Leto TII
V Celja, dne 1. febrnarja 1912.
Št. 5.
NARODNI UST
Uuja vsak Setrtek; ako je «a aau praznik, pa dna poprej. — Tm pošiljatve {dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati M naslov: „Mar«dnl List" w Celju. — Reklamacije so poStnlne proste. — Uredništvo: Dolgo polje SStev. 1
„Narodi» List" stane «a celo šeto 4 K., za pol leta 8 K, is Žetrt leta l K. Za Ametiko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. NamCnin« se pladnje vnaprej. - Pomameitne itewllk«
*»t»l»e S®
Oglasi se raCunajo po 16 ttnarjev etia petit vrsta, — Pri večkratnih objavah tnaier popust po dogovorn. 1'riitoj-bine ta 0)fla8t; je plačevati po poŠti n* naslov: ^»rodt!
Lis*" » O«i j a.
Odgodenje ali razpust?
Celje, 31. jan. 1912.
Slutnje, ki so bile izrečene v našem zadnjem uvodniku, so se le prehitro uresničile. Kajti včeraj }e prišlo iz Gradca poročilo, da stojijo Nemci na odločno odklonljivem stališču glede klerikalnih zahtev. Vsled tega je tudi včerajšnja seja dež. zbora stala v znamenju obštrukcije in jo je deželni glavar hitro zaključil. V namestniji je istočasno baje že ležal dekret za odgodenje dež. zbora, vendar pa je cesarski namestnik znova poskusil s pogajanji.
Mogoče je torej, da se še našim klerikalnim poslancem omogoči v zadnjem hipu, da se brez prevelike sramote umaknejo in da postane deželni zbor delazmožen. Vendar je pa le malo upanja, da se bo pri tem za kmečko ljudstvo kaj doseglo, pač je pa pričakovati velike krivičnosti v deželnem gospodarstvu glede naših kmečkih zadev tudi še v prihodnje. Kakšen uspeh obštrukcije pa naj bi tudi bil, če bodo klerikalci morda dosegli, da pridejo v deželni proračun za 1. 1912 postavke kakor: podpore vinogradnikom, podpore za gradnje cest, za regulacijo Drave itd.? Vse to je bilo prejšnja leta vedno v proračunu, in je nemška večina pri sestavi proračuna za 1. 1912 te postavke črtala le, ker je s tem hotela udariti Slovence, katerih klerikalni poslanci obštruirajo. Vpostavitev teh svot v proračun bi naj bil uspeh dveletnega boja, v kateri dobi smo za dvakrat toliko škode trpeli? Nikdar ne bote tako preslepili naše javnosti, vi gospodje Korošci in Ben-koviči!
Ali pa naj bi bil morda uspeh obštrukcije, če pride en slovenski klerikalec več v deželni šolski svet? Saj nemško časopisje ve poročati, da so Nemci v to že privolili, in mirno pristavljajo, da so to lahko storili, ker obenem bi se deželni šolski svet pomnožil tudi za enega klerikalnega in za par na-cijonalnih Nemcev. To bi naj pomenilo pomnoženje slovenskega upliva v deželnem šolskem svetu? Ne, pač pa bi to pomenilo omogočenje klerikalnih namenov, ki hočejo s pomočjo tega klerikalno-sio-venskega člana dež. šolskega sveta vršiti v deželnem zboru svojo maščevalno politiko nad slovenskim naprednim učiteljstvom ikot njegovi ovaduhi in obrekovalci. V narodnem oziru pa bi bila taka pomnožitev članov deželnega šolskega sveta za nas Slovence le škodljiva, ker bi se vpliv nemških nacijonalcev neprimerno zvečal, in bi na drugi strani novi slovensko-klerikalni član dež. šol. sveta bil le za klerikalno stranko, ne pa za narod kaka pridobitev.
Ali je torej mogoče v tem položaju govoriti u kakem le najmanjšem uspehu obštrukcije, četudi bi klerikalci eno ali drugo gori navedenega dosegli? Očividno je, da bi klerikalci le slepili slovensko javnost, če bi o kakem uspehu govorili, če bi govorili o kakih koncesijah, ki bi pomenile za nas Slovence v narodnem in gospodarskem oziru več nego smo imeli doslej. In za tak »uspeh« naj ljudstvo plačuje stroške dveletnega nedoslednega, nepremišlle-nga klerikalnega »boja«?
Zelo je obžalovati, da ne bodo klerikalni poslanci ničesar dosegli za ljudstvo. Kakšne upe je stavilo to »verno in pobožno« ljudstvo v korajžo dr. Benkoviča in tovarišev! Dve leti jim je vpilo »Hosana« in jih slavilo kot junake, ki se bodo, z uspehi ovenčani, povrnili kot zmagovalci v domovino. In sedaj tako razočaranje! Kamorkoli se pogleda, sami neuspehi, povsod same izgubljene bitke v deželnem zboru, ljudstvo pa trpi ogromno go-
spodarsko škodo za neumnost in nepremišljenost svojih klerikalnih voditeljev. Nas so odbili takoj spočetka od sobojevništva, postopali so skozi dve leti zgolj kot strankarski in niti v enem trenutku kot res narodni politiki, niso se posvetovali z Izkušenimi starimi narodnimi politiki, ampak so jih v svoji ošabnosti še celo pred ljudstvom sramotili kot bojazljivce, ki v deželnem zboru iz strahu pred nemško večino še kihniti niso upali. (01. dr. Ben-kovič na Ponikvi!) Slovenskega naprednega poslanca dr. Kukovca so nesramno žalili in Nemce pregovorili, da ni bil v odseke voljen. Zato je povsem jasno, da bodo za svoje neuspehe edino oni nosili odgovornost, in oni naj gledajo, kako izle-zejo iz blata, v katero so v svoji neumnosti zagazili.
Kaj pride, še danes ne vemo. Za prvo menda samo odgodenje, potem pa najbrž tudi razpust deželnega zbora, če se, kakor že rečeno, v zadnjem hipu ne ponudijo slovenskim klerikalcem skrita vra-tica, skozi katera bodo kolikor toliko brez sramote lahko pobegnili.
Mi mirno čakamo razvoja dogodkov. Povedali smo Ljudstvu svoje pošteno prepričanje glede klerikalne obštrukcije, na prosto pa mu je dano, da prt morebitnih novih volitvah znova izvoli svoje »junake« in si tako še bolj zadrgne vrv krog vratu.
Resolucije ali sklepi
ki so jih sprejeli zborovale! na shodih narodne stranke v Št. Pavlu, pri Sv. Štefanu in v Hrastniku dne 28. jan. 1912.
Zborovalci najodločnejše obsojajo krivičnost nemške večine nasproti slovenski tretjini prebivalstva štajerske dežele, obsojajo, da nemška večina noče dati mesta treznemu spoznanju, da je medsebojno sporazumljenje in pravičnost nasproti Slovencem trajna podlaga za plodonosni razvoj dežele, ter odobravajo odločen in dosleden stvarni boj zoper nemško nestrpnost.
Obžalujejo, da so slovenski klerikalni poslanci ta boj za naše narodne in gospodarske koristi s svojo nedoslednostjo osmešili, ter ostro obsojalo, da se hočejo klerikalci v tem boju strankarsko okoristiti.
V spoznanju, da je naša klerikalna deželnozbor-ska delegacija nesposobna za uspešno dobojevanje takega boja, dalje v spoznanju, da od dveletne klerikalne obštrukcije nimamo pričakovati niti najmanjšega uspeha, marveč občutimo že sedaj veliko gospodarsko škodo, končno v spoznanju, da je ob-štrukcija na škodo samo nam Slovencem, niti najmanj pa nemškemu delu dežele, zahtevajo zborovalci, da se slovenski poslanci povrnejo k rednemu delu v deželnem zboru ali pa odložijo svoje mandate.
Odločno pa tudi zavračajo klerikalno suinni-čenje, da narodna stranka in njeni pristaši s to svojo zahtevo delajo v prilog Nemcem.
jz političnega sVeta.
Štajerski deželni zbor bi bil moral imeti po daljših pogajanjih dne 30. jan. zopet sejo. Ker pa pogajanja niso imela nobenega uspeha, so slovenski klerikalci nadaljevali obštrukcijo, nakar je bila seja zaključena.
Namestnik je imel ta dan cesarsko pismo, da se naj deželni zbor odgodi, že v rokah, vendar je pa pogajanja nadaljeval.
Umrl je dr. Alfred Ebenhoch, eden najboljših glav nemške krščanskosocijalne stranke, bivši poljedelski minister. Z njim izgubi nemška klerikalna stranka močno oporo.
Hrvaški deželni zbor, ki še niti zasedati ni začel, ]e že zopet razpuščeu. Slabo se je upe-ljal s tem svojim činom novi ban pl. Čuvaj. Zakaj pri novih volitvah se bo združilo proti njemu vse, kar še količkaj pošteno misli na Hrvaškem.
Proti zunanjemu ministru grofu Erentala so kle ikalci avstrijski uprizorili ogavno goujo. Zakaj? Zato ker noče naše države zaplesti v vojsko z Italijo. Mi gotovo cismo bili nikdar prijatelji Erentalove politike, osobito ne za časa aneksije Bosne. Toda njegovo stališče napram Italiji je povsem pravilno in je le žalostno, da Kristusovi namestniki hujskajo na vojsko proti drugi državi. Že se je mislilo, da bodo klerikalci Erentalu izpodkopali tla. Nekaj časa je bilo čutiti, kakor da je tudi prestolonaslednik zadovoljen s klerikalno gonjo. Sedaj pa se izve, da jo je ostro obsodil. Erental, ki je precej hudo bolan, je dobil od cesarja šestmesečni dopust.
V Nemčiji je odklenkalo protestantsko-katoliški klerikalni večini v državnem zboru. Takozvani ,.črno-modri blok" (kakor se je ta večina nazivala!) je poražen. Napredna levica šteje 203, klerikalna desnica 194 mandatov.
Vojska za Tripolitanijo ni zadnji teden prinesla nobenih posebnih novic. Male praske se ponavljajo, do kakih večjih dogodkov ni prišlo. Pač pa je prišlo do malega nesporazumljenja med Italijo in Avstrijo, ker je italjanska bojna ladja »Volturno« zadržala na morju in preiskala avstrijski parnik »Bregenz« In aretirala na njem nekaj Turkov. Izkazalo pa se je, da je po mednarodnem pravu ravnala pravilno.
Na Kitajskem se republikanci in cesarski še vedno pogajajo. Dne 26. jan. se je poročalo iz Pekinga, da so republikanci v Hankau zasedli železnico do 71 km in da se pripravlja velika bitka. Republikanska armada koraka proti Kvangsi, kjer stoji cesarska vojska. Dne 27. jan. pa se je poročalo iz Londona, da se republikanci pomikajo proti Pekingu. Baje so nameravali 30. jan. naskočiti Peking, ako bi cesarska rodbina do takrat ne odstopila. Nadaljnih poročil dosedaj še ni.
Turška demonstracija proti Italiji. Turška vlada je naročila oblastim v Tripolitaniji, naj izvedejo volitve v turško zbornico. Seveda je to le prazna demonstracija proti Italiji, ki smatra Tripolitanijo za svojo.
Beležite.
Prvi tečaj na srednjih šolah se konča letos 10. febr., dragi se prične 23. febr.
Odlikovani rojak. Naš štajerski rojak, mi-nisterijalni svetnik v pravosodnem ministerstvu, je odlikovan z vitežkim križcem Leopoldovega reda.
^Slovenska Šolska Matica" priredi od 26. avg. do 7. sept. t. 1. v Ljubljani počitniški tečaj z raznovrstnimi znanstvenimi predavanji, ako se oglasi najmanj 50 udeležencev. Tečaj je namenjen v prvi vrsti učiteljstvu. Prijaviti se je do Vel. Noči predsedniku ,.Slov. Šol. Mat" ravnatelju g. dr. H. Schreinerju v Mariboru in je priložiti udeležnino 20 K, ki se vrnejo v slučaju, da bi se tečaj ne vršil.
Podporno društvo za slovenske visoko-šolce na Dunaju je imelo v svojem XXIII. uprav-
n , v. T TUDI TAWQVT sprejema w,°9e na Tložne kn)i" Vi A
Podružnica LJUDhJANolvti «*» ;„ jih ob**^ po h | y
od dne vloge do dne dviga brez (1 {) II
KREDITNE BANKE, CEL JE davek plačuje banka iz svojega. ■ ^ *
28 52-3
nem letn K 10.243 62 dohodkov (od teh odpade K 1611'62 k osnovni glavnici), stroškov pa K 843178. Podpor se je razdelilo K 8000—. Drnštvo ima K 25.794'58 imovine, 7 častnih in 75 nstanovnih članov.
Za narodni sklad smo sprejeli iz St. Petra v Sav. dolini 5 K, kateri znesek je poklonil g. Fr. Po-gačar kot svoj pri »Kmečki hranilnici in posojilnici odpovedani delež v dobrodelne namene. Hvala lepa! V posnemo!
Kako dr. Benkovič farba ljudstvo? Na shodu na Ponikvi minolo nedeljo je dr. Benkovič med drugimi neumnostmi trdil, da bi dežela morala dati podporo k gradnjam okrajnih cest, če bi okraji ceste delali in deželno podporo zahtevali, tudi če je v deželnem zboru obštrukcija. Bodisi da je dr. Benkovič v tej točki vedoma ali nevedoma lagal, v vsakem slučaju je za njega to žalostno in sramotno. Če je lagal vedoma, je storil grdo politično sleparstvo nad lahkovernim ljudstvom, če pa nevedoma, je to žalostno znamenje za njegovo politično izobrazbo!
Grozilno pismo dr. Korošcu. Mariborska »Straža« se je po dolgem času vendar odločila k temu, da vest »Slovenskega Naroda« o grozilnem pismu dr. Korošcu zanika. »Slov. Nar.« pa pravi, da vzdržuje svoje tozadevno poročilo v polnem obsegu. Ta-jenje »Stražino« kaže le, da se je lumparija, katero so mislili klerikalci s tem pismom uganjati, pravočasno odkrila in preprečila.
Kataster avstrijskih vodnih sil izdaja mi-nisterstvo za javna dela. Tretji zvezpk obsega tudi 149 1 km Posavja na Kranjskem. Čudimo se, da se sicer za Češko in Gališko izdaja ta kataster tudi v češkem in poljskem jeziku, za naše dežele pa samo v nemškem!
Pozor pri pošiljanju pisem v davčnih zadevah! Okr. finančno ravnateljstvo v Mariboru opozarja stranke, da so v zadevah realnega in osebnega davka poštnine prosta samo pisma (ki morajo hiti tndi označena z opombo ,.vsied uradnega poziva"!): 1. katera pošljejo uradno določene osebe, ki so dobile uradni poziv za pojasnila. 2. hišni seztiamki, stanovanjski seznamki in napovedbe službenih prejemkov. Vendar pa niso poštnine prosta tudi ta pisma, ako so oddana v kraju, kjer se urad nahaja. Vse druge vloge, naznanila in odgovori na uradne zahteve za pojasnila so poštnini podvrženi. To naj vzamejo stranke na znanje, da ne bodo po nepotrebnem plačevale kazni. Opozarjamo, da tu sem spadajo vse napovedi za osebno dohodnino, za prihodnino m rent-nino, odgovori in opravičevanja na takozvane Bbeanstandigungdekrete", ki se vpošljejo na okr. glavarstva kot davčne oblasti.
Wj$Ki eKraj.
Opozarjamo še enkrat na ustanovni občni zbor podružnice »Branibora« nocoj ob 8. uri zvečer v Narodnem domu.
Večer enodejank priredi „Dramatično društvo v Celju" v nedeljo, dne 4. februarja zvečer v „Narodnem domu". Glavna točka večera je dr. Jos. Ipavčeva pantomima ..Možiček". Glede uprizoritve „Možička" pripomnimo le, da se vršijo vaje pod osebnim vodstvom g. skladatelja, kateri bo tudi vodil predstavo samo. Poleg „Možička" se igrata enodejanki „Fric" in „Jeftejeva hči". „Fric" je vzet iz cikla ..Morituri" znamenitega nemškega dramatika Sudermanna. V ozkem okvirju enodejanke je osredotočeno toliko dramatične sile, kakor v malokateri večdejanski drami. „Morituri" so stalna repertoarna točka dvornega gledališča na Dunaju. „Jefteva hči", delo italijanskega pisatelja Cavalottija, se je v letošnji sezoni z velikim uspehom večkrat igrala v ljubljanskem gledališča. Igra je izredno duhovita in zahteva jako dobrih moči. Dramatično društvo si je s svojo prireditvijo naložilo veliko žrtev, hoteč nuditi našemu občinstvu nekaj resničoo dobrega. Posamezne vloge so v rokah najboljših moči. Zato ni čuda, da vlada za to prireditev že sedaj splošno zanimanje in se opravičeno pričakuje tudi mnogo zunanjih gostov. — Začetek je točno ob 7. uri. Blagajna se odpre ob 6. uri. — Opozarjamo občinstvo iz Celja in dežele, da si pravočasno preskrbe vstopnice za „Možička". Predprodaja se nahaja kakor veduo v trgovini Goričar in Leskoštk.
„Možiček" dr. Josip Ipavca je enodejanska pantomima. Bistvo pantomime je to, da se pri njej prav nič ne govori, ampak, da izražajo igralci vse misli le s kretnjami, gestami, katere izvajajo deloma plešoč. Geste pa spremlja godba, ki rav-notako izraža vse občutke. „Možička" je oglasbil dr. Josip Ipavic že pred 12 leti. Kakor smo že poročali, je dosegel že na večih mestih lep uspeh. A prepričani smo, da ga tako lepo niso dali še nikjer, kakor ga bodo v nedeljo v Celju. Bil sem včeraj pri vaji za „Možička", a reči moram, da bi te moči lahko nastopile ravnotako na veliko-
mestnera odru. Velja pa to za igralce, kakor za
orkester pod vodstvom skladatelja, in ne vem
komu bi dal prednost. Ob velik umetniški užitek bo prišel tisti, ki bo zamudil „Možička". Smelo si npam trditi, da kaj tacega sploh še ni bilo v v Celju. — Vsebino „Možička" bo prinesel posebni piogram, ki se ga bo dobilo pri večerni blagajni.
Iz Hrastnika. V nedeljo se je vršil pri Rošu dobro obiskan shod narodne stranke. Predsedoval je strojnik in posestnik Jakob Restar. O znanem stališču narodne stranke napram klerikalni obštrukciji
v dež. zboru je govoril urednik J. Lešničar. Govornik je med drugim konštatiral, da naprednjaki nimajo nobenega interesa na razširjeniu deželnega šolskega sveta, kakor ga nameravajo doseči klerikalci; v narodnostnem oziru nam to razširjenje ne bo ničesar hasnilo, ker pride s slovenskim klerikalcem obenem še par nemških zastopnikov v deželni šolski svet in bodo torej Nemci svojo premoč v njem obdržali. Slovensko učiteljstvo pa se dobru zaveda, da bi zastopnik spodnještajerskih klerikalcev v deželnem šolskem svetu po dr. Koroščevih navodilih edinole učiteljstvo ovajal in oškodoval, kjer bi le mogel. Zborovalci so vzeli poročilo urednika Lešničarja z odobravanjem na znanje. Gosp. Restar je izrazil svoje začudenje, da ni nikoli blizu nekega Piška, ki bojda »zastopa« hrastniško delavstvo v deželnem zboru. To »zastopanje« pa mora biti očividno tako slabo, da si o njem ne upajo govoriti ali pisati niti klerikalci, ki so vendar mojstri v sleparjeniu volilcev. Na shodu se je končno tudi izrazila želja, naj bi narodna stranka priredila še več shodov, da bi se ljudstvo nepristransko poučevalo o važnih javnih zadevah.
Shod narodne stranke v Št. Pavlu pri Preboldu minulo nedeljo po rani maši v Vodenikovih prostorih se je lepo obnesel. Udeležba je bila častna iz cele šentpaveljske občine, pa tudi iz Grajske vasi. Shodu je predsedoval g. Jos. Vidic, o političnem položaju pa je govoril g. dr. E. Kalan. Zborovalci so z vidnim zanimanjem poslušali njegova izvajanja. Klerikalce je pa ta shod popolnoma zbegal. Posebno jih bode, da je bil baš oni del občine, ki je bil doslej še najbolj dostopen njihovi hinavščini, tako častno zastopan. Ljudem so se odprle oči, komu se imajo zahvaliti, da zadeva uravnave Reke ne pride v tir.
Shod v Volčji jami (pri Sv. Štefanu nad Šmarjem), ki ga je minulo nedeljo priredilo »Politično in gospodarsko društvo za šmarsko-rogaško-kozjan-ski okraj« pri Jos. Seničarju, je lepo uspel ob udeležbi samih zrelih, odličnih mož iz štefanske, sliv-niške in žusemske fare. Predsedoval je shodu odbornik društva g. Anton Malgaj. O položaju v deželnem zboru, o obštrukciji ter o njenem današnjem stanju je obširno govoril urednik Spindler iz Celja ter dokazal klerikalno nedoslednost, hinavščino In sleparstvo. Zborovalci so z zanimanjem in razumevanjem sledili njegovim izvajanjem ter jim pritrjevali. Po govoru se je razvnel živahen razgovor o gospodarskih vprašanjih, posebej o davkih; govorili so Spindler, Malgaj in gosp. nadučitelj Flere. Smeh zborovalcev je vzbudil nastop »škofa«, ki je po Spindlerjevem govoru nekaj jecljal, da se mi dr. Korošca bojimo, pa da ga ne bomo »dol spravili«. Komaj je to izgovoril, je že tudi držal za kljuko vrat in jo s svojima tovarišema »popihal«. Izprego-vorila se je nato še. umrsikaka resna beseda o obč. volitvah v štefanski občini, nakar je predsednik zaključil lepo uspeli shod. Možje so še dolgo ostali skupaj ter se pogovarjali o politiki in o gospodarstvu.
Na Ponikvi je za minolo nedeljo »poslanec« Vrečko sklical shod. Ker pa je sam nezmožen, da bi bil Ponkovljanom utemeljil »potrebo« klerikalne obštrukcije v dež. zboru, je poklical na pomoč dr. Benkoviča, ki je kvasil in kvasil, da so se nam ljudje smilili. Vse, kar je stvarnega povedal, smo mi na naših shodih že 1. 1908. na podlagi številk ljudstvu pojasnili. Ker je izustil tudi precej neresnic, mu je navzoči urednik Spindler delal medklice, ki so ga nazadnje tako razburili, da je na Spindlerja zavpil, da bo začel »drugače ž njim govorili«, kar je Spin-dier seveda smehljaje vzel na znanje. Seveda, sa] dr. Benkovič se na to razume, on, junaški kavalir, signor Benkovich della Hundspeitsche! — Urednik Spindler je žal moral s prvim vlakom k Sv. Štefanu, drugače bi bil gospodom klerikalcem malo račune zmešal. Zakaj on je imel v žepu oblastveno dovoljenje za svoj shod v istem lokalu ob istem času, dečim klerikalci takega dovoljenja niti v rokah niso imeli. Pa baš ker mu je bilo premalo časa na razpolago, je pustil Spindler — razun par medklicev -■• klerikalce mirno zborovati. Gosoda »poslanca« Vrečka pa samo še v toliko poučimo, da mora drugič tak shod razglasiti za javni društveni shod in ne samo za društveni shod, ker na slednjem bi imeli pravico biti prisotni samo člani društva. In takih ima »kmečka zveza« tudi na Ponikvi presneto malo! Kaj ne, gospod »poslanec« Vrečko?
Državna pomoč za ceijsko okrajno glavarstvo. Vsled priprošnje štajerske kmet. družbe je dovolila vlada za podporo onim kmetovalcem, katere je hudo prizadela suša, 160 tisoč kron za nabavo krme. Nekaj denarja se je v Celju že razdelilo kmetom. Ob tej priliki se je ponašal dr. Korošec, da je ta podpora nekako njegova zasluga. To pa ni res! Če bi se ne bila štajerska kmetijska družba za stvar zavzela, bi nič ne odpadlo na Savinsko dolino.
Iz Celja. Za železničnega zdravnika na progi Celje-Velenje na mesto nnr.rleera dr. Berg-
mnnna je bil popolnoma na tihem imenovan celjski dr. Premschak. Brez vsakega razpisa. To je
nezaslišano protežiranje nemškutarjev na škodo Slovencem in se bodo z zadevo bavila še drnga
mesta.
Celjske mitnice. Mespca sppterabra ali oktobra 1911 vložilo je prbližno 50 občin iz pol. okraja Celje, Konjice, Brežice, Piuj peticije na c. kr. namestništvo v Gradcu, naj se mitnice v mestu Celju odpravijo, oziroma naj'se mestn C^lje podaljšanje mitninskih pravic ne dovoli — ker so mitnice le v ovir prometu. Prepis teh peticij
se je tndi poslal našima slov. poslancema dr. Kh-koven in Terglavu. Namestnija je peticije najbri v koš vrgla — saj do danes ni niti ena občina dobila kake rešitve. To je škandal, kako se % nami davkoplačevalci postopa. Pravico še imamo samo davke plačevati, drugih pravic menda ne potrebujemo. Kaj so naši poslanci v tej zadevi storili, še do danes ne vemo.
Hmeljarji, na noge!
V nedeljo na protestni shod v Žalca
zoper zvišanje davka na pivo. Vlada hoče zvišati davek na vsak hI piva od 3 K 40 v na 8 K. T« bi pomenilo smrten udarec za hmeljarstvo.
Zato pa v nedeljo, 4. febr. vsi na protestni shod v Žalcu, ki se vrši ob 1/2 3 uri popjldne v dvorani g. Karla Janiča.
Hmeljarji, vsi na noge, da bodo slišali aaš glas na Dunaju.
Letni občni zbor greiuija trgovcev okolice Celje vršil se je v nedeljo, dne 28. januarja v Celju. Iz letnega poročila posnemamo, da je imela zadruga v preteklem leta 243 članov, usluž-benih je bilo 35 pomočnikov in 49 učencev, oproščenih je bilo 17. na novo sprejetih 34 in izstopila sta 2 učenca. Trgovsko obrt je medletom prijavilo 12. odjavilo pa o strank. Zadruga je imela dohodkov K 483 22, izdatkov K 842 90, primanjkljaja K 359 68. Premoženje zadruge je znašalo koncem leta 1911 K 4512 50. Obresti od te glavnice v znesku K 182'52 se postavijo med dohodke za leto 1912. V minulem letu je imela zadruga dva zborovanja in sicer redno dne 19. jan. in izvanredno dne 23. julija 1911, na katerem se ie izvolil novi odbor za funkcijsko dobo 3 let Dopisov je sprejela zadruga 131 proti 75 v 1. 1910. Pregledovalcem računov sta bila voljena gg. Vinko Kukovec in Fr^nc Leskošek. Računski zaključek se na predlog pregledovalcev odobri. Predsednik naznani, da namestništvo ni ugodilo predlogu, da se okoliš Celje z ozirom na posebne krajevne razmere ne uvrsti med občine, katere imajo nad 6000 prebivalcev. Ker je občina okolica Celje že dosegla omenjeno število, se je ista uvrstila med one, za katere velja določba, da smejo imeti trgovine ob nedeljah in praznikih le od 7. do 11. ure dopoldne odprte. Prošnja trgovske nadaljevalne šole v Št. Jurju ob juž. žel. za podporo se ugodno reši in se dovoli za leto 1912 K 100'—. Na predlog F. Leskošeka se sklene za dobo 1 leta pobirati doklade in sicer od vsakega člana 2 K, to pa zaradi tega, da se pokrije primanjkljaj in ker ni upati, da bi se z rednimi dohodki (t j. inkorporacije, sprejemnine in oprostitve učencev) moglo dalje izhajati. Po prečitanju nekaterih na-redb namestništva zaključi predsednik ob pol 6. uri zborovanje. Z obžalovanjem moramo povdar-jati, da se slov. trgovci ne zanimajo za tako važne korporacije kakor so ravno zadruge. Ne zadostuje samo, da pride k zborovanju le potrebno število 8 članov za sklepčnost, temveč mora biti udeležba tako sijajna, da se pokaže našim nasprotnikom in merodajnim oblastim, da se člani zanimajo in imajo smisel izvrševati po pravilih določeno nalogo. Kje je cilj ustanovitve trgovske in obrtne zbornice za Spod. Štajer pri takih udeležbah? Upajmo, da bode ta opomin pomagal za prihodnjič.
Šolske zadeve v celjskem okrajn. Dosedanji učitelj na celjski deski okoliški šoli gosp. Franc Žagar je imenovan za provizoričnega učitelja istotam; učiteljici gdč. T. Sajovic (Prožin) in gdč. K. Hinterlechner sta dobili vsled bolezni še nadsljni trimesečni dopust; istotako je dobil dopust g. J. Leskovar (Liboje) in ga nadomestnje okr. pomož. učitelj g. J. Gosak.
Iz celjske okolice. Sodar Karel Vaca jo bil še lani na Bregu ter je imel tam slovenski napis. Od tam se je prestavil na Spod. Hadinjo. Tukaj si je napravil na dveh straneh hiše napis „Fassbinderei' in sicer tako velik, da ga ne more nikdo spregledati. Menda mu niso bili Slovenci le za to dobri, da so mu pred nekaterimi leti olajšali začetek njegove obrti v celjski okolici. Ako ni premislil, kaj dela, še je čas, da popravi napako.
Iz Celja. Zopet smo prisiljeni poprašati rajhsbindlarje v Celju, kje je tistih 60 vinarjev bolniške podpore na dan, katero ste obljubovali tačas, ko ste ljudi v svoje zanjke lovili. Pred kratkim sta bila dva člana bolna, a bolniške podpore še do danes nista d bila. Čudno je to! Kje pa so tisti stutaki, o katerih ste vpili, koliko ste napravili v nemški hiši pri božičnem drevesca dobička? Mislim, da sta gospod „obman" in „kasii" pozabila na prejšnje obljube. Obljubiti je lahko, dati je težko. Le tako naprej!
lr. Trbovelj. Lepo smrt zvestega hlapca je
dočakal 70 let stari hlapec Simon Ratajc pri Ko-
oacn v Trbovljah. Mož je služil uad 50 let pri raznih gospodarjih zvesto in pošteno. Delal je kakor ura in se ni nikdar ustavil Zaduji četrtek ie dopoldne še nakrmil konje, se vlegel na posteljo in brez bolečin za vedno zaspal. Šimna so poznali vsi trbovski otroci, ker je bil dober človek. Gospodar mu je priredil lep pogreb.
Iz Teharja pri Celju. Kmečka fanta Kari Koklič in Martin Koštomaj iz Začre a sta žagala v gozdu posestnika Koštomaja iz Bukovega žlaka
v
dr
nedeljo, 4. febr. v oelj. Nar. domu točno ob 7. uri zvečer >. J. ipavčev ,Možiček< ter enodejanki ,Fric' in ,Jeftejeva hči'.
podrto drevje. Pri tem delu pa je neko deblo padlo Kokliču tako nesrečno na desno nogo, da mu jo je čisto zmečkalo. Nesrečneža so spravili v celjsko bolnišnico.
Na Vranskem se je vršil minolo nedeljo ob lepi udeležbi občni zbor „Sokola" med velikim navdušenjem bratov — „Sokolov". Prišla sta tudi tja dva klerikalna špijona. (Zakaj jih pa niste ven vrgli, kakor klerikalni magarci to povsod zaslužijo?! Op. uredn.) Mislila sta menda, da bota našla slabo udeležbo in se bota potem lahko iz nas norčevala. Pa sta se korenito zmotila. Drugič se naj gresta raje zopet ob luninem svitu po cerkvenih pevskih vajah s svojimi ljubicami izpre-hajat! Vrlemu ,.Sokolu" pa moj krepki „nazdar"! — Brat.
Iz Gornjega grada. Utonil je dne 24. jan. dopoldne v Dreti g. Anton Kronabethvogel, soli-citator pri c, kr. notarju A. Drukarju. Ne ve se še, ali je padel v vodo ali pa je v hipni blaznosti sam skočil v potok.
Kmetijska podružnica na Ponikvi ob j. ž. je imela minulo nedeljo po rani maši občni zbor. Predsednik g. Jože Zdolšek-Krištan je poročal o delovanju podružnice v pretečenem letu ter povedal neveselo dejstvo, da je število članov lansko leto padlo od 75 na 30. Za delegata k občnemu zboru kmet. dražbe je bil izvoljen predsednik podružnice g. Zdolšek.
Št. Pavel pri Preboldu. Pri nas se klerikalci že pridno pripravljajo na prihodnje občinske volitve. Na pomoč jim bodo prišle zvezarice stare in mlade, ki jih je dr. Hohnjec iz Maribora zvezal in jih zdaj naš kaplan pridno vodi za kratek čas in zabavo. Mislim pa, da taki ljudje, kateri se ob priliki požara kot brambovci na-pijejo in se potem zaradi jernša lasajo ter nazadnje namesto v znamenju trombe pridejo domu v metle piskat, ne bodo nam komandirali, koga bomo volili v občinski odbor. So še v naši občini možje, ki znajo samostojno misliti. Teh se držimo in rešili bomo kljub vsem naporom klerikalcev narodni in napredni značaj naše občine!
V Orli vasi pil Braslovčah je umrl 28. p. a. mož stare korenine, vneti hmeljar in zagovornik kmetskih teženj, Jožef Plaskan p. d. Zaje. Svojega naprednega mišljenja ni le kazal v besedah, am^ak tudi v dejanju. Kot priprosti slovenski kmet, ki je govoril le s težavo nemški, je bil dvakrat v Gradcu, da je izposloval vkljub vsem spletkam svojih črnih sovaščanov orlovaško šolo. Slava njegovemu spominu!
Iz Št. Pavla. Poročilo predzadnjega „Go-gpodarja" o velikanskem uspehu čukovskih komedij izjemoma ni pretirano; tudi izven gledi.-ča se mora najresnejši človek nehote smejati, če dobi različne figure iz farovške garde pred oči. V predpustu je pač zabava glavna stvar. Pobožnemu dopisniku se je sanjalo, da so njegovi bratje lešniki, mi pa veverice. Od tod obupno javkanje, naj jih ne pohrustamo! Pa saj ne norimo! Kdo bi neki nadalje smešil klerikalno stranko in delal za nas reklamo, ko bi prijate'jev čukov naenkrat zmanjkalo? Še maček se z miško rad nekoliko poigra.
Št Pavel. Malo več doslednosti, g. kaplan! Sebi v zabavo ste ustanovili dekliško družbo, nam pa prepovedujete plesne vaje. Verjemite, lep vzgled bo zalegel več kakor vse pridige o pijančevanju in surovosti! Prizanesljivi smo ter upamo, da pade naše svarilo na bolj rodovitna tla kakor vaši korajžni „nastopi" v cerkvi in drugod. Torej ostanimo si dobri prijatelji!
Škrlatica se širi v trgu Gornjigrad. Zbolelo je že več otrok,
Iz Št. Jurja ob j. ž. Zaročila sta se dne 29. jan. g. Franc Filej in gdčna Marija Pospeh pri Sv. Primožu.
Samomor. Ustrelil se je 22. januarja posestnik Anton Piki v Jeronimu pri Vranskem. Pravijo, da se mu je zmešalo.
JVIariborsKi oKraj.
Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo 4. svečana t. 1. ob pol 8. uri zvečer se bo v našem slovenskem gledališču v „Narodnem domu" igrala znamenita angleška glnma v treh dejanjih „Nioba". Blagajna se odpre ob pol 7. uri. Pred-prodaja vstopnic pri g. V. Weixlu. Sodeluje orkester »Glasbenega društva". Dne 18. svečana pa se to igral „Lumpacij fagabund".
LimbuS pri Mariboru. (Občinske volitve.) V naši občini so se vršile dne 25. jan. občinske volitve. Izvoljeni so v občinski odbor sledeči možje: II. volilni razred; Bobič Julij, krč-mar in posestnik, Jank Ivan, posestnik, Robič Franc, deželni odbornik, Šuroandl Alojz, posestnik. Kot namestniki: Robič Feliks, posestnik in Bračič Andrej, župnik. V I. volilnem razredu: Tominc Jernej, ielezniški uradnik v p. in hišni posestnik, Črnko Anton, posestnik, Stampfl Avgust, posestnik, Gobec Auton, učitelj. Kot namestniki: Kalčh Jurij, posestnik in Vodenik Šimon, nadučitelj. Volitve so se vršile mirno ob dobri udeležbi. Nemci se jih niso udeležili.
V	Dogošah pri Mariboru so glasom poročila „St,raže" dne 25. t., m. zmagali, slovenski kmečki kandidatjej pri obč. volitvah.
Umrl je pri Sv. Barbari pod Mariborom gostilničar in posestnik Franc Sakol, star 70 let.
V	Zg. Duplekn pod Mariborom je umrla 80-letna posestnica Marija Hanuš. Bila je v celi fari najstarejša ženska.
BrežisKi oKraj.
Kozjanska kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 4. februarja t. 1. dve poučni zborovanji in sicer ob 8. uri zjutraj v šolskem poslopju v Polju, ob 3. uri popoldne pa v gostilni gosp. Kranerja v Št. Petru. Pri obeh predava kmetijski potovalni učitelj g. Goričan. — Dne 18. febr. pa bo pol 3. uri popoldne v gostilni g. Franca Gučeka v Kozjem podružničin občni zbor, pri katerem bo med drugim govoril živinorejski nadzornik gosp. Jelovšek. K prav obilni udeležbi vabi odbor.
Sv. Miklavž na Polju. Pretečeni pondeljek so imeli veselico pri Jurčanu, katere se je udeležil tudi naš g. župnib Drofenik. Pa zgodilo se je kakor pred letom, ko je bil župnik popadel naprednega kmeta Gradišeka za požerake, potem se je ž njim pogodil za 50 K; tako je tudi ta dan razjezilo ži:pnika, ko je Jožef Trampnš plesal z gostilničarko, med plesom ga je udaril pod levo oko in mu napravil precej občutljivo bolečino. Vsa reč je zdaj pred sodnijo; kako bo sodnija razsodila, objavimo drugič. To so res lepi zgledi za mladino, da se hodijo Kristusovi namestniki po gostilnah pretepat; fantje hodite v napredne gostilne, ne v^ klerikalne, da ne bo župnik z vami komandiral. Župnik nas ima vedno za nevernike ter napada „Nar. List"; naj rajši pogleda prej pred svoj prag, pa bo videl, da je tam več smeti ko po celi fari. »Liberalec" iz Mačkovega grabna.
Sv. Miklavž na Polju. V Prelaskem je na nagloma zbolel Franc Jakopina. Njegova žena je poslala po spovednika, a mož, ki je šel ponj, je našel župnika v gostilni. Ta ga je zavrnil, da ne more iti, ker ne ve, kje je mežnar; bolnik je brez spovedi umrl. To je že tretji slučaj. Bomo videli, zakaj farani mežuarja plačujemo. Naznanjena je bila stvar takoj na škofijski ordinarijat
Eden, ki vse ve.
Iz Brežic poročajo: Te dni je hotel nekoliko opiti kmečki fant Anton Purkert prenočevati pri neki vaški lepotici. Da bi došel v kamrico, je razbil okno. V kamrici pa ga je v postelji namesto dekleta počakal njen oče, ki je fanta strahovito pretepel. Nazadnje je domači hlapec vrgel Purkerta pod kap. Fant se je moral drugi dan vsled svojih ran podati v brežiško bolnišnico, kjer so konštatirali, da je na glavi smrtnonevarno ranjen. Celo zadevo preiskuje sodnija.
Iz Kapel. Naznani zločinec je hotel v noči od 25. na 26. jan. vdreti v hram g. Neže Rada-novič, posestnice v Kapelah. Čin se mu ni posrečil. V vratih je pustil zabito drevo, s katerim je hotel vrata razbiti ali razsoditi. Vinorejci pozor! Ravnotako orožništvo!
Konjiči oKraj.
V Žičah je izvoljen za župana gospod Janez Kline.
V Konjicah je g. Martin Ogorevc oddal svojo nad 25 let obstoječo trgovino sinu g. Pavlu Ogorevcu.
EjutomersKi oljraj.
Malanedelja. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 11. svečana t. 1. po rani maši v šoli gospodarsko zborovanje. Med drugim je na dnevnem redu strokovno predavanje pot. učitelja g. Pirstingerja iz Gornje Radgone o sadjarstvu in licitacija »Matijevičevih meril" za določitev teže goveje živine ter drevesnih žag nove vrste.
Odbor.
PtujsKi oKraj.
Ivanjkovci. Tukajšnja kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 11. svečana t. 1. popoldne ob 3. nri v gostilni gosp. Kralj svoj redni občni zbor po običajnem sporedu. Predaval, bode o živinoreji g. živinorejski nadzornik M. Jelovšek. K mnogobrojni udeležbi vabi n.čelstvo.
Kmetijska podružnica na Polenšaku priredi
dne 2. februarja po maši poučno predavanje. Govoru bode Vičanski Škrlec o pravilni setvi travinega in deteljnega semena in o drugih potrebnih rečeh iz kmetijstva.
Dne 4. februarja popoldne ob 4. uri priredi ktnet. podružnica na Polenšaku tombolo z mnogimi in lepimi dobitki. Sosedje, udeležite se je v obilnem številu. Čisti dobiček je namenjen za nakup strojev.
Svetinje. Da bi dokazal stavbeni komisiji, da je razširjava župnišča v resnici potrebna, je postavil župnik Bralušek v največjo sobo božji grob, češ da nima nikjer za njega shrambe. Komisija je odišla, pa tudi hladni in trdi božji grob je izginil iz sobe in zdaj stoji tam mehka in topla posteljica. Cerkve-
no-konkurenčni odborniki pa še sedaj tega čudeža ne razumejo.
Shod pri Sv. Barbari v Halozah
priredi narodna stranka v nedeljo, 4. februarja po rani maši v prostorih g. Korenjaka. Govorilo se bo o političnem položaju, o obštrukciji v deželnem zbora. i. t. d.
jz raznih sIoVensKfo Hrajei
Kranjski deželni zbor je v svoji seji dne 25. jan. v jasnem nasprotju z obstoječimi zakoni z glasovi slovenskih klerikalcev razveljavil izvolitev naprednih poslancev Reisnerja in Ribni-karja. S takim nasiljem se hočejo klerikalci na Kranjskem držati na površju. Kako dolgo še?
Kranjska deželna banka je pričela v pondeljek 29. tm. poslovati. Pokazala je takoj prvi dan, da bo skozinskoz klerikalno-strankarski zavod.
V Zagrebu so prijeli 25. jan. glasovitega tatu in roparja Dušana Svetanoviča, ki so ga par dni prej že zgrabili na Vidmu, pa jim je »skoz zaprta vrata« ušel.
Pravico javnosti je dobila zasebna gimnazija škola Jegliča v Št. Vidu pri Ljubljani.
V občini Vernberg na Koroškem so pri ponovnih obč. volitvah iz 3. razreda sijajno zmagali Slovenci z 183 proti 88 glasovom.
Nove volitve za Šnkljetov deželnozborskl mandat belokranjski bodo 14. marca t. 1.
Pri obč. volitvah v Boštanju ob Savi (pri Sevnici na Kranjski strani) so napiednjaki v vseh 3 razredih sijajno zmagali.
,--					
1			mm	S2&2<	
TisMi ples < soboto, 3. febr. ob 8. uri zVcccr 4 ŠoKolsKctn domu.

