Pod balo sena umrl kmet iz Romansa Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski Če skupnost tretjič odpira isti urad... POLJANKA DOLHAR Od njegovega prvega odprtja je minilo skoraj šest let, včeraj so Slovenski informacijski center v Narodnem domu odprli še tretjič. Tudi to je tačas mogoče: isti urad odpiramo in zapiramo na podlagi razpoložljivih sredstev. Ko nam finance omogočajo, deluje v Narodnem domu center, ki naj bi italijanske someščane in osrednjo slovensko javnost informiral o Slovencih v Italiji. Ko nam denarja zmanjka, je urad zaprt, honorarni sodelavci na cesti, nudenje tovrstnih informacij pa prepuščeno drugim (redkim) kanalom. Veliko slišimo in beremo o tem, naj bo naša skupnost most med Italijo in Slovenijo, da bi se morala »odpreti« someščanom, da nas prebivalci matične domovine ne poznajo. A si istočasno v tretjem tisočletju privoščimo marsikaj, na primer to, da nimamo centra, v katerem lahko obiskovalcu postrežemo z informacijami o našem razvejanem delovanju. Da spletne strani, ki bi nudila iste informacije, niti ne omenjam. Res je, finančna sredstva nam režejo ob vsakem koraku, razpoložljivega denarja je vse manj. A težko bi v tem dejstvu našli opravičilo za to, da si v letnem manjšinskem proračunu nismo sposobni zagotoviti 15.000 € za delovanje »infocentra«. In da skrb zanj prepuščamo Narodni in študijski knjižnici, ki se tudi sama bori za preživetje. Novembra 2010 bodo finančna sredstva, ki jih je Dežela Fjk namensko namenila NŠK za letošnje delovanje centra, pošla. Kdo ve, če se bo manjšina do takrat izjasnila, ali je informacijski center ena od njenih prioritet ... dnevnik TOREK, 23. FEBRUARJA 2010 št. 45 (19.752) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € turčija - Zaroto Kovaško kladivo januarja razkril časnik Taraf Vojaški vrhovi naj bi pripravljali državni udar Včeraj aretirali 50 ljudi, med njimi več nekdanjih generalov narodni dom - Slovenski informativni center Ponovno odprli vrata Zanj skrbi Narodna in študijska knjižnica - Zagotoviti mu je treba redna finančna sredstva TRST - Narodna in študijska ravnatelj Milan Pahor opozoril na dej- bra, zato je ravnatelj apeliral tako na knjižnica je v pritličnih prostorih Na- stvo, da tokrat center odpirajo že tretjič: italijansko kot na slovensko politiko, rodnega doma ponovno odprla Slo- doslej je bil namreč že dvakrat zaprt za- a tudi na krovni organizaciji, naj mu venski informativni center. Zanj bo radi pomanjkanja finančnih sredstev. zagotovijo redna sredstva in tako skrbel Robi Jakomin. Z namenskimi sredstvi Dežele omogočijo delovanje. Na včerajšnji tiskovni konferenci je Fjk lahko center deluje le do novem- Na 7. strani ANKARA - Turška policija je včeraj prijela okoli 50 ljudi, med njimi več nekdanjih generalov, v povezavi z domnevno zaroto vojske proti vladi. Do aretacij je prišlo v času naraščajočih napetosti med vladajočo Stranko za pravičnost in razvoj (AKP), ki je kot zmerna veja izšla iz prepovedanega islamističnega gibanja, in njenimi sekularnimi nasprotniki. Med arentiranci sta nekdanji poveljnik letalstva Firtina in nekdanji poveljnik mornarice Ornek. Povezana naj bi bila z zaroto iz leta 2003, katere cilj je bil diskreditirati vlado AKP. Zaroto z imenom Kovaško kladivo je januarja razkril časnik Taraf. Na 29. strani Bodo nadzorniki za slovenske šole v Italiji ljudje brez pogojev? Na 2. strani Dežela FJK za zaščito avtoprevoznikov Na 2. strani Niko Tenze »prepustil« gostince Pavli Živec Na 4. strani Poleti steče obnova števerjanskega trga Na 23. strani Zaradi Godeasa in Calligarisa Medeja »najbogatejša« v Italiji Na 24. strani V SSG premiera nove monodrame Na 27. strani UNIVERSITÀ ¿f DEGLI STUDI DI TRIESTE Polo Didattico e Culturale di Gorizia IL PICCOLO Primorski dnevnik EZTS ZA DVE GORICI SKUPNE RAZVOJNE PERSPEKTIVE V ZNAMENJU EVROPE EttoreRomoli Mirko Brulc povezujeta: Paolo Possamai Dušan Udovič posegla bosta: Guido Germano Pettarin Stojan Ščuka danes, 23. 02. 2010, ob 18.00 Slavnostna dvorana Tržaške univerze GORICA, ul. Alviano 18 2 Četrtek, 25. februarja 2010 ALPE-JADRAN / šolstvo - Zapleti glede izida predizbora v okviru ministrskega razpisa Bodo nadzorniki za slovenske šole ljudje brez ustreznih pogojev? Na 22 kandidatov, ki so bili pripuščeni k pisnemu izpitu, sta le dve kandidatki izraz slovenskih šol - Pismo SSŠ RIM, TRST, GORICA - Italijansko ministrstvo za šolstvo je 12. februarja na svoji spletni strani objavilo seznam kandidatov, ki so prestali pred-izbor in bodo lahko opravljali pisno preizkušnjo v okviru razpisa za šolske nadzornike, ki je bil objavljen v februarju leta 2008. Od skupnih 145 razpisanih mest sta dve namenjeni tudi šolam s slovenskim učnim jezikom, kandidati, ki so glede tega prestali prediz-bor in bodo opravili pisni izpit, pa razen v dveh primerih po mnenju Sindikata slovenske šole ne izpolnjujejo pogojev. To SSŠ poudarja v pismu, ki ga bo v kratkem poslal generalnemu direktorju oddelka za programiranje in upravljanje človeških, finančnih in instrumentalnih resursov v okviru generalne direkcije za osebje ministrstva za šolstvo Silviu Crisciuoliju, deželni šolski ravnateljici za Furlanijo-Julijsko krajino Danieli Beltrame in vodji Urada za slovenske šole Tomažu Simčiču. Kaj je botrovalo pismu? Na seznamu kandidatov, ki so se prebili skozi predizbor in so bili tako prepuščeni k pisni preizkušnji (ministrstvo si je pri tem pridržalo pravico, da preveri, ali izpolnjujejo pogoje), so tudi tisti, ki naj bi opravili pisni izpit za nadzornika na slovenskih šolah: enajst kandidatov naj bi se pomerilo za mesto nadzornika za otroške vrtce in osnovne šole, ravno toliko pa za nadzorniško mesto na področju nižjih in višjih srednjih šol. Od vseh teh pa naj bi bili le dve kandidatki dejansko izraz šole s slovenskim učnim jezikom, obe pa sta se prijavili na razpis za nadzornika za vrtce in osnovne šole. Za vse ostale pa obstaja vprašanje, ali sploh izpolnjujejo pogoje za prevzem nadzorniškega mesta za slovenske šole. SSŠ v svojem pismu meni, da jih ne izpolnjujejo, pri tem pa opozarja tako na zaščitni zakon, ki je med drugim osvojil tudi določila zakona št. 932 iz leta 1973, ki nadzorniška mesta namenjajo osebju slovenskega maternega jezika oz. osebju s polnim znanjem slovenščine, kot na enotno besedilo št. 297 iz leta 1994, kjer je govor o specifičnih kontingentih z mesti za šole s slovenskim učnim jezikom, za katera se lahko poteguje vodstveno in učno osebje omenjenih šol. SSŠ pričakuje čimprejšnji odgovor pristojnih pred sprejetjem drugih pobud za zaščito slovenske šole v prepričanju, da izid predizbora ne predstavlja koraka nazaj glede že pridobljenih pravic slovenskih šol, ampak da je šlo le za neprijetno pomoto. avtoprevozništvo - Zaradi globoke krize sektorja Dežela FJK predlagala vladi, naj od EU izterja zaščitno klavzulo Konkurenca tujih tovornjakov spravlja deželne avtoprevoznike v FJK na kolena ARHIV VIDEM - Na osnovi nedavnega sklepa deželnega odbora FJK je odbornik za infrastrukture in transport Ric-cardo Riccardi te dni pisal ministru za infrastrukture Alteru Matteoliju in mu predlagal, naj vlada zaprosi Evropsko unijo za sprejetje »zaščitne klavzule v korist transportnih podjetij v prostoru ob meji s Slovenijo«. Riccardi je s potezo včeraj seznanil deželne in videm-ske predstavnike stanovskih organizacij avtoprevoznikov (Confindustria, API, Confartigianato, CNA-Fita in FAI), ki že dolgo zahtevajo poseg deželne uprave. Deželni avtoprevozniški sektor je namreč že leta v krizi zaradi konkurence prevoznikov iz držav novih članic EU, gospodarska kriza pa je razmere v zadnjem letu in pol še bolj zaostrila. V zadnjih petih letih je v FJK zaprlo vrata več kot 20 odstotkov prevoznih podjetij, v tržaški in goriški pokrajini pa je njihov delež dosegel celo 27 oziroma 26 od- stotkov. Med njimi so tudi slovenski prevozniki iz obeh pokrajin. Kaj torej pomeni zahteva po zaščitni klavzuli, ki naj bi jo Italija zahtevala od Bruslja? Predvsem naj poudarimo, da gre za klavzulo, ki ne zadeva mednarodni tovorni promet, ampak zgolj notranji prevoz, ki ga izvajajo tuji prevozniki. Če bi EU sprejela predlog za uvedbo klavzule, bi to povzročilo 12-me-sečno prepoved opravljanja notranjih prevozov v Italiji s strani prevoznikov iz držav članic EU. Ta dejavnost je sicer na skupnem evropskem trgu liberalizirana. In zakaj naj bi klavzula veljala le za ozemlje ob meji s Slovenijo? Ker je tukaj konkurenca tujih prevoznikov najostrej-ša. Ob meji s Francijo in Švico tega problema ne zaznavajo, zelo možno pa je, da bodo podobno kot FJK zahtevale tudi dežele Veneto in Tridentinska-Južna Tirolska, kjer je konkurenca prav tako močna. Predlog za tak ukrep seveda ni uperjen specifično proti Sloveniji, kjer se avtoprevozniki podobno kot italijanski kolegi tudi sami soočajo s konkurenco cenenih storitev romunskih, bolgarskih in drugih vzhodoevropskih prevoznikov. Če bodo v Bruslju ocenili, da je ta konkurenca nelojalna, potem bo imela od tega koristi tudi Slovenija. Nelojalna konkurenca namreč pomeni, da avtopre-vozniki, ki ponujajo storitve po skrajno nizkih cenah, to delajo na račun nespo-štovanja predpisov o tehničnem standardu vozil (onesnaževanje, starost tovornjakov, opremljenost itn.) ali predpisov za voznike, ki ne morejo preseči določenega števila ur za volanom in morajo biti ustrezno zavarovani. Predlog Dežele FJK bodo morali zdaj preučiti v Rimu in se potem odločiti, ali naj od Bruslja zahtevajo uvedbo zaščitne klavzule. Ob tem pa si je težko predstavljati, kako bi lahko EU to klavzulo uporabila diskriminatorno le v odnosu do prevoznikov iz nekaterih držav članic. (vb) beljak Jezik za zdravje uspešen projekt BELJAK - Deželna bolnišnica v Beljaku je te dni prejela posebno odlikovanje Evropske unije za realizacijo projekta, ki je lahko vzor tudi ostalim bolnišnicam v prostoru Alpe-Jadran. Za projekt „»ezik za zdravje - zdravje brez meja«, v okviru katerega se zaposleni bolnišnice učijo jezike sosedov, med drugim predvsem slovenščine in italijanščine, je zdravstvena ustanova bila odlikovana z evropskim pečatom ESIS za posebej inovativne in kvalitetne jezikovne projekte. EU je to priznanje prvič podelila pred 13 leti, z namenom, da odlikuje in obelodani posebej inovativne in kvalitetne jezikovne projekte. Znanstvene raziskave namreč dokazujejo, da bolniki veliko hitreje okrevajo, če se lahko z zdravstvenim osebjem pogovarjajo v svoji materinščini. Manj se bojijo zdravstvenih posegov in ker ni jezikovnih ovir, so bolj pomirjeni, imajo več zaupanja do zdravstvenega osebja in so bolj dovzetni za terapije. V deželni bolnišnici v Beljaku imajo vsako leto okoli 3.000 pacientov iz tujih držav, zaradi centralne lege v alpsko-jadranskem prostoru seveda največ iz sosednje Slovenije in Italije. Največ jih išče zdravstveno pomoč na akutnem oddelku bolnišnice. Da bi pri sprejemanju bolnikov zaradi jezikovnih ovir preprečili nesporazume, so v Beljaku že leta 2006 začeli z jezikovnimi tečaji za zdravnike in zdravnice, medicinske sestre in tudi medicinsko-tehnično osebje. Ponudbo, da se učijo in po možnosti tudi naučijo slovensko, hrvaško, italijansko ali angleško, je medtem sprejelo že nad 200 uslužbencev. In čeprav so tečaji vedno popoldne, torej zunaj delovnega časa tečajnikov, so udeleženci izredno motivirani in s polno paro pri stvari, je ob priložnosti slovesne podelitve odlikovanja poudarila Lidijana Kreling, ki vodi tečaje slovenščine. Poleg jezikovnega usposabljanja osebja v jezikih sosedov pa so v bolnišnici v Beljaku na razpolago tudi večjezične brošure in formularji, večjezična pa je tudi spletna stran bolnišnice. (I.L.) dutovlje - Občni zbor Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa Povezovanje zlasti s tržaškim Krasom Vonogradniki se že pripravljajo na letošnji praznik terana in pršuta - Vrsta pobud za ovrednotenje in promocijo kraških enogastronomskih dobrot DUTOVLJE - Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa, ki šteje 86 članov in ga od lanskega leta vodi nov predsednik David Mahnič, je na nedavnem občnem zboru na osnovni šoli v Dutovljah pregledalo opravljeno delo v preteklem letu in sprejelo program dela za tekoče leto s poudarkom na letošnjem že 40. tradicionalnem Prazniku terana in pršuta, ki bo potekal avgusta meseca prav v Dutovljah. Zbrani so uvodoma prisluhnili predavanju o mlečnokislinski fermentaciji, o kateri je spregovorila specialistka za vinarstvo pri Kmetijskem gozdarskem zavodu Slovenije Nova Gorica Tamara Rusjan. Delovno srečanje pa so zaključili s predstavitvijo filma o Krasu, ki ga je posnela avstrijska televizija z avtorjem Kurtom Mayerjem. Predsednik in tajnica društva Andrej Mahnič in inženirka vinogradništva Majda Brdnik sta poudarila številne aktivnosti društva, ki so bile usmerjene v strokovna usposablja- nja članstva, številna ocenjevanja vin, udeležbe na vinskih sejmih in prireditvah ter druge aktivnosti. Občnega zbora se je udeležila tudi kraljica terana Neža Milič iz Zagradca, prva slovenska vinska kraljica iz Italije, ki je uspešno predstavljala kraške vinogradnike skupnega slovenskega prostora in nadaljevala delo zadnjih dveh kraljic, Martine Rebula in Jasmine Ma-carol. Prisotne je nagovorila, da naj le svoje hčerke pripravijo do tega, da kandidirajo za ta častni naslov. Pozornost so posvetili tudi letošnjim dogajanjem s poudarkom na projektu Kraški mozaik okusov, ki zajema aktivnosti v okviru kraške vinske turistične ceste, ogled dobrih praks, prireditev En Kras-tisoč okusov, izdaji zgibanke idr. Več pozornosti bodo namenili povezovanju z drugimi vinogradniki drugih vinorodnih okolišev, še posebej tržaškega Krasa. Sodelovali bodo tudi na različnih promocijah Krasa, kot so denimo Festival Malvazije, ki bo po- tekal v Izoli 28. in 29. marca v organizaciji istrskih vinogradnikov. Aktivno bodo sodelovali tudi na letošnjem že 40. jubilejnem Prazniku terana in pršuta, ki se bo uradno pričel 8. avgusta z izborom kraljice terana v Pliskovici, teden dni kasneje pa bo osrednja prireditev s podelitvijo nagrad najboljšim vinogradnikom in vinarjem, razstavo starih fotografij o vinogradništvu - trgatvi in vinarstvu na Krasu in drugimi spremljajočimi aktivnostmi. Do 20. maja bodo zbirali stare fotografije po vaseh. Ob tej priložnosti bodo izvedli tudi ocenjevanje kraških kleti, prihodnje leto pa načrtujejo tudi ocenjevanje vinogradov. Kraški vinogradniki so ponosni tudi na obisk, ki ga je opravil predsednik države dr. Danilo Tiirk, ko si je ogledal najstarejšo, več kot 230-let staro kraško trto v Šepuljah, katere lastnici sta Duša in Anamarija Turk. Cepiče te trte so zasadili tudi v Zgoniku, Pliskovici in Štanjelu. O.K. