Ljubljana, nedelja fj. septembra 1939 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljevo 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; AAaribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Vojna in živci Na/predek tehnike ni pripomogel le k izpopolnitvi pravega orožja, ki služi v neposrednih bojih, temveč tudi k izpopolnitvi neštetih novih vojnih sredstev v zaledju, ki jih ne smemo šteti med nič manj silovito orožje od onega pravega na bojiščih. Že pol leta sem je Evropa doživljala tako zvano »belo vojno« ali »vojno živcev«. Njena značilna oznaka je bila strahovita propaganda, ki je delovala iz vseh mogočih virov in se razširjala v vse mogoče smeri, tako da je bil pod njenim »udarom« že ogromen del človeštva. Marsikje so pred meseci izražali na-do, da bo ta pritisk na duha in dušo ljudi prenehal, čim bodo nekje spregovorili topovi ki bodo s svojo žalostno pesmijo zamenjali besedo, vsipajočo se iz listov in radijskih zvočnikov v vseh mogočih jezikih sveta. Toda to se nI zgodilo. Grmenje topov in letalskih granat ni ustavilo te žive propagande, ki jo še nadalje in celo v naraščajoči meri razširjajo zlasti radijske postaje po etru. Kako vpliva vse to na že itak razdražene živce milijonov, ki jih ta nova vojna sredstva skušajo streti istočasno z uporabo orožja ali še pred njegovo uporabo, ni treba opisovati. »Vojna živcev« se torej nadaljuje vzporedno z vojnimi oneracijami in še čedalje 'bolj narašča. Mnogi celo mislijo, da se je prava »vojna živcev« prav za prav šele sedaj pričela. Vse to zahteva od vsakega posameznika neprimerno večjo treznost in previdnost kakor v prejšnjih vojnah. Kontrola tega, kar se sliši, in tudi onega, kar se danes čita, mora biti neprimerno večja kakor kdajkoli doslej. Ta kontrola pa seveda ni lahka, zlasti ne v pogledu radia, ki najbolj neposredno vpliva, katerega besedo pa je najtežje preveriti, saj poroča mnogokrat o dogodkih, ki se odigravajo tako rekoč istočasno s poročanjem. To, kar je v normalnih časih velika prednost radijskega poročanja v primeri s poročanjem listov, je lahko usodnega pomena v nenormalnih časih, v časih, ko je na vseh straneh toliko interesa, da se prav časovno neposredni dogodki prikažejo tako, kakor to najbolj odgovarja interesom radijskega sospodarja, ki je konec koncev povsod država. Nihče ne more zahtevati od radijskega poslušalca vsega onega znanja in vse one široke razgledanosti, ki bi ga lahko obvarovala, da ne bi nasedel kakršnikoli vesti. Prav s tem neznanjem poslušalcev računa radijska propaganda. Uspeh je lahko velik zlasti tam, kjer so dnevne informacije v drugi obliki Ie zelo težko dostopne in je kontrola takšnega poročanja tako rekoč nemogoča. Tako se preko etra vrše neprestane nevidne borbe, ki lahko postanejo enako usodne kakor one prave na bojiščih. Veliko poslanstvo v borbi proti temu sodobnemu enostranskemu vplivanju na duha, misli in čustva ljudi lahko vsaj ponekod, posebno v nevtralnih državah, še izvrše dnevni listi s svojim umerjenejšim, stvarnejšim in opreznej-š:im poročanjem, ki ga je mogoče vsaj do neke mere pretehtati in preveriti. Listi morajo biti v teh časih prva kontrola današnjega poročanja, ki ni več omejeno samo na novine in ki po drugih poteh celo še prej prihaja do onih, ki jim je namenjeno. Odgovornost listov je zato danes podvojena. Njihova dolžnost je, da pomagajo svojim čita-teljem pri iskanju resnice sredi zmešnjav in težav, ki jih prinaša vojna na splošno, živčna Da še prav posebej List, ki se v težkih časih zaveda svoje odgovornosti, opravlja tako delo z največjo skrbnostjo in požrtvovalnostjo. Toda čitatelj ne sme pri tem prezreti, da je tudi pri najboljši volji včasih zelo težko ali naravnost nemogoče ločiti resnico od nepotvorjenega prikaza. Tudi v uredništvih listov nismo vsevedni in nezmotljivi. Tudi mi smo navezani predvsem na vire, iz katerih črpamo svoje vesti. Ako si te vesti iz raznih virov nasprotujejo ali ako ta ali ona vest že po sebi zbuja dvom v svojo verodostojnost, si pomagamo pač na ta način, da označimo vir, iz katerega smo vest prejeli. Označba je včasih direktna s tem, da sta imenovana list ali poročevalska agencija, ki sta dotično vest razširila kakor n. pr. angleški Reuter, francoski Havas. nemški DNB. Poljski Pat, italijanski Štefani itd. Včasi pa je označba le indirektna s krajem, od koder je vest datirana. Tako je čitatelju omogočeno, da pri poznavanju izvora posameznih vesti tudi sam tehta in ceni njih verodostojnost. Več v uredništvih storiti ne moremo. Naj na kratko opozorimo še na tretji, danes tako zelo razširjeni način prenašanja vesti, na govorico od ust do ust. Kar čudežno je, kaj vse liudie vedo. Sestaneta se na primer v stokrat zastraženem Kremi ju k razgovoru med štirimi očmi Stalin in Molotov. Dan kasneje vam bo ta ali oni že z vso resnostjo podrobno pripovedoval, kaj je rekel Stalin in kaj Molotov, pa kaj sta skle- i Kai hote Rusiia? Mas®rotu?oie si vesti o ruskih namerah in načrtih glede Poliske — Sporazum z Japonsko nai bi dal Rusiii proste roke v Evropi Helsinki, 16. sept. z. Rusko mobilizacijo tolmačijo tukajšnji listi kot dokaz, da je Rusija sedaj, ko je Poljska oslabljena, odločena korigirati sklepe mirovnih konferenc iz leta 1918. in 1921. To dokazuje tudi vsa ruska propaganda zadnjih dni. Vendar pa kaže. da Rusija ne računa samo s tem, da bo morala nastopiti morda proti oslabljeni poljski armadi, marveč tudi s tem, da bo imela za nasprotnika morda tudi močnejšo nemško armado. Rusija ni tja v en dan postavila na poljsko mejo dva in pol milijona vojakov in mobilizirala eno tretjino vse svoje vojske. Vse kaže, da so ti ruski vojaški ukrepi zgolj demonstracija za diplomatska pogajanja o razdelitvi Poljske. Zelo ugleden ruski diplomat je izjavil, da se more na pogajanja z Nemčijo iti samo z močno in dobro pripravljeno armado. Curih. 16. sept. z. Dr. Jollol, strokovnjak »Neue Ziircher Zeitung« za Rusijo, smatra, da Rusiia ne bo prej posegla na Poljskem, predno ne bo poljska armada popolnoma poražena, če pa bo vkorakala ruska armada na poljsko ozemlje, potem se bo to zgodilo br "z dvoma v popolnem sporazumu z Nemčijo. Koncentracija ruskih čet ob poljski meji Budimpešta, 16. sept. z. Preko Bukarešta in Kijeva prihajajo vesti o vedno večji koncentraciji ruske vojske na poljski meji, zlasti v okrožju Minska. Glede namer Rusije se širijo v tukajšnjih diplomatskih krogih različne vesti. Splošno mislijo, da Rusija samo čaka na končni razpad poljske vojske. Poročila iz Moskve govore o tem, da se Rusija ne smatra vec vezana na nenapadalni pakt s Poljsko, ker smatra, da poj ska republika dejansko ne obstoja več. Cim bo nemška vojska prekoračila mejo onih pokrajin, ki jih reklamira zase Rusija, bo po informacijah tukajšnjih krogov tudi ruska vojska prekoračila poljsko mejo in vkorakala na poljsko ozemlje. Moskovski opazovalci o ruski politiki Moskva, 16. septembra, b. V tukajšnjih inozemskih krogih z velikim zanimanjem zasledujejo razvoj ruske politike od sklenitve nemško-ruske pogodbe dalje. V splošnem sodijo, da z ruske strani ne preti nikomur neposredna nevarnost. Rusija iniciativno ne bo posegla v noben oborožen konflikt. Njen neposredni namen je samo vsestransko zavarovanje mej, kakor so to njeni diplomati poudarili tudi pri razgovorih z angleškimi in francoskimi zastopniki, ko so se sklicevali na načelo popolne enakopravnosti pri prevzemu medsebojnih obveznosti. Za to ceno bi bila tedaj Rusija pripravljena nuditi pomoč zapadnima velesilama. Ker na to načelo Angleži in Francozi niso pristali, si je Rusija skušala zagotoviti svojo zapadno mejo z nenapadalno pogodbo z Nemčijo, pri čemer je računala s posledicami te pogodbe v tako zvanem pro-tikominternskem taboru. Ta račun se je glede Japonske izkazal točen. Japonska je na nemško-rusko pogodbo reagirala na več nedvoumnih načinov, končno pa se je odločila, da se tudi sama z Rusijo sporazume, da bi si tako zagotovila nemoteno prodiranje na Kitajsko. Tako je prišlo v petek zvečer do znanega premirja med obema državama na mongolsko-mandžurski meji, premirja, ki bo omogočilo nadaljnja pogajanja med Tokiom in Moskvo. Ako bodo ta pogajanja ugodno potekala, ni izključeno, da bo med obema državama sklenjen celo nenapadalni pakt po zgledu nemško-ruske pogodbe, s čimer bi si Rusija zagotovila mir na Daljnem vzhodu, da bi se lahko bolj neposredno zanimala odslej tudi za razvoj dogodkov v Evropi, od koder je bila v zadnjem času večkrat izrinjena od evropskih velesil. V moskovskih uradnih krogih mislijo, da jim nova politika, ki se je začela z nemško-rusko pogodbo, odpira v bodoče boljše perspektive na evropskem terenu, obenem pa iz- nila. Posebno pri takih vesteh je treba ohraniti trezno razsodnost in dobre živce. Verujte, da vam danes o vseh važnih dogodkih po svetu listi poročajo vse, kar je mogoče zvedeti. Dosledna nevtralnost naše države omogoča tudi listom, da jim ni treba prikrivati nobenega dejstva. Osvežite si malo spomin nazaj za leto dni, odkar se je začela svetovna napetost. Kaj vse so ljudje v tem času že pripovedovali, česar ni bilo čitati v nobenem listu. Sedaj pa, ko so vsi dogodki že več ali manj znani, nam morajo čitatelji pritrditi, da ni bilo nobenega, o katerem jih ne bi informirali dnevniki. Tako je tudi danes. Zato noben resen in pameten človek ne bo verjel »senzacijam«, ki jih iz zlobe ali pa iz nekakšne histerije razširjajo razni ljudje. Nešteto je orožij, ki se uporabljajo v sedanji vojni živcev. Obramba pa je samo ena: ohraniti razsodnost in trdne živce. Ti so sedaj vsem potrebni, tudi nam nevtralcem, kajti »vojna živcev« ne pozna vojskujočih in nevojskujočih se strank. V njej smo