prusNene in druge prireditve.
Podružnica »Slov. delavskega podpornega društva v Celju« se ustanovi na Teharjih. Ustanovni shod se vrši v nedeljo, dne 4. februarja 1912 oo 4. uri popoldne pri g. Špesu na Slancih, občina Teharje. Oni, ki želijo pristopiti k društvu, ki je gotovo za vsakogar koristno in potrebno, posebno pa za delavstvo in tudi kmetsko ljudstvo, ki še nima bolniških blagajn ne društvenih zdravnikov, velikega pomena, naj ne zamudijo te prilike in pridejo ter pristopijo v velikem številu. V slogi je moč!
Domači ples se vrši v dvorani »Sokolskega doma« v Gaberju pri Celju v nedeljo, dne 11. svečana t. L, na katerega so vsi celjski in okoliški Slovenci vabljeni.
Velika maškarada celjskega Sokola na pustno nedeljo dne 18. svečana v celjskem Narodnem domu bode gotovo najlepša prireditev v letošnjem pustu. Že danes je prijavljena cela vrsta lepih skupin. Kdor hoče toraj preživeti par veselih uric, naj ne pozabi priti na pustno nedeljo v Celje!
Zelezničarski ples priredi podružnica splošnega avstrijskega pravovarstvenega in strokovnega društva v Celju v nedeljo 11. febr. ob 8. uri zvečer v vseh prostorih gostilne pri Zelenem travniku.
S| ^ ^omlvMa/^Aof^Jjo^h S
'• S A t	... .	. /S
■ /fJlOJOV A/UOVUTULf	dj
i; /O /5%Jtha	(keififfev .1
Jkot/ /vwwv<s£my /mouukc JM IJP isv '%> isnsnom/ Kaitfineirv&v. I I Djeithjo' ac Arux£ovx&cLniAs f?
m <r	$
j f >j[mmem<!kOT>'.
iimmiGiKu ijvttftaae« an/is£f AS Jhjuact.
Iz 2alca. Vabimo še enkrat na gledališko predstavo »Za pravdo in srce«, ki se vrši na svečnico
2.	februarja 1912 v novi dvorani g. Karla Janiča v Žalcu. Snov te krasne, zanimive igre je vzeta iz onih časov, ko so se uprli zatirani kmetje svojim grajščakom — a brez uspeha — zakaj boj kmetov se konča s popolno zmago grajščinske gospode. Na jedni strani torej boj tlačenih kmetov, na drpgi strani pa se nam v igri zopet opisuje ljubezenski bol, ki ga bije Erazem, sin grajščakinje na Raki za Katarino, hčerko nekdanjega grajščinskega logarja. Katarina ostane sicer začetkoma zvesta svojemu Andreju — priprostemu kmetskemu fantu — kateremu je prisegla svojo ljubezen — toda končno vendar pade in tragičen konec igre je ta, da umori Andrej svojo nezvesto Katarino. — Začetek igre točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži pri prvih mizah 1 K. pri drugih mizah 60 vin., stojišče 30 vin. Med posameznimi dejanji in pri prosti zabavi svira ciganska godba Roj.
Št, Pavel pri Preboldu. V nedeljo dne 4. febr. 1912 popoldne ob 3. uri bode Ciril-Metodova podružnica s sodelovanjem šentpavelskega Sokola uprizorila v prid obeh društev gledališke predstave: 1. »Obleka naredi človeka«. II. »Poznamo se«. Prva je Si. zdravniškega, druga pa iz kmetijskega življenja povzeta. Komur .ie kaj mar za kratkočasno in veselo pustno zabavo, bode predstavo gotovo obiskal, ki se bode vršila v občinski hiši (stari šoli) v št. Pavlu.
Prostovoljno gasilno društvo v Rajhenburgu
priredi veselico v nedeljo, dne 4. svečana 1912 v prostorih g. Leskoška. Vstopnina za osebo 60 v, za obitelj (3 osebe) 1.20 K. Začetek ob 4. uri popoldne. Svira godba Napolitan. Dostojne maske dobrodošle.
Društvo svob. slov. akad. »Sava« na Dunaju priredi 5. svečana ob 8. uri zvečer v restavraciji »Mattaloni« (Auersbergstrasse I. okr.) svoj III. red. obč. zbor z običajnim vsporedom.
Št. Jurij ob juž. žel. Prostovoljna požarna bramba priredi v nedeljo, dne 11. februarja t. 1. ob 3. uri popoldne gledališko predstavo „Divji lovec"*.
Škale. Št. Pavelsko pevsko društvo pod vodstvom g. B. Schmidta naredi na Svečnico 2. svečana zlet v Škale k gosp. Stergarju, ter bo tam koncertiralo z 10 pevskimi točkami. Začetek ob
3.	uri popoldne. Vstopnina prosta. V zboru nastopi okoli 20 mož. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Sv. Bolfenk pri Središču. Za prostovoljno požarno brambo Vitan pri Sv. Bolfenku so nabrali: Na nekem sestanku pri g. Galiču 2 K 62 vin., g. Ivan Dečko, nabral v gostilni g. Trstenjaka v Vodrancih 5 K 50 vin., g. Jurič, trgovec s svinjami, daroval 14 K 12 vin.; nabral g. Borko Julij v gostilni g. Zidariča v Središču 3 K 40 vin. Vsem blagim darovalcem Bog plati! In tudi še nadalje prosimo vsa blaga srca, ki imajo čut za pomoč bližnjemu, naj blagovolijo priskočiti na pomoč, četudi z najmanjšim darom. Vsak dar sprejmemo hvaležno in bodemo svoječasno objavili.
Hardek pri Ormožu. Naše gasilno društvo priredi 4. februarja t. 1. v Ormožu v prostorih gospe Kalchrenner (pri zlatem solncu) običajno tombolo z mnogimi dobitki. Svira lastna društvena godba. Vabi se na mnogobrojno udeležbo in blagovoljno podporo. Na veselo snidenje v bratski edinosti. Na pomoč!	Odbor.
Prekopa. Na občnem zboru »Ljudske knjižnice" se je bil izvolil sledeči odbor: Predsednik Lavoslav Apat, podpredsednik Franc Turnšek, tajnik Ivan Jakše, blagajnik G. Vranic, odborniki Tončka Slibar, Anton Berdnik, orodjar Ant. Krašovec.
Vranskl „šokol" priredi v petek na svečnico svojo prvo maškarado v prostorih br. Ko-ševine. Ker vživa društvo splošen ugled in simpatije, se seveda razume, da vlada za to prireditev v vseh krogih, tako v trgu, kakor v okolici splošno zanimanje. Obetajo se nam zanimive in krasne skupine. Zlasti nas hočejo presenetiti vrli Polzelani ter »Ljudska knižnica" v Prekopi. Tudi iz Šoštanja, Št Pavla, Motnika in drugod se nam obeta lepa udeležba. Naj torej nikdo ne zamudi te lepe prilike pohiteti na svečnico na Vransko. Na zdar!
Slovensko obrtništvo v Ormoža priredi v soboto 3. febr. 1912 plesni venček v dvorani g. Skorčiča. Svira varaždinska godba. Začetek ob 8. uri zvečer.
„Rajhenburškl Sokol" ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 11. februarja ob 3. uri popoldne pri g. Leskošku po običajnem sporeda.
Društvo „Sokol8ki dom" v Rajhenburgu ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 11. februarja ob 4. uri popoldne pri g. Leskošku po običajnem sporedu.
L.oterij8Ke številke.

