je bil v cerkvi sv. Marjete v vasi Trata, ki je danes podružnična cerkev.
V Adergasu že dolgo - celih 75 let - deluje Kulturno umetniško društvo (KUD) Pod lipo. Društvo je delovalo pod raznimi imeni, še prej pa so že od srede 19. stoletja vaščani z učiteljem pripravljali gledališke igre in prepevali. Zdaj imajo prostore v bivšem samostanu in nadaljujejo s to tradicijo. Za obletnico so se namenili ponoviti igro, ki so jo kot društvo prvo zaigrali - Hoffmannstahlovega Slehernika v prevodu Otona Župančiča.
Ker je to duhovna drama, po strukturi in zamisli mi-sterij (auto sacramental), so jo igrali v atriju adergaške cerkve, gledalci pa smo bili razporejeni na lepo urejenem
^ <8> \ # iPr LET
prostoru pred cerkvijo. Okoli petdeset nastopajočih in še mnogo zakulisnih sodelavcev je vodil režiser (menda deluje že 36 let) Silvo
Sire. Od marca______
so se zbirali k
vajam - tudi med poletnimi počitnicami.
Poldrugo uro dolg nastop je tekel brezhibno, sproščeno in seveda poučno. Sleherniku so verzi tekli kot namazani, pa tudi drugim se tekst ni zatikal. Pri tem sem spoznal, da je Župančič kar nekaj desetletij pred današnjim časom znal pisati tekste za rap (v Sloveniji izgovarjajo rep). Res: v določenih trenutkih je izzvenelo kot repersko, torej si lahko mislite, kako je to hitro šlo.
Tudi igranje je bilo elegantno in enotno, tako posameznikov kot skupno. Seveda so izstopale 'problematične' vloge, kot sta Smrt in Denar-Mamon, ki sta bili zelo izrazito zaigrani.
Kot to še posebno Pristavčani vedo, je igranje na prostem tvegana zadeva. Tudi v Adergasu je voda odnesla eno predstavo, so pa zato ostale bile polno zasedene, gledalci pa navdušeni. Še dobro, da obstajajo brezžični mikrofoni in močne ozvočevalne aparature (ferštekerija so včasih pravili, pa danes besede ni več slišati).
Kar ne gre mi v račun, kako so lahko leta 1938 sledili nastopu, saj pravi poročilo: »Igro si je ogledalo več kot tisoč ljudi«. Privilegirana ušesa ali privilegirani glasovi?
Ne vem, če so organizatorji vodili evidenco ljudi, ki so si ogledali igro takrat in letos. Na tej predstavi sta bila vsaj dva. Koliko jih bo lahko čez 75 let reklo, da je videlo Slehernika prav tam leta 2013?
Jaz - čeprav se zarečenega kruha več poje kot zapečenega - ne.	GB
Vlada hoče ukiniti občine
Predsedniki koalicijskih strank so dali zeleno luč za reorganizacijo občin. Po novem bi jih bilo le 120. Kot je sporočil minister za notranje zadeve in predsednik DL Gregor Virant po pripravljenem predlogu občine ne bi smele imeti manj kot 5000 prebivalcev. Virant se bo zdaj odpravil iskat podporo še v poslanske skupine. Tej ideji niso naklonjeni v NSi, SLS in SDS.
Poslanec SDS Tomaž Lisec je glede predloga koalicije za izbris več kot 100 slovenskih občin dejal, da vlada z njim prihaja na plan v času, ko nima vsebinskih rešitev za sprejem nujnih in pomembnih ukrepov za rešitev iz krize. »Ta brezidejna koalicija bi izbrisala številne občine zgolj na podlagi števila občanov. Naše mišljenje je, da vlada resnično nima stika z realnim dogajanjem in problemi Slovenije, predvsem na terenu. Omenjeni projekt tudi ne pomeni racionalizacije delovanja države, temveč prav nasprotno.« Poslanec Lisec je še dejal, da je za enakomernejši razvoj celotne Slovenije potrebno vzpostaviti takšne organizacijske oblike in pristope pri upravljanju države, ki bodo vsem delom države na vseh ravneh v vsakem času zagotavljale enake izhodiščne možnosti razvoja. V nasprotnem primeru se bo razkorak v razvitosti med centrom države in drugimi deli še povečeval.
Kritični so tudi v Novi Sloveniji. Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je dejal, da gre sicer za všečen ukrep, toda brez kakršnihkoli pozitivnih učinkov. V NSi tako pozivajo vladno koalicijo, naj odstopi od namere in si prihrani eno dodatno fronto, »ki je v tem trenutku resnično
ne potrebuje«. Po njegovem ta korak namreč ne bi rešil slovenskih javnih financ, lahko pa prinese veliko nezadovoljstva in razočaranja. Če vlada meni, da sedanja lokalna samouprava predstavlja prevelik strošek, jim Tonin predlaga, naj občine spodbujajo, da vzpostavijo skupne občinske uprave ali pa naj gre v zmanjševanje glavari-ne, ki jo občine dobivajo za svoje delovanje.
Tako Lisec kot Tonin tudi opozarjata na občine, ki so bile ustanovljene na podlagi referendumov. Njihova ukinitev pa bila po besedah Lisca nedopustna, saj bi pomenila teptanje volje ljudi. Če so občine nastale na podlagi referendumov, potem po mnenju Tonina ni druge opcije, kot da se na enak način razpustijo, česar pa Tonin ne pričakuje.
Oglasil se je tudi predsednik SLS Franc Bogovič. Dejal je, da zadnji napovedani vladni ukrepi uničujejo dva branika obstoja in stabilnosti Slovenije: slovensko podeželje in slovenske občine. Predsednik SLS je prepričan, da takšna poteza vlade izkazuje željo po popolni centralizaciji in uničevanju podeželja.
Sicer pa je vladna ekipa objavila tudi predlog sprememb zakona o financiranju občin, ki občinam jemlje skupno okoli sto milijonov evrov na račun manjšega deleža od pobrane dohodnine in manjšega sofinanciranja skupnih občinskih uprav. Po poročanju Dnevnika s predlogom zakona, ki je bolj naklonjen občinam z več prebivalci kot tistim z večjo površino, v Združenju občin Slovenije in v Skupnosti občin Slovenije še niso uradno obveščeni.
