ZA IZBOLJŠANJE USTA "fllia Narili" aH U Vaa to kv«W> GLAS NARODA ti t: List slovenskih delavcev v Ameriki* CHATHJE OPOZARJAMO, dft pravočasno oteofi naročnino. 8 Um nam bode mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3-1242 Entered m Seread CUm Matter September 21st, IMS at the Pert Office U New Verb. N. and* r Act ef CeagrcM ef March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 29. — Stev. 29. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 4, 1939—SOBOTA, 4. FEBRUARJA, 1939 Volume XLVI1. — Letnik XLV11. FRANCIJA SKUSA DOSEG PREMIRJE NA SPfllSKEM Predsedniku očitajo, da peha deželo v vojno LE DVOJE JE MOGOČE -PREMIRJE ALI PA BREZPOGOJNA PREDAJA VSE REPUBLIKANSKE ARMADE K generalu Francu je bil poslan posebni odposlanec. — 2 njim bo razpravljal o vojnih beguncih. Daladier in Bonnet tajno posredujeta v Franciji. Fašisti so obljubili, da ne bodo preganjali civil-nega prebivalstva. — Obljubili so kruh, odpuščanje in pravico. PARIZ, Francija, 3. februarja — Sinoči je odpotoval v Burgos senator Leon Berard na "neuradno" potovanje, toda bo to najbrže uradna misija k Francovi vladi. Berard ni hotel povedati, kakega pomena je njegova misija in je rekel, da o tem more dati pojasnilo samo vnanji urad. Berard je edino rekel: "Prihajam iz Bearna in grem, da rešim nekatera vprašanja z dobrimi sosedi. Tam bo ostal samo nekaj dni." Kot poroča Associated Press, i,ma Berardova misija dvojni namen: I. Z generalom Francom bo razpravljal o pogojih, po katerih bi bilo mogoče priti do diplomatskega in trgovskega sporazuma in 2. razpravljati o vojaštvu blizu francoske meje v severni Kataloniji. Berard je odpotoval skoro takoj nato, ko sta se vrnila z meje notranji minister Albert Sarraut in zdravstveni minister Marc Rucart, ki sta poročala ministrskqmu predsedniku Daladieru, da je problem španskih beguncev skrajno težaven in da bi bila velika nevarnost, ako bi bila katalonska armada prisiljena umakniti se čez mejo v Francijo. Francoski diplomati, ki so zadnje čase obiskali Figueras in Gerono na Spanskqm in so videli žalostni položaj španskih beguncev, so prepričani, da je sedaj mogoče samo še premirje med generalom l Francom in (ministrskim predsednikom republikanske vlade dr. Negrinom, ali pa brezpogojna predaja republikanske armade. Vsled tega smatrajo Berardovo potovanje v Burgos za prvi korak za tako rešitev. Daladier in vnanji minister Bonnet ne moreta javno posredovati (med špansko republikansko vlado in generalom Francom, zato posredujeta skrivaj in sta v ta namen poslala h Francu Berarda, češ, da bo ž njim razpravljal o begunskem vprašanju. Berardov obisk pri generalu Francu bo najbrže imel za posledico, da bo francoska vlada poslala uradnega zastopnika v Burgos. PERP1GNAN, Francija, 3. februarja. — Ker je fašistična vlada obljubila, da bo odpustila republikanskem vojakom, je bilo francoskim oblastim zelo olajšano velikansko delo zaradi španskih beguncev. To obljubo je podal Francov vnanji minister general grof Francisco Gomez Jordana iti njegove besede so se naglo razširile med množico obupanih in prestrašenih beguncev. Vsled tega je bilo mnogo beguncev zadovoljnih, da jih pošljejo v fašistično ozemlje. Iz Burgosa je bilo po radiju razglašeno s posebnim ozirom na Madrid, da bodo vsi oni. ki se bodo predali, dobili kruh, odpuščanje in pravico. Po i-stem radiju je prišel glas, ki je rekel, da so bili Bar-celončani veseli, ko je padlo mesto fašistom v roke. Obljuba generala grofa Jordane je bilo objavljena v francoskih obmejnih listih in večinama pojavlja obljube, katere je podal general Fidel Davila po padcu Barcelone. Tedaj je general Davila rekel, da fašisti ne bodo preganjali civilnih beguncev, kakor tudi ne umika- FAŠISTI SE PRIBLIŽUJEJO FRANC. MEJI Dr. Negrin pravi, da se bodo republikanci branili do zadnjega. — Republikanci razstre-1 ju jejo mostove. BARCELONA, Španska, februarja. — Včeraj so fašisti napredovali 10 milj nuni Vtchem in Gerono v smeri proti Sierra de San Gre^ogorio. Zadnje republikanske straže so se upirale samo toliko, ko armado, ki ob obrežju pio-dira proti severu. V Viehii so republikanci pustili dva nepoškodovana aero-plana in velike zaloge vojnega materjala. Predsednik republikansko Španije Manuel A/ana, je živel \ Vielii tri mesen, odpotoval pa je takoj po pa«len Barcelone. MADRID, Španska, 3 .feh. — Pet Savoia aeroplanov j»* napadlo Valeneijo in vr«?lo o koli 100 bomb. 11 oseb je bilo ubitih, 27 pa ranienili. FIGUERAS, Španska, X februarja. — S popolnim odobravanjem korteza je ministrski predsednik dr. Juan Negrin pozval republikansko armado, . Potrjen je bil načrt za zgradbo velike ceste, ki bo vezala Trst s Črnim morjem in ki bo tekla skozi Zagreb, Tieo grad in Bukarešto. 