vsi vojaki in kot vojaki moramo vselej in povsod storiti svojo dolžnost, zaradi svoje države in zaradi sebe samega! ključuje možnost nadaljnjih nemških aspi-racij v vzhodni smeri. Rusija, tako pravijo v moskovskih uradnih krogih, je gotovo postopala egoistično, ko je ubrala to politiko, toda tega ji ne morejo zameriti oni, ki so zaradi svojega egoizma izgubili priliko, da se sporazumejo ž njo, ko je bil še čas. Kar velja za zapad, pa velja tudi za Poljsko, kateri je Potemkin točno pojasnil položaj že pred nekaj meseci. Povečanje blagovnega prometa med Rusijo in Nemčijo Berlin, 16. sept. z. United Press poroča, da se vodijo med Nemčijo in Rusijo pogajanja za povečanje medsebojnega blagovnega prometa. Nemčiji je pred vsem na tem, da ublaži posledice angleške blokade ter se preskrbi s potrebnimi surovinami. V ta namen bo prvotno določeni blagovni kredit za Rusijo povišan od 200 na 400 milijonov mark. Pogajanja vodi trgovinski ataše nemškega veleposlaništva v Moskvi. Največje težave povzroča vprašanje transporta ruskega blaga v Nemčijo in obratno. Morska pot je preveč nezanesljiva, železniški prevoz pa skoraj ne-, mogoč, dokler Nemčija in Rusija ne dosežeta skupne meje. Sedaj razpravljajo o načrtu, da bi uporabili za prevoz blaga iz Rusije predvsem nemške zrakoplove. Potniške gondole bi se morale v ta namen primerno preurediti tako, da bi na poti v Rusijo mogle prevažati kemične produkte in sestavne dele raznih strojev, na po-s vratku iz Rusije pa predvsem bencin, razna olja in podobno. Pravtako naj bi se v ta namen uporabili tudi ruski zrakoplovi. V nemških krogih so prepričani, da bi bil tak prevoz še najbolj siguren in najmanj riskanten. Kaj piše Goringov list Berlin, 16. sept. b. V tukajšnjih političnih krogih so prepričani, da bo Rusija kmalu nastopila s svojimi zahtevami na Poljskem. Po sodbi berlinskih krogov potrjujejo to domnevo tako najnovejši ruski vojaški ukrepi na zapadni meji kakor tudi znani članek v moskovski »Pravdi« o narodnostni neenotnosti poljske republike ter o prizadevanju Ukrajincev, da se osa-mosvoje. Vsi listi pišejo že o bližnji delitvi Poljske, ne da bi sicer navajali podrobnosti. Se najbolj konkreten je Goringov organ »Essener National-Zeitung«, ki povsem odkrito napoveduje »razkosanje umetne poljske republike«, in sicer na ta način, da bosta Nemčija in Rusija na račun Poljske prišli do skupne meje, »ki bo odgovarjala medsebojnim političnim, etnografskim in gospodarskim interesom«. List piše, da bo Rusija zasedla pokrajine, v katerih prebivajo Belorusi in Ukrajinci, torej pokrajine vzhodno Buga in Dnjestra. Ni treba še posebej pripominjati, zaključuje list svoja izvajanja, da sta se Nemčija in Rusija že v preteklosti znali sporazumeti glede skupnih mej. Poslednji izmed teh sporazumov je bil sklenjen leta 1918. v Brestu Litovsku. V ostalem je znano, da Rusija ne želi nič več kakor da so zaščiteni njeni življenjski interesi.« Podobne napovedi objavlja tudi »Ham-burger Fremdenblatt«, o katerem je prav tako znano, da ima najboljše informacije iz uradnih krogov. Ta list poudarja v tej zvezi tudi pomen nemško-ruske pogodbe, ki da so jo marsikje podcenjevali, medtem ko prav ta pogodba začenja novo poglavje v Evropi, ki dobiva po njej drago lice. Predvsem je izven dvoma, da je ta pogodba popolnoma onemogočila kakršenkoli vojni poskus v podunavskem bazenu in na Balkanu, pa tudi na bližnjem vzhodu. Nemški bombnik sestreljen v Ukrajini London, 16. septembra. AA. Reuter poroča iz Moskve: Nad mestom Levskm v Ukrajini se je pojavilo letalo neznane narodnosti. Ogenj iz ruskih strojnic je pri-moral letalo, da je pristalo. Bil je nemški bombnik z dvema motorjema. Posadka je bila internirana. Boji na Poljskem besne dalje Prodirale nemške južne armade ustavljeno — Nemci so zasedli Przemysl in Bialystok Varšava, 16. sept. br. (Havas). P°ljsM poročevalski urad poroča, da so dosegli Poljaki včeraj velik vojaški uspeh. Zajeli so celoten motorizirani nemški peš polk in oddelek oklopnih avtomobilov. 1.200 nemških vojakov je bilo ujetih, nad 2000 pa jih je v borbi padlo ali pa so bili ranjeni. Poljaki so pri tem zaplenili 42 tankov, 11 lažjih in dva težka topa ter večje število vojaških avtomobilov. Ta uspeh so dosegli Poljaki predvsem zaradi tega, ker je nemškim motoriziranim oddelkom začelo prt manjkovati bencina, razen tega pa se zaradi razmočenih in razvoženih cest le s težavo premikajo. Poljaki skušajo sedaj na ta način poloviti vse nemške motorizirane oddelke, ki so se oddaljili od glavnih čet. Varšava, 16. sept. AA. (Havas). Povelj-ništvo varšavske obrambe je sporočilo sno-či ob 22.30 preko varšavske radiopostaje, da je na zapadnem sektorju minil včerajšnji dan mirno, na vzhodnem sektorju pa so se vršile borbe s sovražnikom, ki se danes nadaljujejo. Nemško letalstvo je bilo tudi včeraj aktivno, posebno v severni Poljski, kjer je bombardiralo Vilno, Baranoviče in nekatera druga mesta. V Vilnu je bilo mnogo žrtev med civilnim prebivalstvom. Poljsko letalstvo je uspešno bombardiralo nemške objekte. Na sektorju Varšava se obrambna akcija nadaljuje ugodno. Sovražnikovi napadi s severa in vzhoda so ustavljeni. Nemška akcija v smeri proti Bjalistoku je naletela na močan odpor poljskih oddelkov ter že dva dni na tem sektorju ni večjih sprememb. V pokrajini Skiernievice se vodijo ogorčene borbe ter so poljske čete prizadele sovražniku velike izgube. Varšava, 16. sept. br. Reuter poroča, da se je poznanjska armada priključila varšavski vojski. Prebivalstvo .ji je priredilo navdušen sprejem. Poznanjska vojska je takoj zasedla varšavske utrdbe. Poljskim četam se .je posrečil izpad iz obkoljenega Kutna, pri čemer je odločilno pomagala pomor.janska vojska, ki ie včeraj prodrla nemški obroč severno Kutna. Nemško vojno poročilo trdi. da so nemške čete zasedle Bia!ystok. Mesto je še vedno v poljskih rokah, zanj pa se bijejo ogorčene borbe. Zaleščki, 16. sept. AA. f Havas). Ponoči in davi je bilo mirno na južni fronti. Nikjer ni bilo posebnih vojaških operacij. Telefonska zveza s poljsko-rumunske meje do Lvova ie spet obnovljena. Zaleščlki, 16. sept. AA. (Havas). Po sporočilih, ki so prišla iz obmejnega pasu, vzdržujejo poljski oddelki, ki operirajo na severu stalno zvezo z oddelki, ki operirajo v pokrajini Poznanj. Vsi vojaški centri vzdržujejo stalno in popolno zvezo z vrhov, nim poveljstvom. Radijske postaje v Varšavi, Lvovu. Baranovižu in Vilmi delajo nepretrgano, prav tako kakor tudi telefonske zveze med imenovanimi mesti. Radijski postaji v Varšavi in I-vovu dajeta nepretrgano potrebna navodila prebivalstvu za obrambo poljskih mest. Poljska vlada, ki se nahaia v Ivovski pokrajini, ie v stalni zvezi s pomočjo raznih prometnih sredstev, med katera je treba prištevati tudi kurirsko službo z vrhovnim poveljstvom in raznimi centri poljske vojske. V nasprotju z nekaterimi poročili se vzdolž polisko-ru-munske meje nahaja le neznatno število znanih in vidnejših poljskih osebnosti. Žrtve ooostrene vojne Komarno, 16. septembra. AA. (Havas). V Komarnu so nemška letala letela zelo nizko ter s strojnicami streljala na prebivalstvo. Ubitih je bilo okoli 80 ljudi. Ob tej priliki je bil hudo ranjen tudi predsednik medparlamentarne unije. V Lucku so sovražna letala istotako s strojnicami streljala na prebivalstvo, ki je bežalo iz mesta. Dalje so sovražna letala bombardirala sa- mostan sester sv. Elizabete ter frančiškanski samostan. Bombe so padale v samo središče mesta ter je ena bomba padla tudi na bolnišnico semenišča. Nemško letalsko oporišče v Poznanju uničeno Varšava, 16. septembra. AA. (Havas) Radio Varšava 2 je objavil snoči ob 22.30 naslednji komunike: Poljsko letalstvo je izvršilo napad na nemška letalska oporišča v Poznanju, kjer se spuščajo nemška letala, ki bombardirajo Varšavo. Naše letalstvo je popolnoma uničilo to oporišče, kar je imelo za posledico popuščanje nemške letalske aktivnosti proti VaršavL Poljska vlada se bo preselila v Pariz Bukarešta, 16. sept. s. Poljska vlada se namerava v primeru, da bi morala zapustiti Poljsko, preseliti v Pariz. Rumunija kot nevtralna država poljski vladi ne bi smela nuditi zatočišča. Dosedanje nemške izgube London, 16. sept. AA. (Havas) Po poročilu agencije Reuter je poljsko poslaništvo v Haagu izdalo sporočilo, da je v teku dosedanjih bojev na Poljskem Nemčija izgubila okoli 100.000 mož, ki so ali mrtvi ali ranjeni. Nemška poročila Berlin, 16. sept. br. Vrhovno nemško armadno vodstvo je danes opoldne izdalo naslednje vojno poročilo: Južna skupina nemške vzhodne armade je tudi včeraj podila pred seboj razpršene dele poljske južne armade. Z njimi so pred vrati Lvova in ob reki Tanev pri Bilgoraju boji še v teku. Daleč vzhodno odtod so motorizirane čete dosegle Wlod-zimierz. Przemysl je zavzet. S pomočjo novih nemških sO je bil ob- roč okoli Kutna obkoljenih poljskih čet ojačen in v napadu zožen. Po odbitju sovražnikovega poskusa izpada jugovzhodno iz Varšave so naše četa ujele 8000 mož in zaplenile 126 topov. Zdaj stoje tesno ob predmestju Praga. Naše čete so zavzele Bialystok. Borba za citadelo v Brest Litovsku je še v teku. Zračne sile so preprečile poskus zadnjih poljskih transportnih gibanj proti vzhodni meji. Princ Oskar padel na bojišču Berlin, 16. sept. br. Nemški poročevalski urad poroča, da je na poljskem bojišču padel pruski princ Oskar, vnuk bivšega nemškega cesarja Viljema. Berlin, 16. sept. br. (DNB) Pri zasledovanju razpršenih poljskih oddelkov je padel na vzhodnem bojišču generalni inšpektor nemškega orožništva, generalni major Wilhelm Rettich. Francoski poslanik pri Becku Zaleščiki, 16. sept. w. Francoski veleposlanik Noel, ki se je vrnil iz Pariza, je imel danes popoldne dolg razgovor s poljskim zunanjim ministrom Beckom. Zavezniška poslanika ostala na Poljskem Pariz, 16. sept. br. Uradno poročajo, da sta poslanika Anglije in Francije ostala še nadalje na Poljskem in sta v stalni zvezi z vlado, ki ima sedaj svoj začasni sedež v bližini glavnega stana poljskega vrhovnega poveljstva. 