Objavljamo seznam teh občin,
kot smo ga našli na spletni strani radia Ognjišče:
1. Apače; 2. Benedikt; 3. Bistrica ob Sotli; 4. Bloke; 5. Borovnica; 6. Bovec; 7. Cankova; 8. Cerkno; 9. Cerkvenjak; 10. Cirkulane; 11. Črenšovci; 12. Črna na Koroškem; 13. Destrnik; 14. Divača; 15. Dobje; 16. Dobrepolje; 17. Dobrna; 18. Dobrov-nik; 19. Dolenjske Toplice; 20. Dornava;21. Gorišnica; 22. Gorje; 23. Gornji Grad; 24. Gornji Petrovci; 25. Grad; 26. Hajdina; 27. Hodoš; 28. Horjul; 29. Hrpelje Kozina; 30. Jezersko; 31. Juršinci; 32. Kobarid; 33. Kobilje; 34. Komen; 35. Komenda; 36. Kostanjevica na Krki; 37. Kostel; 38. Kozje; 39. Križevci; 40. Kungota; 41. Kuzma; 42. Ljubno; 43. Log - Dragomer; 44. Loška dolina; 45. Loški Potok; 46. Lovrenc na Pohorju; 47. Luče; 48. Majšperk; 49. Makole; 50. Markovci; 51. Mežica: 52. Miren - Kostanjevica; 53. Mirna; 54. Mirna Peč; 55. Mislinja; 56. Mokronog - Trebelno; 57. Moravče; 58. Mozirje; 59. Muta; 60. Nazarje; 61. Odranci; 62. Oplotnica; 63. Osilnica; 64. Podčetrtek; 65. Podlehnik: 66. Podvel-ka; 67. Poljčane; 68. Prebold; 69. Preddvor; 70. Radeče; 71. Razkrižje; 72. Rečica ob Savinji; 73. Renče - Vogrsko; 74. Ribnica na Pohorju; 75. Rogašovci; 76. Rogatec; 77. Selnica ob Dravi; 78. Semič; 79. Sodražica; 80. Solčava; 81. Središče ob Dravi; 82. Starše; 83. Straža; 84. Sveta Ana; 85. Sveta Trojica v Slovenskih Goricah; 86. Sveti Andraž v Slovenskih Goricah; 87. Sveti Jurij; 88. Sveti Jurij v Slovenskih Goricah; 89. Sveti Tomaž; 90. Šalovci; 91. Šentrupert; 92. Škocjan; 93. Šmarješke Toplice; 94. Šmartno ob Paki; 95. Štore; 96. Tabor; 97. Tišina; 98. Trnovska vas; 99. Trzin; 100. Turnišče; 101. Velika Polana; 102. Velike Lašče; 103. Veržej; 104. Vitanje; 105. Vodice; 106. Vransko; 107. Vuzenica; 108. Zavrč; 109. Žetale; 110. Žiri; 111. Žirovnica; 112. Žužemberk; in še občina v nastajanju Ankaran.
Je vlada razumela, kakšno je bilo sporočilo primarnih volitev, na katerih je doživela izredno nazadovanje v primerjavi z izidom pred dvema letoma? Na to vprašanje ene izmed anket, ki so jih te dni izvedli, je večina odgovorila da ne. In vendar v vladni palači te dni izvajajo ukrepe, ki so popolnoma nasprotni vsemu, kar je doslej delala ali napovedovala.
Hiti počasi. Seveda, sporočilo je prišlo. Poraz v petih največjih volilnih okrožjih je predramil tudi gospo predsednico, dotlej zaverovano v svojo pripoved pravljice o uspehu. Sledeče ankete, ki so kazale le še rastočo razliko med vladnimi kandidati in raznim predstavnikom opozicije, pa so vplivale, da je gospa sklenila nekaj storiti in popraviti dotedanje načrte. Tako zvišala tlak davka na plače (seveda le delno in samo do konca leta); sklicala dialog s podjetniki in sindikalisti (seveda samo prijateljskimi, in na že poznan monolog); ter predvsem posegla na področje varnosti. A vse to je bilo storjeno s tako naglico, da je učinek povsem dvomljiv. Dekret o davku so morali trikrat popraviti, pa še sedaj ni jasen. Dialoga sploh ni in vlada je vedno bolj zaprta v svoje pozicije: brezsmiselno nabija davke, preprečuje uvoz, prepoveduje prosti devizni trg. Kar pa zadeva varnosti, se ne reši problema z dodatnimi 4 tisoč možmi žandarmeri-je, ki so jih poslali v Veliki Buenos Aires - do volitev. Ta sila, ki so jo iz meja poslali v nepoznano mravljišče okoli prestolnice, ni ne pripravljena niti opremljena za boj proti mestnemu kriminalu. V vsem gre torej le zato, da se izboljša videz in se pokaže, da vlada nekaj ukrepa na področju, ki najbolj skrbi prebivalstvo. Ne gre jim za učinek, ne za dobrobit ljudi, temveč le, da bi za oktober preprečili še hujši poraz.
Oder se je spremenil. Vlada, ki je bila doslej izvedenka v politični iniciativi, je naenkrat ostala praznih rok. Pripravljena je bila na vse, le na poraz ne. In tukaj moramo ločiti, kaj pomeni, da bo v prihodnjem parlamentu imela rastoče težave za potrjevanje potrebnih zakonov, in kaj, da že ne more več sanjati o ustavni spremembi, ki bi gospe omogočila ponovno kandidaturo. To pa je avtomatično pomenilo, da se je odprl postopek nasledstva. Mnogi izmed kirchnerističnih veljakov bolj gledajo na volitve leta 2015, kot pa na oktobrske. Sprijaznili so se že s dejstvom, da bodo na nadomestnih parlamen-
tarnih volitvah poraženi. Skrbi jih le, kakšno bo stanje po oktobru, za borbo predsedniških kandidatur za naslednje obdobje. Pa seveda tudi kandidatur za guvernerje in župane. To pa je skrajno nevarno, ker istočasno predsednica izgublja ugled in tudi izgublja na moči. Na zunaj se ji še klanjajo in jo spoštujejo, a notranje so jo že odpisali in le iščejo poti za boljšo uvrščenost leta 2015. Igralci so še vedno isti, a oder se je spremenil. Zato smo skoraj dnevno priče vedno novim »Uskokom«, ki z vladne fronte prehajajo v vrste upornih peronistov, zbranih okoli župana mesta Tigre. Sergio Massa je »junak leta«. Njegova kampanja sloni na predlogih. Skoraj ni napadov na vlado, ne na ostale kandidate. Ojačila se je skupina njegovih pristašev v provincijskem parlamentu (Scioli nima več lastnega quoruma), organizira pa tudi poslansko skupina v državnem parlamentu. Približujejo se mu župani, ki še niso odkrito na njegovi strani. Pa tudi guvernerji, s katerimi gradi strukturo na državni ravni, potrebno za nastop na prihodnjih predsedniških volitvah.
Moč in sijaj. Gospodarski položaj se medtem zapleta. Kljub »dialogu« vlada dela naprej po svoje. Predlogi in nasveti, ki prihajajo s strani podjetnikov, naletijo še naprej na gluha ušesa. Te dni je predsednik industrijske unije (Hector Mendez) dejal, da bi želel »močnejšega gospodarskega ministra«. Lorenzi-no mu je odgovoril, da bi »močnejši minister pomenil šibkejšo predsednico«. V tem je srčika problemov sedanje vlade. Predsednica vodi državo v domnevi dogme nezmotljivosti, ko dejansko ne obvlada nobene izmed potrebnih znanosti. Zaton kirchnerizma je pričel v trenutku, ko je pokojni predsednik Nestor odslovil tedanjega gospodarskega ministra. Roberto Lavagna je uspešno vodil ekonomijo, a predložil ukrepe, ki niso soglašali z ideološko vizijo Kirchner-ja. Odtlej so ministri le še dekorativna figura, predsednik (predsednica) pa je zavzel mesto tradicionalnega »kaudiža«, ki se ga le uboga. Danes plačujemo Kirchnerjev greh, in ga bomo še dolgo plačevali. Ideologija je potrebna, a fanatizem greši na pomanjkanju realizma. Zato se je tudi izjalovil poizkus mladinskih fanatikov »La Campore«. Pretekli teden so bili njeni predstavniki poraženi na vseh fakultetah buenosaireške univerze. »Čudovita mladina« je prešla v fazo umika.
Ponovno dela na grobiščih
DEZMAN OPOZARJA
Ob letošnjem evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki se ga v Sloveniji in po vsej evropi spominjajo 23. avgusta, se je pod vodstvom ministrstva za delo in vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč začel prekop posmrtnih človeških ostankov iz nekaterih kraških jam. Z delom bodo nadaljevali tudi v jesenskih mesecih. Za ta namen je ministrstvo letos namenilo 20 tisoč evrov.