4. Dosedanja zveza med Jugoslavijo in Romunsko ho št dalje obstojala. Dobro poučeni krogi pravijo, da Jugoslavija in Romunska želite izboljšati svoje od-noša je z Madžarske, da pa madžarske teritorjaine zahteve niso sprejemljive. Obe državi hočete biti do Madžarske "spravljivi**, toda Madžarski ne boste odstopili nobenega oi zemlja in Jugoslavija noče iz gubiti romunskega prijateljstva s tem, da bi skušala Ma d žar ski vstreči v njenih teri-torijaluih zahteval;. ŽELEZNICA V UKRAJINI ODPRTA PRAGA, (Vhoslovaška, :!. februarja. — Železniški promet med I*krajino in ostalo < V-hoslovaško, skozi Madžarsko je bil po petih mesecih zopet otvorjen. S tem bo zadoščeno čehoslovaški zahtevi, da pride zopet do normalnega železniškega prometa v \/hodnem delu republike. V bližnji bodočnosti bodo tudi izboljšani odnošaji med ('ehoslovaško in Portugalsko. Ti odnošaji so bid pretrgani pred dvema letoma, ko Ceho-slovaška Portugalski ni hotela več prodajati strojnic. Pri tem največj posreduje italijanski poslanik v Pragi. Predno je prišle do spora s Portugalsko, je bila Portugalska najboljša kupovalka čeho-slovaškega orožja. mestila s svojimi pristaši. Sedanji župan Prage Peter Zenki je bil vedno v tesni zvezi z bivšim predsedniikom dr. Edvardom Benešem. RUSIJA IN MADŽARSKA STA SI V LASEH Rusija je od poklicala svojega poslanika iz Budimpešte. — M a -džarska je pristopila k protikominterni zvezi MOSKVA, Rusija, fell.— | Sovjetska Rusija je preneha-j !;i svoje diplomatske zveze z Madžarsko, kt-r se j«* Madžarska pridružila protikominterni zvezi med Nt-inčijo, Italijo in Japonsko. Sovjetska vlada pa zatrjuje, da diplomatski odnošaji niso popolnoma pretrgani, kajti Rusija iu Madžarska boste <>-stali dalje v diplomatskem občevanju - |H>sredovanjeiu svojih zastopnikov v glavnem' mestu kake druge države. Po mnenju ruske vlade, je Madžarska prenehala biti neodvisna država in da zaradi 4e-ga ni potrebno, da bi obe državi imeli svoje diplomatske zastopnice. Obe državi l»oste v najkrajšem času zaprli svoje po>laiiištvo, toda Rusija in Madžarska boste š( dalje živeli v "tehničnem** prijatelj st VU. Ta sklep -ovjetske vlade je madžarskemu poslaniku dr. Midiaelu Jungerth-Arnothy-ju sporočil ruski vnanji komisar Maksim Litvinov, *ki ga je povabil v notranji urad. Sovjetska vlada je že dalje razmišljala o tem korafcu in je opetovano posvarila Madžar- j sko, da bo ž njo prekinila dip-, lomatske zveze, ako podpiše protikominteriio zvezo. Ruska uradna časnikar, agtn-tura pravi, da je po mona'kov-skem sporazumu, ko je bila razdeljena t'ehosio vaška, Ma-j džarska postala odvisna od .... i gotovih držav, ki pritiskajo na njo. BI DIMPKŠTA, MadžarskaJ 3. februarja. — Ko je madžarska vlada izvedela, da bo Rusija zaprla svoje poslaništvo v Budimpešti, je naznanila, da bo tudi sama zaprla svoje poslaništvo v Moskvi. Vnanji urad pa pravi, tla diplomatski odnošaji med Rusijo in Madžarsko v resnici niso bili prekinjeni. "Diplomatsko še vedno govorimo z Rusijo,** je rekel nek uradnik vna njega urada. —! Madžarsko poslaništvo v Var-vi, ali pa v Helsingforsu bo prevzelo posle moskviškega poslaništvo." ZNAČILNA SPOMENICA ČLANOV ODBORA ZA VNANJE ZADEVE WASHINGTON. D. C.. 3. februarja. — Politika. ki jo je začel predsednik Roosevelt zasledovati z ozirom na evropske razmere, je naletela pri republikancih, pa tudi pri nekaterih demokratih na oster odpor. Republikanci mu očitajo, da je njegovo delovanje tajno in da ni v soglasju z določbami ameriške nevtralnosti. Devet republikancev, članov zborničnega odseka za vnanj-» zadeve, je izdalo manifest, v katerem jc v ostrih besedah rečeno, da ameriški narod, ne oziraje se na pripadnost stranki, hoče in mora ve« let i, kaj se dogaja za njegov-m hrbtom. Povod vsemu Umu je tlala predsednikova odredba, da je treba pomagati demokratičnim državam v K v ropi ter je v to svrho dovolil prodajo večjega števila ameriških letal francoski vladi. Proti predsedniku pa niso samo republican*-i, pač pa tudi veliko število demokratov. Predsednikovi prijatelji zatajujejo, da Združenim državam ne preti nobena vojna nevarnost. Ickes, ki jc tajnik za notranje za«leve, j«' dejH: — Vse tozadevno govoričenje je nesmiselno. Vsakemu razsodnemu človeku mora biti jasno, da s«' Združene države ne bodo vmešale v noltcno tuje-zemsko vojno. Ick«*s se j«» tudi norčeval iz izjave bivšega predsednika H. lloovera, da peha predsednik Roosevelt Ameriko v vojno. — Nobeiu'ga moža, — je oraza še ni prebolel. Nič čudnega ni torej, če ne more drugega kot kritizirati. V zveznem glavnem mestu je povzročila precejšnje presenečenje izjava nemške vlade, «!a namerava Nemčij-i podvojiti število svojih suhmariimv. joče se republikanske armade. Rekel pa je, da si je general Franco prihranil kazen za one, ki so odgovorni za sedanjo državljansko vojno in njene strahote. DR. BENEŠ ODPOTOVAL LONDON, Anglija, 3. fel. — Bivši čehoslovaški predsednik dr. Edvard Beneš se je •.včeraj odpeljal s parnikom Washington v Združene države in bo 20. februarja pričel predavati na vseučilišču v Chi-eagu. CHAMBERLAIN PROTI DIKTATURI LONDON, Anglija, :$. feh.— Angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain je dn-nes nastopil v angleški poslanski poslanski zbornici proti sistemu dvktature, ki jo izvaja ena sama stranka. — Ce bi bil v Angliji uveljavljen ta'k sistem, — je dejal, — bi prej ali slej izbruhnila revolucija. OBRAVNAVA PROTI ŽELEZNI GARDI BUKAREŠTA, Romunska, 8. februarja. — Jutri se bo pred vojaškim sodiščem v Clu-ju pričel proces proti 59 članom Železne garde. Vsi obtoženci so obdolženi, da so skušali umoriti vseučiliškega rektorja v septembru in da so hoteli z bombami razstreliti vladna poslopja. UGA NARODOV SE PRIPRAVLJA NASELITEV Sedež Lige narodov se bo v slučaju vojne moral pre4seliti iz 2eneve. — O tem je švicarska vlada obvestila Ligo. ŽENEVA, Švica, '2. februarja. — Švicarska vlada je opozorila Ligo narodov, da -e bo mogoče morala v slučaju vojn« v 24 urah izseliti iz švicarskega ozemlja. Ako bi kdaj prišlo do tega, tedaj bo šviearska vlada dala Ligi na razpolago vsa sredstva za preselitev Laginega o-sobja in prtljage čez mejo v Francijo, kajti Švica ne maia izgubiti svoje tradicionalne nevtralnosti in se hoče I emu za vsako ceno izogniti. Tekom velike krize v septembru se je švicarska vlada bala, da bo«lo fašistične države, ako bi prišlo do vojne, najprej bombardirale palačo Lige narodov. Ker se palača nahaja ob obrežju Ženevskega jezera, jo je prav lahko opaziti iz zraka. Mnogi "Svit^arjt so mnenja, da je nemško časopisje zadn je čase pri«Vlo tako sovražno pisati proti Švici samo zaradi tega, ker je v Švici sedež Lige na ro«lov. Navzlic temu, da je Švica zelo majhna država, se je pripravila nu svojo obrambo in vojni minister Rudolf Minger je rekel: "Ako našo deželo napade kaka velika država, te«laj bo naša naloga, a»ft ItakkJr, Hi^iwt j. Lupoba, Mt. of iMMtAM of tta eonwraft* Mid liilmin of »buv« oTIlMri: nt wm iiu tmm NKW VOHU. M. V. 46th Year IHHUBD BVBRI DAY tXCEIT SUNDAYS ANI> UOUiiATH » ------------- ▲drerU*e*e*t on Acncn««! Xrn imto urto *m času .so so pa pro«-« j f»oostrili. Zagotovitev jnponake nadohlasti nml zapadnim Pacifikom postavlja jafioasko mornarico prod težki naloge. Pa '.mit japonska diplomacija je s tem postavlj«na pred nalogo, ki utegne A«- povečati *|>or z Washiiigtoiiom. V področju zapadnega Pacifika so nainn-" Filipini, ki mo vedno | »odvržen i ameriški >uverenoc«ti. Stališče Združenih osvojitvi Filipinov po vojni s Španijo je Amerika proglasila načelo "odprtili"vrat" na Kitajskem, ki je že tedaj postalo vsebina povsem določene politike za oblast. Vzhodnoazijska politika Wasliingtona po svetovni vojni je sieer |H>d vtisom razvijanja japonske moči doživela raz-ne izprememJie, ki hi utegnile j»odkropiti na žira nje, da >o s«« Združene države nekako odpovedale svojemu prevladujočemu položaju v Pacifiku. Tako že vsaj se je dni« tolmačiti ameriška postava iz leta 19.T), ki je obljubila Filipinom samostojnost leta 1IU.*). Pod vplivom pretresov v ameriškem javnem mnenju ol. najnovejšem obračunavanju med Japonci in Kitajci za usodo Daljnega iztoka se je pa ameriška politika napram Japonski temeljito izpremenila. Spet je namreč zmagala misel, da bi se Filipinom priznala f»opolna samostojnost šele leto 1960. Nedavno so predsedniku Roosovelta vprašali, če spadajo morda tudi Filipini med ozemlja, ki jili hoče ameriška mornarica braniti. fn predsednik Roosevelt je odvrnil: — Da, tudi Filipini! ARO NAMKKAVATF OBISKATI SVKTOVNf) HA/STAVO, VAM IK TA, ZfcMIJKVIO NKOHlia i^iNiL J1L» T JUiiiKil - OGROMNOST SVETOVNI RAZSTAVE V NEW TORKU BO SLEHERNEGA PRESENETILA Izšel Slovensko- Amerikanski KOLEDAR 1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA 5<> DEBATA V SENATU Prizor v senatu zaa>a debate glede potrditve TTarrya Tfopkinsa, ki ga jo predsednik imenoval za trgovinskegji tajnika. Iz Jugoslavije Samomor živčno bolnega vpokojenca, Te dni zjutraj si j«* v Zagr«'-bu končal življenje vpokojeni tajnik državnih železnic Oskar Clrgič, star .">!> let. Ko je i>il sam v sobi, se je obesil ua kiju ko ua oknu. Žena r-y j«* lako ustrašila, ko ga je zagledala, da je planila iz sobe in je!a kli eat i na '|kh'ihm". Prihitel ji* >o ' osestuik Jo sip Sreirgfeld je med v« čerjo pogralbil kuhinjski nož in za ImxIoI svojega prvega sina. Po tem je napadel in težko ranil še drugoga sina. Vidfč ka j j« »storil, je -zabotlel še sebe. Kanil se je težko, ta'ko da je v bolnišnici izdihnil. Tragedijo je povzročil sin Josip. ki se je hote loženiti. Oče je pa vztra- !jal pri svojem oklepu. Zato oče j se večkrat sprla in oče je nekoč {izjavil, da l.o s sinom obračuna!, če si ne bo premispl. I Kriza premogovnikov Monte Promina. Hiidarjem v Dalmaciji preti velika nevarnost dolgotrajne l>rozj>oKelnosti. Pri premogovnikih novi ni letu |»a je bil«) odpuščenih 400 rudarjev, ki so delali v rudniku Kiveriču. Xa ta način je na delu od 1.100 delavcev zdaj samo še ,">00 rudar jev. Društvo je prišlo 'ci i /a. zaradi koakurenče tujih ni darskih podj»ti|. Društvo j dobivalo prej velika uaročihi iz Italije, zilaj pa -o tam dalmatinske rudnike iz)»04lrinili Xemci. Nairn ravana ustavitev obrata ]ion»eni veliko so cialno zlo, saj bo o>ta!o bre/ zaslužka l.loo rudarjev, ki ■maj«, nail ."»000 rodbiurkih članov. Obrtna delavnica v skalnati votlini. V Malem Zv« miku na de-s-m m bregu roke Dri. ie je revni čevljarski mojster TroŠ Ta-nasič nam« -lil svojo ilelavni-"o v skalnati votlini. Spredaj j«* napravil -tono in vrt »ta iz d< ^k. znotraj pa je ta])eciral teiie s papirjem. \ tej votlini, ki ga lit stala niti >to din dela mi / žo neka j tednov in v njej tudi pi. Od nenavadne delavnice'pa ima