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 23. februarja 2010 3 poslanska zbornica - Večnamenski proračunski odlok Nov poskus za »manjkajoči« • ■ «v« • milijon slovenski manjšini Poslanec Strizzolo (Demokratska stranka) vložil popravke senatorke Blažina RIM - Demokratska stranka bo v poslanski zbornici v sklopu večnamenskega proračunskega odloka spet poskusila prepričati vlado, naj ne krči državnih prispevkov slovenski manjšini. V senatu je poskus spodletel, ker je vlada zahtevala zaupnico in s tem izničila vse popravke vladne večine in levosre-dinske opozicije. Vključno s popravkom senatorke Tamare Blažina, ki je doživel podporo furlanskega senatorja Ljudstva svoboščin Fer-ruccia Sara. »V poslanski zbornici se bo najbrž ponovila zgodba iz senata. Večnamenski dekret zapade 28. februarja in je zato pričakovati ponovno vladno zaupnico. V zbornici je tudi zelo malo možnosti, da bo vla- Berlusconijeva vlada je v parlamentu zahtevala in dobila že 28 zaupnic; na slikah poslanec Ivano Strizzolo in poslanci, ki čakajo na glasovanje o vladni zaupnici da odlok spremenila. Če bi se to zgodilo, bi se moral ukrep vrniti v senat, za kar pa ni časa,« pravi furlanski poslanec Demokratske stranke Ivano Strizzolo. Njemu je senatorka Blažina zaupala popravke tako v zvezi s financiranjem slovenske manjšine, kot s financiranjem skladov za Trst in Gorico, ki imata, kot kaže, štete dneve. Predstavniki vlade so v poslanskih komisijah zatrjevali, da se je glavna razprava o dekretu odvijala v senatu in ter pozvali poslance, naj ukrep dejansko le potrdijo oziroma ratificirajo. To je sprožilo negodovanje zastopnikov DS, Italije vrednot in UDC, ki obtožujejo desno sredino, da spet duši normalno parlamentarno soočenje. Berlusconijeva vlada je od volitev leta 2008 zahtevala in dobila že 28 zaupnic, čeprav tako v senatu kot v poslanski zbornici razpolaga s široko večino. Zanimivo bo videti, kaj bo vlada v poslanski zbornici naredila s prispevki za časopise, ki jih izdajajo zadruge, politične stranke in narod- ne manjšine. V senatu sta večina in opozicija dosegli politični dogovor o tem vprašanju, ki ga je vladna zaupnici potem izničila. To je povzročilo upravičene proteste novinarskega sindikata FNSI in novinarjev ter založnikov ogroženih časopisov, med katere sodi tudi Primorski dnevnik. Finančni minister Giulio Tremonti je po zapletu v senatni skupščini obljubil, da bo vlada ukrepala. Če bo tudi v poslanski zbornici, kot kaže, zahtevala zaupnico je pričakovati isti črni scenarij iz senatne skupščine. videm Predstavili italijansko izdajo Balantičeve poezije V prevodu M. Špacapana Razviti vsak dar, ki smo ga prejeli: ta je bila gonilna sila dr. Mirka Špacapana v svojem vsakdanjem delu. V teku svojega na žalost prekratkega življenja se je izakazal na marsikaterem področju in to nam je bilo zopet dokazano na večeru, v sredo 17. februarja, v videmski palači D'Aronco. Pred leti se je Mirko Špacapan lotil in uspešno zaključil prevod z delno uglasbitvijo zbirke sonetov slovenskega pesnika iz 20. stoletja Franceta Balantiča, katera nosi naslov »Gospod, za Tabo se bom zdaj napotil/Signore, dietro a Te muovero i miei passi«. V dvorani Ajace je najprej spregovoril videmski župan Furio Honsell, ki je pozitivno ocenil delo sklada »Blažilne nege Mirko Špacapan -Ljubezen za vedno/Cure palliative Mirko Špacapan - Amore per sem-pre«, kateri predseduje dr. Manuela Quaranta Špacapan. Sklad zbira v teh letih prispevke z namenom, da bi lahko čimprej odprli dom za rakasto obolele. V dvorani sta bila prisotna tudi direktor mestne knjižnice »V. Joppi« prof. Romano Vecchiet in občinska odbornica za urbanistiko Maria Grazia Santoro. Zbirko je občinstvu strokovno orisala prof. Tatjana Rojc in obrazložila tudi zgodovinski okvir, v katerem je Balantičeva poezija nastajala. Zaradi takratnih prepovedi jugoslovanskih oblasti je zbirka izšla šele po avtorjevi smrti v Argentini in prav v tem je vezna nit z dr. Špacapanom, ki se je v tej daljni južnoameriški državi rodil in preživel svoja zgodnja otroška leta. Naporno prevajalno delo, ki ga je Mirko opravil, je nedvomno še enkrat pripomoglo k temu, da lahko tudi italijansko prebivalstvo od bliže spozna bogato slovensko književnost. Tanja Peric cervia - Stališče o polpretekli zgodovini VZPI-ANPI spet zahteva objavo skupnega poročila CERVIA - Vsedržavni svet združenja partizanov VZPI - ANPI je na svojem zasedanju v Cervii vzel na znanje odobritev resolucije komisije za šolstvo in kulturo poslanske zbornice, ki jo je predložilo Ljudstvo svoboščin. Stališče obvezuje šolsko ministrstvo, da »okrepi pobude v šolah« glede pojava fojb in »zajamči, da se s študenti srečujejo le priče tega pojava«, medtem ko naj vlada »nadzoruje, kdo bo na šolah govoril o fojbah«. Vsedržavni Svet VZPI - ANPI obsoja soglasno odobritev resolucije in ugotavlja, da je zahteva komisije po vladnem nadzoru v nasprotju z načelom svobode poučevanja, ki ga jamčita ustava in šolska avtonomija. VZPI - ANPI meni, da je potrebna obravnava fojb in eksodu-sa Istranov v zgodovinskem sklopu, in sicer skupaj z nastankom fašizma v Julijski krajini in nedopustljivim raznarodovanjem pol milijona Slovencev in Hrvatov, ki bi moralo privesti do zbrisanja njihove jezikovne in kulturne identitete. Potrebno je tudi obravnavati italijansko zasedbo Jugoslavije leta 1941 in odprtje številnih koncentracijskih taborišč na zasedenem in na samem italijanskem ozemlju. VZPI-ANPI zato zahteva objavo zaključnega poročila slovensko -italijanske komisije, ki sta jo ustanovili leta 1993 zunanji ministrstvi obeh držav, da bi preučila odnose med državama med leti 1880 -1956 in ki jo je sestavljalo štirinajst zgodovinarjev obeh držav, sedem Italijanov in sedem Slovencev. Poročilo, ki je sad sedemletnega dela, so člani komisije soglasno odobrili in predstavlja edino izhodišče za resen zgodovinski pristop pri obravnavi in raziskovanju dogodkov. Medtem ko je povsem nedopustno, da bi vlada, ki je izraz politične večine, izvajala nadzorno vlogo na šolah. Vsedržavni svet VZPI - ANPI meni, da se je treba izogniti strumentalizaciji in da je to poročilo dokument, na katerem mora temeljiti pravilna in zgodovinsko utemeljena informacija glede dogajanj na italijanski vzhodni meji. R. Pavšič: »Zamejki na EMI brez možnosti Predsednik Slovenske kulturno-gospo-darske zveze Rudi Pavšič je vodstvu RTV Slovenija posredoval nelagodje zaradi "meje", ki še obstaja med osrednjo Slovenijo in slovenskim zamejstvom. Na prvem kanalu slovenske nacionalne televizije so v soboto predvajali polfinale dvobojev za izbor popevke EMA 2010. Med štirinajstimi glasbenimi izvajalci sta nastopili tudi Slovenki iz zamejstva, Ylenia Zobec in Martina Feri. Kljub njunemu dobremu nastopu ni nobeni uspel preboj v finale. Pravilnik je namreč predvideval glasovanje gledalcev, ki so s telefonskimi klici izbrali finaliste. Odločitev vodstva RTV, da ni mogoče glasovati iz »inozemstva«, torej tudi ne iz zamejstva, je bila v bistvu v posmeh toliko opevanemu enotnemu kulturnemu prostoru. Kriterij izbire najboljših pevk in pevcev je gotovo oškodoval Ylenio in Martino, ki nista imeli nobenih možnosti za uvrstitev v finale, zamejskim gledalcem pa preprečili aktivnejšo vlogo pri sodelovanju odmevnega glasbenega dogodka. V Ljubljani srečanje z mladimi argentinci V sredo 17. tm se je delegacija skupine Mladi za Mlade odpravila v Ljubljano na srečanje s trojico mladih Argentincev. Matias Kambič, Marianka Ayerbe Rant in Christian Kopač so publiki živo prikazali svoje delovanje v krogu slovenskih organizacij v Buenos Airesu in Bariločah. Prikazale so se podobnosti in razlike v primerjavi življenja zdomcev in zamejcev. Prav gotovo je skrb za ohranjanje slovenstva skupna točka, razlika pa se je pokazala v odnosu držav nasproti narodnostnim skupnostim, ki prebivajo na njenem ozemlju. Argentina namreč svojim »manjšinam« daje popolno svobodo delovanja in v le-teh vidi obogatitev cele države. Večer je povezoval Klemen Žumer, svetovalec Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu, ki je poudaril pomembnost vloge Slovenije. Prav matična država bi morala predstavljati temeljno oporo Slovencem izven Slovenije, za to pa je potrebno, da se ustvarja čim več stikov s skupnostmi Slovencev po svetu. Tomaž Špacapan se je kot predsednik Mladih Ssk zahvalil za povabilo in predstavil delovanje skupin Mladih za Mlade in Prihodnosti. Argentinci in navzoči so mu z zanimanjem prisluhnili in zaprosili, da bi v prihodnjem mesecu predstavili tudi uradno delovanje mladih Slovencev v Italiji. Natečaj »Klasika za mlade« Skupina classicals@hotmail.it organizira razpis na 6. deželni natečaj ''Klasika za mlade''. Natečaj je namenjen vsem šolam vseh stopenj v FJK. Udeleženci natečaja si morajo izmisliti radijsko ali televizijsko oddajo namenjeno svojim vrstnikom. Oddaja ne sme presegati 20 minut trajanja. Vsebovati mora klasično glasbo, obliko oddaje pa naj odločijo udeleženci sami. Nagrada bo sestavljena iz abonmajev, zgoščenk, DVD-jev, medalj in seveda bodo najboljše izdelke predvajali na radiu in televiziji. Žirijo sestavljajo člani odbora, učitelji, predstavniki glasbenega sveta in RAI. Udeleženci naj pošljejo izdelek v gledališče Giuseppe Verdi, Riva 3 Novembre, 34121 Trst, do najkasneje 30. aprila 2010. Na kuverti naj bo napisano ime učitelja oz. profesorja, ime, naslov in e-mail šole, število učencev, ki je sodelovalo pri projektu, odstotek dela, ki so ga opravili učenci in metodo dela, ki so jo uporabljali. 4 Torek, 23. februarja 2010 GOSPODARSTVO sdgz - Na včerajšnjem občnem zboru sekcije za gostinstvo in turizem na Vrhu Niko Tenze po desetih letih predal predsedstvo Pavli Živic Predsednik SDGZ zapušča sekcijo pri dobrem zdravju - Zavidljiv obračun dela VRH - V gostilni Devetak na Vrhu v občini Sovodnje je bil včeraj popoldne letni občni zbor sekcije za gostinstvo in turizem pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju (SDGZ). Poleg obračuna dela v zadnjem triletnem mandatu je bilo zborovanje priložnost za zamenjavo v vodstvu sekcije, ki ga je po dobrih desetih letih vodenja zapustil dosedanji predsednik Niko Tenze, ki je medtem postal tudi predsednik celotnega združenja. Na njegovo mesto je bila včeraj izvoljena dosedanja tajnica sekcije Pavla Živic, nova tajnica pa je postala Katja Fabrizi. Niko Tenze je v svojem obsežnem poročilu razgrnil resnično bogato delo sekcije, ki jo je ta razvila v letih njegovega vodenja. V poročilu je posebej izstopalo dejstvo, da se je to delo, v prvi vrsti v korist gostincev samih, seveda pa tudi njihovih gostov, razširilo ne samo v deželnem, ampak tudi v mednarodnem merilu z navezovanjem sodelovanja v Sloveniji, na avstrijskem Koroškem in tudi v hrvaški Istri. Ni zato naključje, da je Tenze pozval nov odbor sekcije, naj »nadaljuje dejavnost zadnjih let, ki je bila odprta v več smeri: v sindikalno delo za članstvo, v promocijo, iskanje stikov in sodelovanja z drugimi dejavniki gostin-sko-turističnega sektorja in tudi v odpiranje navzven, v vso deželo in čez mejo, proti Sloveniji in Avstriji in tudi proti Istri in Hrvaški«. Kajti, če govorimo o turizmu in delamo v tem sektorju, moramo nujno gledati »mimo našega plota in zvonika«, je opozoril odhajajoči predsednik. V njegovem poročilu so imeli razumljivo osrednje mesto odmevni Okusi Krasa, ki so z zadnjo, osmo izvedbo daleč prešli prvotno zastavljeni okvir tega projekta in se uveljavili v širši javnosti Furlanije-Julijske krajine in sosednjih čez-mejnih prostorov. Po tem uspešnem zgledu je sekcija zastavila še vrsto drugih programov, pri katerih je deležna sodelovanja javnih uprav, tržaške Trgovinske zbornice, raznih konzorcijev, kulturnih društev, medijev itn. Posebno poglavje so evropski projekti, pri katerih se sekcija naslanja na pomoč podjetij Servis in Euroservis, med sindikalnimi pobudami pa je Tenze izpostavil člansko kartico SDGZ z mrežo popustov Član članu in skrb organizacije za pomoč članom pri spopadanju z gospodarsko krizo. Tence je ob tem opozoril, da se ta glede na ostale gospodarske dejavnosti v gostinstvu pokaže z zamikom, zato so ravno nove pobude in zamisli tiste, ki pomagajo premagovati težave sektorja. Nova predsednica gostinske sekcije Pavla Živic z dosedanjim predsednikom Nikom Tenzejem BUMBACA O tem pričajo tudi odprtja novih ali prenovljenih lokalov in turističnih objektov, posebno spodbudo pa predstavljajo tudi nagrade, ki so jih poželi člani gostinske sekcije. Tenze je svoje izčrpno poročilo sklenil z zahvalo članom sekcije za sodelovanje, novemu odboru in predsednici pa je zaželel uspešno nadaljevanje dela. Pavla Živic je v svoji zahvali za izvolitev oziroma zaupanje zagotovila, da bodo zastavljeno delo nadaljevali. V nadaljevanju občnega zbora je bila po krajši razpravi na vrsti predstavitev slovenske specializirane revije Vino in izobraževalnega zavoda Ad forman-dum, ki deluje v okviru konzorcija Slo-vik. Revijo Vino sta predstavila odgovorni urednik Marjan Močivnik in urednica Andreja Saksida, ki sta ponudila sodelovanje z Okusi Krasa v obliki monografske predstavitve območja tega projekta. Znanstvena direktorica Slovika Matejka Grgič in njena sodelavka Maja Humar pa sta članom sekcije predstavili izobraževalne dejavnosti konzorcija oziroma zavoda Ad formandum, ki prireja tečaje za širok spekter gostinskih poklicev (za kuharje, natakarje, somelierje itn.) in tudi izobraževalne pobude za pripravo na gostinski poklic. Niko Tenze se je torej včeraj poslovil od več kot desetletnega dela za uveljavljanje slovenskega gostinstva v FJK, kar mu je v teh letih dodobra uspelo. S pomočjo sodelavcev in članov sekcije je namreč bistveno prispeval, da je naše gostinstvo prišlo do razpoznavnosti in do zavidljive kakovostne ravni. (vb) Člani novega odbora gostinske sekcije VRH - Na včerajšnjem občnem zboru so člani izvolili nov odbor sekcije v naslednji sestavi: Pavla Živic (gostilna Guštin, Zgonik) predsednica, Katja Fabrizi (gostilna Veto, Opčine) tajnica, Avguštin Devetak (gostilna Devetak, Vrh - Sovodnje), Simon Doliach (gostilna Gruden, Šempolaj), Michela Domenis (hotel restavracija Al Vescovo Podbonesec), Valentina Drnovš-ček (hotel Center, Bazovica), Di-vna Čuk (potovalna agencija Aurora Viaggi, Trst), Ivan Gruden (turistični operater, Devin), Pierpaolo Gustini (restavracija Pri vodnjaku, Jezero), Elvis Guštin (hotel restavracija Križman, Repen), Sergij Husu (bar Luksa Prosek), Marko Kariš (hotel restavracija Pesek, Pesek), Damjan Kuzmič (buffet Rino, Opčine), Boris Markovič (gostilna P'r Gu-štinovih, Mavhinje), Jure Prescheren (hotel gostilna Al Convento Višarje), Irene Radetič (gostilna Da Pino, Medja vas), Joži Sardoč (restavracija Sardoč, Prečnik), Amalia Scabar (gostilna Scabar, Trst), Niko Tenze (restavracija La Lampara, Križ). V Sloveniji cenejši bencin in dražji dizel LJUBLJANA - V Sloveniji so se opolnoči spremenile cene naftnih derivatov. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 0,003 evra na 1,154 evra za liter, 98-oktanski bencin je cenejši za 0,004 evra in po novem stane 1,172 evra za liter. Dizelsko gorivo se je podražilo za 0,012 evra na 1,082 evra, kurilno olje pa za 0,013 evra na 0,650 evra za liter Spremembe cen naftnih derivatov so včeraj sporočili iz Petrola. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. BIT: stand FJK obiskalo več kot 10 tisoč ljudi TRST - Več kot deset tisoč obiskovalcev je obračun predstavitve Fur-lanije-Julijske krajine na 30. milanski turistični borzi BIT, ki se je končala v nedeljo. 1800 kv. metrov velik razstavni prostor in gostinska ponudba sta pritegnila tudi veliko spletnih stikov, predvsem s potencialnimi gosti iz Velike Britanije, ZDA, Kanade, Slovenije in Avstrije. podjetja - Letalski sporazum z ZDA ostaja v zraku, zato bo podjetje ob velik zaslužek Pipistrel čez lužo skozi Italijo Letala ajdovskega netopirja letijo po vseh celinah, vendar jih na nekaterih svetovnih trgih ne morejo neposredno prodajati AJDOVŠČINA - Slovenski proizvajalci malih letal in letalske opreme, med katerimi prednjači ajdovski Pipistrel, ne morejo prodreti na največji svetovni trg. Amerika jim je zaenkrat nedosegljiva, saj Slovenija z ZDA nima sklenjenega dvostranskega sporazuma za prodajo letal. »Ameriško tržišče je tako veliko, da bi samo na račun ZDA proizvodnjo podvojili ali potrojili,« pravi prvi mož Pipistrela Ivo Boscarol. »Če razmišljanje razširimo še na izdelavo in prodajo štirisedežnega letala, gre za trg, ki bi letno kupil nekaj sto letal. To pa so že take številke in promet, ki gre v desetine milijonov dolarjev, kar je za izvoz tako majhne države, kot je Slovenija, zelo pomembno,« je prepričan. A kratkoročnih rešitev za težave pri neposrednem izvozu slovenskih letal čez lužo ne vidi, kljub nedavnim pogovorom prometnega ministra Patricka Vlačiča s pristojnimi ameriškimi letalskimi institucijami. V ZDA je minister skušal ugotoviti, kje je vzrok, da že od leta 2004, ko so ZDA sprejelo novo zakonodajo in z njim postavile nove standarde na področju letalstva, Slovenija s to državo ne more podpisati bilateralnega sporazuma na področju letalske varnosti, ki je osnova za sodelovanje z ameriškimi letalskimi oblastmi. »Nekdanja Jugoslavija je ta sporazum imela, po osamosvojitvi Slovenije pa potrebe po njem, kot kaže, ni bilo. Prav zato smo se v Pipistrelu, ko smo začeli izvažati, znašli pred velikimi težavami, ki so od leta 2004 še večje,« pojasnjuje Boscarol. A sporazum ne zadeva le prodaje letal, temveč tudi potniški promet: »To je problem sodelovanja celotne letalske sfere, ne le proizvajalcev, saj brez sporazuma tudi Adria Airways ne bi mogla leteti v ZDA, če bi to želela. »Problem je torej precej širši, kot se to sprva zdi,« pravi Boscarol, ki se je na poti pridružil Vlačiču: »Ugotovili smo, da vsi mehanizmi vendarle niso v rokah ZDA, ampak da smo se znašli v neki pravni praznini, ko Slovenija sama ne more več podpisovati spo- razumov z ZDA, saj to lahko počne le prek EU. Dodatna zagata je tudi v tem, da se EU zdaj z ZDA pogaja o novem sporazumu za področje letalstva, vendar je tu vse preveč interesov letalskih prevoznikov, da bi rešitev problema lahko pričakovali kmalu,« je skeptičen Boscarol, ki dodaja, da je zahteva Evrope ta, da bi v sporazum vnesli solastništvo evropskih družb v ameriških družbah, na drugi strani pa Američani zahtevajo, da bi njihove pooblaščene organizacije lahko servisirale letala tudi v EU, kar pa za Evropo ni sprejemljivo. Možnosti prodora na tuje trge so tako za slovenske proizvajalce letal iz dneva v dan manjše, tudi zato, ker ameriške standarde v zadnjih letih prevzema vse več držav, kar za slovenske proizvajalce pomeni vse manj trgov, na katere lahko izvažajo. »Od letošnjega januarja nam je močno oteženo izvažanje naših letal na Kitajsko, v Indijo in v nekatere države Južne Amerike. Zato nam je sklenitev tega sporazuma življenjsko pomembna,« pravi lastnik Pipistrela, ki rešitev išče v Italiji: »Kljub dobri volji v tem trenutku kakšnih kratkoročnih rešitev ni na vidiku, zavlačevanje pa nam prinaša le občutno izgubo prodaje, tudi več kot sto letal letno, zato iščemo druge rešitve. Ena od prvih bo ta, da bomo v Italiji ustanovili podjetje, prek katerega bomo letala lahko prodajali, glede na to, da ima Italija ta sporazum z ZDA podpisan. Vsaj začasno bo to za nas edina rešitev,« sklene Boscarol. (tb) EVRO 1,3626 $ +0,8 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. februarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 22.2. 19.2. ameriški dolar japonski jen 1,3626 124,38 93017 1,3519 124,17 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 40,8580 62,9730 9,2375 40,6330 62,6000 MlUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona nntsncKi ti int 7,4436 0,87970 7,4429 0,87830 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 9,8090 8,0350 KJ,0 / OJU 9,8460 81055 1 1UI VCjIVU M Ul ]0 češka krona i Tran« 25,750 1 4649 25,765 1 4658 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona rn3n7afCKi TAnnt 15,6466 269,75 15,6466 271,30 11 iaui£.ci i JM IUI II I L poljski zlot 3,9620 1,4133 4,0043 1,4215 Kol IGIIJM UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,5113 1,9558 1,5171 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,1270 3,4528 4,1310 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats hr^7i ICKI rpa 0,7093 2,4557 0,7092 2,4557 UIOLIIIJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2,0681 290,00 2 0616 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,2875 7,2890 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 22. februarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2287 0,2521 0,3931 0,8731 LIBOR (EUR) 0,3856 0,6062 0,9181 1,2093 LIBOR (CHF) 0,0916 0,2483 0,32 0,6166 EURIBOR (EUR) 0,42 0,661 0,965 1,228 ZLATO (999,99 %%) za kg 26.280,89 € -106,30 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. februarja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,30 INITEDIII IDriDA C CQ -0,75 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,90 -0,71 -0,73 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,06 159,88 313 90 -0,52 -0,08 TELEKOM SLOVENIJE 127,32 +0,26 -0,12 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 30,15 DELO PRODAJA -rrm 1 ->r» nn -0,66 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 7Û7 _r» 1 ? NOVA KRE. BANKA MARIBOR 12,07 Ml IMnTCCT C ~)A +0,58 KOMPAS MTS - - MICA PIVOVARNA LAŠKO Drr7A\/ADn\/Ai Mir a ca\/a 26,00 +4,25 PROBANKA - - CAI 1 IC 1 II IDI lAMA /IC1 DA xAfiû SAVA ' TERME ČATEŽ 242,10 +0,95 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 94,50 23,46 +2,72 -1,14 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 22. februarja 2010 -0,31 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,263 82,67 1731 -0,16 +0,51 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 4,67 111 -0,29 +0,65 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 4,44 +0,54 +0,45 +1 43 EDISON ENEL ENI 0,99 3,97 1702 +0,06 FIAT FINMECCANICA 8,24 -0,29 -1,02 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,67 16,93 +0,52 +0,47 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,69 1342 -0,19 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,9 -0,59 -0,26 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,72 7,65 1 86 -1,12 +0,86 -1 34 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,4 12 86 +1,52 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 25,02 +0,23 +0,36 +0 15 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,44 6,34 111 +0,96 TENARIS TERNA 17,37 -2,71 +1,22 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,98 0,15 +0,51 -0,19 -0 11 UNICREDIT 9,22 1,96 -1,16 SOD NAFTE (159 litrov) 80,16 $ +0,44 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. februarja 2010 zaključni tečaj indeks sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.022,07 978,24 -0,07 -0,28 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 302,88 1.725,47 -0,53 0,36 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.400,39 1.818,26 1.109.11 1.134,44 5.688,44 5.352,07 3.756,70 2.567,43 1.154,6 2.778.12 10.400,47 2.757,46 20.377,27 3.003,39 16.191,63 -0,02 -0,28 -0,01 -0,39 -0,59 -0,11 -0,34 -0,22 +0,40 -0,55 +2,73 +0,01 +2,42 -0,48 +0,28 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 25. februarja 2010 5 ISTRSKI ZORNI KOT Vse večja pozornost kulturi Miro Kocjan_ Napori Hrvaške za vključitev v Evropsko unijo se stopnjujejo in se očitno bliža čas. ko bo evropska organizacija imela novo članico. Res je sicer, da so še ovire, ki jih bo treba prekoračiti in da so nekatera vprašanja, recimo korupcija, kar resna. Hrvaška je odprla novi poglavji in sicer o ribištvu in okolju, pri katerih je imela zadržke Slovenija. Za odprtje ostanejo še poglavja o zunanji politiki, o obrambni politiki ter o varnostnih vprašanjih. Odprto je še vprašanje o pravosodju. Za slednje je še potreben slovenski pristanek. Vodja hrvaških pogajalcev v Bru-sju Vladimir Drobnjak je izjavil, da ne vidi težav pri konstruktivnih odnosih z Ljubljano, ki se razvijajo pozitivno, kar je bilo potrjeno s tem, da je Sabor res brž ratificiral arbitražni sporazum o mejnih vprašanjih. Hrvaške napore seveda aktivno spremlja tudi novi predsednik Ivo Jo-sipovič, ki pa se je v tej prvi fazi sicer posvetil zlasti gospodarskim vprašanjem, ki jih obravnava skupaj z vladno predsednico Jadranko Kosor. Josipovič je nagla-sil, da je klima konstruktivna in da namerava gospodarska vprašanja reševati skupaj z vidnimi strokovnjaki, kar pa da ne pomeni konkurence z vlado, marveč iskreno sodelovanje, da bi se odločili za najboljše solucije. Poznavalci menijo, da novi predsednik deluje mirno in prepričljivo, hkrati pa ugledno in vplivno. Andrea Ronchi, ki je italijanski minister za Evropsko unijo in je bil na slovesni izvolitvi Iva Josipoviča v Zagrebu, je izjavil, »da je Hrvaška del Evrope in da je prav, da čimprej postane član Evropske unije«. Rekel pa je tudi, da »integracijska pot Hrvaške in držav zahodnega Balkana pomeni zagotovilo stabilnosti v vsej regiji«. Iz Zagreba pa je tudi novica, da je predsednik sveta Demokratične stranke Srbije Veljko Djakula mnenja, da bi tudi Srbi, ki so na Hrvaškem, imeli pravico do dvojnega glasovanja. Predsednik je dejal, da trdno računa na podporo novega hrvaškega predsednika, poznavalci pa opozarjajo, da imajo pravico do dvojnega glasovanja etične skupnosti, ki predstavljajo manj kot 1,5 odstotka prebivalcev, kamor spada na primer tudi italijanska manjšina. Srbi pa naj bi imeli pravico do treh poslancev. V Zagrebu pa pospešno pripravljajo zakonsko gradivo, ki ureja, med drugim, problem plač imenovanih predsednikov. Tako na primer predsedniki regij in zagrebški župan ne bi smeli imeti plače višje od podpredsednikov vlade, župani v mestih, ki imajo več kot 10 tisoč prebivalcev bi lahko razpolagali s plačo na ravni državnega sekretarja. Župani velikih mest pa ne bodo smeli imeti plače višje od ministra. Tudi ob tej priložnosti se je oglasil k razpravi v saboru poslanec Istrskega demokratskega zbora Damir Kajin s trditvijo, da tako diktiranje plač z vrha ni utemeljeno, saj naj bi posamezne upravne enote kot so občine in regije morale imeti neposredno pravico do določitve plač. Predstavnik vlade pa je medtem sporočil, da najnovejše vladno določilo vnaša končno red pri vprašanju plač izvoljenih funkcionarjev. Izvršni odbor Italijanske unije pa se je odločil za določeno finančno izjemno pomoč Krku, Opatiji in Zadru. Zadar naj bi prejel potrebno vsoto za tehnološko izpopolnjevanje uradovanja, nekaj nad 16 tisoč kun naj bi prejela skupnost na Krku, da bi lahko izboljšali kulturno dejavnost, Opatiji pa so namenili blizu 40 tisoč kun za končno notranjo ureditev novega sedeža unije. Znano je, da bo 24. tega meseca skupščina Italijanske unije prav v Opatiji, v znani vili »Antonio«. Istrski časniki med drugim poročajo o okrogli mizi, ki sta jo priredili koprska univerza in Primorske novice v zvezi s položajem imigrirancev v Sloveniji. Njihov gmotni in na sploh življenjski položaj je čedalje težji, saj zvečine ne uživajo prepotrebne ne življenjske in ne delovne zaščite. Vodstva slovenskih podjetij baje ravnajo naravnost grobo in povsem samovoljno tako pri vprašanju zaposlovanja, kakor tudi višine plačila. Ti delavci žal ne vedo za preproste pravice, ki bi jih morali biti deležni, saj je vse dobesedno diktatorsko odvisno od vodstva podjetja. Sliši pa se, da namerava slovenska vlada sprožiti to vprašanje pri vladah držav, katerim pripadajo ti delavci brez pravic, da bi s te višje ravni rešili to nezaslišno stanje. Položaj je zaenkrat naravnost divji. Slovenska oblast se bo naprej obrnila na vlado Bosne in Hercegovine, saj je iz te države največ delavcev - imigrirancev. Na Reki je bila te dni na obisku Laura Marsilio, odbornica za šolstvo pri mestnem odboru Rima. Italijanska občila v Istri in na Kvarneru namenjajo dogodku izjemno pozornost. Generalni konzul za Reki Fulvio Rustico poudarja, da je to bil dobesedno zgodovinski obisk, ki med drugim opozarja, da »so odpravljene nekdanje delitve in pogost nerazumevanja«. V bistvu ta obisk sodi v načrt »Potovanje s spominu«, ki ga uspešno uresničujeta Rim in Reka. Značilnost tega projekta je takorekoč »osrednja vloga mladih«, ki da bodo zanesljivo najbolj uspešni v uresničevanju odnosov med dvema mestoma. Obisk rimske šolske predstavnice je med drugim že omogočil sklenitev dogovora o pobratenju med Pustoma Reke in Rima. Dragocena novica, ki sodi v te stike, ki seveda niso samo šolski, je da je Laura Marsilio v imenu rimskega župana že povabila na obisk v Rimu župana Reke, Vojka Obersnela. Spet je, kakor je razumljivo, na vidiku še širši program sodelovanja med dvema mestoma. Mimogrede: dijaki in študenti, ki so tokrat spremljali visoko rimsko šolsko predstavnico, se niso mogli načuditi, kako študenti na Reki tako imenitno govore italijansko. Kultura na Reki kakor pravijo, res doživlja pomlad. Deželna vlada se je odločila, da bo kulturnim ustanovam, seveda najbolj zaslužnim, pa tudi najbolj potrebnim, namenila milijon kun. Sredstva so med drugim prejeli nacionalno gledališče »Ivan de Zajc«, Muzej sodobne umetnosti, reški Muzej, največ pa je šlo Mestni knjižnici (375 tisoč kun), ki jih bo porabila za hitrejše delovanje in za nakup bibliobusa. V Pulju pa vzbuja pozornost nekdanja vojaška avstroo-grska trdnjava, ki ji pravijo »Casoni Vecchi«, njeni prostori pa so doživeli razne pobude s kulturnega področja. Zlasti je zanimivo, da so se za uporabo potrudile mladinske organizacje in sploh ustanove, v katerih igra glavno vlogo mladina, ki je že prispevala okrog 15 tisoč prostovoljnih delovni ur. Trdijo, da je povsod nekaj novega v tem zgodovinskem vojaškem objektu, kjer so vrsto prostorov namenili knjižnici, glasbeni dvorani, otroškem gledališču in še marsičemu. Zdaj so začeli usposabljati tudi glasbeni inkubator. V Poreču pa so se lotili raznih iniciativ, da bi turizem prišel še bolj d izraza. To bo očitno že letos pomladi. Te dni so organizirali poseben seminar s siglo »Eco - flower«, ki ima kot cilj seveda še večje spoštovanje do turizma in njegovih objektov. Iz Rovinja pa poročajo o posebni trgovski potezi. Tobačna tovarna je namreč sklenila pogodbo z »Iranian Tobacco Company« (politika, trdijo, s tem nima kaj opraviti) za izgradnjo nove tovarne v tej državi. Stala naj bi 30 milijonov evrov, predsednik uprave rovinjske tovarne Davor Toma-škovič je ob tej priložnosti naglasil, da je rovinjska firma še zmeraj največji hrvaški izvoznik. Njen cilj so sedaj trgi v jugo-zahodni Aziji. In še kako se spodobi zaključiti ta spis spet s kulturo. Preprosto: Mestni muzej v Labinu letos praznuje 50 obletnico obstoja. Ustanovili so ga 30. aprila 1961 na pobudo profesorskega zbora labinskega liceja, uredili pa so ga v sloviti zgodovinski zgradbi, zgrajeni v baročnem času s strani družine Battia-la, ki jim je kot lastnica sledila družina Lazzarini. Ta muzej seveda zasluži daljšo pripoved. JEZIK NA OBROBJU Že četrtič o prometnih predpisih in znakih, ki so se z napačnimi poimenovanji in oblikami znašli v Galebovem dnevniku za šol. l. 2009/10. Nerodno in nejasno je 4. vprašanje (KVIZ, str. 180 v Dnevniku): Kako ravnate, pri nadaljni vožnji mimo tega prometnega znaka? Najprej je treba opozoriti na pravopisno napako nadaljnji (manjka j v zadnjem zlogu). Verjetno bi bilo primernejše vprašanje in odgovor: »Kako ravnate, ko zagledate ta prometni znak? - Zmanjšam hitrost in vozim previdno, če so ob prehodu pešci; ustavim, če so pešci že na prehodu.« V Dnevniku (str. 198) je odgovor manj dorečen; »Vozim s tako hitrostjo, da se lahko varno ustavim pred prehodom za pešce in vozim bolj previdno. Prehod za pešce v rdeče obrobljenem trikotniku (znak za nevarnost) označuje približevanje mestu na cesti, kjer je prehod za pešce. Med znaki za prehod za pešce pa je še drug znak, z belim trikotnikom v modrem kvadratu. Medtem ko so znaki za nevarnost postavljeni 150 do 250 pred nevarnim mestom, in omogočijo vozniku, da zmanj -ša hitrost, stoji enak simbol v modrem kvadratu neposredno pred prehodom za pešce. Pod tem znakom je v Dnevniku 19. vprašanje: »Kako ravnate, ko se približujete kraju, ki je označen s tem prometnim znakom? Približevanje odpade, saj nas ta znak obvešča, da je tukaj prehod za pešce, da smo neposredno pred njim. Vprašanje je treba popraviti: Kako ravnate, ko ste pred tem znakom, (ali) ko pripeljete do tega znaka? Odgovor je pravilen. (str. 198) Enako ravnanje je predpisano ob približevanju znaku v obliki trikotnika: Kolesarji na cesti. Ta znak označuje mesto, kamor pogosto pripeljejo kolesarji z drugih poti ali stez. Prehod za kolesarje ima drugačen znak, v modrem kvadratu je bel trikotnik s kolesarjem. Spada med znake za obvestila in stoji tik pred prehodom. 19. vprašanje pod tem znakom je podobno 18., ki govori o prehodu za pešce: »Kako ravnate, ko se približujete kraju, ki je označen s tem prometnim znakom? Tudi tokrat približevanja ni mogoče upoštevati, nanj je že prej opozarjal trikotnik. Modri znak pa stoji tik pred prehodom za kolesarje. Napačen je tudi odgovor: Postanem bolj pozoren na kolesarje. Nadaljujem s takšno hitrostjo, da pred prehodom lahko varno ustavim.« Pravilno vprašanje bi bilo: Kako ravnate, ko pripeljete do tega znaka. Odgovor je enak kot pri prehodu za pešce; »Ustavim vozilo, če so kolesarji na prehodu. Če na prehodu ni kolesarjev, previdno peljem naprej.« Zelo verjetno so sestavljalci v kvizu zamenjali trikotnik in kvadrat in so zato napačni 18. in 19. vprašanje in 18. odgovor. Zelo nerodno je zastavljeno 17. vprašanje. Namesto pravilno: »Kaj označuje ali o čem nas obvešča ta znak?« je zapisano: »Kakšno obvestilo sporoča ta prometni znak?« Odg. označuje mesto, kjer se konča prednostna cesta ali njen del.« Odgovor nas opozori, da je pri 17. vprašanju upodobljen napačen znak, ki ne pomeni konca prednostne ceste, ampak označuje prednostno cesto in nas obvešča, da imamo prednost pred vozili na cestah, ki križajo to cesto. Znak za konec prednostne ceste, na kar se nanaša odgovor, je podoben, vendar na sredi poševno prečrtan. Verjetno so profesorji pri pouku prometne vzgoje te napake popravili, žalostno pa je, da so natisnjeni v dnevniku. Današnja pojasnila pri vprašanjih in odgovorih so zapisana, kadar so bili potrebni jezikovni popravki. Ali so ostala vprašanja in odgovori ustrezni, nismo preverjali. S.L. PISMA UREDNIŠTVU Raznašalcu Primorskega dnevnika na Opčinah Gospe, ki se srečujemo ob jutranji kavici v nekem ptičjem baru na Opčinah, želimo izraziti pohvalo raznašal-cu Primorskega dnevnika na Opčinah. Naj dežuje, naj zavija burja, naj sneži, naj bo temperatura pod ničlo, nič ga ne ustavi. Navsezgodaj najdemo na vratih ali v poštnem nabiralniku naš časopis, tako da ga lahko preberemo ali vsaj prelistamo ob prvi kavici, preden se podamo na delu ali po opravkih. Ne vemo, kdo je ta kentaver na železnem konjičku, saj je po zakonskih predpisih opremljen s čelado. Naj mu gre naša pohvala in zahvala za tako vestno opravljanje svojega dela. Anica, Diana, Elvira, Jadranka. Kostanca, Lili, Maja, Neva, Saška »Ne le šport, vse je podrejeno spektaklu« Članek je zanimiv, vendar ... tudi to je le krik v puščavi. Če upoštevamo, da so že stari Rimljani pravili "Panem et circenses" Če upoštevamo, da MORA vsaka dejavnost imeti zaslužek, če ne ne obstaja za dolgo Če si ogledamo (ponovno) film Rollerball - staro verzijo ali remake, ki je pred 30 leti točno prikazal, kar se danes dejansko dogaja v športu Je edina rešitev ta, da se človeštvo res spremeni, kar se v zadnjih 2000 letih NI zgodilo. Vsak bi moral pričeti pri sebi in ne kritizirati druge, pač pa dati dober zgled. Na primer: vrži TV skoz okno, pa industrije ne bodo plačevale reklame, pa ... Lep pozdrav Marko Zubalič Dan spomina Z začudenjem sem prebral uvodnik S. Tenceja v PD 17.2.2010. Očitno živiva v različnih državah. V Tencejevi naj bi dan spomina izgubljal ideološki in politični naboj. Jaz pa v taki, v kateri državna televizijska hiša v svojih prispevkih o fojbah uporablja kot „dokumente o infojbi-ranijih" sliko trupel prvih šestih talcev, ki jih je v Sloveniji ustrelila italijanska vojska, in sliko talcev, ki si pred ustre-litvijo pod nadzorom italijanskih vojakov kopljejo grob. V kateri je ista te-levitija ponovno predvajala Srca v breznu ob uri največje gledanosti. V kateri so v Rimu fašisti pripravili pravcato zasedo (k sreči neuspelo) na njihove protifašistične someščane, ki so se 10. februarja želeli na pokopališču Prima porta pokoloniti spomeniku jugoslovanskim partizanom, ki so padli v Italiji. V kateri je policija napadla in pretepla protifašiste (tri pa celo aretirala in zaprla), ki so v Roveretu skušali preprečiti parado Fiamma Tricol-roe ob dnevu spomina. V kateri se podobni dogodki vrstijo z leta v leto. V državi v kateri živim jaz je predsednik republike v svojem letošnjem govoru potrdil pravilnost preteklih izjav o genocidnih namenih jugoslovanskih partizanov ter o popolni nedolžnosti vseh žrtev in se obregnil ob takratne upravičene reakcije (žal le) hrvaškega predsednika. V sosednji državi pa se je predsednik (in država kot taka) na take izjave naredil gluhega. Tudi v državi v kateri živim obstaja neki Toth, predsednik najpomembnejše ezulske organizacije, ki si še vedno postavlja za glavni cilj povratek „izgublje-nih ozemelj" znotraj meja najne skupne države. Ta Toth je tudi avtor brošure (ki jo kot posebnost pošiljam Ten-ceju), v kateri omalovažuje in opravičuje (bi ga mogoče lahko označili kar za ne-gacionista?) ustrelitve slovenskih proti-fašistov, grozodejstva fašistov in italijanske vojske v okupirani Jugoslaviji, itd. Živim v državi, v kateri je „krea-tivna zgodovina" ezulskih organizacij postala državna resnica in se vsako resno znanstveno delo označuje za ne-gacionizem, njihove avtorje pa skuša na silo utišati. V tej državi ezulska elita spravo razume kot povratek v dobre stare čase, ko je ona odločala, kaj lahko in kaj ne smejo dobiti „ščavi". Očitno je nekaterim „ščavom", ki so še posebej modri, to kar všeč, saj hodijo na njihove proslave dneva spomina in so celo zadovoljni, če jih ne zmerjajo. Jaz, ki sem pač teleban, sploh nisem nikoli čutil, da bi se moral spraviti z Italijani. V svoji zabitosti sem bil prepričan, da so mi sovražni fašisti, tudi slovenski, ne pa Italijani. In da dokler so fašisti fašisti, z njimi sprava ni mogoča, ker se pač smatrajo za večvredne in želijo to večvrednost uveljaviti tudi meni na škodo. Kot se dogaja npr. s krčenjem sredstev slovenskim ustanovam. Ker pač ostajam vztrajno navezan na svojo zabitost mi sprava z Italijani še vedno ni potrebna, saj me mnogo več druži npr. z rimskimi protifašisti kot pa s slovenskimi „modrci". Pa čeprav se nam pod vodstvom slednjih iz dneva v dan stanje izboljšuje, tako da se kar že od vsepovsod cedijo med in mleko. Pa brez zamere Sandi Volk Pripis uredništva: Sandija Volka naj ne skrbi. Živiva v isti državi, le da v zvezi z navedenim imava različna mnenja. Nimam razlogov, da ne bi verjel temu, kar se je ob m priložnosti dneva spomina dogajalo v Rimu in tudi v drugih italijanskih mestih. Mimogrede v Rimu so neznanci tudi popisali zidove z gesli, da je treba fojbe spet odpreti in očitno koga zmetati noter. Primorski dnevnik je že med parlamentarno obravnavo zakonskega predloga za proglasitev 10. februarja kot dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre stalno opozarjal na nevarnost, da bo to politično orodje v rokah desnice. To je 10. februar tudi postal in je deloma še danes. Stojim vsekakor za stališčem, da dan spomina izgublja na ideološkem in političnem naboju. Tudi po zaslugi tistih, ki stalno pravijo, da je treba zgodovino ocenjevati strokovno in ne s političnimi ter ideološkimi očali. Lucia Totha nisem ocenjeval po njegovi preteklosti in tudi ne po njegovih ocenah polpreteklih dogajanj. Napisal sem, da pozdravlja stališča slovenskega predsednika Danila Tür-ka ob 10. februarju in da na spletni strani ezulske zveze ANVGD obsoja nasilje, ki ga je fašizem zganjal nad Slovenci in Hrvati in tudi gorje, ki ga je vojaška okupacije Slovenije povzročila Slovencem. To za Volka očitno ne pomeni nič, meni pa se zdijo ta Tot-hova stališča omembe vredna. Primorski dnevnik ni čakal na Volka, da je primerno ožigosal besede predsednika Giorgia Napolitana ob 10. februarju 2007, ko je govoril o slovanskem priključitvenem načrtu. To smo naredili jasno in odkrito, a brez osebnih napadov in žalitev predsednika, kije tudi naš predsednik. Taisti Napolitano je večkrat tudi jasno obsodilfa-šizem in njegovo raznarodovalno in nasilno politiko do Slovencev in Hrvatov. Ni res, da se je slovenska država naredila gluha, kot piše Volk, na letošnje Na-politanove izjave. Predsednik Türk je 11.2. v sporočilu za javnost ne samo ocenil, temveč tudi dopolnil italijanskega predsednika z opozorilom na odprta vprašanja slovenske manjšine. Drugače Türk stalno ponavlja, da je treba zgodovino druge svetovne vojne obravnavati celovito in ne na osnovi posameznih epizod, čeprav tragičnih. Ne vem na koga misli Volk ko zaničevalno in žaljivo govori o »modrih ščavih, ki hodijo na ezulske proslave ob dnevu spomina«. To je zelo poceni in žaljiva polemika, na katero res ni vredno odgovarjati. Sandor Tence 6 Torek, 23. februarja 2010 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu vzhodni kras - Osrednja proslava v Bazovici Prešerno skupaj s slovensko ljubezensko in erotično poezijo Na Opčinah razstava Marija Sosiča - Zaključek niza v četrtek v Gropadi Pretekli konec tedna je na tržaškem vzhodnem Krasu izzvenel v znamenju kulturnih pobud ob dnevu slovenske kulture, ki so letos že šestič po vrsti potekale pod geslom Prešerno skupaj. V petek je bila v Prosvetnem domu na Opčinah na sporedu otvoritev kiparske razstave pokojnega domačina Marija Sosiča, in sicer