* * « « *
I *
*
•K
f
* *
■i
H *
Najboljši sejalni stroj naše dobe
-je brez dvoma-
Melichapov suetopnozani univerzalni
sejalni stroj
-znamka ,Unikum'.-
Kmetje, zahtevajte cenike od tvrdke:
Fr. Melichar v Brondys nad Labo( Češko), največja češka tovarna sejalnih strojev. ::: 55.000 strojev v porabi.
97 12-1
*
Zadnji dopisi.
Trst, 27. januarja 1912:
Line, „ „ „
83. 49, 29, 37, 48. 27, 80, 3, 74, 37.
Imenovanje. Za okrajnega živiuozdravnika v Ivnici je dež. odbor imenoval g. Alojza Škofa.
V	Vnrberku je umrl vpokojeni nadučitelj Jožef Ta-ner, star 86 let.
Obrtna zadruga v Slov. Bistrici ]e prešla minolo nedeljo v slovenske roke.
Porod na prostem. V nedeljo 21. t. m. je šlo neko mlado dekle mimo Ruške koče proti Rušam. Bilo je isti dan krog 10° mraza. Dekle je šlo samo ter je bilo v „drugem stanu". Na Apnici t. j. četrt ure nižje Ruške koče jo popadejo porodne slabosti. Dekle porodi, zavije dete v svoj predpasuik ter gre proti Rušam k svoji teti. Tretji dan je bil krst, mlada mati in otrok sta zdrava.
Iz Št. Petra na Medv. selu. Zavoljo raznih laži zoper napredne kmete je bil že eden klerikalni agitator obsojen na 40 K globe in preklicati je moral laži pri cerkvi. To je »božji Ion" duhovniške stranke. Več še poročamo!
V	Savinjo je skočila s samomorilnim namenom v torek zvečer zasebnica Elvira Schmidt v Celju. Potegnili so jo iz vode in prepeljali v bolnišnico, kjer je umrla.
V	lepem trgu na Spod. Štajerskem so ua prodaj: 1. eno posestvo z dvema hišama; v eni je gostilna ter je tudi vse urejeno za mesarijo, druga je za obrt oddana. Vse skupaj 22.000 K. 2. Eno posestvo s tremi hišami (ena velika moderna enonadstropna, drugi dve pritlični); zraven velikanski vrt, najlepši v trgu. Cena za vse 54.000 K. Kdor se zanima, naj se oglasi v uredništvu »Narodnega Lista", kjer damo natančnejše podatke.
Pri občinskih volitvah v Globokem so
glasom poročila »Straže" zmagali klerikalci.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prokop Skorkovsvky in sin
v Humpolcu, (Češko). Vzorci na zahtevo franko. Jako zmerne cene. Na željo dam tukaj — izgotoviti gosposke obleke. = 107 48-1
Popisi.
Iz Arjevasi. (Kmetijsko-knjigovodstveni tečaj) le priredila pričetkom januarja pri nas žalska kmet. podružnica. Udeleženci (bilo je 7 deklet, 18 moških in 13 gostov!) so bili jako zadovoljni in so se prepričali, da res le kmet. knjigovodstvo more kmetu pokazati pot, da najde rane v svojem gospodarstvu. Globoke v spomin so se nam utisnili ti dnevi, polni najlepšega pouka. Kdo ne pozna g. pot. učitelja Go-ričana, ki nam je v domačih, prepričevalnih besedah predaval? Dolžni smo mu iskreno zahvalo, zakaj pokazal nam je, da so največje napake v kmetijstvu. 1. predrago prevzemanje posestev, 2. predrage in prelepe stavbe gospodarskih poslopij, v katerih leži kapital, ki se nizko obrestuje, 3. predrago nepotrebno dokupovanje zemlje, ki se pri današnjem pomanjkanju delavstva ne more obdelovati, 4. nepotrebne tožbe, katerih posledice čutijo mnogokrat še potomci, 5. pri mnogih kmetijah pijančevanje, 6.
pri mnogih tudi strastno stavljenje v loterijo. Vse to nam je pojasnil g. predavatelj na živih zgledih. Pri prireditvi sta pridno pomagala tudi g. Vinko Stei-
ner, podpredsednik kmet. podružnice, in pa njen tajnik g. nadučitelj Slane. Zal, da je le malo kmetov tako dovzetnih in požrtvovalnih, da bi se za par dni odtrgali in šli poslušat prekoristne nauke. Kmetijski podružnici žalski pa gre naša topla zahvala za prireditev. — Udeleženec.
Dramije. Znanemu dopisniku »Slov. Gospodarja« odgovarjam sledeče: Ako on meni, da hočem jaz dr. Korošcu ugled vzeti, se presneto moti. Bičal pa bom vedno vsako hinavščino in nasprotovanje kmečkim koristim. Naša občina ima večinoma vinogradništvo. Nekdanje lepe gorice so sedaj radi trtne uši uničene. Imamo mnogo posetnikov. ki nimajo drugega zemljišča kakor gorico. Prebivalstvo je že vsled suše ubogo, denarja ni, a brezobrestna posojila so že dve leti vsled obstrukcije zadržana, toraj pomoči ni od nikoder. Ako se pa jaz upiram in delujem za dosego brezobrestnih posojil, me pa vi hinavci imenujete nasprotnika. Ali se še spominjate, kaj je rekel dr. Korošec na nekem shodu, »da ie sedaj postava in da se brezobrestna posojila dobe«, a resnico je dr. Korošec zamolčal, namreč, da je ta postava že čez 25 let in da je ravno on kot vodja slovenskih dež. poslancev zaradi obštrukcije kriv, da se brezobrestna posojila ne dobe. Vojskovodja, kateri vojsko zgubi, je večjidel sam kriv; tako smatram tudi jaz dr. Korošca za krivca. Obštrukcija ie bila prvotno na mestu, a sedaj, ko ste že glavne in kmetu koristne točke opustili, imate pa le neko politično zahtevo, moram jaz kakor vsak pameten človek obštrukcijo obsojati. — Na izjavo dr. Korošca, da se brezobrestno posojilo dobi. so prišli vinogradniki trumoma na občinski urad in me prosili, da bi jim delal prošnje. Pojasnil sem, da je vsaka prošnja zastonj, ker še prošnje od leta 1909 vložene niso rešene in da se brezobrestna posojila vsled obštrukcije ne dobijo. Posestniki so odkimali rekoč: sedaj pa res ne vemo, ali laže dr. Korošec aH Jar-novič. Vsled tega sem zahteval uradno potrdilo od okrajnega glavarstva v Celju. Ko sem to dobil, sem stvar natanko pred cerkvijo pojasnil. Naš znani pre-častiti Ogrizek pa pravi potem v farovžu, da nisem resnice povedal, ampak zavijal. Nesel sem takoj n-radni dopis v farovž, in sem zabrusi! župniku, da sem jaz resnico razglasil in vsakdo, ki kaj druzega trdi, je lažnjivec. Kajne, da vas resnica v oči bode .-' Župnik sc je zbal, da bi ljudstvo sprevidelo, kdo je njegov priiatelj in je zavpil nad menoj, da nima časa ter mi je pokazal vrata. Našle so se res štiri zaslepljene osebe, ki so prečastirega Ogrizeka zagovarjale; a tolažim se s tem, da se nobenemu, ki se bori za ljudske koristi, ni nič boljše godilo v življenju; niih zasluge pripoznamo še le po smrti. Upam, da ne bode dolgo, ko bode tudi priprosto ljudstvu spoznalo, kdo je njegov sovražnik; bič, ki si ga sedaj plete, ga bode tepel. Dr. Korošca pa poživljam, naj mi odgoovri, zakaj še prošnje iz leta 1909. za brezobrestna posojila niso rešene in zakaj v zadnjih dveh letih ni nihče brezobrestnih posojil dobil?!
fazne noVostf.
M. Jarnovič.
Smrt 139 letnega starca. Na svojem posestvu v Dorohoju (Bukovina) je umrl posestnik Mihal Ciornodol v starosti 139 let. Njegova žena mu je umrla pred 70 leti Imela sta 18 otrok, od katerih je samo en sin živ.
Bogati clganL Župan v Kečkemetu ie dal dovoljenje neki ciganski tolpi, obstoječi iz 23 članov, da se tam naseli. Po izpovedbi njihovega voditelja so prepotovali ves svet in skoro vsak član govori šest do devet jezikov. Gotovine in draguljev imajo za več nego milijon kron.
Vse dopisnike, katerih dopisi so tudi še danes izostali, prosimo potrpljenja. Pride vse na vrsto!
Za otroke s slabotnimi kostmi.
Da Scottova emulzija kakor rnalo-kateri poraoček krepi kosti in da se
otroci, ki imajo prešibke noge, da bi __
se postavili na noge ali pričeli hoditi, Pristno samo že po kratki rabi prave Scottove emnl-zije prično vzravnavati in na veselje scottoveg* staršev kmalu prično hoditi, — to je P°8t0P'"1ia-že zdavnaj dognana resnica. — Naj torej vsi starši, katerih otroci preslabotnih kosti ne morejo prav uspevati, sežejo po
SCOTTOVI
EMULZIJI
ki, že 35 let uvedena, slovi po vsem svetu kot izborno krepilo za otroke.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Znamka
„Scottu je, ki je vpeljana že čez 5 let in jamči za dobr«
kakovost in uCinek. Cena Izvirni steklenici K 2'50. — Dobi ee v vsaki lekarni.
4
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinj ivu.	i -a
Priloga »Narodnemu Listu" št. 5.
rt
\k