korist. Zdaj ima več obiskov kakor | v »prej v svoji raztrgani bajti. Slovenska Amaconka v Beogradu. Zingrnltski li^ti poročajo o neki izredno močni mladenki, ki se je producirala zaenkrat samo š«. pred novinarji v za-gr^bškeni kinu Luxor, kjer so vozili »V/ njo avtomobili, trgala je železno verigo, zvijala WKST ±»ud STRKKT NKW YORK, N. Y. 2-3, 4 Beograd je dobil lani nad 200 novih stanovanj Lani so v Beogradu do-ti zijali. Najbolj 'živahna je bila Ktavbna delavnost v ožjem središču mesta, kji-r so zgradili I in rej visokih stavili. Zidali pa so tudi v širšem središču in na ] h* r i fori j i mesta. Mestna «.lčina, 'o one sta-vhe, ki so bilo postavljene z dovoljenjem ministrstva vm zgnwlhe. Po občinski statistiki jo bilo lani zgrajeno 441 novih pcudopij, oH-d 'katerimi j<» fi7 dvoriščnih. \'reilnost vložoaega k;u|iita)a v te stavbe je dosegla 1S5I milijonov din. V vseh teh novih poslopjih j> nad 2(K) novih stanovanj je v ožjem sredi-šču mesta. {Dopi&L EAST NOR WALK, Conn. — Danes so (»oložili k večnemu počitiku na pokopališču v West Norwahk, Conn., Mrs. Josefo Premrli, soprogo Mr. Johna Premrli in mater dobro znane Preinru-ove družine iz Kast Norwalka, Colin. Pokojna je umrla po kratki bolezni, v četrtek, 1. februarja. Kako je bila priljubljena po-kojnioa, je bilo videti po tisočerih cvetkah, ki so ji bile |»o slane v zadnji pozdrav od sosedov in prijateljev Premruo-ve družine, in ki s,» spremenile njen »lom v bujni cvetlični vrt. Kak<» jih je IjnbHa. Vsi, ki smo poznali to dobro -lovensko ženo, jo bomo voihio obdržali v dragem spominu. Družini John Premrli izrekamo naše sožalje ob njeni veliki izgubi. • 4 • • O MODI NOVA VRSTA OPIC. KAKO JE BANKIR NASEDEL SLEPARJEM. Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na JI SL0VENIC PUBLISHING CO. »POTNIŠKI ODDELEK "GLASA. NARODA":: 216 West 18tb Street Hew York, H. Y. Praška kriminalna policija se ha vi s skrivnostno .sleparsko afero uiajveejega sloga. Pred letom dni so prišli k ravnatelju nnko tamkajšnje velifke 'ha i like ne ž je, ki so trdili, da so odkrili postopek za izdelovanje umetne gume. Bančni ravnatelj se je dal ■prepričati, da je stvar resna in opremili so poseben laborato-i i j. v katerem je vodil delo neki bolgarski iiLŽeirijor za mesečno plačo 1 ;">.otltpežljivosti, so mu dejali, da bodo pos^lnisi v nekoliko dneh končani. Namesto tega pa je laiboratorii naslednji dan zlotol v zra/k. Kako po čudežu ni bil pri tem nihče ]H.>>kodovan. Slej »arji so znali v ostalem tako prepričljivo govoriti, la so laboratorij znova zgradili. Sole v zadnjih tednih so je pojavil najtesnejši suni, da gre za slnparstvo. Zgraditev lalio-ratorija s<» za sedaj ustavili, istočasno je banka stvar prijavila polFciji. Ko je pa ta hotela prijeti 44i-zinuitelje,** ni našla več nol*v*ega. Banka i«* morah' nvojo lahkovernost drago plačati. Xa "poskuse," a i niso dali nobenega uspeha, je |M»t rošila skr»raj milijon čeških kron. . Iz nom^kc revije 'Tiiischnu' po.-noniinno, da je izmeil well živečih opic človeku najbližji šimpauz. Kakor vse višje opice ima tudi šimpair/ roko daljšo od nog. dočim je pri človeku, kjer nosijo noge težo vsega telo,-a, to haš nasprotno. Zdaj je bila pa mpisana opica, ki je t-mli v tem pogle«lu prehod od opice k človeku. Ravnatelj živalskega vrta v Muncheiiu H. Herk j* kmpii v Haniburgiu c.pic<», ki j«* bila zelo 'podobna šimtpanzu. Imela je pa rdečkasto dlako, d očim ima šimpanz črno. Že zato so jo smatrali za novo vrsto opic. Toda proti koncu decembra le ta- HK»1, se je opica cjflevila in dobila naenkrat črno dlako. Dokler jo bila živa, >c ni dala meriti, to je bilo mogoče šele ■ko je poginila. Izmeril jo je dr. Koch. Ugotovil jo, da jo imela daljše noge kakor drugo opico in tudi daljše kakor šim-ipanz. Po nogflh torej stoji iihmI šiiupanzom in človekom. Nova opica jo »dobila ime an-tjnrnpopitheeus hecki. Too onem okseroplarjii. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: RAD BI IZVEDEL — za naslov svojega brata — JOHNA PERDERRER iz vasi So.45 f 4.75 $ 7.111 »11.1X1 93LSD $42.51» l>iu. 1UU l)lu. -T>» Uiu. .M>U i>in. 3U> Dlu. 1W>0 I »In. LIMNi V Italijo: Za $ «.:HJ $ 12.— f a*.- $ 57 — $167 — ________Ur luu ... Lir 21» .... Ub bOO ... Ur 1000 --------Ur 2000 .... Lir 30U0 K H It SE CKNR SK1»AJ UITKO MKNJAJO S<» NAVEJ»KNE CE NE l»Or»VRŽENE XPKEMEMH1 e začelo zavedati, da imajo nog.-. Krila so se jim rapidno krajšala in so jim v mnogih slučajih zlezla do kolen. Kar nas je pokvarjenih mc» škili, smo z vso vnemo pro-ili usodo, naj nam podaljša živ-ljonje že vsaj za par mesecev. Prošnja nam je bila sicer uslišana, toda skrivnega razodetja navzlic temu nismo bili deležni. Moda se je kai naenkrat streznila in sprevidela, da bi nekoliko predaleč zašla, če hi vztrajala pri svojem prvotnem namenu. In tako se jo zgodilo, da tleh, vslec česar je na vratu, hrbtu in pr si h blaga primanjkovalo, in >o bili pogledi nas izprijenih moških zgoraj nagrajeni, za 'kar so bili spodaj tako iznenada opeharjeni. Ženska ima na sebi dosti mičnega in premičnega, naj-bolj premičen jo pa pas. Le redkokdaj imajo pas tam kot ga imajo drugi hožji stvori. Spominjam se časov, ko