40.000 poljskih beguncev v Romuniji černoviee, 16. sept. o. V Rumunijo je doslej prispelo okrog 40.000 poljskih beguncev. Vojna na morju Potopljenih je bilo zopet več trgovskih ladij London, 16. sept. br. Današnji dan je bil črni dan za angleško mornarico. V 12 urah je angleška trgovinska flota izgubila tri ladje, ki so bile torpedirane od nemških podmornic. New York, 16. sept. s. Na velikem francoskem minonoscu »Plonton« (4737 ton) je prišlo danes v luki do velike eksplozije. Okoli 100 mornarjev je bilo ubitih. London, 16. septembra. AA. (Reuter). Uradno sporočajo, da je sovražna podmornica potopila ladjo »Cayem«. Norveška ladja »Jatbake« je rešila posadko potopljene ladje. Potopljena ladja je imela 8.825 ton in je bila last petrolejske družbe An-glo American Oil Company. Belgijska ladja potopljena London, 16. sept. AA. (Reuter). Ministrstvo za informacije sporoča, da se je belgijska ladja »Alex van Obstal« (5.965 ton) danes ponoči v bližini Weymoutha potopila. Računajo, da je bila torpedi rana, ali pa je zadela na kakšno mino. 170 trgovskih ladij čaka na pregled Amsterdam, 16. sept. AA. V angleških pristaniščih se nahaja 170 belgijskih in I nizozemskih trgovinskih la JUTRO« St. 217. Bteitelja, 17. IX. 1839 Ljubljana, 16. septembra V večernih urah se je po Ljubljani razširila žalostna novica iz splošne bolnišnice, da je umrl starosta Ljubljanskega Sokola br. Bogomil K a j z e 1 j. Jugoslo-vensko sokolstvo je izgubilo z njim enega svojih najmarkantnejših opornikov, Ljubljana pa zavednega, značaj nega meščana, ki je bil v javnem, družabnem in gospodarskem življenju svojega rodnega mesta splošno znana in vsepovsod uvaževana osebnost ljenjska družica gospa Jelena Serclova, po rodu Rusinja, in njegova dva sina so mu stali ob strani v trenutku njegovega slovesa od vsega posvetnega. Žalost je prešinila vsa sokolska srca. Nešteti tisoči, ki so ljubili in spoštovali starosto Bogomila Kaj zelja, mu bodo izkazali zadnjo čast, ko bo počival na mrtvaškem odru v mrtvašnici splošne bolnišnice in v torek dopoldne na kata-falku v avli Narodnega doma, odkoder bo potem ob pol 17. uri nastopil svoje poslednje romanje k Sv. Križu. S svojim življenjem, delom in značajem se je brat Bogomil Kajzelj za vedno vpisal v zgodovino jugoslovenskega sokolstva. Časten mu bodi spomin med nami vsemi, ugledni družini pa izrekamo globoko sožalje! Bogomil Kajzelj )b letos KL februarja praznoval 651etnico. Kl je sin uglednega ^ubijanskega trgovca Peregrina Kajzelja, soustanovitelja Južnega Sokola. Ni bilo čudno, če se je mladi Bogomil ie zgodaj navdušil za sokolski pakret in se že kot t71etni dijak kljub strogi šolski prepovedi Bvrstil v sokolske vrste. Skrivaj je zaha-;Sal k sokolski telovadbi, ki je bila v telo-stadnici tedanje višje realke. Od tega časa, bo je od leta 1891-, in vse do poslednjih tednov, ko mu je to preprečila za vratna bolezen, je stal br. Kajzelj nepretrgano v (Službi Sokola. Iz telovadnice ga je poznejši starosta Ljubljanskega Sokola brat Josip Nolli že zgodaj pridobil za sokolski itamburaški zbor, v katerem je deloval pridno do odhoda na službo v Zagreb leta 1898. Tu je takoj navezal stike s Hrvatskim Sokolom. Ko se je br. Kajzelj maja 1901 za stalno vrnil v Ljubljano, je bil že isto leto izvoljen v odbor Ljubljanskega Sokola, ▼ katerem je potem trajno ostal. Pri vse-isokolskem zletu leta 1904. je tal že član Kletnega odbora ter je z veliko požrtvovalnostjo sodeloval pri pripravah. Po ustanovitvi Jugoslovenskega sokolskega saveza na Vidov dan 1919 je prevzel odgovorni položaj saveznega blagajnika in je to funkcijo vzorno opravljal do L 1926. Od tedaj je zavzemal mesto tretjega pod-staroste pri JSS, dokler se savez ni preselil v Beograd. Odgovorni in obsežni vodstveni posli pa ga vendarle niso zavzeli tolikanj, da se ne bi posvečal tudi drugim panogam sokolskega dela. Na njegovo pobudo je bil leta 1911. ustanovljen jezdni odsek Ljubljanskega Sokola. Telovadbo moške dece je vodil že pred vojno in potem vse do leta 1930. Leta 1920. je postal društveni pod starosta, od leta 1924. do danes pa je stal na čelu matičnega društva jugoslovenskega sokolstva kot njegov starosta. V petnajstih letih starostovanja si je 1». Bogomil Kajzelj pridobil za Ljubljanskega Sokola še prav posebno mnogo za-siug in uspehov, zato pa je tudi bil deležen iskrene ljubezni vseh pripadnikov lega velikega društva. Posebno vidno je bik) njegovo požrtvovalno delo ob veličastnem pokrajinskem zletu pred šestimi leti, ko je bil predsednik zletnega odbora. Vera v veliko poslanstvo sokolstva ga je vodila v širni slovanski svet Udeležil se je mnogih vsesokolskih zletov pred vojno in po vojni in sodeloval tudi psi dragih slovanskih manifestacijah. S svojo iskrenostjo si je pridobil dolgo vrsto prijateljev med Sokoli vseh slovanskih narodov. Poleg neustrašenosti in odkritosrčnosti je bila najlepša lastnost brata Bogomila Kajzelja njegova izredna, še več, zgledna ljubezen do bližnjega, posebno do sokol-Bkega in slovanskega brata. Vedno odprtega srca je pomagal številnim prošnji-kom, marsikomu pa je odprl pot v življenje. Ljubezen do staroste Kajzelja je bila na posebno prisrčen način izpričana ob I»roslavi njegove 601etnice. Starosta je bil takrat še mladeniško prožen in upravičene so bile nade, da bo temu čvrstemu možu usojena visoka starost. Toda žal ga je napadla zavratna bolezen. Zaman sta se za blagega očeta žrtvovala oba sina asdravnika, zaman je tudi drugod iskal pomoči. Zatekel se je v ljubljansko bolnišnico, kjer so mu po vsej vestnosti laj-Žiali bolečine, dokler mu ni bila smrt rešiteljica v trpljenjn. Njegova zvesta živ- Ppziv ljubljanske sokolske župe Umrl je namestnik župnega staroste in iti ar ost a Ljubljanskega Sokola brat Bogomil Kajzelj. Neizprosna smrt nam ga je iztrgala prav od sokolskega dela, ki ga je tako ljubil. Njegovo nesebično in požrtvovalno delo v njegovem matičnem društvu — Ljubljanskem Sokolu je tesno povezano tudi z našo župo in z vsem njenim delovanjem. Z njegovo prerano smrtjo je nastala velika vrzel v sokolskih vrstah, kjer je bil vedno na delu prvi med prvimi. Pogreb nepozabnega brata staroste bo v torek 19. t. m. ob 16.30 izpred Narodnega doma. Vabimo vse župne edinice, da se udeleže pogreba z društvenimi prapori in deputacijami. Članstvo ljubljanskih in okoliških sokolskih društev pozivamo, da se udeleže pogreba polnoštevilno v krojih. Zbirališče bo v torek 19. t. m. ob 15.30 na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Župna uprava. Ban dr. Ivan šubašič Po sporazumu med predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in dr. Mačkom je dobil ban nove banovine Hrvatske izreden položaj. Imenuje ga kralj brez predloga vlade in odgovoren je samo kralju in bodočemu hrvatskemu saboru. Razen onih poslov, ki so proglašeni za skupne državne zadeve, je ban vrhovna instanca za vse ukrepe javne uprave. Njegova oblast je zato širša kakor ministra, ki je omejena le na točno določeno panogo javne uprave. Za prvega bana nove Hrvatske je bil, kakor je čitateljem že znano, Imenovan narodni poslanec dr. Ivan šubašič odvetnik iz Karlovca. Dr. šubašič je kmetski sin, doma iz Vukove Gorice, ki leži na meji Slovenije od Kolpi, spada pa pod karlov-ški srez. Vukova Gorica (Vukov vinograd) ima svoje ime po znanem hrvatskem ve-Hkašu Vuku Frankopanu. Tam ima dr. šubašič še danes svoje posestvo s hišo (glej sliko), v kateri je bilo letos več sestankov med predsednikom Cvetkovičem in dr. Mačekom. Velik del pogajanj za sporazum se je odigral v njej, kakor je dr. šubašič tudi drugače odlično sodeloval pri teh pogajanjih. Ko je dokončal gimnazijo, je sedanji ban stopil v teologijo. Preden pa je dovršil teološke študije, je bil poklican k vojakom, ker se je začela svetovna vojna. Boril se je na raznih frontah, dokler ni naposled prispel v rusko ujetništvo. Tam se je prijavil med jugoslovenske dobrovoljce, s katerimi se je potem boril na solunski fronti. Po vojni je absolviral pravne študije na zagrebški univerzi in se nato posvetil advokaturi. Najprej je imel svojo odvetniško pisarno v Vrbovskem, v bližini svojega rojstnega kraja, pred nekaj leti pa se je preselil v Karlovac, Politično se Je dr. šubašič udejstvoval ves čas v vrstah Radičeve stranke. Po svojem osebnem prijatelju dr. Vandekar-ju, s katerim sta bila skupaj dobrovoljca in ki je bil zet Stepana Radiča, je prišel tudi sam v prijateljske odnošaje z Radi-čem in z dr. Mačkom. Pri volitvah leta 1935. in 1938. je kandidiral v srezu Delnice na listi dr. Mačka in je obakrat dobil veliko večino. Kot bivši jugoslovanski dobrovoljec je dr. šubašič užival veliko zaupanje tudi v odločilnih beograjskih krogih. Zato ni nič čudnega, da je postal nekak veznik in po-sred6valec med Beogradom in Zagrebom. To svojo kočljivo, a važno vlogo je ves čas igral z mnogo takta in skromnosti. Ko so pogajanja končno dovedla do uspeha, ni zato nikogar presenetilo, da je bil dr. šubašič kot eden glavnih soustvariteljev sporazuma, imenovan za prvega bana nove banovine Hrvatske. Mednarodna razstava živine v Mladenovcu Mladenovac, 16. sept. p. Danes je bila tu otvorjena mednarodna razstava živine. Vlado so zastopali minister za kmetijstvo g. Cubrilovič, ki je razstavo otvoril, ter ministri dr. Lazar Markovic, Tomič in Beslič. Navzoč je bil tudi ban dunavske banovine dr. Radivojevič Beograjsko kopališče pogorelo Beograd, 16. sept. p. Opoldne je pogorelo do tal znano kopališče »Beograd« ob Dunavu. Novinarji pri dr. Mačku Izjave podpredsednika vlade o nekaterih aktualnih zadevah v državi in hrvatski banovini Zagreb, 16. sept. o. Podpredsednik vlade dr. Maček je danes dopoldne obiskal bana dr. šubašiča in pod bana dr. Krbeka, pri katerem je ostal poldrugo uro. Razpravljala sta zlasti o tehničnih vprašanjih, v zvezi s prenosom pristojnosti ministrstev na banovino Hrvatsko. Ko je dr. Maček odhajal ta feuMke palače, so ga ustavili novinarji. Na pripombo, da tudi v Sloveniji napovedujejo ustanovitev samostojne banovine, je dr. Maček odvrnil: »Kar se mene tiče, sem tudi s tem zadovoljen.