Med več kot 600 prikritimi grobišči v Sloveniji, kjer počivajo posmrtni ostanki po vojni po-morjenih, je 86 tako imenovanih jamskih grobišč. Gre za kraška brezna in jame. Kaj so brezna, je na nedavni okrogli mizi v Rovtah pojasnil dr. Andrej Mihevc z Inštituta za raziskovanje Krasa. »To so odprtine v površju zemlje, nastale so na Krasu, oblikovala jih je deževnica. Gre za naravne pojave. Vodijo navpično navzdol, v globino, nimajo dna. Od tod tudi slovensko ime brezno.«
Že med letoma 2007 in 2008 je Mihevc s skupino jamarjev po naročilu ministrstva za delo in na osnovi razpoložljivih sredstev pregledal približno štirideset jam. Pri tem so skušali ugotoviti, ali je jama prikrito grobišče oziroma morišče. Izdelali so obsežno poročilo in pri tem so po Mihevče-vih besedah prišli do naslednje ugotovitve: »Pogosto se v tistih jamah, ki so znana ali neznana grobišča, pojavljajo smetišča. Ugotovili smo neko vzročno povezanost. To niso slučajne stvari. Gre za namerno metanje odpadkov, prikrivanje, skrivanje. Morda to počnejo celo isti ljudje.«
Od pregledanih štiridesetih brezen so sicer štiri izločili, v dveh primerih pa gre za kosti iz
starejšega obdobja. Je pa takrat ministrstvo ugotovilo javni interes, da se opravi iznos najdenih posmrtnih ostankov, saj obstaja nevarnost, da se v sedanjem stanju lahko zgodi skrunitev, ker se posmrtni človeški ostanki nahajajo na površju dna kraških jam in brezen.
Potem, ko se nekaj let na tem področju ni nič premaknilo, so prejšnji teden na ministrstvu le storili korak naprej. Kot je povedal Mihevc, »se je začela akcija, da se iz 17-iz izbranih jam pobere s površja tiste kosti, ki so vidne, ki so izpostavljene propadanju, smetenju ali hoji nevednih jamarjev. Ljudje pač pridejo v jamo, ne vejo, da so tam kosti, hodijo po kosteh in jih uničujejo«.
Z deli so začeli 21. avgusta v breznu pri Martinovih Hrastni-cah pri Postojni. O žrtvah v tem breznu je Mihevc dejal: »To je neko brezno, za katerega imamo podatke, da je bilo vanj vrženih večje število ljudi, 45. Bili naj bi Nemci, a tam je bila najdena tudi svetinjica s Svetih Višarij, tako da bi človek dvomil v informacijo, da so bili to Nemci.«
Delo se nadaljuje s površinskim iskanjem oziroma izkopom posmrtnih ostankov umorjenih iz Vodiškega brezna, Cukalovega brezna, Ajharjevega brezna, brezna pri Repišah, Tičkove jame, Grobnice, Joščevega brezna, brezna Podgomila, Klobučarje-vega brezna v Košovcu, Jelence, Krimske jame, Špirnice, brezna v Mrzlih dolih, Pipance, Zalesnika in Brezna II pri Cvetrežu. Najdene posmrtne ostanke, ki jih bodo pobrali s površja, bodo prenesli v Maribor v kostnico. Ni pa predvideno, da bi grobišča dobila kakršnokoli oznako ali obeležje.
Kaj pa v prihodnje?
Namen sedanje vlade, da bi večino proračunskega denarja za grobišča posvetila samo enemu spomeniku za vse žrtve vojn, po mnenju zgodovinarja Jožeta Dežmana pomeni, da se ne bo uredil grob nobeni žrtvi.
S tem se po njegovem mnenju sporoča, da gradimo spomenik in ne pokopavamo mrtvih. Vlada je namreč med razvojne programe za obdobje 20132016 uvrstila med drugim tudi postavitev spomenika vsem žrtvam vojn na območju Slovenije ter ureditev dveh jaškov v rovu sv. Barbare v Hudi Jami.
Dvoletni proračun za projekta znaša 700.000 evrov, znesek pa naj bi skoraj v celoti porabili za spomenik. Po oceni Dežmana se ne splača postaviti še tretjega spomenika z nekaj sto tisoč evri, saj je »nemogoče, da bi s tem denarjem uredili cel Južni trg v Ljubljani«.
Po drugi strani pa bi 700.000 evrov skoraj zadostovalo za ureditev grobišča v Hudi Jami - blizu prekopa žrtev in možnega vstopa javnosti v jamo, ocenju-
Jože Dežman
je Dežman. Ureditev Hude Jame je sicer odvisna od razpisov, predvsem pa strokovnih služb, ki bodo določile profil projekta.
Po mnenju Dežmana je nemogoče, da se na račun spomenika preprečuje urejanje grobišč. Prepričan je, da gre pri tem »za politično izogibanje odgovornosti za urejanje prikritih morišč in grobišč«. Zanj je strategija spravnega obeliska, kot je dejal, preživeta. Kot grenko izkušnjo s spomeniki je omenil tistega v Kočevskem rogu, ki je postavljen tam, kjer niso bili ubiti Slovenci, ampak Srbi in Hrvati. Spomnil je na še nedokončan spomenik na Teharjah. »Smola slovenske politike je, da ne znamo nič do konca narediti,« meni Dežman.
»To kaže na civilizacijsko nezrelost države Slovenije,« je poudaril in opozoril na ukinitev službe za vojna grobišča pred leti. Slovenija je država z »impo-zantno dediščino vojnih grobišč iz prve in druge svetovne vojne in z najbolj tragično dediščino povojne komunistične morije, a nima ne službe za vojna grobišča in ne zagotavlja niti minimalnih sredstev za kakršen koli program vojnih grobišč«, je opozoril.
Kot pravi, je to problem tudi partizanskih grobov. Od vseh
partizanskih grobišč jih niti sto ni vnešenih v register vojnih grobišč. Tudi to po njegovem mnenju kaže »zelo klavrno podobo partizanske veteranske organizacije«.
Pri Hudi Jami, kjer so v kostnici v plastične zabojčke naloženi posmrtni ostanki 778 pobitih v rovu sv. Barbare, gre za uresničitev odločbe rudarske inšpekcije, po katerem bi jašek I v rovu rekonstruirali, jašek II pa zasipali.
To vključuje pripravo projekta za prekop vseh žrtev, razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, pričetek postopkov za ureditev lastniških razmerij, ureditev spominskega območja in muzeja za javnost v letu 2014 ter priprava rešitve dokončnega mesta in načina pokopa žrtev, je pojasnil Dežman.
Naslednje naloge komisije pa so ureditev registra vojnih grobišč, nadaljevanje topografskih in arheoloških raziskav vojnih grobišč.
DR. MARKO KREMZAR
Operacija 'Coldstream' pa je bila že v teku. General Mark Clark, poveljnik 15. armadnega zbora je izdal povelje za priče-tek akcije, (for action), ki ga je poslal v vednost ameriškemu generalu Omarju Bradleyu, ki je bil poveljnik 12. armadnega zbora, prav tako pa tudi poveljstvu 3. ameriške armade. Dne 15. maja ob 9.30h je sporočilo ameriško poveljstvo 12. armadnega zbora pod Eisenhowerjevim vrhovnim poveljstvom, da so pripravljeni za premik proti jugu in za preselitev Kozakov. Isti dan ob 14,15h sporoča, da so izvidnice že na Koroškem in pripravljajo načrt, kateri oddelki in po katerih poteh bodo preselili 150.000 ujetnikov, vključno 45.000 kozakov z 11.000 ženami, starčki in otroci. Isti dan ob 22,50h sporoča 5. korpus štabu britanske 8. armade, da je prišlo na Koroško že 800 ameriških vozil (tovornjakov) za prevoz beguncev in ujetnikov, a da jih 5. korpus ne bo predal, dokler se 'stvari ne razjasnijo'. (C220) S tem se je operacija prekinila.