Ljubečno. V nedeljo 21. t, m. popoldne ob 2. ori je imel kmet. potov, učitelj g. Fr. Go-ričan v šoli na Ljubečni poučni govor o kmetijstvu. Shoda se je udeležilo mnogo skrbnih gospodarjev in vrlih kmetskih sinov, da bi slišali razne nasvete rašega strokovnjaka. Svojo snov je gosp. predavatelj izbral o zboljšanju kmetijstva sploh. Rekel je, da vsaki gospodar svoje posestvo v enem izmed sledečih treh stanj: 1. sla-bejše, 2 enako ali 3. boljše — svojemn nasledniku zapusti, kakor ga je od svojih prednikov prejel. Žalostno je, kdor pri gospodarstvu tako nazaduje, da ne ohrani tega, kar je od drugih prejel, tudi oni ne gospodari dobro, kdor sicer ne nazaduje, pa tudi ne napreduje; dober gospodar je le ta, kdor svojim naslednikom kmetijo v boljšem stanu zapusti, kakor jo je on sam nekdaj prejel. Željo ima sicer mnogoteri, da bi bil dober gospodar, a žal, da nekateri z zboljšanjem svojega posestva začne na napačnem mestu. Kaj popravi večina naših mladih gospodarjev najpoprej ? Brž ko se da, popravi si hišo. hlev ali kako drugo poslopje. To stane mnogo denarja, ne do-naša pa nikakšnih obresti. — Skrben gospodar si naj izboljša svojo kmetijo po sledečem načrtu: 1. travnike iti sadjarstvo, 2. živino, 3. njive, 4. orodje iu 5. poslopja. Travniki s sadjarstvom, živina in polje so živ inventar, ki nosi letne in redne dohodke; orodje, stroji in poslopja so sicer neobhodno potrebni kmetski inventar, kateri pa navadno nikakšnih dohodkov, večinoma le stroške donašajo. Vsi navzoči so gosp. poročevalcu jako hvaležni, ter ga prosijo, da bi nas še večkrat prišel poučevat.
Gornjigrad. Dne 26. jan. 1912 so se v Gornjemgradu vršile volitve okrajnega odbora, katerih izid se je pričakoval v klerikalnem smislu, ker so se Jjnbenski naprednjaki" izkazali pravcate farovške podrepnike. Vplitev je vodii gosp. namestniški tajnik dr. Breschar. Načelnikom je bil izvoljen g. Josip Dekorti, žapnik na Ljubnem, z 16 glasovi, namestnikom pa g. dr. Josip Go-ričar, župan v Mozirju, z 22 glasovi; poprejšnji načelnik g. Fr. Šarb, trgovce v Gornjemgradu je dobil 13 glasov, 3 glasi so bili razcepljeni. Ta izvolitev načelnika je zelo klaverna zmaga klerikalcev, kajti ako odšteje g. lekorti svoj za se oddani glas, ima od 32 članov okrajnpga zastopa 16, to je polovico vseh, nasprotnikov. Radovedni smo, kakšno veselje bode zavladalo v klerikalnem taboru nad tako „sijajno" zmago. Odbornikom so bili izvoljeni g. Fr. Šarb iz Gornjega grada z 27, Anton Turnšek ml., trgovec na Rečici s 13, Anton Turnšek st., veletržec v Nazarjih z 18, Got.hard Ferme, župnik v Novi Štifti z 12 (3 glase s Fer-mencem so mu navrgli) Jože Ermeur, posestnik na Ljubnem z 18 glasovi. Ko sta bila izvoljena dva duhcvnika (župnika) v okrajni odbor, so napravili nekateri volilci šalo in oddali 6 glasov gornjegrajskemu kaplanu g. Jakobu Rabuzi, kateri pa ni niti okrajni zastopnik. Navzoče duhovnike je rdečica spreletavala, ko so videli, kako se se smeši njihova nadutost in gospodstvaželj-nost. Ker sta dva duhovnika v okrajnem odboru, se splošno pričakuje, da bodeta z obilno brezplačno molitvijo in vztrajnim postom zmanjšala okrajni dolg, odborniki pa so se vsi odpovedali potninam k okrajnim sejam.
Nova Štifta pri Gornjem gradu.
V zadnji številki „Slov. Gospodarja" se je spravil naš okr. cestnar g. J. Albert Savinšek na zelo visok stol, raz katerega sodi — prav po kleri-ralni lažnjivi iu izzivalni navadi, češ, da tisti, ki ga je zadnji prijel radi maloma/ nosti pri delu na okrajni cesti, je škodoželjriež, obrekovalec in Bog si ga vedi, kaj £e. O otročja našemljenost! Kaj takega lahko stori vsak nepridiprav! A klerikalec je klerikalec. Da se mu le dobro godi in ima mastne dohodke, ce za to stori svojo dolžnost, to ga prokleto malo briga. A. S. hoče zvedeti, kdo je ta njegov prijatelj. Ljubi moj! Pojdi od hiše do hiše, od vrh Črnelca, pa do Repen-šekovega mosta, povsod boš našel obilo Tvojih prijateljev, ki 'i i bodo očitali, da imaš pol manj dela — (in še za tega se ne brigaš), — kakor so ga imeli Ober in Hribernik, ki so imeli preživeti rodbino, a Ti imaš za to trikrat toliko plače nego oni. In Ti imenuješ to škodoželjnost? Okrajni zastop pa stoka pod pretežkimi dolgovi! Le pomisli, kaj si rekel okr. cestnemu komisarju g. Zehrerju, ko si imel koline in Te je spominjal, da bi šel ua cesto. Nadalje pomisli, da ljudem ni
vse eno, da planejo precej visoke doklade za
okraj in Ti si „fehtaril" 3 dni za sve e pred kratkim ter služil za to in vlekel plačilo od ceste, videl si jo pa le od daleč. Vsi smo že željno pričakovali spremembe pri okrajnem zastopa in hvala Bogu! dob i je vodstvo okrajnega zastopa v roke energičen gospod, ki bo vedel napraviti konec takim pohajkovalcem po cestah, kakor si Ti. Med gosp. Dek„rtijem, akoravno je klerikalec, vendar kot odkritosrčnež in odločnež vsem priljubljen, — ni posredovalke tvoje sestre Zofije, kakor je to bilo poprej! Tedaj fant na delo, ako še hočeš za svoje nauke dobivati razmeroma mastno plačo! Lenoba je vseh grdob
grdoba in pošten klerikalec se ne vstraši včasih tudi poštenega dela!
Iz Nazarja. Tu se je vršil predzadnjo nedeljo nek zakoten shod, na katerem se je re-penčil nosljajoči Kari, da so „gornjegrajski liberalci neosnovano napadli klerikalne poslance v liberalnih listih." Ljubega Karia je namreč strašno zbodla resolucija gornjegrajskega okrajnega zastopa, v kateri se izreka želja po rednem delovanju deželnega zbora. To željo je okrajni zastop tudi dobro utemeljil, tako dobro, da nosljajoči Kari ni vedel na to nič stvarnega odgovoriti. Okraj bi moral popravljati stare ceste iri graditi nove, ki bi bile v interesn razvijajočega se tujskega prometa v z-rornji Savinski dolini nujno potrebne (n. pr. .cesta iz Solčave v Logarjevo dolino) — a ker mu dežela nič ne da, ne more tudi okraj izvršiti svojih načrtov. Kari pa v Gradcu obstruira, mesto da bi mislil na potrebe okraja. Ali je bil izvoljen za deželnega poslanca — sicer ne ravno v našem okraju, pa to je prilično vse eno — zato, da v Gradcu lenari? Tudi mlajši Turnšek se je proti resoluciji repenčil in govoril, kakor pravijo klerika ni časopisi, o ..zahrbtnem postopanju desetorice". .Lep prijatelj okraja, ki nam ne privošči dobrih cest! Kar se ,.zahrbtnega postopanja" tiče, je pa ravno on mojster v njem. Svojega lastnega somišljenika rečiškega župana Jeraja, je že napadal in blatil po istih „liberal-nih" listih, katere zdaj tako zelo obsoja! Ali je to „odkrito" postopanje in ne ..zahrbtno", g. poštenjak Turnšek ml. ? Vidi se, da spadata z dr. Vrstovškom, kar se značajnosti in dostojnosti tiče, prilično v eno vrsto — odtod tudi simpatije, kaj ne? In taki poštenjaki bi radi strahovali in ko mandirali cel okraj! Sicer pa še imamo za ml. Tnrnšeka marsikatero bridko v zalogi. Proti ljudem njegove sorte ne smemo biti z ozirom na javno mora o in dobrobit obzirni.
Od Sv< Duha na Ostrem vrhu. Piše se nam: Dne 4. decembra 1911 sem imel pogreb svojega še ne eno leto starega otroka. Dal sem eno uro zvoniti in, kakor tukaj navadno pravijo, s konduktom pokopati. Tudi je bila peta sv. maša. Dne 7. dec. sem pa šel k g. župniku na račun in sem hotel plačati. Računil mi je za to opravilo 22 kron. Jaz mu mirno rečem: „Sa-prlot, to je malo preveč, tako en malo bi se pa mogli vendar ja postave držati". To ga je tako razvnelo in razdražilo, kakor bi bil veliko gnezdo sršenov razkačil. Najprej mi je srdito rekel, da naj s tem čisro nič ne začnem, drngači znam koj pri durih vun. Mene je nato malo smeh posilil; prišel je potem bliže k meni in me vprašal, ali kaj vera, kdo je postava? Ia je nadaljeval: ..Postava sem jaz; postava sem jaz;" in čisto k meni stopivši: ..Jaz sem postava"! Mene na to še bolj smeh posili in sem mu rekel: ,.Ako vi mislite, če ste g. župnik, da ste tudi postava, se motite. Po mojem znanju je v naši državi le en postavoda-jalec, pa to ni kakšen župnik". Na to se je malo pomiril in šel k svoji pisalni mizi ter me vprašal, če vem, da je on moj župnik. Jaz mu odvrnem, da to prav dobro vem, pa zategavoljo se jaz pred njim ne bodem poniževal. Tudi sem mu rekel, da že tako plačam, kolikor zahteva, pa pobotnico hočem imeti. Nato mi pravi, kaj mi bo pobotnica, in da je ne potrebujem. Odgovoril sem mu: To je moja stvar, jaz brez potrdila ne plačam zahtevanega zneska, ako je zadovoljen, mu dam 12 K, ako pa hoče več imeti, naj koj napiše potrdilo. Na to mi odgovori, da nima takih kolekov (štem-plov), in ko sem mu rekel, da jih v par trenutkih prinesem, je odvrnil, da nima celo nič časa pisati. Jaz sem mu na to na kratko rekel: Ako vi nimate toliko časa malo pisati, jaz pa nisem voljen brez potrdila zahtevane svote plačati, in z Bogom, g. župnik, in sem sel svojo pot. Čujem sedaj, da je g. župnik nekje rekel, da mu nisem hotel plačati in da sem socijalni demokrat. Smešno! Potemtakem so bili oni presvitli vladarji tudi socijalni de»okrati in brezverci, kteri so to postavo potrdili. Jaz odkritosrčno rečem: Prej bo socijalni demokrat (ako ni kaj hujšega zakrivil) deležen večnega veselja, kakor pa skopuh in nepravičnež.
Mu ta. Predzadnjo soboto je prišel na Muto velik gospod To je bil potovalni učitelj „Sudmarke" Maške. Prenočeval in krepčal se je na Muti, da je drugi dan lažje prenesel blamažo na Pernicah. Njemu so se prišle poklonit tudi »kapacitete" raznih strok Mettinger. Ladinek, Korb in seveda Denk iz Vuzenice. Pač se pa ne more natanko vedeti, ali so prišli prosit k „Sud-marki" novih tavžentov. ali so se zahvalili za
prejete. — Na Muti so se okusili k svojemu zvestemu bratcu po mislih in surovosti, namreč k Auerjn. Tam so jedli klobase, ki jih je pa napravil slovenski mesar. Gladni so bili, zato jim je šlo v tek. Kar naenkrat pa stopi slovenski „klobasar" v sobo in Mettinger, ki t«ko rad grize okrog sebe, ugrizne mesto klobase — mesarja, z besedo namreč. Ladinek, ki bi bil menda tudi po navadi in ne samo po telesu rad podoben „afnam", hitro zagrizne za njim. No, mesar jim pa ni dolžen ostal ničesar, ampak je povedal, kar jim je šlo, da so imeli prav dovolj. Ko so zvedeli, da so jedli slovenske klobase, so baje vsi štirje hoteli dati v sveti nemški jezi prek pojedene klo-
base. A nemški želodec se je uprl, ker so mu slovenske klobase prav prijale, zato jih je obdržal. Je bil pač bolj pameten, kakor njegovi gospodje.
Pernice. (Boj slovenskih kmetov proti ,.Sudmarki.) Na Pernicah še županuje neki KristOfel, ki je znan po zadnjih občinskih volitvah, s katerimi se bode pečalo še državno pravdništvo. Teera moža bujskajo nekateri Mut-čani in Marnberčani, da hodi zanje po kostanj v žerjavico. Opekel se je že večkrat, a se ni iz-pametoval. Že meseca decembra je hotel ustanoviti rSiidmarko" v svoji občini, katera je gotovo po štirih petinah slovenska. Takrat so mu pa ljudje povedali dovolj odločno, da ne marajo slišati ničesar o takih stvareh. Sedaj je pa poklical potovalnega učitelja „Siidmarke", ter dal oznaniti pri cerkvi, da se bo ob eni uri popoldne ustanovila v znani gostilni „Siidmarkina" podružnica, Ljudje so šli kar od cerkve v dotično gostilno ter zasedli vse prostore. Tam so že našli nekaj zapeljanih kmetov ter nekaj drvarjev, katere je dal zagrizeni župan nalašč i oklicati iz dalnje Kaplje. Pa vse ni nič pomagalo. „Siidmarkovci" so se ustrašili in potovalni učitelj jo je odriuil mimo gostilne še skoro eno nro daleč na Mlake v drugo gostilno. Župan pa je povedal, da se tu ne more vršiti zborovanje, ker je preveč ljudi. Mislil je, da ljudje ne pojdejo tako daleč ter jih je povabil. — A množica se ni ustrašila. Dvignilo se je okrog petdeset mož, fantov, žen in deklet in šli so po bregih prepevaje slovenske pesmi. Našli so tičke, ki so se kar tresli. Bilo jih je kakih petindvajset z fantki in nedoraslimi puncami vred. Vsi zeleni od jeze, so poslušali ostre opombe Slovencev. Ostalo bi bilo samo pri vojski z besedo, da ni neki „Siidmarkovec" storil neumnosti ter udaril enega Slovenca po roki. Potem je pa nastal tepež, ki bi lahko imel slabe posledice za obe stranki, da se ni posrečilo nekaterim pomiriti razjarjeno množico. Tako pa je ostalo pri razbitih kupicah, potrti mizi in nekaj batinah. Na razvalinah pa je stal nadučitelj Hren iz Mute ter ljudi miril; povedal pa je tudi, kaj hoče rSiidmarka". Slovenci bomo branili svojo zemljo, vero in jezik, a ne z batinami, ne z orožjem, ampak z razumom in ljubeznijo do rodne grude. In vrli Slovenci so bilo dostopni njegovim besedam ter pustili peščico nasprotnikov mirno oditi v zasebno hišo. Za Pernice pa je bil ta dan pravi narodni praznik. Od osivelega starčka, do krepkega mladeniča, od slabotne stare matere, do cvetoče hčerke, od siromaka pa do bogatina, vsi so bili tako edini, kakor velika družina, in so se veselili svoje moči ter bili ponosni, da so Slovenci. — Nasprotniki so z nasiljem veliko pripomogli, da so se zavedli naši obmejni ljudje. Iskra narodne zaved osti, ki je tlela dosedaj med njimi, je v nedeljo vzplamtela do mogočnega ognja, ki ne ugasne nikdar, pa naj pride še toliko in tako mogočnih nasprotnikov.
Ruše. Poročali ste že o klerikalnem pogorišču pri nas na kraljevo. ..Predrznost liberaluštva" je bila tako ,.brezmejna," da je razkrinkala na tem shodu nenarodne in črne nakane teh ljudi in ta blamaža jih sedaj silno boli. Najbolj je ndarila na živce upokojenemu kmetu s Smolnika, L. Hlebu-To se vidi iz njegovih člankov v „Straži," v katerih napada smolniškega župana, g. Viktor Gla-ser-ja, ki je bil na veliko jezo klerikalcev izvoljen predsednikom shoda. Tudi s pljuvanjem po gostilnah je kazal svojo jezo iu olikanost. Ne razumemo, kako more biti L. Hleb tako sovražen smolniškemu županu, našemu najneustrašenejšemu boritelju za slovenstvo! Kako more biti tako nehvaležen! Naj bi raje premišljeval, kdo mu je le-čil polomljena rebra, kdo mu je rešil 1200 K in kdo je spravil v občinski zastop, ko je izgubil že ves ugled, odkar je Jzačel alkohol čudno uplivati na njegove živce. To naj bo za danes. Ako bi se napadi na „liberaluštvo" ponavljali, prišli bomo z drugim erradivom. O drugih dikah imenovanega shoda ne govorimo, ker so to preveč brezpomembne osebe v Rušah. Obče znani slikar Bečela in prelevljeni Ivan Jug nista osebi, ki bi se nam vredni zdeli pouka. Svetujemo samo, da nas ne izzivate več s strankarskimi prireditvami. Za to v Rušah niso tla, o tem ste se na tem shodu sami prepričali. Ne kalite miru in pustite slovensko trdnjavo Ruše — slovensko!
I. celjska parna in Celje kemična pralnica Sto!
se priporoča za točno in ceno snaženje vseh vrst oblačilnega, namiznega in drugega perila ter za kemično čiščenje vsakterih oblek, preprog, zaves, kožuhovine itd.	15 8-5
Naročila od zunaj se točno izvršujejo.
» ^ <v i <V	iV Jk V> V v	v A[\vil
•nppfni