v priredbi domačega kulturnega društva SKD Tabor. Uvodne besede sta izrekli Kostanca Mikulus in predsednica domačega društva Živka Persič, umetnika in njegov »železni« opus je predstavila profesorica in likovna kritičarka Jasna Merku, pesem pa je tokrat izzvenela kar dvakrat, in sicer najprej iz grl pevcev domačega moškega zbora Tabor pod vodstvom Armanda Škerlavaja ter nato še iz ust in inštrumentov glasbenikov mladega ansambla U'pnska mularija. Openski najstniki, ki nastopajo v glavnem z »domačimi« priredbami znanih svetovnih in krajevnih viž, že od pretekle jeseni vadijo pod mentorstvom Aljoše Sakside v prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah. Petkov openski večer je torej izzvenel kot poklon ustanovnemu in dolgoletnemu članu domačega društva, ki se je v prostem času rad sprehajal po Krasu in iz njegovih tal pobiral ostanke, ki sta jih v naše kraje nastlali obe svetovni vojni. Smrtonosne ostanke peklenskih strojev je nato s svojim varilnim aparatom spreminjal v prave umetniške stvaritve. Slu- Levo odprtje razstave Marija Sosiča, desno pa nastop koroških gostov v Bazovici KROMA šateljem se je na petkovi otvoritvi v imenu družine za prisotnost zahvalil umetnikov sin Boris. Kraško kulturno dogajanje se je v soboto premaknilo v Bazovico, kjer so v tamkajšnjem športno-kultur-nem centru AŠD Zarja odborniki in člani domačega društva SKD Lipa poskrbeli za zelo kakovosten umetniški, glasbeni in gledališki nastop. Osrednja slovesnost ob dnevu slovenske kulture na vzhodnem Krasu je tako potekala pod geslom Vzemi me prešerno, France Prešeren ... poezija ... erotika. Po krajših uvodnih besedah Veronike Sgubin, ki je predstavila nastopajoče umetnike, so na odru nastopili igralec Jožef Rapoša ter glasbeniki koroškega tria triForma, in sicer tenorist Gabriel Lipuš, harfistka Ulrike Mattanovich ter harmonikar Roman Pechmann. Gre za priznane igralce oziroma glasbenike, ki so na svoji umetniški poti že poželi veliko uspehov in prejeli vrsto nagrad. Rapoša se je predstavil z recitacijo ljubezenskih oziroma erotičnih slovenskih pesmi od Prešerna dalje, poleg verzov našega največjega pesnika so v dvorani izzvenele tudi besede Ivana Cankarja, Alojza Gradnika, Lili Novy, Boža Voduška, Srečka Kosovela, Franceta Balantiča, Daneta Zajca, Saše Vegri, Mile Kačičeve, pa tudi mlajših oziroma sodobnejših ustvarjalcev, denimo Berte Bojetu, Iva Svetine, Ifigenije Simonovic, Milana Kleča, Vinka Mo-derndorferja, Petra Semoliča in Petre Kolmanič. Glasbeni trio pa je uglasbil besede Prešernovih, Strniševih in Kosovelovih priredb Franja Vilharja, Kamila Maška, Alda Ku-marja in Milka Lazarja, pa tudi venec osmih ljudskih son-gov v priredbi Benjamina Brittna. Ob koncu sporeda je domača pesnica Tatjana Križ-mančič na oder povabila predsednice in predsednika vseh sedmih vzhodnokraških kulturnih društev iz tržaške, re- pentabrske in dolinske občine, ki so letos sodelovali pri postavitvi in izvedbi pobude Prešerno skupaj, ti pa so se z ustvarjalci večera in društvenimi odborniki po zaključku umetniškega dela zadržali ob prijetnem druženju. Kulturni vikend se je na vzhodnem Krasu izpel v poznih popoldanskih nedeljskih urah, ko so na odru tamkajšnjega kulturnega doma na Colu nastopili učenci domače Osnovne šole Alojza Gradnika, sledil pa je ogled dokumentarnega filma Jadrana Serleta z naslovom Vklesano v kamen. Niz prireditev Prešerno skupaj se bo sklenil ta četrtek v Gropadi, in sicer v Zadružnem domu z večerom, posvečenih knjigi, ki se bo začel ob 20. uri. Primož Sturman Za ponovno aktiviranje službe 118 v Miljah Danes bo delegacija Stranke komunistične prenove, ki jo sestavljajo deželni svetnik Igor Kocijančič, miljski tajnik te stranke Maurizio Coslovich in miljski občinski odbornik za socialno politiko Giorgio Kosic, izročila milj-skemu županu Neriu Nesladku podpise z zahtevo po ponovnem aktiviranju službe rešilcev 118 v Miljah. Kocijančič je v tiskovnem sporočilu napovedal, da bodo peticijo izročili tudi direktorju zdravstvenega podjetja ASS1 Francu Rotelliju. Slovesnost v spomin na antifašista Curiela Ob 65. obletnici tragične smrti Eugenia Curiela bo jutri ob 10.30 v Parku spomina pri Sv. Justu krajša slovesnost v njegov spomin. VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA vabijo antifašiste, da s svojo prisotnostjo potrdijo ideale za katere je daroval svoje življenje tržaški an-tifašist in partizan Eugenio Curiel-Giorgio. Skrajni čas za vlogo Erasmusovih prošenj Univerzitetni študentje lahko do 28. februarja vložijo prošnjo za sodelovanje na letošnjem razpisu programa Erasmus. Program, ki predvideva možnost študija v tujini, je vse bolj priljubljen, saj ponuja nepozabno življenjsko izkušnjo in hkrati enkratno priložnost za poglobljeno učenje tujega jezika. Kandidati morajo izpolnjene obrazce najprej posredovati na spletni strani tržaške univerze (www.units.it/esse3/on-line), do 1. marca pa morajo prošnjo vložiti tudi na ustreznem okencu na Trgu Evropa 1, je sporočil pristojni urad Univerze v Trstu. boljunec - Proslava dneva slovenske kulture Domači učenci o liku pesnika Franceta Prešerna i V sredo, 10. februarja, je bila v Mladinskem Domu v Boljuncu Prešernova proslava, ki so jo oblikovali učenci COŠ Fran Venturini Boljunec-Boršt-Pesek. Uvodoma je vse pozdravila ravnateljica Ksenija Dobrila, ki se je poglobila v pomembnost Dneva slovenske kulture s poudarkom na slovenski specifičnosti proslavljanja svojega pesnika. Za njo pa je otroke pohvalila odbornica za šolstvo Alenka Vazzi. Otroci so občinstvu predstavili obširno raziskavo, ki so jo izvedli v prejšnjem šolskem letu in orisali Prešernov lik v novi in nadvse zanimivi obliki - s pomočjo fotografij, pesmi, recitacij in opisa zgodovinsko geografskega okoliša Gorenjske. Zahvala gre vsem otrokom in njihovim učiteljicam. škedenj - Prešernova proslava Navezanost na slovenski jezik in kulturo V dvorani Kulturnega društva Ivan Grbec v Škednju je bila v nedeljo popoldne lepa proslava dneva slovenske kulture, ki so jo priredili KD Ivan Grbec, Prosvetno društvo Kolonkovec in Dom Jakoba Ukmarja. Osrednji gost je bil pisatelj Boris Pahor, ki je spregovoril o pomenu srečanja posvečenega slovenski kulturi »saj je pomembno, da se vsi zavedamo, kako pomembna je bila vloga slovenskega naroda v boju za pravice svojega jezika in svoje kulture in tej se ne smemo nikoli odreči. S tem bojem moramo tudi nadaljevati.« Sledil je bogat kulturni program, ki so ga oblikovali kulturni delavec, režiser in igralec Bojan Maroševič, ki je podal vrsto izredno lepih in pomembnih kulturnih pesmi. Za njim je bila na vrsti pianistka Alenka Cer-gol, še pred njo pa so nastopili otroci vrtca in osnovne šole Ivan Grbec iz Škednja, ki so za- peli in zaplesali. Na koncu se je predstavil tudi Ženski pevski zbor Ivan Grbec pod vodstvom Marjetke Popovski. Lepo je bilo prisostvovati letošnji prireditvi, ki je govorila o tem, kako pomembne so take proslave tudi za Slovence tega področja, saj morajo v mladih spodbuditi željo po znanju slovenščine. Otroci so bili zelo dobro razpoloženi in so lepo nastopili, saj so se, kot je tudi predsednica dejala, držali slovenskega reka »Kar se Janezek nauči, to Janez tudi zna«. Pokazali so, kaj znajo in dokazali navezanost na slovenski jezik in kulturo. Sledila je družabnost, med katero so se res številni udeleženci še pogovorili o večeru in o pomenu takih prireditev, ki jih ne smemo pozabiti in moramo, tako je bilo mnenje vseh, tudi v bodoče z njimi nadaljevati. Neva Lukeš / RADIO IN TV SPORED Torek, 23. februarja 2010 7 narodni dom - Zanj skrbi Narodna in študijska knjižnica »Infocenter« potrebuje redna sredstva za svoje delovanje Tiskovna konferenca Milana Pahorja in Robija Jakomina - Zagotovila krovnih organizacij Lani so v konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma priredili ena-inštirideset kulturnih dogodkov, leta 2008 štiriinštirideset. Zato ne čudi, če je Milan Pahor na včerajšnji tiskovni konferenci dejal, da je dvorana že povsem umeščena v mestno kulturno življenje. »Problem je Slovenski informacijski center;« je pojasnil ravnatelj Narodne in študijske knjižnice, ki upravlja tri pritlične prostore v Ulici Filzi. Kajti prirejanje predstavitev, debat in razstav (danes bodo odprli fotografsko razstavo Blaža Zupančiča) sloni na prostovoljnem delu raznih društvenih odbornikov, vodenje informacijskega centra pa naj bi zahtevalo vsakodnevni napor. Pogojnik je obvezen: center so včeraj odprli že tretjič. Od 20. oktobra 2004, ko so urad uradno odprli, je za njegovo delovanje že večkrat zmanjkalo denarja. Prvega februarja je ponovno odprl vrata, zanj pa skrbi Robi Jakomin, ki je po ravna-teljevem mnenju primerna oseba za to funkcijo, saj je aktiven protagonist našega okolja in dobro pozna manjšinsko organiziranost. Z Jakominom (pogovor z njim smo objavili v nedeljo) se namreč strinjata, da je funkcija »infocentra« v nudenju čim bolj popolnih informacij o Slovencih v Italiji. V ta namen bo urad O načrtih in težavah sta spregovorila Milan Pahor (desno) in Robi Jakomin KROMA odprt od ponedeljka do petka, od 9.30 do 11.30, ob torkih in četrtkih pa tudi od 15.30 do 18.30. V kratkem naj bi velika steklena okna opremili s primernimi napisi in logotipom, delovati bo začela spletna stran, v načrtih pa je tudi italijanska publikacija o Narodnem domu in priprava razstave ter morebitne publikacije, ki bi slonela na družinskih fotografskih arhivih: posvečena bo družbenim spremembam, ki jih je bila skupnost Slovencev v Italiji deležna v obdobju 1950-1980. Milan Pahor je optimist. »Trmasto vztrajamo in skušamo prepričati sogovornike. Delovanje centra ne zahteva velikih vsot: letno od 15 do 20.000 €. Z namenskimi sredstvi, ki nam jih je dodelila Dežela, lahko delujemo do decembra. Medtem se bo upam naša skupnost izrekla, ali je infocenter ena od prioritet.« Marino Marsič, ki je zastopal SKGZ in ZSKD, mu je pritrdil: poskrbeti je treba, da bodo pritlični prostori Narodnega doma prava »izložba« Slovencev v Italiji. Predsednik SSO Drago Štoka nam je po telefonu zagotovil, da »imamo do novembra dovolj časa, da poiščemo ustrezno rešitev: kljub težavam naše skupnosti moramo infocenter ohraniti, saj je njegovo delovanje zelo pomembno«. (pd) sociala - Sklad Mitja Čuk O delovanju informirali Grillija Na pobudo občinskega svetnika Igorja Švaba se je tržaški občinski odbornik za socialo Carlo Grilli pred časom srečal s predstavnicama Sklada Mitja Čuk Stanko Sosič in Jelko Cvelbar in svetnikom Švabom. Skladovi predstavnici sta mu orisali aktualno delovanje in problematiko te ustanove, zlasti pa prizadevanja za razvoj aktivnosti za socializacijo in integracijo mladih odraslih s posebnimi potrebami, ki so gostje dnevnega središča na Kontovelu. V zvezi s tem sta odbornika opozorili na nekatera pereča neskladja v konvenciji, ki so jo Občina Trst in nekatere druge male občine na Tržaškem podpisale za vodenje dnevnega središča na Kontovelu z VZS-CEO Mitja Čuk Onlus. To je bilo ustanovljeno leta 1988 kot prioritetno za slovenske upo- rabnike. Povprečno je to središče odprto po 240 dni letno, vanj pa zahaja 12 oseb na 14 razpoložljivih mest. Odbornik se je v skoraj uro dolgem pogovoru, ki je bil osnova za zelo koristno izmenjavo mnenj v zvezi s potrebami ljudi z umanjkljajem, osebno zavzel za odpravo obračunskih težav finančnega značaja, katerih uspešni izid bi dnevnemu središču Sklada omogočil, da izvede vse dejavnosti, namenjene najvišji možni stopnji integracije oseb s posebnimi potrebami, ki dnevno obiskujejo središče na Kontovelu. Hkrati pa je odbornik Grilli orisal možnost še dodatnega sodelovanja Sklada Mitja Čuk pri navezavah in razvoju nekaterih dejavnosti tržaškega odborništva, ki ga zastopa, s slovenskim širšim okoljem. Danes odprtje razstave Blaža Zupančiča Društvo za umetnost Kons bo danes v Narodnem domu odprlo fotografsko razstavo Blaža Zupančiča. Tržaška razstava nosi naslov Abeceda, v Munchnu rojeni slovenski fotograf pa se bo predstavil s serijo črno-belih fotografij. Gre za končni rezultat zahtevnega projekta, v sklopu katerega je Zupančič posnel fotografijo za vsako črko tako slovenske kot nemške abecede. Odprtje bo danes ob 20. uri v galeriji Narodnega doma. Fotografije bodo na ogled do 10. marca. Je sodelovanje mladih v društvih »lento ali rock«? Slovenski klub in Slovenski raziskovalni inštitut vabita danes ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano (Ul. Sv. Frančiška 20) na večer Mladi v manjšini: »lento« ali »rock«? Večer bo namenjen predstavitvi SLORI-jeve publikacije Mladina na prehodu. Hkrati pa želi biti priložnost za soočanje o družbeni participaciji mladih znotraj slovenske manjšine v Italiji ter njihovega vključevanja v društva in organizacije civilne družbe. V uvodnem delu večera bosta spregovorila urednika publikacije De-van Jagodic in Zaira Vidali ter SLORI-jeva ravnateljica Maja Mezgec. Stoletnica rojstva Quarantotti Gambinija Ob današnji stoletnici rojstva pisatelja Pier Antonia Quarantotti Gambinija bo deželni inštitut za istrsko-reško-dalmatinsko kulturo IRCI v sodelovanju s tržaškim občinskim odborništvom za kulturo in Unijo Istranov ob 11.30 priredil komemoracijo ob njegovem kipu v Ljusskem vrtu. Hkrati pa tržaška občina sporoča, da bo zaradi velikega zanimanja razstava Futurismi di confine, avanguardie di regime v prostorih Mestnega muzeja za istrsko, reško in dalmatinsko kulturo (Ul. Torino) na ogled do 5. aprila. dolina Ponoven sklep proti plinskemu terminalu Dolinski občinski svet je na včerajšnji seji ponovno izrekel negativno mnenje o gradnji plinskega terminala v Žavljah, kot je to že večkrat storil v preteklosti. Med raznimi točkami na dnevnem redu je bila namreč postavka o mnenju glede okoljske skladnosti načrta za gradnjo plinovoda Trst-Gradež-Vileš, ki bi bil povezan na žaveljski uplinje-valnik. Negativno mnenje je skupščina izrekla v bistvu soglasno (edino občinski svetnik desne sredine Boris Gombač se je vzdržal). Sicer je občinski svet razpravljal o več postavkah. Županja Ful-via Premolin je pred tem v svojem poročilu predstavilo študijo centra CETA, ki je po nalogu