Dne 20. maja je poveljstvo 5. korpusa poročalo 8. armadi, da je v 'Celovcu vse mirno', 22. maja pa sporočilo ameriškemu 20. korpusu, naj se ne pomika proti jugu, ker oni še čakajo na-
Ozadje vetrinjske tragedije
(5)
vodil 'višje avtoritete'. Isti dan ob 21.30h doseže 5. korpus od poveljstva 8. armade, da se celotno operacijo 'Coldstream' zavleče, čeprav je v Italiji ta dan general Clark že pomaknil svoje čete v Trst. (C220,234)
Jasno je, da je poveljstvo 5. korpusa sabotiralo Alexandrov načrt, pa tudi, da je bil ta zaključen 22. maja na dan, ko je brigadir Low zapustil svoje službeno mesto v 5. korpusu (C22,221) in se je na pobudo zunanjega ministra Edena posvetil politiki. Že 29. maja je bil Low po Edenovem posredovanju potrjen kot kandidat konservativne stranke na bližnjih volitvah. (C61) Isti dan je 5. britanski korpus nasilno vračal Sovje-tom 45.000 Kozakov, ki jih je hotel Eisenhower skupaj s 105.000 nemškimi ujetniki dobiti na svoje področje. Brigadir Tyron-Wilson, ki je bil odgovoren za izvedbo te 'selitve', je poslal v ameriško cono omenjene nemške ujetnike, pa sporočil Američanom, da ostalih ne more poslati, ker je pot, ki jo je določilo ameriško poveljstvo, zaradi snežnih zametov neprehodna. To je bilo spričo nasilnega vračanja Kozakov očitna laž in sabotaža Eisenhowerjevih in Alexandrovih načrtov. (C238) Ker so se 21. maja zadnji par-
Vrnjeni domobranci v Kranju, 30. maja 1945
tizani umaknili s Koroške je postal Alexandrov in Eisenhowerjev načrt 'Coldstream' nepotreben, brez smisla pa je bil tudi Lowov ukaz o vračanju protikomunistov, ker je bil tudi njegov cilj dosežen. Zakaj je poveljstvo 5. korpusa vseeno pričelo izročati v smrt ljudi, ki so jim zaupali?
Nasilna repatriacija je bila očividno posledica odločitve poveljstva 5. korpusa, da ne bo sledilo Alexandrovemu pove-
lju. (C259) Po mnenju brigadirja Edwarda Tyrin-Willsona je Low sabotiral omenjeni načrt, ker v 'kritičnem momentu' ni maral ameriške pomoči. (C234) Edin zanesljiv način preprečiti Alexan-der-Eisenhowerjev načrt je bil pohiteti s 'čiščenjem terena' tako, da se bo zavezniško vrhovno poveljstvo znašlo pred izvršenim dejstvom (fait accompli). (C56)
Da vračajo jugoslovanske begunce Titu, je maršal Alexander zvedel šele 7. junija in sicer iz poročila, ki ga je poslal njemu, pa tudi raznim ameriškim in britanskim politikom, dr. Miha Krek. (C75) Nekdanji podpredsednik jugoslovanske vlade v Londonu dr. Miha Krek je zvedel o vračanju jugoslovanskih beguncev Titu in o njihovi usodi prve dni junija. Z datumom 7. junija je pisal maršalu Alexandru, naj Britanci prenehajo z vračanjem beguncev in zahteval naj Zavezniki prevzamejo začasen nadzor njegove domovine, da se tako reši vsaj tiste vrnjence, ki še niso bili pomorjeni. Alexander je kot odgovor zahteval naj poveljstvo 8. armade stvar razišče, kar se, če lahko sodimo po dosegljivih dokumentih, ni zgodilo, (C69) verjetno tudi zato, ker so se pričenjala povojna premeščanja vo-
jaškega osebja.
Podatki o vračanju protikomunistov iz Vetrinja po Dnevniku 5. britanskega korpusa nam povedo, da so bili vrnjeni 23. in 24. maja Hrvatje; 25. in 26. maja Srbi; med 27. in 31. majem pa je bilo vrnjenih 11.850 Slovencev in 50 Hrvatov. Skupno je bilo v teh dneh izročeno jugoslovanskim oblastem 26.339 oseb. (C36) V zameno za ta življenja so se Titovi partizani 20. maja s Koroške umaknili.
Na procesu proti grofu Tolstoju je izjavil Nigel Nicholson, nekdanji kapitan britanskega 5. korpusa, da je bil v maju l945 izvršen nad vrnjenimi protiko-munisti 'vojni zločin'. (C304) Poudaril je tudi, da so se izročeni »jugoslovanski disidenti v mnogih primerih borili skupaj z Nemci, nikdar pa za Nemce. Hoteli so zmago Britancev in Američanov, a jih je državljanska vojna, ki je potekala v Jugoslaviji istočasno z mednarodno vojno, prisilila, da so vzeli od Nemcev orožje in se borili z njimi proti istemu sovražniku, to je, Titu. Z drugimi besedami, včasih so se bojevali ob Nemcih, nikoli pa niso bili njihovi zavezniki.« (C304)
(Konec prihodnjič)
RAST XLII
Diana Smole
Lepa si zemlja slovenska
Odšli smo z letališča Ezeiza v četrtek, 27. junija ob 13.30. Letalo nas je popeljalo do Rima. Od tam smo z drugim poletom šli v Trst. Dve noči smo prespali v dijaškem domu v Vipavi, in čez dan obiskovali razne zanimivosti, predvsem povezanimi s slovenskim življenjem na Tržaškem. Tretji dan pa smo šli Ljubljano, se nastanili v dijaškem domu Bežigrad, kjer smo preživeli dva tedna.
Naslednji dan se je pričela Mladinska poletna šola, v kateri so nas razdelili v 12 skupin. Spoznali smo mnogo novih prijateljev iz različnih držav.
Naša prva javna predstavitev je bila v Ljubljani, na prireditvi Dobrodošli doma, v petek 5. julija. Imeli smo tudi druge nastope v Ivančni Gorici, v dijaškem domu pred ostalimi dijaki, profesorji in tudi sorodniki. Nastopili smo tudi v Šentjoštu in na festivalu v Števerjanu. Ta zadnji mi je bil najbolj všeč. Vse je lepo izpadlo. Bili smo veseli, nasmejani in se vedno potrudili, da bi vse lepo uspelo. Ljudje so nas lepo sprejeli in bili veseli našega obiska.
Vsak popoldan smo šli na različne izlete. Včasih s celo šolo, včasih pa samo naša RAST. Prva dva tedna smo obiskali Ljubljano, kjer smo se potepali in nakupovali. Obiskali smo založbo Družino. Kopali smo se v Atlanti-su in kupovali v BTC-ju. Potem smo šli še v Postojnsko jamo, na Bled, kjer smo se kopali. Nekateri so plavali do otoka; krasno je bilo. Obiskali smo tudi Cankarjev dom, Dolenjsko, Kočevski rog ... Kopali smo se smo slovenskem morju v Izoli. Bili smo na Koroškem, obiskali Celo-
vec, Minimundus, ter imeli zadnji nastop.
Imeli smo tudi zaključek Mladinske poletne šole. Bili smo zelo žalostni, ker smo se morali posloviti od vseh novih prijateljev. Zelo smo bili veseli, da smo jih spoznali in zelo zanimivo je bilo poslušati, zakaj se je vsak od njih odločil za študij slovenskega jezika. Imeli smo še izpit. V tej šoli smo se še bolj izpopolnili v slovenščini.