so ga imele skoro pr! "kolenih, pa jim je polagoma zleze! prav pod pazduho in je slednjič po polnoma izginil, tako da so par mesecev hodilo >pioh brez pasu. Nato so jim je zopet pojavil, še sam no vem kje. Obleko, okrit; od ušes smejo biti viti ni le uhani, v -plošnem pa žen ska ne sme imeti ušes za javnost; kar hoče slišati ali pre slišati, je njona stvar; obleka ji mora segati od vratu pa do člei&ov na nogah; izvzemCi nstnh'e, ni treba posvečati o-brazu {»osebno pozornosti; n jeno spred jo in osadje moril pii-ti do bujne veljave. Tako smo moški spet udarjeni, ker so posebno zadnjega I povelja strogo drže, kar je seveda zvezano s precejšnjimi stroški, če jim hoče človek vstreči. Dobiček imata pa edinolo bnčer in grooer. •'»Ill S Hii B OD A"—New York Saturday, February 4, 1939 SLOVENE {YUGOSLAV} - DAILY Moderna zgodovinska veda (odrejenemu po rimskem MAVRIC*! HEVAIth: UGRIZ Pod Martin lov ran i ivdarei po- je, Alborta." j«- nakovalo, rd< ee awn i želenrJ Prša mlado žen«' .-.< in vesel«* lii«B)H' meh. I^ep j«' vila.: \l.-ii (ml, lep ikmkor m»...l| 44(Mi, in hočeš odUi kar Kovaški Inis;. '»ko? Ke da N'^n* hrnt .popusti primež krat poljubil In me bil h in "Ii pi k njemu. Plešat možak ve i rt nbmza, o«Mc ritih oči. Z roko mu da auuoienje, naj prestane. In mai nw: 44 Moram v vas po sodo.*' Martini .^rleda za njim \ solneni dan. Sanja v je nje-uov pogled, mehanično se »-pušča roka * (kladivom na l>o joče nakovalo. In pote«, kakor da se je zbudi I i/, .^anj, o*tro zali rope meh, iskre završe, Ik-Io zabh železo. In ja>no »pe4 zapoje nakovalo, V» »el je ikovač. Zakaj danes je ftocledrijie da vihti kladivo in udarja na železo. Jutri - o — jutri--- Kako ču Ino ji' v*e to prišlo. Teden dni je tc-ga, kar se j«' pred <*4m;j, dragi gospod." 4 4 Saj prav na .to mklim! Gospod Martial ,ali hi hoteli iti k filmu? I^epa -bodočnost bi se vam «Jbetal«. .laz *em režiser." Sprejel je. Jutri odpotuje. Tx*ko pri Ink o ni d« bi zavrgel, f'eprav bi rajši o-tal v vasi in delal z bratom Rogero. Da. — Toda prid to streho je še nekaj drugih: njegov« »vnkinja. T«n ona . . . Neznana roka se m-voriti ž nji nt POZOR ROJAKE ———————— r zAiiOm rwA'Mo* HO\F. PR WHiEDW: ZRMl-TK VTDR: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njeni so označene poleg mest tudi Večje slovenske va*ti) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25c i , i i i Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN ' stane 23c Zemljevid — (IELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 atr., seznam večjih -mest • številom prebivalcev. Btane 50e SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18th Street York .Skomignil je z rameni Vtaknil je Ohlajeno železo v žerjavico in pograbil kh*šče. Meh je zahropel. "Martial, rotim te, ne pojdi! (V bi vedel. kako te ljubim." "In Riiffr?" je odvrnil Martial ter |>okazal z glavo <»kozi okno. "R<»gerf Ah, kaj mi je do nj«-ga * Ni človeka, ni je >t vari, -ki bi štela, kadar kdo l jubi, kakor ljubim jaz t« In*! — (Hi, iimtani z delom. 'Martial, poslušaj 4iie, dragi moj Martial! Ali ne vidiš, da umiram od t#«be!" Zasmejal se je. ne zlobno, bolj sočutno ko prezirljivo. Alberti so solze zalile lepe oči in bojefe j«» pomladila nj«-£e utegne vsaik trenutek z«v;do- vrniti. <'e vas dobi tu . . 44-Vli, naj izve, da te ljubim, ta- tttfii tiolje! Potlej amljub. 44AIIm'1 ta! Alberta! Dovolj je! Ifjiger gre! Brž! ZImi-gom! Tak po>lite! — Oh —" Pridušeno je vzkriknil: Al-iberta ga je bila ugriznila do neprestano razi-ikuje za gone t-ke na meji naše dobe iiii skusil je pritrdila Alberta.'I,riti d,i cMkkritij iz naj- linski zgodovinar in raizisko mofglo pripetiti? Nesreča I" 4 4 Padel sem, je zajed jal Maiticl. Bil sem neroden in -c«n pj.xlel —-z lieeni na lia'ko-valo — na žarečo železu — Albeit« je bila pravikar vstopila in je zakričala ..." 44Da/* je pritrdi______v---- bl«hi ko smrt. 44Odprla seifl' temnejših let starega veka ter vrata., — videla, ko se je s|»o-! historičn«ga mejnika Kristu- taknil — in zavipih)--44 ! sove-a rojstva, od katerega Martial »e je eudm. nasoieh- štejemo letoK leto HKiO. Ber nil in zaprl oči. 4klTl»ožee! Pokadi, ali je kaj hwlega. Vrnga! Olia. brž! — Strašno moraš trpeti!" 44Peee, da. Daj imi roko, ta- tnh' erta, ni- t*4'"več že nekaj let za njim. V i. i • '. k«r ne iokaite die i R-^er I evangelijih je pisano, da se u kar je zavil izza vo-'Kai j<»k«ji« . imj, nv., " » . j ** . , * • « • • * « | . »• A< lil I < i u ■»*. I««.-. .1 • • I kako dobro leno »nas! Alberta je nkoeiIn v knbinjo po olje. "Ne,1* je tiho šepnil Roger. 44Ni dobro. Martial. Za koga drugega se ,ne bi jokala! Tn ker ostaneš zdaj doma, ti moreni povedati." 44Molči, brat! Jutri odpotujem!" 44 Toda kako ..." 44Kovač sem bil, evo, kovač j med potjo .Terns samo zato, da ostanem! Molči! Molči!» \h\ nd.-ležila ljudskega- štetja V katerem letu zivinio? sarju. Zadnja proučevanja samo potrjujejM, da je bilo ljudsko štetje vs?fckih 14 let in da je bilo zadnje !