« Na vprašanje, o čem bodo jutri razpravljali na sestankih vseh sreskih odborov HSS, je dr. Maček odgovoril: »Sestanki so bili sklicani, da raztolma-čimo ljudem položaj, kl je nastal glede na sklenjeni sporazum ter dosedanje vpoklice rezervistov na orožne vaje. V naši stranki je star običaj, da se na takih sestankih pove ljudem resnica in se opozore, naj ne nasedajo lažnivim vestem. Vsi narodni poslanci so dobili v tem pogledu podrobna navodila.« Nadalje je podpredsednik vlade izjavil, da obstoja v KDK * absolutna enotnost in da ni nobenih razlik. Na vprašanje glede skorajšnjega prenosa pristojnosti raznih ministrstev na bansko oblast je izjavil: »Na tem se sistematično dela. Tudi jaz sam delam v glavnem na tem. Zlasti pazim, da ostane narod discipliniran, in da se čimprej pristojnosti posameznih ministrstev prenesejo na bansko oblast. Vendar pa je jasno, da bo še precej časa trajalo, dokler bo uresničen ves sporazum, kakor je bil dogovorjen.« Na vprašanje, če je zadovoljen z delom v vladi, je dr. Maček odvrnil: »Sem. V vladi obstoja absolutno medsebojno zaupanje in se zlasti odnosi med predsednikom vlade Cvetkovičem in menoj čimda-lje bolj učvrščujejo.« V nadaljnjem razgovoru je dr. Maček še izjavil: »V Beogradu me obiskujejo tudi stari borci iz opozicije, ki so tudi sedaj v opoziciji, ko sem jaz v vladi. Vendar pa ne prekinjam zvez z njimi, temveč vzdržujem še nadalje enako prisrčne prijateljske odnošaje.« Izjava bana dr. šubašiča Zagreb, 16. sept. o. Hrvatski ban dr. šubašič je podal novinarjem naslednjo izjavo: »Sem v polnem delu za organizacijo naše Hrvatske, ki ima vsakemu svojemu sina zagotoviti, olajšati in zboljšati življenje. Pri tem je treba vedno upoštevati, da mora biti osnovna skrb pravih narodnih oblasti, da vsakemu zagotove najprej, kar je za življenje najbolj potrebno. V zadnjem času sta izšli dve uredbi z zakonsko veljavo. Prva določa zagotovitev rezervne hrane za civilno prebivalstvo in vojsko, druga uredba pa .-ustvarja organizacijo za prehrano civilnega prebivalstva po direkciji za prehrano v Beogradu pri ministrstvu za kmetijstvo. Mi bomo poskrbeli sami na Hrvatskem za to, da bomo organizi- švicarski glas o »radijski vojni" Ugledni švicarski list »Basler Nachrichten« objavlja v svoji radijski rubriki zanimiv sestavek o »ušesu v etru«. Po sestavku posnemamo nekaj zanimivih misli: »Izbruh nove vojne je tudi v radiu vsega sveta povzročil Vidne spremembe. Dočim so morale mnoge oddajne postaje, zlasti one vojskujočih se strank, močno skrčiti trajanje svojih oddaj, ni ponekod utrpel program nobenih pomembnejših omejitev, vendar pa se v vseh državah opaža težnja po osredotočenju poročevalske službe pri eni sami oddajni postaji. Povsem naravno se je težišče radia z mednarodnega vidika preneslo na njegovo politično službo, po kateri se predvsem presoja odslej njegova vrednost. Odkar je stopil radio v službo javnosti, je prav za prav že viselo v zraku vprašanje, kakšne bodo njegove naloge v primeru vojne. Razvoj dogodkov nam je dal sedaj odgovor na to vprašanje: vojno v etru ali radijsko vojno, ki se stopnjuje in razvija z ono pravo na bojiščih. Radio, ki naj bi služil predvsem medsebojnemu spoznavanju narodov in njihovemu zbliževanju ter populariziranju ljubezni do bližnjega, postaja sredstvo za podžiganje že obstoječih sovražnosti in ustvarjanje novih. Nobenega dvoma ni, da ima radio na vesti mnoge usodne dogodke, od katerih je nekatere tako rekoč šele omogočil. List zaključuje svoja razmišljanja z opazkami o švicarskem radiu, kateremu priznava da je bil ne le politično, temveč tudi zgolj umetniško, s primerno izbiro programa, kakor so ga zahtevali sedanji resni ča^i, ves čas kos svoji nalogi, d asi ta v tako resnih in žalostnih trenutkih ni lahka. Italijanski in nemški glas o poljskem vojaku Vojni dopisnik dnevnika »Popolo d' Ita-lia«, Marco Apelius< opisuje polet z nemškim letalom nad poljsko ozemlje. Med revu, kjer so pokazali Poljaki, kakor sko zemljo, smo videli vse strahote tam divjajoče vojne. Videli smo cele vrste naselbin v plamenih .porušene hiše ,iz katerih se je še dvigal dim, razdrte mostove, razbite ceste in razdejane železnice.« Italijanski novinar opisuje dalje borbe ob reki Na-ravu, kjer so se pokazali Poljaki, kakor dobesedno pravi, »prave Čudeže junaštva in požrtvovalnosti. Borili so se kakor levi in pokazali v teh epsko strašnih dneh svojo ogromno vrednost.« Tud: glavno hitlerjevsko glasilo »VoHa-scher Beobachter« izreka priznanje poljskim vojakom, da se hrabro bore kljub tehnični nadmoči nemških čet. Nato nadaljuje: »Posebno hrabro se bore poljski oficirji in mora se priznati poljskemu oficirskemu zboru, da je prežet junaškega duha. Zato so tudi liste izgub, ki jih beležijo v poljskem oficirskem zboru izredno velike. Vrhovnemu vodstvu poljske vojske je mogoče marsikaj prigovarjati, oficirskemu zboru pa moramo dati vse priznanje.« rali prehrano civilnega prebivalstva za vsak primer v teh izjemnih časih na svetu. To spada popolnoma v našo pristojnost. Pri merodajnih činiteljih so bili že podvzeti koraki, da se Hrvatski dodele odgovarjajoči krediti, ki jih je finančno ministrstvo dalo v to svrho na razpolago. Koristne izkušnje bomo imeli od dela Gospodarske sloge. Ni pa razloga za nobeno vznemirjenje, ker izvaja naša država politiko stroge nevtralnosti.« Ministri KDK v Zagrebu Zagreb, 16. sept. o. Danes so prispeli v Zagreb podpredsednik vlade dr. Maček ter ministra dr. Torbar in dr. Budisavljevič. Minister za pošte dr. Torbar je dopoldne izvršil inšpekcijo v poštni direkciji ter ustanovah svojega resora, dočim se je minister za socialno politiko dr. Budisavljevič seznanil s potrebami socialnih in zdravstvenih ustanov v Zagrebu. Popoldne je prispel sem tudi trgovinski minister An-dres. Banovinska hranilnica Zagreb, 16. sept. o. Ban dr. šubašič je imenoval danes upravni odbor Hranilnice banovine Hrvatske, ki jo tvorita bivši hranilnici savske in primorske banovine. Za predsednika upravnega odbora je bil imenovan dr. Jurij Krnjevič, glavni tajnik HSS. Organizacija nove banovine Zagreb, 16. sept. o. Uredba o notranji organizaciji banovine Hrvatske je gotova, vendar pa ne more stopiti v veljavo, dokler se ne prenesejo pristojnosti na banovino. Gotove so tudi že uredbe o upravnem sodišču, o računskem sodišču in računovodstvu. Potrebno je samo še. da jih prouči ban s pristojnimi komisijami. Vprašanje imenovanja predstojnikov posameznih oddelkov banske oblasti še ni rešeno, ker je ban dr. šubašič preveč zaposlen z drugimi zadevami ... a najvažnejše tvorivo, katero oživlja človeško telo je Dijak: Vem, Proizvodi P N I O N, Zagreb Prepoved radijskega sprejemanja na prostem Beograd, 16. sept. p. Uprava mesta (uprava policije) Beograda je izdala v interesu javnega miru in varnosti prometa naredbo, po kateri se smejo radijske emisije sprejemati s pomočjo radijskih aparatov ali zvočnikov samo v zaprtih prostorih. Prepovedano je nameščati aparate in zvočnike na vratih, oknih, balkonih in drugih prostorih. Ako gre za kako utemeljeno izjemo, je potrebno posebno dovoljenje uprave mesta. Sprejemanje radijskih emisij se mora vršiti tako, da se ne moti mir na ulicah in ne motijo sosedje. Trgovine z radijskimi aparati morajo prenašati emisije tako, da se ne čujejo na ulico. Prestopki se bodo kaznovali z globo od 10 do 1.000 din ali z zaporom od 1 do 20 dni. Iz prometne službe Beograd, 16. sept. p. Imenovani so v prometni službi za višjega kontrolorja 6. pol. skupine na postaji v Ljubljani gl. kol. Rudolf Prešern, višji kontrolor prometno-komercialnega oddelka pri žel. direkciji v Ljubljani; za višjega kontrolorja na postaji v Čakovcu Karel Regoršek, višji kontrolor na postaji v Slov. Bistrici; za višjega kontrolorja na postaji v Ljubljani Mihael Zupanec, višji kontrolor na postaji v Mariboru; za kontrolorja v 7. pol. skupini pri prometno-komercialnem oddelku žel. direkcije v Ljubljani Fran Goričan, kontrolor na postaji v Jesenicah; za višjega prometnika pri prometno-komercialnem oddelku Leopold Stropnik, višji prometnik na postaji v Ljubljani; za višjega nadzornika proge pri sekciji Ljubljana—šiška Ivan Delkin, višji nadzornik proge v Ptuju. Poljsko bojišče Na Poljskem se bijejo sedaj odločilne bitke. Nemški načrt je, da zajamejo čim prej glavno poljsko armado, ki se zbira ob Bugu in tako likvidirajo poljsko fronto. Z vso silo napadajo zlasti na obeh krilih. Na južnem bojišču so zavzeli Przemisl, Borislav in Strij, kjer so bogati petrolejski vrelci, in skušajo v naglih pohodih doseči poljsko-rumunsko mejo. Lvov je dosedaj junaško odbil vse napade. Severna nemška armada je prodrla čez reko Narev do Bresta Litovska. Nemški oddelki, ki prodirajo iz Labilna proti Bugu, naj bi ob Bugu zaprli klešče, s čimer bi bila poljska vojska popolnoma obkoljena, že v prihodnjih dneh se bo pokazalo, ali se bo Nemcem to posrečilo, afi ne. Poljaki jim nudijo herojski odpor in