občinske uprave opravil raziskave za varčevanje z energijo in uporabo obnovljivih virov energije ob zagotavljanju električnih in toplotnih potreb javnih stavb, pa tudi zasebnih poslopij. Poleg tega je županja povedala, da so med avgustom in decembrom lani izvedli številne kontrole kant za nesortirane odpadke, ki so opremljene z mikročipom, in jih morebiti posodobili. Od 1. januarja uporabniki in kode mikročipov sovpadajo in sistem deluje, je dodala županja in nato uradno predstavila novega občinskega tajnika, ki so ga zaposlili v okviru konvencije z občinama Manzano in Arta Terme. To je Fiorenzo Garufi, ki je bil zaposlen v občinskih upravah v Furlaniji več kot 25 let in ki je nadomestil dosedanjo tajnico Luiso Musso. Skupščina je v nadaljevanju soglasno sprejela še nekaj sklepov. Med temi je bila resolucija v korist obolelih za neozdravljivo boleznijo ALS (amiotrofična lateralna skleroza) in za drugimi hudimi boleznimi, ki imajo stalno bivališče v deželi FJK. Občinski svet je nenazadnje vedno soglasno odobril resolucijo svetnikov Ljudstva svobode za pomoč revnejšim družinam, ki jo je nameravala občinska uprava vsekakor osvojiti. Na tej osnovi nameravajo ugotoviti instrumente, ki bodo družinam z nižjimi dohodki omogočali vlaganje prošenj za znižanje davčnega pritiska. Županja Premolin je s tem v zvezi poudarila, da je po besedah občinskih funkcionarjev več možnih poti, ki jih bo občinska uprava še proučila. (ag) vreme - Obilne padavine povzročile razne nevšečnosti Dež podrl streho in zid Nujna posega v Ulici Romagna in na Trgu Puecher, kjer je na zapuščeni stavbi popustila streha Dež, ki se je po sončni nedelji spet znesel nad Trstom in okolico, je včeraj povzročil kar nekaj nevšečnosti. Pod silo padavin se je tlakovano cestišče na ozkem in dokaj strmem odseku Ulice Romagna nekoliko pogreznilo, na ulico pa se je zaradi pritiska zrušil zidek, ki je ločeval ulico od dvorišča tamkajšnje hiše. Tržaški mestni redarji so prejeli klic ob 7.40, nakar so odsek med Ulico Artemidoro in Ulico Romagna št. 19 zaprli za promet. Prometne zapore niso umaknili do poznega popoldneva, saj so morali poseči tehniki tržaškega občinskega urada, ki je pristojen za vzdrževanje in popravljanje cest, osebje podjetja AcegasAPS pa je s kopačem odstranilo ruševine. V nalivu pa se je pri Sv. Jakobu celo zrušila streha. Zgodilo se je dopoldne na Trgu Puecher. Ob 10.45 so na trg odhiteli policija, mestni redarji in gasilci. Slednji so se povzpeli do porušene strehe stavbe, ki je bila prazna in je že dolgo let nihče ne uporablja. Gre za eno številnih dekadentnih tržaških poslopij, ki ga je dež v teh dneh dokončno zdelal. Občinska policija je do popoldneva zaprla za promet odsek med Ulico Caprin in Ulico del Ri-vo, območje je zagradila. Gasilci so odstranili ruševine in jih odnesli, s čimer so preprečili, da bi kosi porušene strehe ogrožali pešce in vozila. Na prizorišču je bil tudi lastnik stavbe, tudi njemu so dostop do poslopja iz varnostnih razlogov začasno prepovedali. (af) glinščica - Miljčana iskalo 73 ljudi Prečesali celo dolino, V • VII a pogrešanega niso našli Nedeljske iskalne akcije v Dolini Glinščice in okrog nje se je udeležilo 73 ljudi, toda 69-letnega Miljčana Giorgia De Giorgija niso našli. Pogrešani je v petek zjutraj parkiral svoj avtomobil fiat panda na trgu v Boljuncu, nekaj ur zatem je družini po telefonu sporočil, da se nahaja na Griži, odtlej pa upokojenega profesorja ni nihče več videl ali slišal. Včeraj se iskanje ni nadaljevalo. Dolinski podžupan in koordinator občinske civilne zaščite Antonio Ghersinich je včeraj obnovil dogajanje. De Giorgi je v petek zjutraj okrog 8.30 parkiral svojo pando na glavnem boljunškem trgu in se po vsej verjetnosti napotil v Dolino Glinščice. Ob 9.30 ga je po telefonu poklicala hči in De Giorgi ji je po telefonu povedal, da hodi na Grižo, se pravi na hrib, ki se nahaja nad Boljuncem in Krogljami. »Telefonski pogovor je takoj prekinil,« je dejal Ghersinich. Zvečer se De Giorgi ni vrnil domov in žena je njegovo odsotnost javila karabinjerjem. Običajen postopek je, da se pred sprožitvijo mogočne iskalne akcije počaka na morebitne novosti. V soboto se pogrešani ni odzval in začeli so ga iskati. V nedeljo so pogrešanca iskali od 7. do 19. ure. Dolino in hribe je meter za metrom prečesalo 73 ljudi, razdeljenih v 42 ekip. Posegli so gorski in jamarski reševalci, prostovoljci civilne zaščite iz Doline, Milj in Trsta, posebna ekipa z izurjenimi psi ter gasilci, pa še gasilski helikopter iz Mester. Ghersinich je še povedal, da se je iskanje nekoliko razširilo na slovensko stran, kjer pa ni bilo tako podrobno. »Zvečer smo poseg prekinili in danes nismo nadaljevali,« je povedal Ghersinich. Po nedeljski akciji vse kaže, da pogrešanega v dolinski občini ni. Včeraj so se s primerom še naprej ukvarjali miljski karabinjerji, ki so ugotavljali, ali je De Giorgi v tem času opravil kako bančno operacijo ali podobno potezo. Z gorskimi reševalci so proučevali možnost nove iskalne akcije. (af) Porušen zid na Ulici Romagna KROMA 8 Torek, 23. februarja 2010 TRST / šolstvo - Na Opčinah začetek projekta o poučevanju slovenščine kot drugega jezika pokrajina trst Zaradi sprememb v šoli Statut: glasovanje je potrebna nova učna kultura členov se Komunikacijski model pri poučevanju slovenščine je orisala dr. Vida Medved Udovič z Univerze na Primorskem nadaljevalo Z uvodnim predavanjem dr. Vide Medved Udovič z Univerze na Primorskem z naslovom Komunikacijski model pri poučevanju slovenščin se je včeraj popoldne v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah začel niz izobraževalnih srečanj v sklopu projekta Učenci vrtcev in šol s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji-Julijski krajini, ki jim je slovenščina drugi ali tuji jezik: metodološki in didaktični vidiki. Projekt, do katerega prihaja skoraj kot naročeno v obdobju, ko se je v naši skupnosti razvila razprava o rabi in ravni slovenščine na slovenskih šolah v Italiji oz. o neslovenskih učencih, ki jih obiskujejo, prireja območna enota FJK Državne agencije za razvoj šolske avtonomije Ansas prav zaradi potrebe po posegih za okrepitev poučevanja slovenskega jezika na jezikovno heterogenih območjih, ki so jo večkrat izrazili tako pripadniki učnega osebja kot predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Cilj projekta, ki je namenjen vzgojiteljem v otroških vrtcih in osnovnošolskim učiteljem, je nuditi izobraževanje, pa tudi pripraviti izbor konkretnih izkušenj, najuspešnejših pristopov in najpogostejših teža, pobudniki pa nameravajo tudi oblikovati delovno skupino, ki bo imela nalogo pripraviti gradivo ter ga objaviti na spletu in v obliki zbornika. Kot že rečeno, se je niz začel z včerajšnjim predavanjem dr. Vide Medved Udovič, ki je predstavila svoje gledanje na komunikacijski model pri poučevanju slovenščine, pri čemer se je zaustavila najprej pri definicij različnih vrst pismenosti, dalje pa poudarila potrebo po posebnem programu inkluzivne pedagogike spričo slike, ki nam jo daje populacija današnjih otrok z naraščanjem priseljencev, večjim številom izjemno revnih otrok ter otrok s posebnimi potrebami oz. s pomanjkljivo pozornostjo. Poleg tega je še opozorila na vzpon porabništva ter rast množičnih medijev, digitalnega in vir-tualnega okolja. Kljub spremenjeni sestavi šolske populacije pa po mnenju predavateljice v šolskem sistemu še vedno prevladuje mono-kulturni princip brez medkulturnega dialoga, berila delujejo konservativno, zato sta potrebni nova učna kultura ter odprava ste-reotipov in predsodkov. Vida Medved Udovič je tu poudarila pomen književne vzgoje, ki odpira nove prostore, pri tem pa je potrebno zbirati tako literaturo, ki bo tudi estetska in ne samo etična, didaktična strategija pa mora sloneti na dialogu z besedilom in hkrati na približevanju le-tega skupini otrok. Pomembno je tudi, da pri profesionalnem razvoju učitelj ves čas vzdržuje akademski standard ter da ne zapade v rutino in šablone. Prav tako mora raziskovati svojo prakso, da spozna, kje se nahajajo pasti, pri svojem poklicu pa mora poskrbeti predvsem za tradicionalno de-privilegirane dele populacije. Po včerajšnjem uvodu, na katerem so številnim udeležencem in udeleženkam spregovorili direktorica območne enote agencije Ansas Alessandra Missana in raziskovalec iste enote Primož Strani, vodja Urada za slovenske šole Tomaž Simčič ter deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič, bo od marca do junija stekla še vrsta drugih srečanj, po tri za učitelje oz. vzgojitelje. Zaključno srečanje bo 23. junija v Kulturnem domu v Gorici, kjer bo dr. Igor Sak-sida z univerz v Ljubljani in na Primorskem govoril na temo Otroška književnost: obravnava slovenskih besedil v jezikovno heterogenem okolju. (iž) Od marca do junija bo problematikam poučevanja slovenščine v heterogenem okolju posvečenih sedem srečanj KROMA sanremo - Video Na festivalu tudi zamejstva sanremo - Malo za šalo, malo zares Zakaj ravno Scanu? Začudenje v kraških trafikah Zjutraj naprodaj (samo) njegov CD, zvečer zmaga na festivalu popevke Iz nekaterih krajevnih trafik se je razlegel glas, da je izid sanrem-skega festivala italijanske popevke sumljiv. Tokratna »teorija zarote« ne izhaja iz dejstva, da je vsem trem finalistom Scanuju, Mengo-niju in neverjetnemu princu Ema-nueleju Filibertu (pa tudi zmagovalcu v kategoriji mladih in lanskemu absolutnemu zmagovalcu) telefonsko glasovanje zelo domače, saj so vsi ti ljudje nastopali in zmagovali v raznih televizjiskih oddajah mrež Mediaset in RAI. Marsikdo je hudomušno pomislil, da bi se tudi katerikoli zmagovalec Velikega brata, največji popevkarski analfabet, zaradi svoje televizijske popularnosti prebil do finala. Pozornost upravnikov trafik pa je pritegnila zgoščenka, ki so jo od dobaviteljev prejeli že v soboto zjutraj. Poleg CD-ja z vsemi letošnjimi sanremskimi hiti in CD-ja s glasbenimi podvigi voditeljice Antonelle Clerici, je bil tu še album zmagovalca Valeria Scanuja z naslovom Per tutte le volte che.... Kaj je čudnega? »To, da je bila zgoščenka v trafiki že v soboto zjutraj, Scanu pa je zmagal šele zvečer, « pravi Christian Briscich, ki upravlja trafiko v naselju Borgo San Na-zario. Sam sicer ve, da je produ-centska hiša EMI že prej napovedala, da bo v teh dneh izšel album čednega Valeria. »Nenavadno ali vsaj smešno pa je, da je v soboto izšla samo ena plošča, promovirali pa so, slučajno, ravno poznejšega zmagovalca festivala.« Enako začudena je bila v nedeljo Veronika Zuzič iz trafike na Proseku: »V soboto nisem bila pozorna, po razglasitvi zmagovalca pa sem opazila, da je naprodaj, glej slučaj, ravno Scanujeva zgoščenka.« Teorija, po kateri naj bi glasovanje in končne izide na festivalu usmerjali marketinški interesi, morda ne drži. Briscich pa napoveduje, da bo prihodnje leto pred finalom stavil 50 evrov na morebitnega zmagovalca, če ga bo kateri od CD-jevpravočasno navdihnil ... (af) Tržaški pokrajinski svetniki so sinoči znova vzeli v roke besedilo novega statuta in nadaljevali tam, kjer so zadnjič prekinili, in sicer pri 37. členu (na skupnih 63). Ko so ob 22.15 končno zapustili dvorano, so obdelali 15 členov - do 51. člena, ki zadevajo organizacijo dela, notranjo strukturo in porazdelitev funkcij. Glasovanje je bilo tudi tokrat vse prej kot preprosto, saj je desnosredinska opozicija brez sramu zavirala delo, predvsem z zahtevo po poimenskem glasovanju za skorajda vsak člen statuta; vsak izmed členov pa je vseboval več poglavij in več amandmajev, za katere se je bilo seveda treba izreči za ali proti. Jasno je bilo, da so skušali predstavnike leve sredine spraviti ob živce, »antagonisti« pa se niso vdali. Potek seje je še dodatno upočasnjeva-la aroganca nekaterih članov opozicije, ki so komaj čakali na priložnost, ko bi lahko predsedniku pokrajinskega sveta Borisu Panger-cu ugovarjali. Tako je bilo na primer s svetnikom Arturom Governo (Nacionalno zavezništvo), ki je na prošnjo, naj glasovanju sledi in naj hitreje izreče svoj glas, pripomnil, da v pravilniku ni zasledil podatka o omejitvi razpoložljivega časa za glasovanje. Za pravi spektakel pa je poskrbel svetnik Andrea Mariucci (mešana skupina), ki je v dvorano vstopil s poldrugo uro zamude in, ne da bi vedel za kateri člen gre, zahteval, da lahko še sam zanj glasuje. Ko mu je Pangerc razložil, da bo lahko volil za prihodnji člen, pa se je užaljeno dvignil s stola in napovedal, da bo nemudoma zapustil dvorano, ker mu ni dovoljeno glasovati. Začel je vpiti, da je to sramotno in se spraševal, ali je to svoboda, ki jo ponuja leva sredina in po borih treh minutah glasno odšel. V znak solidarnosti z njim se je opozicijski kolega Marco Vascotto (Nacionalno zavezništvo) vzdržal glasovanja nekaterih členov. Tako je torej spoštljivo obnašanje do inštitucij in njihovega dela ... (sas) Danes o Ondini Peteani V gledališču Miela bo danes ob 21. uri predstava E' bello essere liberi!, na kateri mlada tržiška igralka Marta Cuscuna pooseblja lik Ondine Peteani, znane tržiške partizanke, ki so jo med 2. svetovno vojno deportirali v koncentracijsko taborišče v Auschwitzu. Ob 18. uri pa bo o Ondini govor v Mednarodnem domu žensk (Ul. Pisoni 3): sodelujeta njen sin Gianni in zgodovinarka Anna Di Gianantonio. Na letošnjem festivalu italijanske popevke v Sanremu se je posredno znašel tudi kanček zamejstva. V videospotu skupine Broken Heart College, ki se v kategoriji Nova generacija ni uvrstila v sobotni finale, nastopajo namreč članice popularne krajevne navijaške skupine Cheerdance Millenium (na arhivski sliki). Mladenke s svojimi običajnimi plesnimi in akrobatskimi podvigi sooblikujejo tri minute trajajoč videospot z naslovom Mesi, ki si ga lahko ogledamo na spletni strani YouTube, pa tudi na spletni strani Primorskega dnevnika www.pri-morski.eu. AcegasAps Pokopališka in pogrebna služba Preklic za opuščene grobove na pokopališču pri Sv. Ani in na bivšem vojaškem pokopališču v Trstu Obveščamo, da je Občina Trst sprožila postopek za izgubo pravice do oz. za preklic opuščenih grobov, ki se nahajajo na pokopališču pri Sv. Ani in bivšem vojaškem