Slikar. pleskar
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji k svojim!
Viktor Bevc, Celje
90
Graška cesta št. 8.
49-2
Y	Trbovljah pri farni cerkvi
sta naprodaj
dve hiši
s prizidino, pripravno za vsako obrt n. pr. gostilno in pekarno — ker peka še ni v Trbovljah pri fari — istotako tudi za trgovca, usnjarja, mesarja itd. Pred hišama je lep vrt. Celo posestvo se proda zaradi izselitve pod približno polovično ceno. Resen kupec naj se blagovoli oglasiti, ako mogoče osebno pri bratih Rozin, kleparjih y Trbovljah pri farni cerkvi štev. 62 in 51.	87 3-2
V	bližini uelja, 5 minut od glavne ceste
lepo posestvo
naprodaj.
Posestvo obsega 35 oralov zemlje (od tega je krog 26 oralov dobro obdelanih njiv in travnikov, in krog 8 oralov host (4), katerih 3 so za posekati (z lepim lesom za stavbe.) Na posestvu je 1500 štang hmelja. Hiša je zidana, z opeko krita, kleti obokane (velbane); zraven je lepo gospodarsko poslopje, škedenj, kozolec, zidani in obokani svinjski hlevi, kovačnica, opekarna (cigonce) itd.
Vroda se zaradi rodbinskih razmer.
Natančneja pojasnila daje iz prijaznosti Pavel Kladenšek, hišni posestnik v Celju, Šolska ulica Štev. 23.	74 3-3
Pozor, tamburaška in pevska društva!
Naročite za razne zabave novo izišle šaljive igrokaze, šaljive skladbe (kuplete) s spremljevanjem tamburic ali glaso-virja in nove tamburaške partiture od Stahuljaka, Hruze,Farkaša, Machača itd.
pri prvi sisački rokotvornici tamburic	88 6 2
J. Stjepušin, Sisak.
Priporočamo našo zalogo najboljših belih in črnih j	fi "ff E^UI^^^lkk
dalmatinskih vin
:: na debelo in v steklenicah. ::
Posebno priporočamo za slabokrvne in prebolele dalmatinsko vino „Plavac", 3 steklenice 5 kg franko 4 K. Razpošiljalna tvrdka dalmatinskih vin, Celje, Bogen-ul ca št. 3.
85 12-2
Ljudetrit Bomife
—— puškar -
v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od mene preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj!	34 7-4
£evljar v Celju, poteg kapucinskega mort«
se priporoča za izgotovljenje jesenskih in zimskih čevljev iz raznovrstnega usnja v modernih oblikah in primernih cenah. ———————————————