tudi še niso izčrpane vse njihove rezerve. Varšava je še vedno v njihovih rokah. Zapadno bojišče Na zapadnem bojišča so bile dosedaj vojne operacije samo med Mozelo in Renom, kjer stoje Francozi povsod na nemškem ozemlja. Glavni cilj francoskega vojaškega poveljstva je zavzetje premogovnega predela pri Saarbrucknu. Francoski pritisk postaja od dne do dne močnejši. Saarbriicken Je pred padcem, kraje Brebach, BUes-kastei, Hornbach, Volklingen in Perl ob luksemburški meji pa so že zasedli. Vae dosedanje vojne operacije na zapada se vrše še na ozemlju med Maginotovo tal Siegfriedovo črto Gospodarstvo Vojno gospodarstvo v Nemčiji S pričetkom vojne med evropskimi velesilami je že prej aktualno vprašanje oskrbe z živili in surovinami stopilo na prvo mesto med vsemi gospodarskimi vprašanji. To pa ne velja samo za Nemčijo, ki je zaradi pomorske blokade odrezana od pre-komorskih dobaviteljev, temveč tudi za druge države, bodisi da so v vojnem stanju ali ne. Oskrba z Svili Nemčija je v zadnjih letih izredno for-sirala svojo kmetijsko produkcijo in ji je deloma uspelo povečati odstotek domače oskrbe z živili, tako da krije danes z domačo produkcijo preko 80% normalne potrebe. Seveda pa je računati z zmanjšanjem tekoče domače oskrbe zaradi pomanjkanja delovnih moči, ki se je v kmetijstvu hudo občutilo že prej. Seveda je iidstotek domače oskrbe za posamezna živila zelo različen. V žitu se lahko Nemčija sama oskrbuje, ker si je v zadnjih letih ustvarila prav znatne zaloge, ki bodo zadostovale za kritje primanjkljaja ob slabi letini in zaradi nezadostnih delovnih moči. Tudi krompirja ima Nemčija dovolj, v veliki meri pa ji primanjkuje masla in masti, pa tudi mesa. Od industrijskih sirovin ima Nemčija v zadostni meri le premoga, uvažati pa mora pretežni del potrebne železne rude, znaten del potrebnih kovin, zlasti pa nafto. Glede na pomorsko blokado, ki se zaenkrat ne razteza na Baltiško morje, skuša Nemčija doseči kritje potreb v železni v :di predvsem z uvozom iz Švedske. Odločilno vprašanje oskrbe z nafto Nt i več skrbi pa povzroča Nemčiji slaba z nafto. Produkcija sintetičnega i-encina iz premoga je sicer znatno narava, vendar more kriti skupaj z domačo produkcijo nafte le razmeroma majhen del -aradi vojne znatno povečane potrebe. Strokovnjaki zatrjujejo, da bo vojno odločilo vprašanje oskrbe s pogonskimi gorivi, katerih potreba je v dobi motoriza-cije vojske, številne uporabe tankov in letalstva r»gr<->mno narasla. Strokovnjaki računajo, da bo Anglija v vojni potrebovala na leto )krog 30 milij. ton tekočega goriva, Fr? :a okrog 15 milijonov ton, Nemčija a rog 20 milijonov ton. Za tako ogromno lotrošnjo tudi največje zaloge ne pomer.^o mnogo. Lastna produkcija nafte v Nemčiji je znašala lani 0.62 milijona ton, produkcijo sintetičnega bencina pa cenijc na 1 milijon ton. Ce Nemčija zasede produkcijska območja nafte na Poljskem, 13 to le v manjši meri olajšala njeno oskrbo, kajti vsa poljska produkcija nafte je lani znašala 0.5 milijona ton. Nemčija je lani krila štiri petine uvoza nafte z prekomorskih držav, zlasti iz Venezueli. Letos je sklenila pogodbo z Rumunijo, ki se tiče v prvi vrsti dobav nafte. Toda ne smemo pozabiti, da more Rumu-nija pridobiti na leto največ 7 milijonov ton nafte in da reflektirajo na to nafto Številne države iz centralne in zapadne —--- Kontrola izvoza Te dni so na merodajnih mestih v Beogradu razpravljali o izvedbi kontrole našega izvoza. Po posvetovanjih je bilo sklenjeno glede na obstoječi položaj, da se postavi pod nadzorstvo pretežni del našega izvoza. To nadzorstvo se bo izvrševalo preko devizne direkcije Narodne banke. Objavljen je tudi že seznam predmetov, ki spadajo pod to nadzorstvo in so razdeljeni v naslednjih 17 skupin. 1. Vsi proizvodi kmetijstva, 2. vsi proizvodi živinoreje, 3. vsi proizvodi gozdarstva, 4. vsi proizvodi industrije za predelavo kmetijskih pridelkov, 5. razne vrste rudarskih proizvodov, kakor mavec, mag-nezit, azbest itd. 6. rude, 7. fosili za gorivo, 8. mineralna olja in smole, 9. razni pridelki, 10. kemični in lekarniški proizvodi, 11. rastlinska in živalska preja, 12. usnje in izdelki iz usnja, 13. kavčuk, 14. les in vsi lesni izdelki, 15. papir in vsi papirni izdelki, 16. kovine in vsi kovinski izdelki, 17. stroji, strojni deli in orodje. Zaposlenost v Sloveniji Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja podatke o gibanju števila zavarovancev v mesecu avgustu. Sezonski dvig zaposlenosti je bil v tem mesecu znaten. Medtem ko se je lani od julija do avgusta število zavarovancev povečalo le za 502, je letos naraslo za 1949. V dveh mesecih od junija do avgusta, pa je letos naraslo število zavarovancev za 3881, medtem ko je lani v istih dveh mesecih znašalo povečanje le 830. Seveda je treba tudi upoštevati, da je bilo v prejšnjih mesecih sezonsko dviganje zaposlenosti mnogo slabše nego lani. Povprečno je znašalo v avgustu število zavarovancev 108.401, to je za 3985 več nego lani v avgustu. Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki je znašala v juliju 24,92 din, se je v avgustu dvignila na 25.11 din, vendar je to povečanje le sezonskega značaja in je bila letošnja povprečna dnevna zavarovana mezda v avgustu za 0.24 din manjša od lanske. Skupna dnevna zavarovana mezda je narasla na 2,722.000 din, to je za 75.000 din več nego lani v avgustu. Sprejem v Zadružno šolo V Ljubljani obstoja že preko trideset let zadružna šola, ki je bila lani razširjena na dve letnika. Pouk na tej šoli traja od srede oktobra do velike noči. Namen šole je, strokovno vsestransko izobraziti in vzgojiti bodoče zadružne delavce, zato se tudi poučujejo najrazličnejši predmeti, kakor slovenski jezik, zadružnišvo, nauk o vodstvu zadrug, računstvo, knjigovodstvo, zadružno, menično in trgovsko pravo, stro-jeslovje in železniške tarife ter carine. V I. letnik se sprejemajo mladeniči, ki so dovršili 16. leto vsaj ljudsko šolo ln ki ostanejo na domu ter so pripravljeni delovati v domačih zadrugah. V H. letnik se sprejemajo samo tisti, ld so lani ali pa tudi že poprej dovršili I. letnik. Kdor želi obiskovati šolo, mora prositi za sprejem. Prošnjo naj naslovi na Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani, Pražakova 11 in ji priloži krstni list in zadnje šolsko izpričevalo (oni, ki prosijo za sprejem v H. letnik, samo Izpričevalo I. letnika). Pro-gnje ni treba kolkovati. Evrope, zlasti pa Italija. Rusija pa. glede na ogromno naraslo domačo potrošnjo tudi ne more dobavljati znatnejših količin. Financiranje vojne S pričetkom vojne je postalo enako važno tudi vprašanje financiranja ogromnih vojnih izdatkov. Nemška vlada je že prve dni vojne izdala posebno uredbo o vojnem gospodarstvu, ki postavlja načelo, da morajo vsi nemški državljani pri sedanjih okoliščinah omejiti svoj življenjski standard in s tem doprinašati žrtev v času, ko nemški vojak žrtvujejo svoje življenje. S to uredbo so k že lani občutno povišanim davkom uvedeni še novi. Nemški državni tajnik Reinhardt je te dni izjavil, da bodo znašali nemški državni davčni dohodki v letu 1939/40 24 milijard mark nasproti 17.7 milijarde mark v letu 1938/39. Od novih vojnih davkov pa pričakuje še nadaljnjih 7 milijard. Kaj pomenijo taka davčna bremena, najbolje spoznamo, če upoštevamo, da so vsi nemški državni davki leta 1933 znašali manj nego 7 milijard mark. Uredba o vojnem gospodarstvu predvideva vrhu tega znižanje plač in mezd, obenem pa določa, da se morajo prihranki pri mezadh uporabiti za znižanje cen in da se novi vojni davki ne smejo odvaliti na kon-sumente. Vojno gospodarski ukrepi Nemčije imajo predvsem namen, čim bolj zmanjšati konzumno moč prebivalstva in ves presežek rezervirati za vojne potrebe države. K temu naj pripomore tudi omejitev konzuma z uvedbo dobavnih kart. Državni sekretar Reinhardt je te dni izjavil, da mora biti ves razpoložljivi denar gospodarstva na razpolago državi. Seveda pa se Nemčija zaradi ogromnih izdatkov, ki jih zahteva že sam začetek vojne, ne bo mogla preprečiti kreditno in denarno inflacijo, četudi se skuša temu izogniti. V zadnjem tednu pred začetkom vojne in v prvem tednu vojne se je obtok bankovcev Reichsban-ke povečal za 2.3 na 11 milijard mark, vrhu tega pa je pričela Rentenbanka izdajati še posebne bankovce, ki v gornjem obtoku niso upoštevani. Racioniranje konsuma Z uvedbo živilskih kart je že od prvega dne vojne racioniran ves konsum živil. Omejitev potrošnje kruha in krompirja, kjer zaenkrat m računati s pomanjkanjem, kaže, da ima racioniranje živil tudi namen, omejiti na splošno ves konsum, ne glede na to, ali je omejitev glede na razpoložljive rezerve potrebna ali ne. Racioniranje na podlagi živilskih kart se nanaša ne samo na kruh in moko ter meso, temveč tudi na mesne izdelke, stročnice, krompir, mleko, maslo in mast, kavni nadomestek, zdrob, riž. testenine, sladkor, marmelado, jajca, pa tudi na druge potrošne predmete, kakor premog, tekstilno blago, obleke in milo. Vse to je mogoče kupiti le na podlagi nakupne karte, ki se izda za 1 mesec in je sestavljena tako, da se morajo po uporabi odrezati kuponi. Kdor želi prejemati tudi podporo in misli, da je do nje upravičen, mora to v posebni prošnji utemeljiti. Zveza bo nato skupno zaprosila za podporo kr. bansko upravo, ki podeljuje tako pomoč le vrednim in potrebnim. Poleg tega mora vsebovati ta posebna prošnja še: prosilčevo izjavo, pri kateri zadrugi hoče sodelovati, nadalje izjavo, koliko potrebuje podpore na mesec ter izjavo, da bo podporo vrnil, če jo bo banska uprava zahtevala v primeru, da v teku petih let ne bo hotel sodelovati pri nobeni zadrugi. Prošnje je treba vložiti na Zvezo slovenskih