> h-t fireil let' to 1 kakor štejemo mi. Končno pa zadeva tudi a-troiu>iu?4ko ni bila v redu. Komet, ki je vodil 8 J1* j videl po zelo zapletenih in t«*ž-| kili računih .na nebu od druge? polovice oktobra do lo. decern-] bra leta 7. We to kaže. da ne živimo v letu 19"t:> t«*mveč valeč zgodovine starega veka.tri modrijtine z vzhoda, s« prof. (leifprdi, čigar nove ugotovitve je |H>trdil sam Vatikan, živimo v letu 1935» V J« rodil Ji»ziis Kristus |»od via do Heroda, ko je ta vladar za-ipovwlal pmnoriti novorojenčke v vsej Palestini, odnosno takratni Judeji. Tlerotl je pa umrl po najnovejših ugotovitvah in po najdenem kovanem denarju spc.mladi v 4. letu pre«l Kristmr>om. Poleg tega sta se napotila Jožef in Marija v Jeruzalem, kjer se .jima je rodil Il 'GLAS NARODA" p pošiljamo v staro do- ^ movino. Kdor ga ho- R [ če naročiti za svoje { i sorodnike ali prijate- 5 8 Ije, to lahko stori. — j ^ Naročnina za stari j J kraj stane $7. — V J s Italijo lista ne poši- A Izumitelj meni, da bi biio mi.goče iz te mešanice izdelati IfHTj in da v Štetju =Šest let za*- eeste in križršča. ki jih t»graža ostajjmno. l*negla. Tudi letališča hi lahko uporabljala svetlikaj<»če >»• pasove. Njih fVetlohnost j»* ba je Jako velika, da jih je Of»a-ziti še skozi 150 m debelo phut megle. Ta ča.s novi ./,inn i skuj. jo. SVETLIKAJOČI SE CEMENT. Noki Angh*ž ji* brit^kim pati ntni-m oblastem prijavil izum ki utegne imeti veliko bodočnost. Ore za eenietimo meša nino, ki iinu lastnost, da -e prične v mogli posebno v \ Inž meni zraka svetili pre- Naročite še danes S. H** A. Koledar za 1939. leto 4 4 Njeg« tva srern te," je i|M>kojno nn je vendarle zve-del. Zaznamovaia -eni te! Po- mi me s seboj. Sk 117 ki j pojdi-i lice. va! Svij 'ni inoginV, via bi me o'stavil samo. Kaj ,bi |K>čela bri-z tiTlw? Da te ne bi nikdar več videla, nikdar več slišala." Dohiohotno in tnhio jo j<-ca vrnil, z eno roko -podnetil •»-genj, z drugo fMjti-iiil olunpano ženo od »sebe. MIdite, draga Alberta Po nepotrebnem se trpinčite. Hudo mi je, ko vas gledani tako, zadcaj ljubim vas ki ste mi tako rekoč sestra." Ni ga hotela poslušati, za-ječala je, kakor da ji j«' zadal strašno rano. 44 Moj Bog, Zakaj te nisem prej spoznala ko njega * Oh. če mirdim na to . . ." Olais se ji je trgal. Vzne-miriooo včasih greši. KOMAH IZ ŽIVLJENJA "GLAS NARODA" PBIBXDIL t. H. 1 Al = "S tem #e (boš moji materi zelo prikupila kajti take stvari Lma zelo rada; in poselmd *e, ker je bila tudi ona zelo revna, ko se je poročila. Oi»nda, prav -nobenega vzroka nimaš, da bi «e kwj bala. In tudi prepričati se hočem, kaiko ju-nadka." Se r rak rat jo naglo poljubi. 4 4 Stri? a pa bom pozno je poslal brzojavko; vsebino sem If aestavih Tvoja želja se je izpolnila; ravnokar sem se zaročil z goapico Gundo Bertramovo. Natančnejše jutri v pismu. DiplomatLčno, kaj ne, Ounda?" "Hm. Ali je brla to njegova želja?" "Da se »čim prej oženim — da. namreč, da do neomenjenega odvetnika ljudje nimajo ini4cakega zaupanja. Seveda pa je zahtevat da si poiščom bogato nevesto. Iti to sem tudi dobil, četudi ne v ximshi svojega strica,. Toda vsega tega vpliva belina na oko, mo-mu ne bom takoj razložil, z največjo mimodiušnostjo bom trdil, ramo pred \vem vedeti. da v da si ti za mene najbol^a nevesta, ki jo moram dobiti. In!'naravi prave »beline prav za a tem bo ie zadovoljen; poglavitna stvar je, da bo mislil, da'Prav 11N ee se ne oziramo baš je šlo v^e po njegovi želji. Kadar pa ga boš spoznala, ga boš -na sneg in še na tega le pod motfla čez eno nro oviti okoli svojega prsta." |določenimi pogoji. Prete žna "Meni le preveč zaupaš." j belina natsaja umetno, kakor "Saj sem se o tem propričal sam na sebi. O, Ounda!" pri proploakamih .stenah in Ounda mu zaturoe usta. (papirju. Celo blesteče se beli 4\Nebo naj mi dodeli zmožnost, da ti prinesem vso sreert, oblaki poletja imajo vedno sla-Ifanr. In za to bom prav iskreno molila." botno rdečkast ali zlat nadih. Haw jo zopet privije tk sobi in jo poljubi, dokler Obema Očesni živci so naravnani BELO, DEMON MED BARVAMI. Na mestnih cestah dobimo ve drugih letnih časov omejen prav za prav le redkokdaj pred |na zelo kratlko dobo. Iz Ark- oči čisto belino snega, ker jo promet prav hitro zamažcu Ker sneg po mestih se obvlada zornega polja tako kakor v prosti naravi, njegovi posebni vtisi na čutila tudi nii*o tako izraziti. Belina snega je pod nekimi okoliščinami jpravi zli duh med (barvami. Med "barvami?" Marsikdo bo oporekal, da po zakonih optike bele barve sploh ni, kakor ni orne. Belina je najčistejše utelešenje svetlobe, sozvočje v.seh barv v največji njih svetlosti, med tem ko so ostale barve, kakor rdeča, ramena in modra odtenki med črno in belo. Co si hočemo pnvloeiti, ka- pretežno na to, da morejo občutiti odtenke med svetlini in tamnrm, le kakšna pet inn jih je olWutljiva za barvo. Po snežnem metežu. ali pri pogledu na 'katero koli obsežnejšo belino, na primer na ibelino p ret rez ne bolniško r^obe, ti maloštevilni ne poide j-aipa in Gumla mu dovofli v srečni, blaženi udarnosti. Na bogato nevesto, Qunda. V svojem malem stanovanju v mestu, poleg moje pisarne, imam tudi marsi-kaj; pobKtvo ra sobo za gospdde, nato vse, kar imeni v .za barve občutljivi živci ne-svoji rpalni sObi, in celo majhno 'kuhinjo, ki mi jo je uredil« I nrdno ne vedo več, kaj naj sto-moja