Druga dva tedna pa smo obiskali Celje, Maribor, Ptuj, Trento, Kranjsko Goro, Planico. Bohinjsko jezero in Brezje, kjer smo imeli zaključno sveto mašo. Krasen izlet je bil, ko smo šli na Triglav; prišli smo do vrha. Vzpon je bil zahteven, pot je bila strma, a zelo vesela sem bila, ker je bilo to enkratno doživetje.
Zadnje dni v Sloveniji sem preživela s sorodniki. Vsi so nestrpno čakali, da bi jih obiskali. Zelo prijazni so bili vsi z nami. Spoznala sem rojstne kraje svojih starih staršev in bila v raznih krajih: Sodražica, Ribnica, Moravče, Velenje; Zaplane, Limbarska gora ... Potepali smo se tudi in se zelo lepo imeli.
V četrtek, 25. julija smo se ponovno združili z RASTjo v parku Tivoli, v Ljubljani. Večerjali smo in se poslovili od tega prelepega mesta. Zvečer smo se odpeljali v Rim, kamor smo prispeli naslednji dan. Obiskali smo zanimive točke: Orvieto, Kolizej. Vatikan, Fontano di Trevi in druge. V Rimu smo ostali tri dni; krasno je bilo. V ponedeljek, 29. julija pa smo prišli nazaj v Argentino.
Nisem še spoznala lepše dežele, kot je Slovenija. Vsak kotiček ima svojo lepoto in to je čudovito. Tega potovanja ne bom nikoli pozabila. Rada bi še enkrat šla v Slovenijo, da bi še naprej odkrivala vse njene lepote!
38. Ribniški semenj
»Ribnica ima nekaj, kar mnogi nimajo. Ima identiteto, tradicijo in zelo jasno zgodbo,« je ob odprtju 38. Ribniškega semnja dejal slavnostni govornik Marjan Hribar, generalni direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo.
V Ribnici se je s sprevodom začel 38. Ribniški semenj, na katerem se predstavlja 40 razstavljavcev tradicionalne obrti. »Dogajanje na semnju je živahno, veliko je obiskovalcev, razstavljavcev ter prodajalcev. Na letošnjem semnju je več kot 500 stojnic, služi pa nam tudi vreme,« je dogajanje na semnju opisal Jože Zakrajšek, predsednik Turističnega društva Ribnica.
Semenj se je tudi letos začel s sprevodom, v katerem so se poleg krošnjarjev predstavila številna društva iz ribniške doline. Posebnosti letošnjega sprevoda sta bili žlica in reta velikanka.
»Glede na videno lahko trdim, da je izdelovanje v porastu in da so to brezčasni izdelki, tako da jih bomo lahko videli še naprej. Vendar pa bomo Ribničani tudi v bodoče promovirali suho robo. Otroci se morajo od samega začetka učiti, da prevzemajo obrt, da ta ne zamre. Imamo pa tudi rokodelski center, kjer se ljudje izobražujejo v obliki nacionalne poklicne kvalifikacije, tako da ni bojazni, da bi ribniška domača obrt propadla,« je dejal ribniški župan Jože Levstek in dodal, da so tudi letos povabili ugledne goste iz tujine.
Prav tako pa se v Ribnici odvija že 14. Rokodelski festival, na katerem se predstavlja več deset rokodelcev iz vse Slovenije. Poleg rokodelskega festivala letošnji semenj spremlja tudi veliko spremljevalnih dogodkov. Tako si lahko obiskovalci ogledajo številne nastope, tako glasbene, stand up kot tudi plesne.
Profesor France Pibernik, 85-letnik
V ponedeljek 2. septembra je v Sloveniji praznoval 85 letnico svojega življenja prof. France Pibernik. Slavljenec je bogati ustvarjalec; do sedaj je izšlo blizu sto njegovih knjig. Profesor Pibernik je slovenist, pesnik in pisatelj, človek z izostrenim čutom za jezik, pesem in literaturo.
Prof. Tina Romšak iz Kamnika je na enem zadnjih njegovih slavjih dejala, da si profesor Pibernik zasluži vso čast in spoštovanje, ker je z bogatim ustvarjalnim delom dosegel najvišje ustvarjalne in moralne cilje in čutenja, ker je silni boj notranjih moči talentov in dejavnosti, kot žarke razpršil na mnoga področja knjižnega ustvarjanja, od poezij, ki jih je zapisal že v študentovskih letih, do sedmih samostojnih zbirk. Z njegovimi knjigami je v slovensko povojno književnost prof. Pibernik vzpel vrhovne pesnike in pisatelje iz tujine, ki jih je doslej ovijal molk s podporo političnega nasilja. Tudi v domovini so mnogi živeli v tišini in v sovraštvu. Tudi tem je Pibernik v dokumentarnih monografijah vrnil vrednost in čast spoštovanja.
Največ raziskovalnega časa je posvetil bližnjemu rojaku iz
Kamnika pesniku Francetu Balantiču. Z njim se je srečal prvikrat, ko je l. 1945 bral v Slovencu Debeljakov zapis o Balantiču in njegovih poezij. Od takrat ga ni več zapustil. Ravno tako se je posvetim mlademu pesniku Ivanu Hribovšku. Tudi Udanoviču, Kocbeku in Slodnjaku je zagotovil tisti prostor, ki jim v slovenski književnosti pripada.
Prav tako se je prof. Pibernik zavzel za slovenske avtorje in ustvarjalce, ki bi bili lahko pozabljeni za vedno, ki so živeli v Argentini, kot France Papež, Ruda Jurčec, Anton Novačan, Tine Debeljak, Branko Rozman in drugi, katerih imena so danes v slovenski književnosti doma priznana.
Slavljenec le sam ve, koliko grčavih polen je moral prehoditi, kolikokrat je moral braniti svojo pravico in resnico drugih, ki jim je najbrž ne le iz bistvenega, ampak tudi iz človeškega nagiba in sočutja hotel vrniti čast in ime. Če ne bi bilo njegovega vztrajanja, bi bila slovenska medvojna in povojna književnost veliko manj vredna.
Kljub temu, da je leta 1954 prejel študentovsko Prešernovo nagrado, da je bil odličen študent, zanj ni bilo prostora na
Ljubljanski univerzi. Po diplomi je odšel poučevati na nižjo gimnazijo Dobrovo na Primorskem. Leta 1958 je prosil za gimnazijo v Kranju, kjer je poučeval do upokojitve l. 1970.
Slavljenec izhaja iz številne družine. Še preden je šel v osnovno šolo, ga je življenje močno zaznamovalo. Vsi otroci v družini so zgodaj pomagali pri kmečkem delu. Pri nesreči je Pibernik v slamoreznici pustil prste roke med zobovjem stroja, ki mu je pustilo posledice v življenju, pa so mu bili dani prirojeni talenti, ki jih v življenju bogato izrablja pri svojem književnem ustvarjanju.
Druge težje trenutke je pri-
nesla druga svetovna vojna, ko je kot mladoletnik na poti v šolo srečeval mrtve talce na cesti, prebiral dolga imena ustreljenih od strani okupatorjev, nato spremljal vosovske umore in partizanske požige. V domači Ko-menski fari so partizani požgali dve graščini, v Kamniškem okraju pa 21 šolskih poslopij. Doživel je od okupatorja nasilne izstrelitve številnih zavednih družin, izobražencev in duhovnikov ter nasilno mobilizacijo mladih fantov v nemško vojsko, mnogo od katerih se ni vrnilo domov.
Po letih 1945 jim je boljše-viška vlada vključila posestvo v kmečko zadrugo-kolektiv, medtem ko je Pibernik odhajal na univerzo s pečatom kulaškega sina. Prizadela ga je tudi močno smrt najstarejšega brata Avguština, ko je ob koncu vojne, tik pred posvetitvijo v duhovnika, odšel čez Ljubelj in imel novo mašo na Koroškem brez domačih, nato služboval v Tirolah, nameraval priti v Argentino ali Čile, a nevarno zbolel in nenadoma umrl.