zadrug najkasneje do konca septembra t. 1. Hmelj 2alec, 16. sept. Kljub slabemu vremenu je bilo zadnje dni precej povpraševanja po hmelju. Nakupljenih je bilo nekaj sto stotov po ustaljenih cenah od 35 do 38 din za kg. Tudi od rdečega pajka pokvarjeno blago je šlo v denar po 25 din za kg. Danes je bil spet večji prevzemni dan. Za prihodnji teden upajo trgovci, da bo kupčija še bolj oživela. Doslej je bilo prodanih nad 2500 metrskih stotov letošnjega pridelka. Plačevanje kupnine se spet vrača v stari tir. Gospodarske vesti = Načrt uredbe in omejitve potrošnje bencina je zavržen. V petkovi številki smo opozorili, da vest o sprejetju uredbe o omejitvi potrošnje bencina za luksuzne avtomobile ni točna, temveč da obstoja le načrt take uredbe odnosno, da bodo zaradi končne redakcije načrta uredbe še konzultirani pristojni činitelji zlasti tudi v Zagrebu, da bi banovina Hrvatska izdala enako uredbo. Sedaj poročajo iz Beograda, da so na pristojnih mestih ta načrt uredbe zavrgli. Na posebni anketi je bilo ugotovljeno, da zaenkrat ni potrebe omejevati promet z motornimi vozili, ker imamo v naši državi zadostne rezerve tekočega goriva in tudi za nadaljnji uvoz nafte ni ovir. Verjetno je. da omejitev potrošnje bencina zaenkrat ne bo uvedena in se bo promet z motornimi vozili lahko normalno razvijal. = Ustavljen izvoz koruze. Poročali smo že, da vreme za koruzo letos ni bilo ugodno in je verjetno, da bo pridelek precej manjši, nego je bil lani. V zvezi s to bojaznijo je bil iznešen predlog, da se začasno prepove izvoz koruze v inozemstvo, ker je treba koruzo rezervirati za domače potrebe ln je od zadostno razpoložljivih količin koruze odvisna naša produkcija svinj odnosno masti. Sedaj poročajo iz Beograda, da je bil na merodajnih mestih sprejet sklep, po katerem se ustavi nadaljnje izdajanje izvoznih potrdil za izvoz koruze. Izvozniki tudi ne bodo mogli izkoristiti že izdanih potrdil. Ta prepoved bo v veljavi do nove letine odnosno dokler ne bo razvidno, kako velik je letošnji pridelek koruze. = Tvrdka Aga-Ruše gradi tvornico v Alipaginem mostu. Tvrdka Aga-Ruše, zdru žene jugoslovenske tvornice aoetilena in oksigena d. d., gradi v Alipašinem mostu v Bosni podružnično tvornico acetilena in kisika. Centralna tvornica tega podjetja, na katerem je poleg Tvornice za dušik v Rušah in Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani udeležena tudi švedska družba Svenska Gassakkumulatoren | A. B. v Stockhohnu, je kakor znamo v Rušah, družba pa ima tudi podružnične tvornice v Rakovici pri Beogradu in v Skopi ju. = Izvoz jabolk v Nemčijo. Prizad je izdal okrožnico, v kateri sporoča, da velja od 25. septembra za sveža, nepakirana jabolka pri izvozu v Nemčijo carina 2 marki namesto dosedanjih 4.50 marke. Istočasno (po 25. septembru) odpade izvozna premija za sveža jabolka pri izvozu v nemško carinsko področje. Nemški uvozniki so dolžni nadoknaditi 2 marki za vsakih 100 kg jabolk, kupljenih po 15 mark franko jugoslovensko - nemška ali 16.50 mark franko madžarsko-nemška meja, če bodo pošiljke ocarinjene po 24. septembru, — Glede na izjemne razmere, ki so nastale na nemškem trgu po mobilizaciji in vpoklicu personala uvoznih tvrdk, so nemška oblastva določila, da je uvoz svežega sadja iz Jugoslavije omejen na 11 tvrdk v Nemčiji (2 tvrdki v Berlinu. 2 tvrdki v Monakovem in po ena tvrdka v Lipskem, Bremenu, Vratislavi, Kčlnu, Dresdenu in Dunaju). = Tvrdka Bat*a bo zgradila lastno tvOr-nlco cementa, že pred meseci smo poročali, da namerava tvrdka Bata zgraditi lastno tvornico cementa, in sicer nekje ob desni obali Dunava severno od Beograda, kjer so velika ležišča cementnega lapora. Sedaj poročajo iz Beograda, da je tvrdka Bata že dobila potrebno dovoljenje za postavitev te tvornice. V Krčedinu med Sremskimi Karlove! tn Slankamnom je kupila od tamošnje zemljiške zajednice zemljišče v obsegu 40 hektarjev, kjer bodo v kratkem pričeli z gradbenimi deli za postavitev tvornice. — Oskrba Anglije z živili in surovinami. Anglija je še v večji meri kakor Nemčija navezana na uvoz živil in surovin. Z domačo produkcijo krije povprečno samo eno četrtino potrebe živil, kajti le 7% prebivalstva Velike Britanije živi od kmetijstva. Zato je Anglija največja uvoznica kmetijskih pridelkov na svetu. Anglija prevzame v normalnih časih skoro 100% svetov, izvoza ovčjega mesa. šunke in slanine, 62% svetovnega izvoza jajc, 59% svetovnega Izvoza govejega mesa, 26% svetovnega izvoza sira itd. Ta velika odvisnost preskrbe z živili od uvoza narekuje Angliji, da si mora v primeru vojne z nadmočno vojno mornarico zasigurati dovoz živil, kajti v tako velikem obsegu si ne more ustvariti rezerve. Tudi Anglija je kmalu po pričetku vojne uvedla nekako racioniranje najvažnejših živil, ki pa je zelo liberalno in ima predvsem namen preprečiti, da bi se cene povišale in da bi prebivalstvo kopičilo živila. Posebno skrbi Anglija za redno dobavo pogonskega tekočega goriva, zlasti nafte, ki jo mora uvažati iz prekomorskih držav. Zato posveča zasiguranemu pomorskemu prevozu in kontroli morskih cest največjo pozornost in je v to službo postavila vso svojo redno in rezervno vojno mornarico. = Oris zadružništva — m izdaja. Pred tremi leti je Zveza slovenskih zadrug izdala 124 strani obsegajočo knjižico »Oris zadružništva«, ki jo je sestavil njen ravnatelj Fran Trček. Knjižica je bila prva te vrste in je pomenila ndcak zadružni abecednik. Prva naklada knjižice je bila hitro razprodana, zato je nekaj mesecev pozneje izšla druga izdaja, ki je tudi kmalu pošla. Medtem je izšel novi zadružni zakon, tako da Knjižice ni kazalo ponatisniti v tretje. Zato je avtor sestavil tretjo izdajo na novo, ki se od prvih dveh razlikuje v tem, da so poglavja o zgodovini, ideologiji, ustroju in delovanju zadrug nekoliko »vpeljana« in popolnjena, poglavje o zadružnem pravu pa je novo, ker vsebuje predpise novega zakona o gospodarskih zadrugah. Razlikuje se tudi po tem, da je nekoliko obsežnejša in da vsebuje 145 strani. V želji, da bi številni zadružniki čim bolj segli po knjigi in se seznanili z namenom ter ustrojem gospodarskih zadrug, je založnica določila izredno nizko ceno 10 din, po pošti in v knjigarnah pa 12 din. = Podpis madžarsko-rumunskega trgovinskega sporazuma. Iz Budimpešte poročajo, da je bil te dni podpisan madžar-sko-rumunski trgovinski sporazum, ki ureja blagovni in plačilni promet med obema državama od 31. julija 1940. Po odobritvi obeh vlad bo sporazum stopil v veljavo 20. t. m. = licitacije. Dne 22. t. m. bo v pisarni referenta inženjerije Štaba dravske divizij-ske oblasti v Ljubljani pismena licitacija za napravo lesenih okvirov za okna in drugih del na popravilu vojnega objekta v Slov. Bistrici. Dne 23. t. m. bo pri vojno-sanitetskem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo raznih plutovinastih zamaškov in lončkov za mast, 26. t. m. pa bo licitacija za dobavo amerikan platna. Dne 25. t. m. bo pri upravi zavoda »Obiličevo« Kruše-vac-Obiličevo, licitacija za dobavo motor-kompresorja. Dne 30. t ni. bo pri mornariški izvldniški komandi v šibeniku licitacija za dobavo raznega kuhinjskega orodja. = Dobave. Komanda pomorskega arze-nala v Tivtu sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo amerikan platna, palic iz brona za avtogensko varjenje, elektrod za električno varjenje, električnih žarnic, železne in cinkove pločevine ter amonijaka, do 2. oktobra za dobavo jeklene vrvi, vijakov, admiralskega sidra, Jeklene vrvi, škarij, pil, kladiv, kravjega usnja ter la-nene In konopljene jadrenine. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 26. t. m. ponudbe za dobavo nosača iz litega železa, do 27. t. m. pa za dobavo krampov, rudarskih želez in lopat. Borze DEVIZE Čarih. Pariz 9.50, London 16.75, New York 442, Bruselj 75.62, Milan 23.00, Amsterdam 234.75, Stockholm 105.25, Oslo 99.75, Kobenhavn 82.25. Blagovna tržliča SITO + Chlcago. 16. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 86.25, za maj 87.50; koruza: za dec. 57.25. -f Winnipeg, 16. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 78, za dec. 80, za maj 84.125. SIVINA 4- Mariborski svinjski sejem 15. septembra. Okoliški kmetje so prignali 192 svinj, prodali pa 54. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prasci 70 do 90 din, 7 do 9 tednov stari 95 do 120, 3 do 4 mesece stari 150 do 230, 5 do 7 mesecev stari 300 do 420, 8 do 10 mesecev stari 430 do 510, 1 leto stari 700 do 900 din. Svinje so se prodajale po 6 do 8.50 din za kg žive teže odnosno po 8 do U din za kg mrtve teže. I Koroški drobiž V zadnjem času je' bila Izdana cela vrata odredb, ld urejajo Javno življenje v sklada s potrebami vojnega časa. Tako je med drugim določeno, da se dohodninski davek poviša za 50%. Enako se zvišajo javne dajatve za 50% pri vseh nameščencih, ki imajo mesečno večje dohodke ko 240 mark. Tobačni izdelki in pivo so se podražili za 20%. Podražile so se tudi žgane pijače. Plače in mezde se ne smejo poviševati. Doklade za nadure, nedeljsko ali nočno delo v bodoče odpadejo. Predpisi glede dopustov so razveljavljeni. Vsako samovoljno zviševanje cen je strogo prepovedano. Enako strogo je prepovedano spravljanje ali zadrževanje surovin ali življenjskih potrebščin. Glede nakaznic za živila so se odredbe deloma spremenile. Doslej je bilo določeno, da dobi vsaka oseba 700 gramov mesa na teden, od srede dalje pa se je odmera zmanjšala na % kg tedensko na osebo. Tudi moka se bo mogla odslej dobivati samo še na nakaznice. Zaenkrat je določeno na osebo % kg moke tedensko. Inozemcl na Koroškem VellkovSki, beljaški, celovški in šmohor-ski okraj so proglašeni obmejno ozemlje. Na tem ozemlju sme v