ee©i
nnOi
eoe
AAg ut/u
eoe
©9© ©©©
WWWt7Vw UUUUU t7t7t7t7t7UWW
-'nnn
uvv
AAA wwt7 AAA
wu
Super fosfati
mineralični in animalični, najpreizkuše-nejša, najzanesljivejša in najcenejša fosforna gnojila za vse
W vrste zemlje Vsebina strogo zajamčena.
Najsigurnejše in najhitrejše oživljenje pašnikov; bogata žetev krme, bogate 18 na fosfornokislih soleh. 30-4
Superfosfat 'P
povzroči pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvorbo zrn in poplemenitenje sadeža, tako tudi pri krompirju, repi itd. amonijakove, kalijeve in soliterne
W superfosfate
prodajejo vse tovarne umetnih gnojil, trgovci, kmetijske zadruge in društva. Osrednja pisarna: Praga, Pfikopi 17.
QQQ
f JCaznattUo. i
Anton VodcniH
trgovec v Žalcu
naznanja, da se je preselil V stojo lastno, prej PriVseKoVo hišo
nasproti farne cerHVc.
Založil je svojo trgovino z najmodernejšim manufakturnim blagom, vsako vrsto
špecerijskega blaga, železnino, usnjem itd. Potrudil se bode zadovoljiti cenj. stranke z najboljšim blagom, z nizkimi cenami,
pošteno in zanesljivo postrežbo.
Za obilen obisk prosi
104 4-1
Anton Todenik.
ai:
Nagrobne vence 2
v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek)
v Celju.
27 12-2
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina,
(Goričar & Leskovšek, Celje
čmmm^immmm^mmK!! -mkmmš,s sa««:
Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366.
62 51-3
Telefon štev. 48.
L
dom
M
Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št. 12 Uraduje se *sak dan razun nedelj in pcaz-nikov od 8.—12. ure 3 dopoldne, ses
Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283.
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
pel od sto <5°lo)
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadrnga sama in ga ne odteguje vlagateljem.
sprejema PV* hranilne vloge od vsakega, je član atadrmje ali^e in jih obrestuje ~"
Proti znižanju sladkornih cen. Med avstrijsko in rusko vlado se vrše že delj časa pogajanja glede zvišanja uvoza sladkorja iz Rusije v Avstrijo. Tako bi cene sladkorju, ki zadnji čas tako rastejo, padle. Lastniki avstrijskih sladkornih tovarn so zaraditega baje silno razburjeni. Seveda, da le oni delajo mastne dobičke! Kaj jih pa briga ljudska beda! Krvosesi!
V'
olneno
žensk« in sukno za moške obleke zadnje mode rsupoSilja najceneje
Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Kmet.-knjig, tečaj, Arjavas: Ker smo sprejeli tudi krajše poročilo, in ker nam silno primanjkuje prostora, zato objavimo krajše, osobito ker vemo, da ste poslali svoj dopis tudi »Gosp. Glasniku«, \ katerem bo tako obširen prav na mestu. Oprostite, saj veste, da smo Vam vedno radi ustregli, in Vam bomo tudi še v bodoče, pa pomanjkanje prostora nas sili, da krčimo. Glavne poteze še o priliki objavimo! — Sv. Bolfcnk pri Sred., Braslovče, Maribor, Plšece, Zabukovje, Galicija: Zal za to številko vse prepozno. Pride na vrsto! — Središče: Hvala, porabim o priliki!
V gostilni Sokolski dom v Gaberjih se dobijo v petek, soboto in v nedeljo sveže jetrne, krvave in mesene klobase, mrežna pečenka itd.
C/5
CD
IM<
CD
< O
Blagajničarka
2»ožna tudi pisarniških del, se z ugodnimi pogoji sprejme v manufakturni veletrgovini
R. Stermecki y Celju.
110 -1
Naprodaj
mlin!
Se proda zaradi starosti posestnika; isti je v dobrem stanu, zmiraj zadosti melje, zraven je malo gospodarsko poslopje in en oral zemljišča, je pri okrajni cesti in je precejšnja vodna moč.
Cena 8400 K. Več pove lil 3-1
Anton Mraz, Rečica na Paki.
Ženitbena ponudba.
118 3-1
Veleposestnik in velik obrtnik v lepem in živahnem kraju na Spod. Štajerskem, vdovec srednje starosti, se želi poročiti z zdravim dekletom ali mlajšo vdovo, ki ima veselje do gospodarstva in primerno premoženje. Taj lost — častna zadeva! Samo resne ponudbe se naj pošljejo pod naslovom: „Veleposestnik in obrtnik" na upravništvo ..Narodnega Lista" v Celje.
Naprodaj
mlin in žaga.
Tudi zemljišča približno 7 oralov se preda v lepi ravnini ob Savinji, cena 32 000 kron. — Več pove iz prijaznosti Jos. Fr. Skasa, p. Rečica na Paki, (Štajersko).	112 1
i A I..««. _ _ J _ _ lahko vsakdo na lahek način
1U KrOfl M UED «a,lu«. Pošljite svoj naslov
a v vm uu	]e na dopisnici na tvrdko:
razpošiljal niča J. Konig, Wien III/2, Postarat 45. Fach 733. 39 10-4
Kdor potrebuje en vagon
103 3-1
lepila smrekovih hmeloVH
decembra |meseca sekanih, zelo trpežnih, naj se takoj zglasi pri Ant. Šplichal-u, gostilničarju v Št. Ilju p. Mislinje.
V trgu Št. Jurij ob j. ž. je naprodaj lepa zidana z opeko krita
z drvarnico, zraven je lep vrt za zelenjavo. Hiša je ob veliki cesti, pripravna za vsakega rokodelca ali pa penzijonista. Cena 2.100 K. Kdor želi hišo kupiti, naj se oglasi v Kat. domu pri Francu Žličar, tajniku posojilnice v Št. Jurjn ob j. ž. 106 2-1
Zahvala.
Ob priliki prebridke izgube našega sina	ioo i
lankola
sva dobila od znancev in sorodnikov toliko izkazov sočutja, da se čutiva dolžna tem potom izreči javno zahvalo. Osobito se zahvaljujeva za mnogo-brojno spremstvo na zadnjem potu in darovane vence. Slav. ravnateljstvu tukajšnje deželne meščanske šole ter sploh vsemu učiteljskemu osobju, kakor tudi učencem. Prečast. gg. duhovnikoma za tolažbo in zadnje spremstvo, ter vsem, ki se naju spominja je s sočutjem v tem bridKem času.
Žalujoča Ivan in Josipina Rebek.
.okal
v katerem je že blizu 10 let dobro idoča trgovina z mešanim blagom, na ugodnem kraju v Celju, se s stanovanjem in pritiklinami vred odda v najem. Več v upravništvu „Nar. Lista".	80 3-3
Učenka
iz boljše rodbine in z dobro šolsko naobrazbo se sprejme v modni trgovini
R. Stermecki, Celje.
Stanovanje mora imeti pri starših ali sorodnikih.
109 -i
CIc'iV >A<VArJtf v;»v< >AtrJ iO-A<v,<>><■<^ <<\A A-o>V»A<-,
Slouo in priporočilo !
Pri odhodu iz Šoštanja v Celje mi ni bilo mogoče od vseh dragih prijateljev in odjemalcev se posebej ^osloviti, zatorej Vam na cem mestu zakličem srčni: „Z Bogom"! Posebno se zahvaljujem za dolga leta izkazano mi zanpanje in prijaznost zavednim kmetom iz Drnžmirja. Lokovice. Topolščice, Zavodne, Ravn, Gaberk, Št. Florjana in Plešivca. Kadar pa eden ali drugi v Celje pride, me naj obišče v novi moji trgovini v Posojilniški hiši na vogalu Graške ulice (Ring štev. 2). Z Bogom in na svidenje! 108 i
Anton Kocuvan,
bivši trgovec in posestnik v Šoštanju.
« W< V* >JV MtfVtf >A< r, V>A< W
Sprejmem v gostilno, ki je bolj za kmete,
natakarico
na račun;
zmožna mora biti slovenskega in tudi vsaj nekaj nemškega jezika, ne premlada, iz poštene hiše. Zahtevam 700 K kavcije. Službo lahko nastopi takoj. — Vprašanja na upravništvo Narodnega Lista.	101 3-1
Trgovski sotrudnik
z nekaj kapitalom, ki ima tudi veselje do soda-vičarske obrti, se sprejme. 103 3-1 Naslov pri upravništvu ^Narodnega Lista' .
m^mmm m	—^
„Austr o -Američana", Trst^
Krasni dvovijačni parnik	%
jVlarta Vtohington
napravi eno posebno vožnjo v Rio de Ja-neiro, Santos in Buenos Aires; mudi se v Napoljn, Barceloni. Teneriffi (Kanarski otoki).
Odhod iz Trsta: 7. marca 1912. Vožnja traja od Napolja v Buenos Aires samo 16 dni.
Pojasnila se dobijo v potovalnih pisarnah družbe Dunaj, I. Karntnerring 7 in 1. Eaiser Josefstrasse 36, ter pri glavnih zastopnikih Schenker & Co.. Dunaj, I. Neutorgasse 17 in pri Thos. Cook & sin, Dunaj, I. Stephansplatz 2.	19 3-1
F. S. LUK AS V CELJU
Rastlinska destilacija »ADAM" A
Vas postreže priznano povsem najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerja in žganja.
Specialftfete: Adam grenki ali sladki in Pelinkovac, najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin proti jamstvu K 25.000. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec iz 99 48-1	lastne žganjarne.
mt Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in oene. "m Tpsnioapska zadruga Sy. Bolfenk pri Središču
78 6-3
daje na znanje, da ima za spomlad
cepljenih trt
naprodaj in sicer vsake kakovosti. Cena trtam je zelo nizka. Ceniki na željo zastonj!
R. DIEHL, žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i«, domačega
konjaka.
Radi npeljave električne moči odda se po ugodni ceni novi, 3 koDjske sile močni	95 2-1
bencin - motor
kateri se lahko ogleda v obratu. — Natančneje podatke da gospod Kari Janič, posestnik v Žalcu.
I
Naznanilo.
j
Naznanjam cenj. strankam, da sem danes, I. februarja na Graški c. 15
o tvoril zalogo čevljev.
Zaloga čevljev v Gosposki ulici št. 6 ostane kakor doslej.	96 2-1
Cenj. strankam se uljudno priporočam za obilni obisk moje bogate zaloge.
Ivan Berna
Celje, Graška cesta 15.
Sprejmem
mlinarja
za svoj mlin na motor. Meljem izključno samo koruzo na dva para kamnov. 75 2-2
A. Domicelj, Rakek.
tedenskega zaslužka ali pa 50 do 60% provizije
dobi vsakdo, ki prevzame prodajo mojih svetovno-znanih napisov in drugih predmetov, med njimi predmeti, ki se prodajajo v velikih množinah brezkonkurenčno. Doprlnesem lahko dokaz po originalnih naročilih, da je mnogo mojih zastopnikov, kjer so bili moji predmeti do sedaj vpeljani, zaslužilo na dan več ko 30 K. — Glavna sezija se ravno prične. Pojasnila zastonj. Zastopstvo se odda kot glaven ali pa kot postranski zaslužek.
Vprašanja po dopisnici.	98 1
Anton Hruby, Miiglitz, (Moravsko).
Korespondenca v nemščini.
V najem se da
dobro idoča trgovina z mešanim blagom in gostilna v trgu Podčetrtek, z
vsemi potrebnimi prostori. Zraven je lep vrt, živinski in svinjski lilevi, ena njiva, travnik in sadonosnik. v najem se da za več let, vse za 1100 K, brez njive, travnika in sadonosnika za 900 K na leto. Vse nadaljno se izve pri
Petru Pasarič, Wien, XIV.
Goldschlagstrasse 82. 84 2-2
Trgovina s špecerijskim :: blagom ::
Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd.
Zaloga vsakovrstnih semen.
Slovenci! Zavedajte se!
Ivan Ravnikar
Celje
Grafika cesta štev. 21.
Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba.
Trgovina z moko in de-:: želnimi pridelki
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev. :: firneža in lakov :: Zaloga nagrobnih in voščenih sveč.
Zaloga rudnin : skih voda
šivalni stroj 20. stoletja
Kupujte samo v naših trgovinah aii po naših agentih.
SINGER Co., akc. dr. za šivalne stroje
Celje, Graška c. 22; Maribor, Gosp. ulica 32; Slov. Gradec, Glavni trg 46. Svarilo pred zamenjavami! Vse od drugih trgovin za šivalne stroje pod imenom „Singer" po-nujani stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za našimi novimi sistemi šivalnih strojev v konstrukciji, uporabnosti in trpežnosti.	31 -2
Ma vprašanja vedno zaželjeni odgovor.
Vzorci za vezenje, gačenje in šivanje gratis in franko.
Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K