Kot kulturni in prosvetni delavec v Kranju je bil Pibernik ves čas pod kontrolo notranje uprave. Trpela je tudi žena, čeprav hčerka padlega borca. Prav tako
so trpeli njegovi otroci.
Prof. Pibernik sedaj živi v Kranju, prav rad pa zahaja pogosto v rojstni kraj Suhadole, kot pravi »rojstna vas domača, dedov pokojnih častiteljev dom«. Preprosta vasica brez posebnosti, njeni viri segajo v leto 1322 po Kristusu, kjer je obstojala z 12 kmetijami. Pravi, da je sprevidel, da drugega častitega kraja sploh ne more biti nikjer na svetu, kot je ta domača vasica. Le oči in srce je treba imeti, da vse vidiš in občutiš.
Rad zahaja tudi v bližnje gozdove, kod je hodil v mladosti s brati in sestrami, kjer je krasen mir in lep pogled na okolico in Kamniške planine; kjer čudovita narava nudi toliko dobrot zastonj, le nabirati jih treba, kot so različne gobe, borovnice, razni sadeži, zdravniška zelišča, ki so pripomoček za človeško prehrano in preživetje.
Profesor Pibernik pri svojih 85 letih še vedno dela in ustvarja, išče in odkriva dela novodobnih pesniških ustvarjalcev, domačih in v tujini, in jih objavlja v raznih revijah kot v prilogi tednika Družina »Čas«. Posebno se pa tudi zanima za mlade avtorje v Argentini.
DAR
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI
Preizkušnja naše zavednosti. Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije je vsako leto med nami knjiga, s katero slovenska politična emigracija na najbolj viden in učinkovit način izpriča svojo narodno zavednost, potrdi svojo življenjsko silo in izpove zvestobo idealom, zaradi katerih je v emigraciji,in njeno upravičenost, da v svobodnem svetu vztraja še nadalje ter v njem nadaljuje delo za končno osvoboditev slovenskega naroda s tem, da opravlja vse tisto delo, ki ga slovenski narod v zasužnjeni domovini ne more. ...
Osmo predavanje pri SKAkciji. Dne 17. t. m.
je predaval na osmem kulturnem večeru SKA gost iz Mendoze inž. Marko Bajuk (ml.) o temi: Gene-tični kodeks. Predavatelja je predstavil občinstvu podpredsednik dr. Tine Debeljak in poudaril, da je to prvi gost iz notranjščine države, ki predava med nami, da začenja vrsto naravoslovnih predavanj ter da z njim nastopa mladi rod že v tujini izšolanih slovenskih znanstvenikov. ...
RAMOS MEJIA
V soboto, 24. t. m. se je vršil v Slomškovem domu redni mesečni prosvetni večer. Posvečen je bil splošnim vzgojnim problemom. Predavatelj g. dr. Vinko Brumen je z njemu lastno temeljitostjo obdelal vzgojna vprašanja, kot se pojavljajo v človekovem življenju. V teku predavanja je tako odgovoril na kaj je največja umetnost: vzgoja, saj je vsak človek dejansko problem zase. ...
SAN MARTIN
Roditeljski sestanek smo imeli v nedeljo, 25. avgusta po maši v Slovenskem domu. Vodil ga je predsednik šolskega odbora v San Martinu prof. Stanko Hafner, ki je v uvodnih besedah pozdravil vse navzoče, označil pomen sestanka ter dal besedo dr. Vinku Brumnu, ki je s prepričevalno besedo orisal pomen družinske vzgoje in zlasti družinske ljubezni, ki je eden najbolj odločilnih činiteljev za telesni in duševni razvoj otroka. .
(Svobodna Slovenija, 29. avgusta 1963 - Št. 35)
RESUMEN DE ESTA EDICION
FILMSKA NAGRADA V BENETKAH
Prvenec Roka Bička Razredni sovražnik, ki se je uvrstil v enega od tekmovalnih programov Beneškega filmskega festivala - Teden mednarodne kritike, je prejel nagrado filmskih kritikov. Biček je izjavil, da so odzivi na film neverjetni, dobili so pohvale od kritikov z vsega sveta. Za film se zanimajo tudi tuji distributerji, predvsem iz Italije in vseh nemško govorečih držav.
Posebno omembo žirije je prejela slovenska kopro-dukcija Zoran, il mio nipotescemo (Zoran, moj nečak idiot) v režiji MatteaOleotta.
PADEC KONKURENČNOSTI
Slovenija je na letošnji lestvici globalne konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma izgubila šest mest, tako da se je med 148 državami znašla na 62. mestu. Poročilo kot oviro za poslovanje v Sloveniji izpostavlja neučinkovite birokratske postopke in težak dostop do posojil. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so v odzivu zapisali, da je vzroke za padec med drugim iskati v nezadostni povezanosti med znanjem in končnimi proizvodi oz. storitvami, ki zato niso na dovolj visoki tehnološki ravni.
BREZPOSELNOST V AVGUSTU
V Sloveniji je bilo konec avgusta po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje registriranih 116.600 brezposelnih, kar je 0,5 odstotka manj kot julija in 9,9 odstotka več kot avgusta lani. Na ministrstvu za delo menijo, da je do zmanjšanja števila brezposelnih v avgustu prišlo zaradi bolj umirjenih gibanj na trgu dela, pa tudi zaradi ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
PO SVETU
RAZPRAVA O IZKLJUČITVI
Komisija italijanskega parlamenta, pristojna za vprašanja imunitete, je v ponedeljek začela razpravo o morebitni izključitvi nekdanjega italijanskega premiera Silvia Berlusconija iz senata. Lani sprejeti protikorupcijski zakon namreč določa, da vsi pravnomočno obsojeni na več kot dve leti zapora ne smejo biti člani parlamenta in ne smejo kandidirati na parlamentarnih volitvah. Berlu-sconijevi podporniki sicer trdijo, da zakon ne more veljati za kazniva dejanja, storjena pred začetkom njegove veljavnosti.
POSREDOVANJE V SIRIJI
V	svetu ni nobenega dvoma, da je v Siriji avgusta prišlo do napada s kemičnim orožjem, ključno vprašanje pa je, kdo ga je uporabil. Sirski režim pod vodstvom al Asada s prstom kaže daleč stran od sebe, a ZDA vztrajajo, da je odgovor na dlani- kemično orožje je pripadlo režimu, zato je nujno ukrepanje. Ameriški državni sekretar John Kerry je eden tistih, ki so najbolj odločeni, da je posredovati preprosto treba. Meni sicer, da bi bila boljša politična rešitev, a da je tveganje previsoko. Kerry, ki se mudi v Londonu, še naprej zbira čim širšo podporo »omejenemu« ameriškemu posredovanju v Siriji. Potem je Asad ponudil predajo nadzora nad kemičnim orožjem, s čimer je začasno zavrl ameriške načrte oboroženega posega.
IZVOLILI ŽUPANA V MOSKVI
Na volitvah za moskovskega župana je slavil dosedanji župan Sergej Sobjanin. 37 -letni Aleksej Navalni pa je doživel poraz, a ga ne prizna. Po preštetih vseh glasovnicah je za dosedanjega župana glasovalo 51,3 odstotka volivcev, za njegovega največjega tekmeca, 37-le-tnega Alekseja Navalnega pa 27,2 odstotka, je sporočila volilna komisija. Navalni je že pred objavo dokončnih izidov dejal, da so rezultati ponarejeni. Vztrajal je, da je zbral dovolj glasov za uvrstitev v drugi krog volitev, in napovedal ulične proteste, če pristojne oblasti ne bodo priznale, da je Sobjanin dobil manj kot 50 odstotkov glasov. Volilna komisija je sporočila, da na volitvah ni bilo nobenih resnih kršitev in da drugega kroga ne bo.