bodoče policija odstraniti vse lnozemce, ki bi jih smatrala za nezanesljive. Vsak inozemec si mora zato v najkrajšem času preskrbeti posebno dovoljenje policijskih oblasti, da sme Se nadalje bivati v obmejni coni. čeprav Ima kdo že dovoljenje za bivanje v tem delu dežele, si mora kljub temu nabaviti Se novo dovoljenje v skladu z novo odredbo. Pouk na srednjih Šolah Vzhodne marke se prične v ponedeljek, 18. septembra. Ameriški poročevalec švicarskega lista »Basler Nachrichten« podaja naslednje zanimive informacije o informiranosti Američanov o sedanjih evropskih dogodkih: Ker so Američani sami najboljši mojstri propagande, se v tem pogledu ne puste vplivati od nikogar, niti od Angležev, niti od Nemcev. Svoje sodbe si ustvarjajo iz svojih listov in iz poročil svojega radia. Svojo dosedanjo vodilno vlogo kot poročevalski viri so listi trenutno prepustili radiu. Toliko zasmehovani ameriški radio, ki je organiziran na povsem trgovski osnovi, se je v teh dneh, kakor že lani v tako zva-ni »septembrski krizi«, izkazal za najboljšo, najobsežnejšo in najbolj neodvisno organizacijo za sprejemanje in oddajanje poročil Veliki ameriški radijski sistemi so noč in dan na delu ter podajajo tako rekoč neprestano svoja poročila iz vseh delov Evrope stvarno, hladno in brez kakršnegakoli senzacionalnega nadevka. Oba največja ameriška radijska koncer-na, ki močno tekmujeta med seboj, imata lastne zastopnike v vseh evropskih prestolnicah. Ti poročajo večkrat na dan o vsem. Nihče ne more odoleti tem na licu mesta zbranim informacijam, njih stvarnosti ter svežosti lokalnega kolorita. Pravi triumf tehnike pa predstavlja, ko se na primer poročevalci enega oddajnega omrežja istočasno zberejo k radijskemu razgovoru, kakor se to sedaj dogaja skoro sleherni dan. Ob določeni uri je New York istočasno zvezan z Washingtonom, Londonom, Pa- Zdravitoo delovanje Rogaške mineralne vodo Pri ledvičnih kamniti in kamnih v mehurju je dobro piti čim večje količine iz vrelca Tempe 1. Vpisovanje Je bilo pretekli ponedeljek Vlada je izdala zakon o stanovanjski zaščiti. Po tem zakonu so vsa stanovanja in vsi poslovni prostori pod zaščito in se ne smejo samovoljno odpovedovati, pa tudi stanarina se ne sme zvišati. V Celovcu so s 1. septembrom izvedli posebno štetje za veliki Celovec s priključenimi občinami. Tekom septembra bodo najbrže že znani podatki tega štetja. Vojaki pri tem niso šteti. Vse plesne zabave so do nadaljnega prepovedane. Na ledenlSkem kolodvora se je težko poškodoval 38-letni delavec Luka Mošic lz Svaten pri št. Jakobu. Pri nakladanju tovora mu je padel težak zaboj na hrbet ln mu skrivil hrbtenico. Prepeljali so ga v beljaško bolnico. Pri gradu Harbach v Celovcu so naSB neznanega delavca s hudo rano na glavL Poizvedovanja so kasneje dognala, da je ranjeni delavec jugoslovanski državljan in se piše Franc Herold. Ker je bil v nezavesti, še ni mogel izpovedati, ali gre za nesrečo ali zločin. rizom, Berlinom in VarSavo, iz katerih podajajo različni evropski poročevalci, ki so po večini ugledni novinarji, svoja osebna poročila. Vse ostale postaje poslušajo istočasno, tako da je vodstvu radia v New Yorku mogoče na primer vprašati londonskega poročevalca, kaj misli po svojih londonskih vtisih o pravkar oddanem poročilu berlinskega poročevalca. Te informacije in ti razgovori iz evropskih središč postavijo ameriškemu poslušalcu veliko evropsko dramo tako rekoč neposredno ▼ njegov dom, kar seveda poslušalca tesno naveže na radio. Američani so trenutno najbolje informirani ljudje na svetu. Iščemo izurieno rocicno pletilio-lca (Kurbelstricfcer-in) za naš oddelek pletenega blaga. — Tekstilna Industrija d. d^ Varaždin. Zahvala Vsem, ki ste spremili našega nepozabnega MIRKOTA in ste mu darovali toliko krasnega cvetja, ki ga je tako ljubil, vsem, ki ste nam na katerikoli način lajšali našo bol ln ste osebno ali pismeno izrekli sožalje bodi tem potom izrečena naša prisrčna zahvala. Pred vsem najlepša zahvala za veliko požrtvovalno delo medicincu g. Fr. Lahu iz Loža, sokol-skemu društvu Loška dolina za častno stražo, spremstvo in ganljiv govor ob odprtem grobu, gasilski četi in godbenemu društvu iz Loža ter pevcem za v srce segajoče žalostinke. Vsem korporacijam in vsem onim, ki so od blizu ln daleč prihiteli in v tako velikem Številu spremili ljubljenega Mirka do preranega groba. V LOŽU, 13. septembra 1939. GLOROKO ŽALUJOČA RODRINA S K R R E C Dolfi Lapajne profesor I* drž. gimn. v Ljubljani Pogreb bo v Zagrebu v nedeljo ob 11. uri dop. iz mrtvašnice na Mirogoju. ZAGREB—LJUBLJANA, 16. septembra 1939. HELI, OLGA, ; STEFANKA, LENI in — in ostalo sorodstvo Umrla nam je naša dobra mama in stara mama, gospa Marija vdova Hlavaty roj. BAREš Pokopali jo bomo v ponedeljek popoldne. LJUBLJANA, 16. septembra 1939. Žalujoče rodbine: HLAVATY in BOLDRI Američani so najbolje informirani ljudje na svetli Pomen Rdečega križa za narod in državo V času od 17. do 23. septembra t. 1. bo običajni vsakoletni teden Rdečega križa. Rdeči križ je človekoljubna ustanova, organizirana dejavna milosrčnost. Razmere, v katerih živimo, nam narekujejo, da let>os še bol] kakor prejšnja leta poudarimo plemeniti namen in važnost društva Rdečega križa v vsej naši javnosti in da na ta način damo onim ki pri tem društvu že nesebično delujejo, nove pobude in veselja k še čvistejšemu delu, one pa, ki so doslej stali ob strani, morda pridobimo k sodelovanju pri Rdečem križu. Ko stopamo v teden Rdečega križa, izražam željo, naj bi v tem tednu prišlo slehernemu Slovencu do zavesti in spoznanja, kako važna je plemenita ideja Rdečega križa za državo in narod. V krajih, kjer še ni odbora Rdečega križa, naj se na i de jo ljudje, ki naj organizacijo tega odbora izvedejo Tam, kjer že obstoječa organizacija ne deluje, poskrbimo, da se zdrami in poživi. Povsod pa pojdimo ta teden na delo, da pridobimo Rdečemu križu čim več novih rednih ali vsaj podpornih članov. Pomagajmo, vsak po svojih močeh, da dobi v teh dneh Rdeči križ čim več denarnih sredstev, da bo mogel v tem popolnejši men izpolnjevati svoje vzvišene naloge. Šola, cerkev in društva naj v tem tednu vse stote, da se široke plasti naroda seznanijo s plemenitimi nalogami, ki jim organizacija Rdečega križa služi po vsem svetu, pa tudi v naši državi in med našim narodom Ban dr. Marko Natlačen. Živi vrvež na Bledu je minil Jesenska sezona kaže letos zelo slabo Bled, 15. septembra Kdor je bil na Bledu pred štirinajstimi dnevi, pa pride k nam danes, se bo vprašal, ali niso morda to le sanje. Taka hitra Izprememba kakor je bila letos na Gorenjskem, se dcf/odi redko kdaj. Proti koncu meseca avgusta, ko je bilo še vse v poletnem razpoloženju, je bil Bled živahen kakor malokatero leto. Vse je bilo živo po cesti in ob jezeru. Kamor si stopil, si naletel na letoviščarje. Največ jih je bilo iz Nemčije, ki so morali nenadno odpotovati. Večina onih, ki nimajo šoloobveznih otrok, je nameravala ostati na Bledu vsaj do srede septembra. Obetala pa se je letos Blejcem tudi dobra jesenska sezona. Bilo je napovedano veliko število letoviščarjev za drugo polovico septembra in za oktober, ko je Bled posebno lep, ker je odet v jesenski plašč, ves pretkan z najpestrejšimi barvami. Toda skoraj čez noč se je vse spremenilo. Precej letoviščarjev je letos obiskalo 'Bled že zgodaj pomladi. Proti koncu ju- Mihelov očka Prava stara gorenjska kmečka korenina 'je mož, ki ga kaže naša slika. Rodil se je 28. aprila 1842 v Pevnu pri Škof ji Loki, jm kmetiji se je po domače reklo pri Mi-helu. Priženil se je leta 1873 na posestvo pri Sv. Duhu nad Škof jo Loko in se je uveljavil kot dober gospodar, pridobil pa si je premoženje tudi kot prekupčevalec goveje živine. Žena mu je umrla leta 1893. lie sedem let je sam gospodaril, nato pa je prepustil posestvo svojemu sinu. Leta 1908 ae je preselil k svoji hčerki, poročeni Vilfanovi, posestnici v Srednjem Bitnju. Do lani je še opravljal vsa kmečka dela, posebno veselje pa je imel z oskrbovanjem živine. Mož, ki je eden izmed najstarejših živih Slovencev, zna kljub temu, da mu manjkajo le še tri leta do stoletnice, dobro pisati in citati in tudi še dobro vidi. Se sleherni dan gre na sprehod in v pomen-kih z vaščani rad pripoveduje o mladih letih. Vsi mu želimo, da bi vsaj še za stoletnico ostal tako čvrst, kakor je danesl nija pa so po večini odšli, tako da je pričelo Blejce, katerih blagostanje je odvisno od tujskega prometa, skrbeti. Nepričakovano pa so letoviščarji pritisnili kakor malokatero leto. Sredi julija je bilo na Bledu nad 2500 tujcev. Toda žal to ni trajalo dolgo, že prve dni avgusta je zabučal skozi Evropo predvojni nemir. Mnogo letoviščarjev je spet odšlo že prve dni avgusta. Od takrat dalje je bilo na Bledu le še kakih 1200—1500 tujcev. To število je držalo do konca avgusta. Pa so iz tujine prispeli neprijetni pozivi in tujci vseh narodnosti so hiteli v gručah na postaje. Najhujši naval je bil med 28. avgustom in 1. septembrom. V teku treh dnevov je padlo število letoviščarjev na Bledu od 1200 na 150. Zanimivo je tudi, kako so gledali tujci na razvoj grozečih evropskih dogodkov. Domačini na Bledu, ki so pri raznih prilikah Nemce radi povpraševali, kaj mislijo o vojni, pripovedujejo, da je večina nemških letoviščarjev izključevala možnost kakršnegakoli oboroženega zapletka v Evropi. Do malega vsi so trdili, da bo evropsko vprašanje rešeno pri zeleni mizi. Ko pa so na Poljskem pričele pokati puške, so isti Nemci izključevali, da bi se iz tega mogla izcimiti velika vojna. Prepričani so bil, da se Angleži in Francozi ne bodo vmešavali vv zadevo, posebno zaradi tega ne, ker se je Rusija približala Nemčiji. Mnogi so pri