mati. Ravno sedaj pa *ie spomnim, da mi bo mogoče |re, kajti dana jim je naloga, da morejo ugotavljati natančno iste množine rumenih, rdečih in modrih barvnih vtisov ter njihovih vmesnih odtenkov tako da nima nobena teh barv kaikšne prednosti. Negledanvo pa silimo z očesom, marveč s pomočjo gledalnega središča v možjganih. Oči so samo posredovalec sprejetih vtisov. Možganom nporočajo živci, da je medsebojna tek 11 vi poedi-nih barv neodločena, .to pomeni, da od. Brez svetlobe bi bila tema. Občutljivi l.judje imajo sredi zasnežene pokrajine občutek, da so osamljeni, brez varstva in moči brez zveze z okolico. Ta občutek se lahko stopnjuje tako, da se občutijo kot senca saimih sebe in da dobe glavobol. Ti pojavi niso nič drugega nego živčne motnje, ker se oči in gledahio središče v možganih ne morejo sprijazniti s to "belo neodločnostjo." V naravi imamo preredko priliko gledati pravo, neoporečno belino, tako da naš vid nanjo ni naravnan. Baš pogled na sneg je v primeri s pogledom na bar- moj sosed odstopil dve prazni sobi. Je zajstopnik več tvrdk in ima sidadičče za vzorce. Dve sobi pa ste prazni. (w,e si zadovoljna, booti obe sobi takoj jutri najel. In v te dve sobi bom preselil sivo jo pisarno in posvetovalno sobo. Kaj misliš o tem! Potem bi imela za stanovanje dve sobi več; torej »kupno štiri. In poleg ikuhinje je tudi majhna soba za služkinjo." "Tdda, Hans, *aj ne potrebujeva služkinje, saj bom vse *ama naredila." "To je rriključero; ti se ne smeš izrabiti. Na vsak način bo imela služkinjo. Skrbela bo, da bodo pisarniške *obe ČHste. Tako'j jutri mora> priti z mojo materjo k meni, da si ogleda« stanovanje, če ti bo všeč. Mislim, da je popolnoma prijazno in leži proti jugu in vzhodu. Stanovanje je v kotu n skozi okna je lop razgled na trg. Prav gotovo ti bo všeč, Omria." Ounda se smeje njegovi navdušenosti. "Kjer boš ti," mi bo prav gotovo všeč, Hans in stanovanje bom ie lepo uredila. V t<*n imam veliko spretnost, da moram iz majhnega napraviti velilko in — kuhati znam tudi." "To je Imen i t no 7 To boš mogla delati, dokler ti ne morem najeti kuharico." "In Hans — do najine poroke menda «e -smem delati?" "Do najine porike? I)o tedaj imašVlovolj drugega dela. Toda, kar si pričela moraš seveda dokončati — toda pozneje fe moraš brigati za drage stvari. Kajti v solboto pred Bin-k o štiri i »e ibova poročila." Ounda lahno krikne. "Oh, Hans, to vendar ne gre!" "Ali se ti zdi predolgo? Dobro, potem se bova poročila prej." 4'Ne, ne — ravno nasprotno! <^as je prekratek!" "Ali si moreš militi, kako se meni zdi doVg, Ounda? Niti en dan več ne bom čakal. Mati mi je že izsilila ta dolgi rok, ker »i misli, da hitro se poročiti ne kaže. Torej, dobro — do sobote pred Birikoštmi bi. 1 "Tega pa jaz ne bi zdržati! rad, sladica Ounda!" tide in i-z visokega gorovja vemo, da mora pogled na sneg povzročiti ne samo motnje vida in okvare oči, temveč prave, dolgotrajni živčne motnje. Cenijo, da more človek pogled na popolno ibelino okrog sebe prenašati z nezaščitenimi očimi kvečjemu eno nro. Barvni snežni naočniki nam težave tega gledanja takoj olajšajo. Nekoliko drugačni so pogoji tedaj. kad a r sije 11a sneg sonce, kajti snežna ploskev se kaže tedaj slabotno remenkasto ali rdečkasto, med tem ko dobe senčni deli modrikast odtenek. Ko sta plin in pozneje elektrika izrinHa rumen/kasto, ugodno učinkujočo svetlobo sveč, je začela belina slaviti prave orgije. V najmočnejši umetni svetlobi se belina namreč najbolje uveljavlja. Razen tega so začeli smatrati belino za nevtralno barvo baš zato, ker omejuje in otrapeva čute. Menili so da ravnajo higienično, če istovetijo 44belo" s 4čistim.' V tem smislu je belina pač hi-gienična, toda motnje, ki izvirajo iz nje, razveljavljajo prednost popolne čistosti. Danes smo to zmoto že davno spoznali in začeli nastopati proti belini. Novodobne bolnišnice svojih bolniških in operacijskih soli ne pleskajo več belo, temveč v svetlih pastelnih barvah. Baš v operacijski dvorani je šibek zelertkast odtenek najprimernejši, -ker vpliva zeleno prvič pomirjajoče, drugič je naravna dopolnilna barva k tisli, ki o-značuje kirurgov posel. Znan je tudi veliiki vpliv barv za zdravljenje duševnih bolezni. Prav tajko izginjajo prv'asi tudi janko belo preple-kani stropi in stene v naših .-tar»o vanjih. Celo knjige tekajo dandanes pogostoma na rahlo obarvan papir, da bi napravi! možigane preko oči sprejemljivejše za čtivo. c:::ii<:::iii<:::::!i!''ii!:::;i:M .....53 Za gospodinje Kuharske Knjige... Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska l^uha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kak sne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. V knjigarni "Olas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimal«: faram nun iMiiiiiiiiiiiiiiiiiii 111111—1 LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c KUHARICA 965 navodil, 255 strani. broširana $1.25. . . vezana $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdajr— 728 strani. Cena $5. > KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK llUlHt*i|iiH*tii|iJH»,||HHi.