SESTANEK
V	Bruslju se na novem krogu pogovorov pod okriljem Evropske unije sestajata predsednika vlad Srbije in Kosova, Ivica Dačić in Hashim Thaci. V ospredju naj bi bila znova priprava lokalnih volitev, ki bodo v začetku novembra na Kosovu. V Bruslju pričakujejo, da bosta strani obenem dorekli telekomunikacijska in energetska vprašanja.
GRČIJA
Reforme in varčevalni ukrepi, ki jih je sprejela Grčija, po besedah njenega premiera Antonisa Samarasa že
kažejo prve sadove. Kot je izjavil ob odprtju mednarodnega sejma v Solunu, bo v prihodnjem letu grško gospodarstvo prvič znova raslo. Sredstva, ki bodo s tem na voljo, bodo po Samarasovih besedah namenjena za ukrepe za pomoč socialno šibkemu delu prebivalstva. Med premierjevim govorom so pred prostorom sejma protestirali občinski uradniki.V Bruslju medtem pričakujejo, da bo Grčija potrebovala dodatno pomoč.
VOLITVE V AVSTRALIJI
Na parlamentarnih volitvah v Avstraliji je slavila opozicija pod vodstvom Tonyja Abbotta. Prepričljivo je premagala vladajoče laburiste premiera Kevina Rudda. Televizija ABC je na podlagi skoraj 21 odstotkov preštetih glasov napovedala, da bi lahko Abbottova liberalno--nacionalna koalicija dobila 90 sedežev v 150-članskem spodnjem domu parlamenta, laburisti 58. Tudi v laburističnih vrstah so se medtem že pripravili na vse verjetnejši poraz. Po ocenah poznavalcev je ta najverjetneje posledica notranjih sporov v stranki.
SOMALIJA
V somalijski prestolnici Mogadiš sta v soboto odjeknili dve eksploziji, po navedbah policije je ubitih najmanj 18 ljudi. Odgovornost zanju je prevzela skrajna islami-stična milica Sebab. Ta je morala leta 2011 mesto zapustiti, a vse od takrat redno napada različne predele mesta. Skupina ima sicer pod nadzorom obsežne predele na jugu države in v osrednji Somaliji.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com
Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marko Kremžar, Diana Smole, Mirjam Oblak in Ivan Žnidar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
MINORiAS: una mejor proteccion
Los ciudadanos de Austria tendran a fin de mes ele-cciones parlamentarias. Para que los candidatos no ol-viden los problemas relacionados con las minonas en Austria, el Centro de comunidades etnicas redacto una peticion para la mejora de la legislacion de proteccion de las minonas y, junto a 500 firmas, entrego a la actual presidente del Parlamento en Viena. En la peticion se propone la formulacion de un artfculo constitucional que proteja a todas las minonas reconocidas en el pafs (hasta ahora solo reconocen a los eslovenos y croatas), como asf tambien mejorar la organizacion y representacion de las comunidades en el gobierno. (Pag. 1)
iMENOS MUNICIPIOS?
Los partidos de la coalicion dieron luz verde para la reorganizacion de los municipios eslovenos. En virtud de esta nueva propuesta, ningun municipio podra tener me-nos de 5000 habitantes. Esto significana la desaparicion de mas de 100 municipios de Eslovenia. Los partidos de la oposicion senalan que es necesario garantizar en todo el pafs la igualdad de oportunidades y que la propuesta tiende a ampliar la brecha entre el centro y la periferia. Otro punto a tener en cuenta, son los municipios que se crearon a partir del referendo popular, žcomo podnan di-solverse? Por otra parte, el equipo de gobierno tambien publico una propuesta de enmienda a la ley sobre finan-ciacion de los municipios, reduciendo el porcentaje de participacion de los impuestos. En la pagina donde se publica la informacion en esloveno se pueden leer los nom-bres de los municipios que se venan afectados de prospe-rar la propuesta de reorganizacion. (Pag. 2)
BUSQUEDA DE RESTOS OSEOS
En el Dfa europeo en recuerdo de las vfctimas de todos los regfmenes totalitarios (23 de agosto) se retomo en Eslovenia el trabajo en las fosas comunes. Entre las mas de 600 fosas, donde se encuentran restos humanos, 86 son las llamadas cavidades naturales que surgen por efec-to del agua en la region de Kras (cuevas karsticas). Ya entre los anos 2007 y 2008 un grupo de espeleologos, en base a los recursos disponibles, examino unas 40 cuevas de este tipo. Solo cuatro fueron excluidas, y en 2 casos los huesos son de un penodo anterior a la segunda guerra mundial. Ahora se comenzo con el trabajo en las 17 cuevas seleccionadas para recoger los huesos que estan en la superficie visible, para su preservacion. Pero el historiador Dežman alerta, que para el penodo 2013-2016 el gobierno preve la construccion de un monumento recordatorio, dejando de lado el trabajo en las fosas. Las vfctimas segu-iran sin una sepultura piadosa. (Pag. 3)
RAST XLII
El grupo de egresados del Srednješolski tečaj partio hacia Eslovenia el 27/06/2013 para conocer durante un mes, la tierra de sus abuelos y asistir al curso de idioma que se desarrollo a lo largo de dos semanas en Ljubljana. Entretanto, en su estadfa en el pafs conocieron todos los dfas puntos tunsticos e historicos y presentaron las poe-sfas y bailes que aprendieron para la ocasion. (Pag. 4)
85 ANOS DEL PROF. PIBERNIK
El 2 de septiembre el Prof. France Pibernik - escritor, poeta, ensayista e historiador literario - celebro en Eslovenia sus 85 anos de vida. Si no hubiera sido por su teson la literatura eslovena de entre guerra y pos guerra sena mas pobre. El Prof. Pibernik abogo por los autores eslovenos que podnan haber sido olvidados para siempre y cuyos nombres se encuentran ahora en la literatura eslovena reconocida en el pafs (por ejemplo, de la Argentina: F. Papež, R. Jurčec, A. Novačan, T. Debeljak, B. Rozman). El Prof. proviene de una familia numerosa y a lo largo de su vida enfrento diffciles situaciones tanto personales como del entorno. Como trabajador de la cultura estu-vo bajo el control de la administracion interna. A sus 85 anos el Prof. Continua trabajando y creando, buscando, investigando y publicando sobre la literatura. (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 600.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 820.-; beli papir $ 930.-; Bariloche; $ 785.; obmejne države Argentine, 250.- US dol.; ostale države Amerike, 280.- US dol.; ostale države po svetu, 300.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 200.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
GASTRONOMIJA od torka do vključno sobote od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. /7	__ Rezerva-
crrkztltw* f^ 54б858
' Avellane-da 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
VALUTNI TEČAJ V SLOVENJI
10. septembra 2013
1 EVRO 1,32 US dolar 1 EVRO 1,37 KAD dolar 1 EVRO 7,69 ARG peso
Na Zlatem čolnu so se zbrali prevajalci in pesniki
Mednarodna pesniško-prevajalska delavnica Zlati čoln, ki jo letos pripravljajo že 11. leto zapored, je v Ško-cjanu pri Divači potekala minuli teden.
Udeležilo se je 14 pesnikov in prevajalcev iz osmih držav. Ti so se predstavili tudi na javnih branjih v Škocja-nu in Ljubljani.