Posojilnico v Celju
registrovana zadrnga z neomejeno zavezo v last i hiši
,.Narodni dom" v Celju.
Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K
HraniSree vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 41/2 od sto brez odbitka rentnega davka.
Vloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4V2 od sto od dne do dne.
Čekovne račune otvzarja tvrdkam. katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju.
Eskomptuje izi vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta.
Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih.
32 26-3
Roko se obranimo želodčnih bolečin?!
Takim boleznim, na katerih trpi dandanašnje Človeštvo, se pride uspešno v okom ter se jim more energično nasprotovati s tem, da se pravočasno uporablja
dr. Engel^nov nektar.
Kajti močan želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdravemu telesu. Kdor hoče svoje zdravje ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrstnih uspehih sloviti
dr« Etig@l*n©v nektar.
Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in iz vina, upliva vsled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni liker, oziroma želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledic. — Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, ne da bi škodovali svojemu zdravju. Nektar upliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbudljivo na tvoritev sokov. Zato se priporoča užitek
dr. Engel«*novega nektarja
vsem, ki si hočejo ohraniti zdrav želodec.
Nektar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krču, bolečinam, težki prebavi ali zasliženju. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali
stisko ali količne bolečine ali srčno Utripanje, ohrani temveč dobro spanje in živahen tek, zabrinjuje tarej nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost.
V širokih slojih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja. Nektar se dobiva po 3 K in 4 K steklenica v lekarnah sledečih krajev: Celje, Dobrna, Podčetrtek, Slov. Bistrica, Konjice, Rogatec. Slov. Gradec, Maribor, Litija, Ljubljana itd. ter v vseh večjih in manjših krajih Štajerske in cele Avstro Ogrske v lekarnah. Tndi razpošiljajo lekarne v Celju 3 in več steklenic rastlinskega vina po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske.
Svari se pred ponarejanjem! Zahtevajte izrecno dr. Engel-nov nektar.
Moj nekt*r ni nobeno tajno sredstvo, njegove sestavine so: samos 300, vino malaga 200, vinski štrkljaj 50, glicerina 100, črno vino 100, sok jerebike 100, črešnjev sok 200 brinje 30 in mnogo drugih zeljišč. Te sestavine se pomešajo.	90 17-2
HB	EP
■g Južnoštajerska hranilnica v Celju »g
Oprejema hranilne v'oge vsak delavnik od 8. do 12. nre ^ dopoldne in jih obrestuje po	4 '/s °/o ~"TP1
ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter,ga ne odteguje vUgateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.	92 52-1
v Narodnem domu.

"Pvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom
in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno ne-s ovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali S H varovance, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oz. za varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico. Q Q
Proda se iz proste roke lepa
enonadstropna
94 3-1
hiša
v sredini mesta Celja, pripravna za vsako obrt. Zraven je tudi lep vrt, ki veže hišo z drugo ulico, torej pripraven za stavbišče. — Ponudbe v nemškem jeziku naj se pošljejo na gospo Marijo Dussik, Upnica, Štajersko.
Pokrijte vsako ranjeno mesto
mazilo k mazilo Wk To ob fl ■ bolečir
Masa? l pnšic;
I
skrbno, ker lahko nastanejo iz njega vsled infekcije linde rane. Že 40 let se je izkazalo mefilno vlaCno mazilo, takozvano praško domaČe mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in boleCine. hladi in pospešuje zaceljenje.
Razpošilja se vsak dan. '#11
i pnšica 70 vin. Proti predplačilo K 3-16 se pošljejo 4 pnšice, 7 K pa deset pušic poštnine prosto na vsako \iostajo avstr.-ogrske monarhije
Pozor na ime li.-Jelka, lzdelo-4 atelja, oeno in varstveno znamko. Pristno Je po 70 v.
Glavna zaloga
B. Fragner, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna „Pri Smem orlu"
prapa, Mala strana, vogal Nerudove ulice št. 230.
V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oto Sobwarzl itd. Zaloge v lekarnah Av.-Ogrske.
Ixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
/o

j^V^l	Varstvena znamka Sidro"	^^
Liniment-Capsiei comp.,
11	nadomestilo za	29-5
sidro - pain - expeller
je kot najizvrstnejše bolečine olajšujoče in odvajajoče sredstvo za v ti ran je (mazanje) pri prehladih itd. splošno priznano ; za ceno 80 v., K 1'40 in 2 K se dobi skoro v vseh lekarnah. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domaČega sredstva vzamite le originalne steklenice v škatljah z našo varnostno znamko ,,Sidro", ker tedaj ste sigurni, da ste dobili izvirni izdelek.
— Dr. Richterja lekarna pri .Zlatem levn'
v Pragi, Elizabetina cesta št. 5 (nova)
XXXXXXXX> XXXXXXXXXXXXX*XXX3
f&S
m
Zahtevajte}vzorce!
Barhant, flanele, modno blago, —=— opreme ———
platno, damasi, kanafas itd. same novosti, razpošilja franko izvozna tvrdka
V. J. Havliček in brat v Podčbradeh na Češkem.
Razpošilja tudi franko po povzetju 1 zavoj 40 m raznovrstnih ostankov od poletnega in zimskega perila v dolgosti 1 do 8 metrov samo za 18 K. Ugodna prilika! Izredno cen! 12 -5
( Stoji H sVojitn 1
I;	Tft^v^i, stavbeni in umetni ključavni ar,
i 1V3.I1 *C©OCM.f vodovodni instalater (Poljska «i. i4>
se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Brucken-wagen). Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice in uteze.
| Celje.	Vse po dnevnih cenah.	105 48-1	Celje« \
Za naš« odre! j
pitctantje pozor!
Veliko zalogo lasulj lastnega izdelka iz pristnih las po 6 K in višje, za iz-posojilo od 70 v in višje; raznih le-potil, mastiksa, krep, brade in drueih potrebščin za predstave; nadalje kite za dame iz pravih (domačih) las od
5 K višje, kakor sploh vse izdelke iz
las izgotavlja v najkrajšem časa ter priporoča	14 6-5
v
4fft1v 'n diplomiran 'aseičsr
: V Brežicah ob M :
odlikovan z zlato kolajno na Dunaja in , Cene zmerne. :: Postrežba solidna in točna.

»1 18-1
CIGARETNI PAPIR
PRISTEN EDINO LE S TO
93 2-1
Hm
Originalni ftcdsti motorji na suroVo olje
Balder1 (stoječi), Rofour (ležeči)
najboljši in najtrpežnejši izdelek. Na novo patentovani na celem svetu. Edini dvotaktni motor na surovo olje. — Motor deluje izvrstno brez dima in duha tudi pri najmanjši obtežbi. Brez vžigalnika in ventila. — Nizko število tur. — Navadno oskrbovanje. Isto izvršuje lahko vsak navaden delavec med drugim delom. Grlavna os teče v olju, vsled tega je kaka obraba nemogoča. Uporaba I—2 vin. na uro in konjsko silo. Nikaka nevarnost radi ognja. Nikake finančne kontrole! Jako pripravni za kmetije, mline, za proizvajanje električne luči in sploli za vse obrate do 500 HP. Zahtevajte popis in katalog št. 22 gratis.
Na zahtevo Vas obišče inženir in Vam napravi proračun ter
da potrebna pojasnila brez kake obveznosti. Edina prodaja Szabo & VVi-ttmaffSBi
specialna tvrdka za motorje na bencin in surovo olje Gradec, Anneostrasse 30.
Odda se prodaja tudi drugim protokoliranim tvrdkam.

m
šil:
M
SI5SE
M
51 ISBmkSvSto^ Žs
/C S
I
niJ
Franc Strupi
Celje, Graška cesta
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene.
Prevzetje vseh steklarskih
50	del!	5i-4
Na debelo! Na drobno!
■
Največja trgovini in velikanska zaloga ur, zlatnine,
srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti.
brilanti in drugimi kamni.	68 5i-4
Zo ženine in nevesficeporočne zlate prstane ter ženit°-
vanjska darila po najnižjih cenah. ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov Itd.
Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!
R. Salmtč, Celje, Narodni dom

triumf-štedilniki
t=j
o »
co

a ■
* ■ ■
■
ZVEZNA TISKARNA V CELJU.

V.M iuj
triumf-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje flustrijsko.
„Ka-a-a-j?!"
Dečki: „Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva antinikotin - svalčična ovojka.
Pozor: Pristno le v škatljicah za svalčice pod imenom Jacobi.	5 17-5
(P1*
nis
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, palienega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima pol belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, Snega 10 K. najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 9	dobi franko.	28-5
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen i novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13'—, K 14 70, K 17 80 in K 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok K 4\50, K 5 "20, K 5*70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14'80. Razpošiljanje pe povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar.
S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko.
,a!


Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.
11=11==
wmm
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati ua dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.
SS Lastna knjigoveznica.
1	?
*<	**
3.	°
a
rr	~■
M
—	as
—.	cv
—	£3
f	a
X*
-J
OT NO (C
tc
Cigaretni papir
OTTOMAM
pristen le s to glavo; za* i J vrnite vsako ponaredbo!
6 17-5
Veletrgovina s papirjem
JW
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. — Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih
skladov ter vseh tiskovin za urade. Na debelo.	Na drobno.
ar
Goričar & Leskovšek
Celje, Graška cesta št. 7.
26 52-5
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek)
Celje, Rotovška ulica št. 2.

brzoparilniki za krmo so najboljši!
Nov izboljšan sestav!
Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa in železne pločevine!
Zahtevajte cenike!
Svari se pred cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa! io 12-5 Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko!
Delniška družba Alfa Separator, Dunaj XII|3,
r
Priporoča svojo bogato in najnovejšo izbiro za bluze, žensko in moško sukno, svilneno blago, parhente in flanele, le-vantine, kretone, perilo za gospode in gospe, nogavice, kravate, žepne robce, moderce, podlage in platna v vseh ši-rokostih, kakor vsakovrstna olepšanja. Cene brez konkurence. Svoji k svojimi
Velika narodna manufakturna trgovina
Karol Vanič
Celje, Narodni dom.
1
Na debelo in drobno.
Na debelo in drobno.
Nadalje po nizkih cenah: salonske in vsakovrstne preproge, zastore suknene in čipkaste, garniture, fine koče: potovalne, posteljne in za konje, dežnike in vse v manutakturno stroko spadajoče blago. — Oprave za krojače in šivilje 13	izredno poceni.	45-5
Postrežba solidna. Svoji k svojim \^J^
Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju.
Odgovorni urednik Vekoslav Spindlei.
Tisk Zvezne tiskarne v Celju.