pokopališču. Na podlagi zahteve upravičencev je možna prekinitev postopka. Uredbe in seznam zadevnih grobov so na razpolago v Uradih za pokopališke storitve in pri Občinskih okrožjih. Obvestilo je v skladu z zakonom št. 241 z dne 7. avgusta 1990 in sklepom odbora št. 305/2003. črna kronika - Konec tedna s štirimi vlomi Val tatvin v šolah Prizadet tudi licej A.M. Slomška - Skromen plen znašajo v glavnem drobiž, sladkarije in pijače Tatovi so konec tedna vdrli v poslopja kar štirih tržaških šol, od koder so v glavnem odnesli drobiž, sladkarije in pijače. Prizadeti so bili pedagoški in družboslovni licej Antona Martina Slomška v Ul. Caravaggio, nižji srednji šoli Antonio Bergamas v Istrski ulici in Divisione Julia na Drevoredu XX. septembra ter osnovna šola San Giusto Martire v Ul. Trissino. Val tatvin preiskuje policija. Na tržaški kvesturi so včeraj povedali, da so štirje vlomi res veliko število, ni pa rečeno, da so tatvine opravili eni in isti ljudje. Znake vseh štirih vlomov je šolsko osebje opazilo včeraj zjutraj, potem ko so bile šole dan ali dva zaprte. Nepridipravi so v poslopje liceja A. M. Slomška vlomili z dvorišča: poškodovali so vrata in stopili v fizikalnico. Ravnateljica Loredana Gu-štin je povedala, da so neznanci sprva neuspešno skušali s silo odpreti avtomat za kavo, iz drugega avtomata pa so odnesli nekaj drobiža. Šolo so obiskali policisti mobilnega in forenzičnega oddelka, slednji so morda našli nekaj prstnih odtisov. Plen je bil zelo skromen tudi v drugih šolah, največ denarja, 150 evrov, so tatovi našli v šoli Divisione Julia. Znaki vloma na vratih svetoivanskega liceja A. M. Slomška KROMA / TRST Torek, 23. februarja 2010 9 milje - V muzeju Carà Razstava Štefana Turka Njegova dela bodo v miljskem osrednjem razstavičnem prostoru na ogled do 21. marca Pestro kulturno dogajanje je pred kratkim v Miljah doživelo novo re-prizo. Pretekli petek (19. februarja) so namreč v prestižnem Muzeju Cara na osrednji mestni Ulici Roma slovesno odprli razstavo slovenskega tržaškega umetnika Štefana Turka, ki nosi latinski naslov »Portae aureae« (v slovenskem prevodu zlata vrata). H galerijski postavitvi Turkovih slikarskih del so s skupnimi močmi prispevali Občina Milje, točneje njeno odborni-štvo za kulturo, Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, Kulturno združenje Juliet ter turistična kmetija Milič iz Zagradca z gmotno podporo Zadružne kraške banke. V imenu miljskih Slovencev je prisotne nagovorila Mirna Viola, ki je poudarila nepogrešljivo vlogo mestnega muzeja oziroma galerije Ugo Cara, predvsem pa pomembnost medsebojnega kulturnega spoznavanja in sodelovanja, ki je v zadnjem času z levosredinsko občinsko upravo ubralo novo pot. Občinska odborni-ca za kulturo Roberta Tarlao pa je s svoje strani podrčtala pomen vztrajanja na kulturnih projektih, še posebej v teh kriznih časih. Slovenci so v Miljah zagotovo nepogrešljiv del mestne skupnosti, svojim italijanskim someščanom pa se največkrat predstavljajo s kakovostno kulturno produkcijo. Umetnika, njegov opus in razstavljene slike je prisotnemu občinstvu predstavil goriški likovni kritik Saša Quinzi. Izpostavljene umetnine so nastale v zadnjih dveh letih, večina za lansko izdajo vsakoletnega Koledarja Goriške Mohorjeve družbe, kar je seveda pohvalno, saj je založba opremo knjige zaupala krajevnemu umetniku. Porta aurea je prispodoba iz antičnih časov, ki simbolizira prehod iz pri-mestja v mesto, iz zunanjosti v notranjost. Ta notranjost umetniku predstavlja intimen, a ne intimističen prostor. Motiv vrat oziroma ločnice seveda najdemo tudi na področju sakralnega, na primer v judovstvu, kjer tempelj na dva dela ločuje zagrinjalo. Druge svete podobe, ki so prisotne na Turkovih umetninah, so predvsem Štefan Turk in njegova »zlata vrata« tokrat v Miljah KROMA križi oziroma razpela, sveče in rastline. Na večini razstavljenih slik prevladuje oranžna ali rdeča barva, ponekod pa je moč videti tudi bolj jedke barvne odtenke. Podlaga posameznih umetniških stvaritev je akrilna, nanjo je umetnik nanosil eno ali več plasti časopisnega papirja boljše kakovosti, ki ga je nato odtrgal, tako da je na sliki ostal le barvni film. Štefan Turk si pri umetniškem ustvarjanju ne odmerja časa, ampak si ga jemlje po želji. Ta čas se je na slikah in platnih ustavil ter jim vtisnil lasten pečat. Ob zaključku otvoritvene slovesnosti je njene udeležence nagovoril še umetnik sam, ki se je občinstvu zahvalil za prisotnost. Razstava »Por-tae aureae« Štefana Turka bo v milj-skem muzeju Cara odprta do vključno 21. marca letos, in sicer od torka do sobote od 17. do 19. ure, ob četrtkih tudi dopoldne, in sicer med 10. in 12., ob nedeljah pa samo dopoldne, prav tako med 10. in 12. uro. Naše bralce seveda toplo vabimo k njenemu ogledu. (ps) Včeraj danes Danes, TOREK, 23. februarja 2010 MARTA Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 17.43 - Dolžina dneva 10.49 - Luna vzide 11.22 in zatone ob 2.55. Jutri, SREDA, 24. februarja 2010 MATIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,8 stopinje C, zračni tlak 1007,4 mb raste, veter 12 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 96-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje C. 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino [13 Lekarne Do sobote, 27. februarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040 764441), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 300940). www.farmacistitrieste.it AMBASCIATORI - 16.00, 18.45, 21.30 »Avatar-3D«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Il concerto«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Wolfman«; 17.45, 20.00, 22.00 »Il fi-glio più piccolo«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Che fine hanno fatto i Morgan?«; 16.00 »Il richiamo della fore-sta-3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Scusa ma ti voglio sposare«; 16.00, 18.45, 21.30 »Amabili resti«; 16.00 »Alvin Superstar 2«; 15.50, 17.45, 19.00, 21.00, 22.10 »Avatar-3D«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tra le nuvole«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il fi-glio più piccolo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Che fine hanno fatto i Morgan?«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30 »Alvin Superstar 2«; 18.15, 20.00 »A single man«; 22.00 »Soul Kitchen«. KOPER - KO LOSE J - 21.30 »Krvava grofica« 19.10 »Pokvarjeni poročnik: New Orleans«; 13.20, 19.00, 21.40 »Valentinovo«; 19.50, 21.50 »Volk- odlak«; 13.40, 15.30, 17.20 »Oblačno z mesnimi kroglicami«; 14.20, 16.10, 18.00 »Alvin in veverički 2-3D«; 16.00 »Avatar-3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Wolfman«; Dvorana 2: 16.00, 17.30 »Il richiamo della foresta-3D«; 16.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Il mis-sionario«; Dvorana 3: 16.10, 22.15 »Amabili resti«; 18.15, 20.15 »La prima cosa bella«; Dvorana 4: 18.15, 20.15, 22.15 »Scusa ma ti voglio spo-sare«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.10, 22.10 »Wolfman«; Dvorana 2: 17.40, 20.40 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »Il figlio piu pic-colo«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »Scusa ma ti voglio sposare«; Dvorana 5: 18.10 »Amabili resti«; 20.15, 22.10 »Il missionario«. t Tiho je odšla Anna Rebecchi vd. Gustin (Anita) Žalostno vest sporočamo hči Sonja, brata Riccardo in Stelio ter sestra Uccia z družinami, nečaki ter ostalo sorodstvo. Posebna zahvala osebju doma ostarelih Raggio di sole. Pogreb bo v četrtek, 25. februarja ob 13. uri iz ulice Costalunga na repentabrsko pokopališče. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Repen, 23. februarja 2010 Pogrebno podjetje Alabarda t Zapustila nas je naša draga Luciana Corbatti (Nerina) Žalostno vest sporočajo hči Loredana in vnuka Francesco in Gaia ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo v sredo, 24. februarja ob 12.30 iz ulice Costalunga v dolinsko cerkev. Dolina, 23. februarja 2010 Pogrebno podjetje Alabarda Ob smrti mame Nerine sočustvujemo z Loredano in družino žene iz Doline Trenutek, en sam trenutek... Tiho je odšel Peter Rogelja Žalostno vest sporočajo Alma, Jure z Lindo, Primož s Tejo, Igor z Marto in Tjašo, družine Žnidarčič, Kerševan, Harej, Ferrari, Bric in ostalo sorodstvo. Za zadnji pozdrav bo krsta izpostavljena v sredo, 24. februarja od 12. do 13.20 v mrliški vežici v ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v sredo, 3. marca ob 14. uri v Svetem pri Komnu. Žara bo izpo-slavljena uro pred pogrebom v cerkvi. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Šempolaj, 23. februarja 2010 Sožalju se pridružujejo Vida, Boris in Doris Dragi Peter, tvoj nasmeh in dobro voljo bomo ohranili v trajnem spominu. Družina Crevatin Dragi prijatelj Peter, vedno boš ostal v naših srcih! Marijan, Milena, Tomaž, Mitja Ob težki izgubi dragega moža in očeta Petra izrekam globoko sočustvovanje gospe Almi ter sinovoma Juretu in Primožu Radoslav Nabergoj Ob boleči izgubi dragega Petra izrekamo iskreno sožalje družini Maksi z Eliso in Giulio, Luisa in Zvezdan Ob boleči izgubi ljubljenega moža in očeta izrekamo iskreno sožalje Almi, Juretu in Primožu Alexandre, Kristina, Max, Claudio in Paolo Žalovanju se pridružuje družina Spetic Sožalju se pridružujeta Kristina in Fabio Collovati z družino Za nepozabnim prijateljem Petrom žalujemo in sočustvujemo z vsemi njegovimi dragimi Dorjan, Fulvia, Nataša in Verena Ob težki izgubi dragega prijatelja Petra sočustvujeva z Almo, Primožem, Juretom in z ostalimi sorodniki Giuli in Mara Z grenkobo v srcu se poslavljamo od tebe, nepozabni Peter, tvojim najdražjim pa izražamo globoko sožalje. Tvoji sošolci s Trgovske Ob mnogo prerani izgubi dragega Petra izreka svojcem iskreno sožalje SKD Vigred Dragi Alma, Jure, Primož in Igor, v tem težkem trenutku smo vam ob strani člani pustne skupine Šempolaj Globoko pretreseni izrekamo zadnji pozdrav prijatelju in odborniku Petru Rogelji. Spominjali se ga bomo s spoštovanjem in hvaležnostjo. Občuteno sožalje Almi, Juretu, Primožu in vsem sorodnikom. Š.D. Kontovel Ob prerani in težki izgubi prijatelja in sodelavca Petra Rogelje izražamo najgloblje sožalje ženi Almi, sinovoma Juretu in Primožu ter ostalim sorodnikom A.Š.Z. Jadran Ob nenadni izgubi dragega Petra izrekamo Igorju in sorodnikom iskreno sožalje Pino, Rosanna in Caterina AŠD Sokol izreka iskreno sožalje svojemu trenerju in igralcu Juretu in družini ob bridki izgubi očeta Petra Rogelje. Ob prerani izgubi dragega Petra izreka svojcem iskreno sožalje Stranka komunistične prenove Za bivšim plesalcem in prijateljem Petrom žalujemo in izrekamo družini iskreno sožalje vsi pri TFS Stu ledi 23.2.2007 23.2.2010 Mirko Furlan Spominja se te tvoja družina Gabrovec, 23. februarja 2010 23.2.2005 23.2.2010 Boris Krapež Vedno v naših srcih tvoja družina 23.2.2008 23.2.2010 Mirko Kocjančič V našem spominu si vedno živ. Žena Evelina, hčere Ksenja, Vilma in Tatjana z družinami 10 Torek, 23. februarja 2010 TRST / I SLOVENSKI Mladi v manjšini: I KLUB gga Predstavitev Slorijeve publikacije Mladina na prehodu in soočanje o družbeni partecipaciji mladih ali HOCK«? Danes, 23. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani [Ul. san Francesco 20). Čestitke Včeraj je praznovala draga mama in nona VOJKA BAN UK-MAR 90. rojstni dan. Iz vsega srca ji voščijo njeni dragi. S Izleti KOŠARKARSKI KLUB BOR prireja od sobote, 3. aprila, do ponedeljka, 5. aprila, velikonočni avtobusni izlet v Terme Radenci na slovensko Štajersko. Razpoložljivih je še nekaj mest. Informacije in prijave: 3482821370 in 348-8011601. IZJEMNO PRVOMAJSKO POTOVANJE s Krutom - od Koebenhavna slikovita vožnja z zgodovinsko ladjo do Osla - od 29. aprila do 2. maja. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lo-njerju, dnevi odprtih vrat: v Lo-njerju (Lonjerska cesta, 240) danes, 23. februarja, od 10.30 do 12. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča zainteresiranim, da je tajništvo ravnateljstva odprto za vpisovanje vsak dan od ponedeljka do petka od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi popoldne od 15.30 do 18.30. Prav zaradi tega podčrtujemo, da je zadnji dan vpisov v soboto, 27. februarja od 9.00 do 12.00. OBČINA DEVIN NABREŽINA V sklopu posegov za pravico do učenja bo uprava Občine Devin Nabrežina dodelila denarne prispevke sposobnim in zaslužnim dijakom višjih srednjih šol, ki so letos prvič vpisani v tretje, četrte ali pete razrede in ki so v lanskem šolskem letu izdelali s srednjo oceno vsaj 6,5 (z izjemo ocen iz vedenja in verouka) brez učnih dolgov. Pravico do prispevka imajo dijaki s stalnim bivališčem v občini, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega 10.632,94 evrov. Prošnje, napisane na ustreznem obrazcu, morajo biti predložene občinskemu uradu za protokol do 26. februarja. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina - Nabrežina 102 (tel. 040-2017375). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE T". IlitJVlMClA -TRIESTE Slovensko stalno gledališče v sodelovanju s Pokrajino Trst fbancopero o »poročilu mešane SS55»--** S^JSBKSSS* Avtor in režiser: Franco Pero Igrata: Tatjana Turco in Lara Komar V pričakovanju slovenskih ponovitev, bodo prve večerne predstave v izvirnem tižaškem narečju na sporedu DANES, 23. februarja, v četrtek, 25. februarja in v nede||o, 28. februarja ob 20.30 v Mali dvorani SSG Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik 1H od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka: 800214302! □ Obvestila GALERIJA NARODNEGA DOMA Vabimo Vas na odprtje fotografske razstave Blaž Zupančič ABECEDA v galeriji Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14, danes ob 20.00 DAN ODPRTIH VRAT NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bo v petek, 26. februarja, od 18. do 20. ure in v nedeljo, 7. marca, od 10. do 12. ure. Na predstavitev šole in učnih smeri so toplo vabljeni starši dijakov, ki se bodo letos vpisali na višjo srednjo šolo. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekala vpisovanja za naslednje šolsko leto v otroške vrtce in osnovne šole 27. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00. Tajništvo bo poslovalo tudi v soboto, 27. februarja, od 8.30 do 12.30. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel v Trstu obvešča, da je do zasedbe prostih mest v teku vpisovanje v otroške jasli za š.l. 2010/11 in sicer vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00. Vsako sredo od 12.30 do 13.30 si zainteresirani jasli lahko tudi ogledajo. Za vse morebitne dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 040-573141. UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini in v otroške jasli Colibri pri Domju. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 1. marca. Za vpisovanja, dvig vpisnih pol in ostale informacije se lahko obrnete na občinski urad za šole (040-8329. 282/240; pon.-pet.: 8.30-12.30). Prošnja za vpis je razpoložljiva tudi na spletni strani: www.sandorligo-do-lina.it. KMEČKA ZVEZA obvešča člane izvršnega odbora, da bo danes, 23. februarja, ob 12. uri seja v razstavni dvorani Zadružne kraške banke. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi na praznike včlanjevanja 2010: danes, 23. februarja, Krožek Canciani v Ljudskem domu Zora Perello v Škednju ob 19.30; v sredo, 24. februarja, Krožek Občine - Dolina v Partizanskem klubu v Bo-ljuncu ob 19.30. SKD FRANCE PREŠEREN - Skupina 35-55 pireja v petek, 26. februarja, ob 20.30 v društveni dvorani gledališča predavanje »Trieste sopra e sotto« (Trst od zgoraj in od spodaj) - zgodovinsko, tehnično in zanimivo popotovanje skozi stoletja po tržaških ulicah in njegovem podzemlju. V italijanščini bo predaval, s pomočjo fotografskih posnetkov, inž. Sergio Ashiku. Vabljeni. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 23. februarja, ob 20.45 redna pevska vaja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 24. februarja, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 46. KK ADRIA vabi v četrtek, 25. februarja, ob 18.uri v Kulturni-špor-tni center v Lonjer na predstavitev 34. izvedbe kolesarske dirke za Trofejo ZSŠDI. NA SEDEŽU SLOVENSKEGA DOBRODELNEGA DRUŠTVA na Maz-zinijevi 46 v Trstu bo v četrtek, 25. februarja, ob 18. uri podelitev nagrad »Mihael Flajban« za akademsko leto 2009-2010. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU vabi na srečanje ob Dnevu slovenske kulture v četrtek, 25. februarja, ob 16. uri v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kulturni program bo oblikovala otroška igralska skupina »Tamara Petaros« z Opčin, ki jo vodi Lučka Susič, o pomenu slovenske kulture pa bo podala nekaj misli prof. Vilma Purič. Sledila bo družabnost ob zvokih harmonike Marka Manina. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane, da poravnajo članarino za leto 2010. Vsi, ki bodo članarino poravnali do petka, 26. februarja, dobijo v dar knjigo Borisa Pangerca »Srce v prgišču zemlje«, ki je izšla ob 60. letnici zveze. TPK SIRENA organizira družabni popoldan s »tombolo« v petek, 26. februarja, s pričetkom ob 17. uri. Poskrbljeno je tudi za brezplačni topli prigrizek. Vabljeni člani, simpati-zerji in prijatelji. KŠD ROJANSKI KRPAN v sodelovanju z ZSKD razpisuje 2. natečaj za izvirno ljubezensko pesem. Rok za oddajo pesmi se izteče 21. marca (svetovni dan poezije). Razpisni pogoji so na voljo na spletni strani www.rojanskikrpan.org. Natečaj je namenjen vsem, posebej pa bodo obravnavani izdelki dijakov slovenskih višjih srednjih šol. Za dodatne informacije: peterverri@ya-hoo.it, rojanskikrpan@gmail.com ali na tel.: (0039)335435369, (0039)3280337910, 00386(0)31215512. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevni tečaj smučanja na Zon-colanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Barkovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15 v soboto, 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. Vabljeni! TEČAJ SUHEGA CVETJA POMLAD 2010- (začetni): 1., 2. in 3. marec od 18.00 do 20.00. Prijave in informacije: Atelje Dom Art, Dunajska cesta 17/A, Opčine. Tel. 0402158266. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren obvešča, da se bo redna vadba pilatesa, za vse izkušene tečajnice, začela v torek, 2. marca, v Trubarjevi dvorani Nižje srednje šole v Dolini: ob 18. uri dinamično raztezanje ter priprava na napor, ob 19. uri klasični Pilates. Vadba bo potekala ob torkih in petkih. Vabljene. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo na društvenem sedežu vsak četrtek od 16. do 18. ure. Prvo srečanje bo v četrtek, 11. marca. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ posvečata letošnji »Praznik slovenske pesmi in besede« pesnici Ljubki Šorli ob 100-le-tnici njenega rojstva. Pesmi bodo zazvenele v izvedbi DPS Vesela pomlad, MoPS Sv. Jernej, CPZ Sv. Jernej in Uopenske mularije. Otroci skupine T. Petaros bodo izvedli splet otroških pesmic Ljubke Šorli, govornik pa bo Tomaž Pavšič. Vabljeni v Finžgarjev dom v soboto, 27. februarja, ob 20. uri. DRUŠTVO NOE' organizira tečaj re-stavriranja starega kraškega pohištva za začetnike. Info: noeinfo-noe@yahoo.it ali na tel. št.: 3498419497. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta ob prazniku slovenske kulture literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade do 25. leta (neobvezna tema »Zvok trobente plava skozi gozd. Kakor vzdih. Kakor stok.« - ob 100-letnici Cirila Kosmača). Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti. Prispevke lahko zainteresirani oddajo ali pošljejo do ponedeljka, 15. marca, na sedež Slovenske pro-svete, Ul. Donizetti št. 3. Informacije: 040-370846. H Prireditve DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi danes, 23. februarja, ob 20. uri v galerijo Narodnega doma v Trstu, na odprtje fotografske razstave Blaža Župančiča »Abeceda«. SKD VIGRED IN COŠ S. GRUDEN vabita v sredo, 24. februarja, v Štalco v Šempolaju, ob 18. uri, ob priliki Dneva slovenske kulture na večer »Kultura je-ljubezen do zemlje«. PREŠERNO SKUPAJ SKD Kraški dom, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo v četrtek, 25. februarja, ob 20. uri v Zadružni dom Skala v Gropadi na »Srečanje s knjigo«. BAMBIČEVA GALERIJA do 26. februarja bo na ogled razstava akvarelov »Slikarja Robert & Zdenko Hlavaty - Oče in sin«. Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Ogled od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 26. februarja, na večer: »Gilbert Civardi pripoveduje«. Ladi Vodopivec se bo z gostom pogovarjal o njegovi mami Aleksandrinki, o Egiptu in še o marsičem. Začetek ob 20.30. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga vabita na koncert nagrajenih skladb natečaja Ignacij Ota in iz njegovega opusa »Moji zemlji« v sklopu revije Primorska poje v nedeljo, 7. marca, ob 19. uri v Občinsko gledališče Giuseppe Verdi v Milje. Nastopajo MePZ Adriatic-Hrvatini, MoPZ Valentin Vodnik-Dolina, MePZ Halietum iz italijanske skupnosti »Pasquale Besenghi Degli Ug-hi«-Izola, Vokalna skupina/ Grup-po vocale ANSIBS-Štarancan, MePZ Jacobus Gallus-Trst, MeMlPZ Trst, APZ Univerze na Primorskem-Koper. SKD IGO GRUDEN vabi na »Prireditev v čast Nade Pertot« v petek, 26. februarja, ob 20.30. Sodelujejo Majda Artač, Marija Češčut, Tatjana Rojc, recitatorji NSŠ Igo Gruden in pevska zbora Kraški slavček in Igo Gruden. SPDT vabi v petek, 26. februarja, v razstavno dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah na stereoskopski sprehod po gorskem svetu. Predstavo bodo oblikovali člani Stereo-skopskega društva iz Ljubljane. Pri-četek ob 20.30. MLPS - OPZ ANTON MARTIN SLOMŠEK iz Bazovice, vabi na proslavo 40. letnice neprekinjenega delovanja zbora, ki bo v nedeljo, 28. februarja, z začetkom ob 17. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici! TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODI-NAMIČNO KMETOVANJE prireja v petek, 26. februarja, ob 20. uri na sedežu Antropozofskega združenja v Ul. Mazzini 30 »Predavanje o čebelah«. Prof. Michele Codogno bo z antropozofskega stališča govoril o tesni povezanosti med čebelo in človekom. Vstop prost. SKD IGO GRUDEN prireja v soboto, 27. februarja, ob 15. uri, pravljično urico. Knjižničarka Marija Umek bo pripovedovala pravljico »Temna, temna noč«, sledila bo delavnica izdelovanja svetilk. Toplo vabljeni malčki iz vrtca in otroci, ki obiskujejo osnovno šolo. SKD VESNA v sodelovanju z gostilno Bita in VZPI Evalda Antončič Stojan vabi na praznovanje Dneva žena z večerjo, družabnostjo in plesom v nedeljo, 7. marca, ob 18.30. Rezervacije: tel. 040-2209058, informacije: 340-7235369 - Sara. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM garsoniero v Sežani. Tel. na št. 333-3901512. IZKUŠENA GOSPA išče delo za pomoč starejšim ali hišna opravila. Tel. 040-251062. PRODAJAM zazidljivo parcelo v bližini Sežane. Tel. št.: 338-7412320. PRODAM ekstra deviško oljčno olje, cena po dogovoru. Poklicati na tel. št.: 348-5913171 ob večernih urah. PRODAM traktor Ferrari Cobram 40, star 5 let, 500 ur dela. Tel. št.: 3356950945. PRODAM STANOVANJE pri Sv. Ivanu, 65 kv.m., 3. nadstropje z dvigalom, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, spalnica. Cena po dogovoru. Tel.: 333-7225450. PRODAM TRAKTOR massei ferguson 135 mk 3 (primeren za vinograd). Tel. št. 338-5098764. PRODAM vino cabernet in vino za kis po ugodni ceni. Tel. 347-3203527. V MAČKOLJAH prodajamo dvonadstropno hišo, pribl. 100 kv.m, dvorišče z garažo in z vrtom. Cena: 220.000 evrov. Tel. 040-231054 (od 12. do 17. ure). ZELO LEPE MLADIČE mešance pasme setter-ptičar prodajamo po ugodni ceni. Tel. 347-2511947. ŠTUDENTKA pomaga pri učenju matematike, fizike in drugih predmetov. Tel. 320-2842698. [W Osmice FRANC IN TOMAŽ nudita v Mavhi-njah belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci 5. Vabljeni! Tel. 040229270. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 040-327135. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. Prispevki Namesto cvetja na grob drage Julke Verginella darujejo soletniki 55,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB iz Križa. V spomin na Franca Kavsa ter Anito Pippan daruje svak in brat Nino 150,00 evrov za Dijaško matico. V spomin na teto Danico Rebula vd. Versa darujeta Lidia in Egidio z družino 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Danico Rebula vd. Versa darujejo nečakinje Ivanka, Angela, Nevenka in Alenka Rustja 120,00 evrov za KD Prosek-Konto-vel. Gospa Rodella Marija daruje 20,00 evrov za TPPZ P. Tomažič. Ob 12. obletnici smrti sestre Elde Še-gina daruje brat Dino 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Lorico Husu darujeta Dora in Žarko Ban 20,00 evrov za cerkev Sv. Florijana pri Banih. Namesto cvetja na grob Janka Erlic-ha darujeta Alekseja in Primož Mo-žina 30,00 evrov za ŠZ Sloga. V spomin na Karla Kalca daruje Marina Babič 20,00 evrov za ŠD Gaja. V spomin na Ivana Drnovška daruje Nives 25,00 evrov za MePZ Lipa. Načelnik nogometnega odseka ŠD Breg Giuliano Prašelj: Glavni problem? Pomanjkanje časa! Na prvi državni regati v Genovi sta bila Simon in Jaš deveta Košarka: Jadran Qubik doživel v Rovigu gladek poraz Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika ZOI - Italiji za zdaj ne gre po načrtih Štejejo le kolajne POGLED Z VEJE Narod je suveren Marij Čuk Naprej zastava Slave, naprej junaška kri, za blagor očet-njave... In tako dalje, in tako dalje. Znamenito bojevito pesmico si je najbrž prepevala Petra Majdič, ko je s štirimi polomljenimi rebri in še kakšno komplikacijo zraven osvajala olimpijsko bronasto kolajno. Z neverjetnimi mukami in bolečinami se je dokopala do nje, padala v nezavest, vstajala, iztisnila iz sebe nadčloveško energijo in ganila svet, ki se je v en glas poklonil junakinji. Na koncu velikega podviga ji je uspelo še dahniti: če človek hoče, zmore, če narod hoče, zmore, če Slovenija hoče, bo zmogla. In predsednik Turk ji je seveda takoj in upravičeno podelil državno priznanje za zasluge za narod. Kaj še reči ob tem? Majdičevi kapo dol, oziroma krono dol, kajti izjemnosti se je treba pokloniti z izjemnostjo. A na tem oblaku evforije, vzhi-čenosti, se postavlja še drugačno vprašanje: ali je prav, da človek za športni uspeh postavi na nitko celo svoje življenje? Ker je šlo prav za to, kot je pozneje ugotovila medicinska znanost. Vsak naj si misli svoje. Olimpijska zgodba Majdičeve se je končala srečno in to je najbolj pomembno. Zato bo njeno ime zapisano na seznam nesmrtnih olim-pijcev, kot na primer ime Italijana Doranda Petrija, ki je v olimpijskih pionirskih časih v maratonskem teku omagal le nekaj metrov pred ciljem, pred kolajno. Olimpijske igre ohranjajo prav zaradi tega svoj čar tudi v globalizacijskem in potrošniškem svetu. Opozarjajo nas, da človeka kljub vsemu sestavljajo čustva in srce. O tem bi imel še sam marsikaj povedati... Trepetali smo tudi ob nastopu Tine Maze. Črnjanka temnih dolgih las je v superve- leslalomu na težki poledeneli kanadski progi premagala strah, ki jo je še nekaj dni prej vkleščal na preizkušnji smuka in kombinacije. Zato je tudi Mazetova s srebrno kolajno velika junakinja. Poraziti strah! Zdi se preprosto, a ni tako. Koliko krat se ne odločimo, koliko krat zaviramo sami sebe, ker se česa bojimo? A strah je kot pust: okrogel je, v bistvu pa votel. Ko to spoznamo, strahu ni več in ko je strah premagan, je sreča tu. Taka sreča, kakršna je žarela v očeh Tine Maze in njenega fak-totuma Andreja Massija. Gori-čanu gre velik delež olimpijskega uspeha, saj je bil med redkimi, ki so vztrajno in dolgo verjeli v izvrstno smučarko. Eh, ja, ljubezen, ljubezen. Tudi v ljubezni je treba premagati strah in se povsem prepustiti, če hočemo doseči srečo, pravo olimpijsko kolajno... In potem se nam življenje nasmehne. Skratka, lahko se veselimo takih in podobnih zgodb in če jih pišejo predstavniki lastnega naroda še toliko bolj. Zato smo ponosni tudi na nastop Zobčeve in Ferijeve na izboru popevke, ki bo Slovenijo predstavljala na evro-songu. Nista se sicer uvrstili vfi-nale, a že samo sodelovanje v Ljubljani predstavlja za obe uspeh, velik korak v njuni karieri. Mogoče ju bomo slišali kdaj tudi v San Remu. Ah, ne, ne želim jima nič hudega. San-remski festival je tudi velika 1