Letošnji udeleženci so Andrej Hočevar, Alenka Jova-novski, Dejan Koban, Tatjana Jamnik in Kristina Hočevar iz Slovenije, Fiona Sampson iz Velike Britanije, Marianne Kurtto iz Finske, Andrea Brady iz ZDA, Robin Palmar iz Irske, Dinko Telećan iz Hrvaške, Maciej Melecki iz Poljske ter Jan in Miroslava Gavura iz Slovaške.
Na delavnici prevajajo besedila udeležencev. »Gre za nekakšen vzajemni prevod besedil v jezike vseh udeležencev,« je povedal Iztok Osojnik. Mednarodno odmevna delavnica razvija pesniško-prevajalske stike in tako pro-movira slovensko poezijo ter povezuje manjše in večje evropske literature. Z delavnico pripomorejo k uveljavljanju slovenskih avtorjev poezije v svetu, pa tudi nekaterih manj uveljavljenih tujih poetov v Sloveniji.
Delavnice so poskrbele za večjo prepoznavnost nekaterih velikih slovenskih pesniških imen. Po uspešni uveljavitvi Srečka Kosovela v Veliki Britaniji, ZDA in na Poljskem ter Jureta Detele v ZDA bo kmalu sledila nova Kosovelova monografija v hrvaškem jeziku in podobna monografija prevodov pesmi Gregorja Strniše v angleški in italijanski jezik, je povedal Osojnik.
Največja vrednost delavnice pa je navezovanje vezi med udeleženci. Kot je pojasnil Osojnik, je to »že pripeljalo do številnih objav in celo izdaj knjig v drugih državah«.
Delavnico Zlati čoln organizira Literarno društvo IA v sodelovanju s KUD Police Dubove, Turističnim društvom Škocjan, Kulturnim društvom Vilenica, KUD Monitor ZSA, KUD France Prešeren, Regionalno skupnostjo Alpe-Jadran ter z revijami oziroma založbami Apokalipsa, Literatura in Poetikon.
SLOVENCI IN SPORT
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atencion al publico)
V pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Du-šnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) smo na razpolago rojakom:
ponedeljek, sredo in petek, od 10. do 19. ure.
Hvala za razumevanje!
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
V četrtek, 5. septembra se je rodila Juana Volpedo. Očka je Danilo Vilpedo, mamica pa Andrea Boltežar. Srečnim staršem iskreno čestitamo!
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
Proslava šolskih otrok v čast bl. škofu Antonu Martinu Slomšku
Sobota 28. septembra v Slovenski hiši
Ob 9.30 sv.maša za žive in pokojne vzgojitelje. Posebno se bomo spomnili kateheta p. dr. Alojzija Kukovice in g. Franceta Vitriha
V dvorani škofa Rožmana nastop šolskih otrok
Prispevek na otroka $15.--
ODLIČEN ZAČETEK A SLABO NADALJEVANJE
Slovenska košarkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu začela s tremi zmagami. V polnih dvoranah v Celju je najprej premagala Češko z 62:60.
To tekmo Slovenije na 38. evropskem košarkar-
je klonila Gruzija z 72:68. S temi zmagami so si izbranci selektorja Božidarja Maljkovića že zagotovili eno od prvih treh mest v skupini C, ki ji omogočajo nadaljnje nastopanje v ljubljanskih Stožicah.
Četrto kolo pa je prineslo prvi poraz. Po po-
Visoko nad Spanijo, potem pa navzdol...
skem prvenstvu v Celju si je pred malimi ekrani ogledalo 320.000 gledalcev. Začetek srečanja je spremljajo 42 odstotkov tistih, ki so imeli vključene televizijske aparate, v drugem delu pa je ta številka narasla na 50 odstotkov. Ljubitelji slovenskega športa so tako le za malo zaostali za absolutnim rekordom gledanosti košarkarskih tekem, ki ga še naprej drži obračun Slovenije in Srbije v polfinalu evropskega prvenstva 2009 na Poljskem.
Sledila je branilka naslova Španijo, ki je izgubila z 78:69 (foto), kot tretja pa
daljšku jo je premagala Hrvaška s 76:74. Najboljši strelci pri Sloveniji so bili Goran Dragić s 23 točkami, Domen Lorbek jih je dosegel 16, Zoran Dragić pa enajst. Zadnja tekma pa je bila porazna. Proti Poljski, ki je že izpadla, smo izgubili s težko razumljivim 61-71.
MATEMATIČNO JE ŠE MOŽNO
Slovenska nogometna reprezentanca je na sedmi tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Stožicah premagala Albanijo z 1:0. Za Slovenijo je v 19. minu-
ti zadel Kevin Kampl. Pred 13.843 gledalci so za Slovenijo igrali: S. Handano-vić, Brečko, Ilić, Kelhar, Jo-kić, Krhin, Kurtić, Birsa (od 74. Mertelj), Kirm, Kampl (od 90. Ljubijankić), Nova-ković (od 83. Matavž).
Slovenska vrsta je imela pred tekmo z Albanijo le en cilj: nujno osvojiti tri točke, ki bi podaljšale upanje na pot v Brazilijo prihodnje leto. Do tega jo je pripeljal eden bolj razpoloženih Katančevih izbrancev v zadnjem obdobju Kampl, ki je je prodrl v sredino in nato z lepim strelom z dobrih 20 metrov zadel levi zgornji kot vrat vratarja EtritaBerishe za vodstvo 1:0. Minimalno prednost so kljub hudemu albanskemu pritisku v odsekih drugega polčasa Slovenci znali zadržati in tako ostati v igri za mundial.
V tej skupini vodi Švica s 15, Norveška jih je zbrala 11, Albanija in Islandija po deset, Slovenija devet, Ciper pa štiri točke.
ŠE EN USPEH MINE
Mina Markovič je velikim tekmovalnim uspehom dodala še enega, naziv najboljše športne plezalke leta na svetu. Mednarodna žirija, sestavljena iz predstavnikov medijev ter novinarjev najvidnejših plezalnih revij in časopisov, je Markovičevo v Arcu izbrala za letošnjo dobitnico nagrade La SportivaCom-petitionAward 2013.
OBVESTILA
ČETRTEK, 12. septembra:
Zveza slovenskih mater in žena bo
imela sejo ožjega odbora v ob 14,30 in širšo sejo ob 15,30 v Slovenski hiši. SOBOTA, 14. septembra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Slovenski dom San Martin vabi na gledališko predstavo »Medved«, ob 20. uri.
NEDELJA, 15. septembra: Mladinski dan na Pristavi. ČETRTEK, 19. septembra: Seja Medorganizacijskega sveta, ob
20. uri v Slovenski hiši.
Z.S.M.Ž. San Martin, vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Imeli bomo praznovanje in tombolo. NEDElJa, 22. septembra: Mladinski dan v Slovenski vasi. Pristava vabi na glasbeno igro Živalski Karneval« ob 17,30 uri. SREDA, 25. septembra: Učiteljska seja ob 19,30 v Slovenski hiši.
SOBOTA, 28. septembra: Proslava šolskih otrok na čast Antonu Martinu Slomšku v Slovenski hiši.
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 5. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 6. oktobra: 40. Obletnica Slovenskega srednješolskega tečaja, odsek dr. Vojka Arka, Bariloche.
©ruštvo <Š>1 o venska pristava
otroke in odrasle vabi na uprizorjeno glasbeno suito
ŽIV-fU^KJ
(Camiilg Saint-S&ens)
v ngdjzljo, 22. sgptgimbra, ob 17,30.
Izvaja:
pgqu£fta Orqaesta dg Moron
©irig^nt: German Saeoro Mi£lsjz.n
'Razlaga in spremno besedilo bo v slovenščini, prostovoljni prispevki bodo za dobrodelne namene.
poravnajte naročnino!