•ii'»",ni|.i|iiauii||. .iiiniPii!, .iiiniiiiii, ,|iiitiiii|, ,|iiiiiiti|. tiiiiiii*>a!l|»iiii)iii«!..................................................hiitii»,,|»«imiii"M|>iiiiiiiii' Imam te tako neizmerno Do soda j mi tega še ni#n 44Torej, tudi to že izvem? povedal." HatM jo avetlof pogleda. 44fiaj si vendar zelo bistroumna in si morala to že davno ofMsiti." Oba se smejota, nato pa Hans pogleda na uro. "Ounda, w«daj pa morava k Btarišem." "O, ti moj ljufoi Bog!" 44 Vse ti nič ne pomaga, Ounda. Toda ne boj se, peljal le bom driW ti rdko in nič žalega se ti ne bo pripetilo." Takoj* *a ,ponkušnjo korakata ndkaj časa roko ob roki. Ko prideta mimo vrtnih vrat Werderjeve vile, zagledata pri vratih Ounterja. Hotel je nekoliko pogledati, ako bi mogel kj* Videti db« zartjubljenca. In sedaj stojita .pred njim, roko r roki j* iart&h o&i. BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena25c • pofenino vred. "Glas Naroda" 116 18th StrMi In York, M. T. V;* S SAMOMOROM JE HOTEL UITI KRVNIKU. Po 72 letih bi morali imeti v Ni tri na Slovaškem: zopet usmrtitev. Obešen bi moral biti poljski čuvaj Fntntiše>k Veres iz Zubora, ki je njegov zločin predlanskim 1. oktobra ponoči razi m ril ves kra>j. Veres je hotel pomoriti svojo šest čl an ako d nižino in r^ieer ina grozen način. S petrolejem je polil spečo ženo in pet otrok, od katerih je bilo najstarejšemu šele 6 let. Polil je tudi vse pohištvo, potem je pa vse za-žgal in s tki jem v roki stopil k vratom, da bi mu nobena žrtev ni ušla. Ko je Veresova žena poskusila z najmlajšim 9 mesečnim sinčkom zibežati iz goreče hiše, jo je Veres pobil na tla, ipotem je pa zbežal. Nc- nišnieo, kjer se je zdravnikom! za ramo, misleč da trdno spi. posrečilo rešiti nji in najmlaj- J Šele tedaj opazil, da kapl ja šemu otroku življenje. Štirje o-troei, dva in polletna dvojčka Milan in Jan, 6 letna Ljudmila in 4 letni Francek .so pa v hiši zgoreli. Venva so .potem aretirali na polju, kjer je pospravljal koruzo, 'kakor da se ni nič zgodilo. Lani v fobruarju ga je |»o-rota obsodila na smrt na ve-šalih. Pomilostili ga niso in taiko bi bil moral v zdaj na ve-šala. Toda Veres, ki je tako cinično odstranil svojo rodbino, je slednjič klonil pod težo svojega zločina in si hotel soditi sam. V celici, kjer je čakal na UKinrtitev, je hotel s sa momorom prehiteti krvtnika. Ko je prišel zjutraj dobri dve uri pred usmrtitvijo v celico paznik, da bi obsojenca opozoril, da se mu bliža zadnja ura, ga je našel nepremično lenega na postelji. Odet je bil srečno ženo so spravili v bol-»do brade. Paznik ga je prijel s |M»stelje kri. (Klgrnil j«* < d<*-jo in opazil, da ima Ven s z nožem prerezan vrat. Zločinee j«* imel še toliko iinn"*i, da je potegnil odejo dn glave, tako da se na prvi hip ni videlo, kaj je storil. S prerezanim vratom so našli dobrih 10 minut po fioskinšenem samomoru, torej še pravočasno, da i^a botlo /Iraviniki ohr -nili pri življenju. Zdravniki pravijo, da bo v 14 dneh zopet zdrav. Kako je Veres ilobii v celico nož, bo pokazala preiskava. Vsmrtitev so morali seveda preložiti. - iiiaiiii||.-i|iiiuiiit|. .............................. iimiin* l>?:in.tm'''iiui iini»M»i»iif»ni»,!llntf ALI ste že naročili Slovensko - Amen-t^5* kanski Koledar za leto 1939? VSE PARNIKE in LINUE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL CO. TDOOSI^AV TRAVEL, DKPT. SIC W. 15Ul 8L. New Vark. N. \ KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWtj 8. ffltruarja : Huuihurg v Hamburg 10. februarja: Viufu Mary v ('lifrlHiurg 11. februarja: Ilex v (ieuua I*iiris v Havre 10. februarja : St. Louis* v Hamburg Sa turu i a v Trst I«, februarja: A«juitauia v Cherbourg IfU. februarja : Haiisa v Hamburg 'S.l. februarja : I le «b* Kram* v Ha»re 'J4. februarja : lie de Fraiii-p v Havre 1'4. februarja: t^ueeii Mary ? rberl«.unc 'Ju. februarja : ViiU-ania v Trst 1. marea : l>euts«*ltlau«l v Hamburg ."!. uian-a: Niirmamlle v Havre 4. luan-a : Hex v 4ien<>a Aqiiitauia v Cherlujiirj; 5. marea : Hamburg v Hamburg 11 >. marea : l^ueen Alary v (VrlMturg 11. mar<-a : 1'aris v Havre C>>iite *li Savoia v lietma 1.1. marea : St. I^>uis v Hamburg 18. uiun-a : llt>ma v (ien<>a lie de France v Hatre 21. marea : Kurojia v Rrerncn L-. marea : Haiisa v Hamburg 2"i. marca: (Miamplain v Havre -4. marea : Queen Mary v Cheiboitrg 2.1. marca : Ilex v Ceima -"S. marea : It re uit* n v Bremen lf!'. marea : Heatscliland v Hamburg VELIKA UGANKA. Okrof? bda 1!WM) je neki londonski zdravnik za oeesne bolt /.ni (»periral nekemu k roja en oeesno mreno r> tako velikim us|H»ln ni, da je jKicient kmalu potem lahko mirno opravljal svoje djdo. Zdrovmlk pa je opazil, da krojač ničesar več ne more razločevati, čim 11111 postavijo knjiiro pred oči. Vsi londonski očesni zdravniki so.se zbrali, da bi se pogovorili o tem nenavadnem primeru in «;n pojasnili. Seveda se niso motri i /(slinit i in r^o objavili v listih kratko poročilo o njom. Nato se je javila krojačeva sestra in sporočila, da nje brat sploh ne zna čitati. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vL "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA" ' * Cj ^^ - 9 J " Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET. NEW YORK