odhodu trdili, da odhajajo iz Jugoslavije le za krajšo dobo in da ni izključeno, da se vrnejo še to jesen v našo »obljubljeno deželo«, kjer se po njih pojmih v primeri z nekaterimi drugimi državami še cedi med in mleko. Kakor kaže, je letošnja jesenska sezona, ki je obetala nadomestiti, kar je poleti zamudila, že pri kraju. Poletja in veselja je konec na Bledu. Iz Bohinja in čez Karavanke so se privlekle sive megle in odele naše planine. V oblake zarite so vse gora okoli Bleda. Dež lije, vsi parki in izpre-hajališča, kjer je še vse polno najlepšega poznopoletnega in jesenskega cvetja, ki naj bi razveljevalo one letoviščarje, ki radi uživajo lepote jeseni, 30 prazni. Nekaj prodajaln je že zaprtih. V tistih pa, ki so odprte, je sicer nakopičeno vse polno blaga, pripravljenega za. jesensko sezono, ki bo žal izostala. Tudi restavracije so se izpraznile. V kavarnah sedi še nekaj tujcev, ki pregledujejo časopise in iščejo, večkrat zaman, vesti, ki bi se prilegale njihovim čustvom in razpoloženju. —s. Nesreča je ugrabila že četrtega sina Z motorjem se je ponesrečil poslednji sin ugledne stare Škrbčeve družine v Ložu Lož, 16. septembra Ugledno Škrbčevo rodbino v Ložu je preteklo nedeljo zadela že četrta hftida nesreča. Smrtno se je ponesrečil edini še preostali sin, 261etni Mirko. Zvečer ga je neki njegov tovariš povabil, da prisede na motor. Drvela sta iz Loža po lepi cesti proti Pudobu. V bližini mostu pa je vozač po nesrečnem naključju zadel v obcestni kamen. Učinek je bil strahovit. Motor se je močno odbil in medtem ko je vozač sam dobil le neznatne poškodbe, je nesrečni Mirko priletel v velikem loku na trda tla in mu je na več mestih počila lobanja. Obležal je na mestu mrtev. Strahovita nesreča je pretresla vse prebivalce Loške doline Ganljivo se je izpričalo sočustvovanje v torek, ko je moral nesrečni Mirko nastopiti svojo zadnjo pot. Vsa Loška dolina se je zbrala k pogrebu in ob slovesu ni bilo suho nobeno oko. Škrbčeva družina je znana kot ena najstarejših in najnaprednejših v Ložu. Že kakih 400 let slovi ta rod. Mirkov oče Franjo Škrbec je polnih 30 let županoval starodavnemu mestecu Ložu in je narodno zavedno vzgojil tudi vso svojo družino. Poleg osmerih hčera so bih v družini štirje sinovi, ki pa so vsi postali žrtve nesreč. Najstarejši France je bil v svetovni vojni ujet na Ruskem, odkoder ga je hrepenenje gnalo domov in je tvegal beg v daljno domovino. Dolgotrajno potovanje ga je pa tako izčrpalo, da je kmalu po prihodu pod domačo streho izdihnil. Pred sedmimi leti je v Savi utonil sin Vladimir, ki je ravno odsluževal vojaški rok. Najmlajši je zaradi nesreče podlegel že v otroških letih. Tako je ostal Mirko edini potomec in največja nada Škrbčeve družine. Oče je zato tudi poskrbel marljivemu sinu za najboljšo vzgojo. Dal ga je strokovno šolati v Ljubljani, da bi Mirko lahko na domačiji nadaljeval tudi trgovsko tradicijo, saj je v hiši že dolga leta trgovina s konfekcijo in sloveča krojaška obrt. Mirko je dedoval vse lepe vrline svojih prednikov in je bil priljubljen ne samo v širokem sorodniškem krogu, marveč tudi med vsem prebival- stvom. Z veliko vnemo je sodeloval pri naprednih društvih. Bil je navdušen Sokol in se je s svojim prikupnim nastopom zlasti posrečeno uveljavljal na sokolskem odru. Tudi gasilska četa ga je štela med svoje najmarljivejše mlajše člane. Toda, kakor da je zla usoda hotela končati moško pokolenje starega Škrbčevega rodu, je ugrabila še sina Mirka. Štirikratna izguba sinov je gotovo ena največjih družinskih tragedij, kar jih poznamo v Sloveniji Zato je sočustvovanje s škrbčevo družino globoko in iskreno. Nesrečni Mirko si je z vsem svojim mladim življenjem in lepim značajem zagotovil trajno časten spomin v vsej Loški dolini. Številni dokazi so-žalja pa naj bodo ugledni Škrbčevi družini vsaj malo v uteho. Bombniki in strmoglavniki Razne vrste bombnikov in načini bombardiranja O vlogi, ki jo igrajo letala vseh vrst v sedanji vojni, imamo doslej sicer le poraz-vršna poročila, toda že iz teh se jasno vidi velikanska sila--tega orožja. Vojaški strokovnjaki sodijo, da je zdaj na vseh frontah v akciji "5 do 7 tisoč letal. Pretežni del uspehov ki jih je doslej dosegla zračna sila, gre na račun bombnikov. Dočim lovska letala doslej še niso posegla v boj v večji meri, so bombniki (vsaj na vzhodnem bojišču docela) žal kar preteme-Ijito opravljali svoje razdiralno delo. Bombna letala so to pot že tretjikrat v vsestranski preizkušnji, iz katere bo najbrž dokončno izšel pravi tip bombnega letala, ki se v bodočnosti ne bo več v tolikšni meri izpreminjal, kakor zdaj Bombno letalo je v današnji izvedbi, kakor tudi po načinu, kako posega v boj še zmerom silno delikatno orožje. Da bi bombnik opravil svojo nalogo temeljito in z najmanjšim rizikom, je potrebno, da leti čim više in s čim večjo brzino. Samo tako se lahko izogne izstrelkom protiletalskega topništva ter kroglam lovskih letal. Ako pa hoče bombno letalo čim bolj zanesljivo pogoditi cilj. pa mora nizko in počasi leteti, s čimer pa seveda tvega, da ga bo obrambno orožje sestrelilo Te nasprotujoče si zahteve so dovedle do tega da so se razvile razne vrste bombnih letal '.c razni načini bombardiranja. Kako se §puščajo bombe Najbolj pogosto obsipava bombno letalo svoj cilj v vodoravnem letu. Pri tem se letalo drži v neki določeni višini in ko zagleda cilj pod seboj, sproži bombe z obešal, da zdrknejo proti zemlji. Ta reč s sprožitvijo pa ni tako preprosta kakor se vidi na prvi mah. Letalo mora spustiti bom- bo pred ciljem in sicer tem delj pred njim čim više in čim hitreje leti. Iz višine 5000 metrov in pri brzini 360 km na uro mora n. pr. spustiti bombo 2800 m pred ciljem, to pa zaradi tega, ker ima tudi bomba isto brzino kot letalo Bomba pada, kakor da bi jo bil vrgel in ne samo spustil proti cilju. Drugi način bombardiranja, ki se uporablja bolj na vajah kakor pa v praksi, je spuščanje bomb med vzpenjanjem. V tem primeru se letalo trenutek predno vrže bombo, strmo vzpne, tako da s svojim trupom bombo požene malce kvišku, nakar še le začne sama padati proti zemlji. Če bi isto letalo kot poprej spustilo po opisanem načinu bombo pod kotom 45 stopinj, bi jo moralo odvreči celih 3300 m pred ciljem, da bi prav zadela. Bombardiranje v nizkem letu — tu se krmari letalo v višini 30 do 50 m nad zemljo proti cilju — prileti bčmba skoraj vodoravno v cilj. slično kakor granata. Zaradi velike nevarnosti, ki ji je letalo izpostavljeno v tako majhni višini, se bombardiranje v nizkem letu seveda zelo redko uporablja. Letala, ki imajo namestu bomb torpedo in ki se spuščajo v prvi vrsti v borbo proti posameznim ladjam, so edina, ki se tega načina poslužujejo. Izkušnje pa doslej niso kaj prida. Bombnik strmoglavnik Največ se danes govori o letalih strmo-glavnikih (obruševalna letala), ki so v bombardiranju najbolj zanesljiva, toda tudi najbolj nevarna ter zahtevajo posebno izvežbano in utrjeno posadko. Način bombardiranja v strmoglavem letu je šele nekaj desetletij v rabi. Kakor že ime pove, se letalo pri tem strmoglavi na cilj, ki ga CIMEAM ZOBNA KREMA hoče zadeti z bombo. Potek bombardiranja je približno tale: letalo prileti v višini 2000 do 5000 m nad cilj. nakai se mahoma postavi na nos in s tekočim motorjem pada proti cilju Med tem strmoglavim letom pilot ves čas s celim leialom krmari; z drugimi besedami: s celim letalom cilja na predmet, ki ga mora pogoditi. Ko je le še nekaj sto metrov nad njim sproži bombo. Bomba je zaradi strmoglavega leta ne samo zelo natančno namerjena na cilj, ampak ima zaradi silne brzine letala tudi mnogo večjo probojno silo, kakor če bi prosto padla z višine. V strmoglavem letu doseže letalo predno spusti bombo, brzino 500, 600, 700 km na uro ali še več. Strmoglavi let je zaradi tega zelo kratek, ▼ praksi traja kakih 10 do 30 sekund, tako da ima obrambno topništvo prav malo časa streljati nanj. Navzlic temu pa so tudi te kratke sekunde za letalo silno nevarne, ker se bliža cilju v navpični ali v prav malo nagnjeni črti, tako da gleda na topovo cev, ki je namerjena nanj. skoraj miruje in se prav za prav vse te sekunde spreminja samo njegova oddaljenost od topovskega žrela. Pllotje — hrusti Strmoglavniki pa tudi niso tako skromni, da bi vanj lahko posadili vsakršnega pilota. Vodnik strmoglavnega letala mora biti izredno močne fizične konstitucije in še v tem primeru postane sposoben za svoj težki posel šele po dolgotrajnih vežbah. Pri strmoglavem letu morata namreč konstrukcija letala in pilotov organizem vzdržati velikanske napore. Takrat, ko letalo na koncu strmoglavega leta bombo izpusti, se mora v ostrem loku okreniti navzgor, da se čim hitreje izmakne dosegu obrambnega ognja. Pri tem naglem okretu se pojavi velikanska sredobežna sila, ki hoče pilotu iztrgati ves drob iz života ter mu vso kri požene iz zgornjega v spodnji del života, tako da se le dobro izvežban pilot v tem trenutku ubrani omotice. V zračnih flotah vseh držav se še zdaj občuti veliko pomanjkanje letalcev strmoglavnikov. Še najbolje je z njimi preskrbljena zračna sila Zedinjenih držav, ker je bil tamkaj ta način bombardiranja najprej uveden in so doslej odgojili tamkaj že močan rezervni kader strmoglavnih pilotov. Bombardiranje v strmoglavem letu je najprimernejše takrat, kadar gre za rušenje objektov omejenega obsega, kakor n. pr. mostov, železnic, železniških in cestnih križišč, zatvor-nic, dolinskih pregrad, bencinskih rezervoarjev in sličnega. Edino uspešen je ta način bombardiranja, kadar je cilj gibljiv, kakor n. pr. pri napadih na bojne ladje, oklopne avtomobile, tanke in vlake. Bombardiranje na daljavo V bližnji bodočnosti utegnejo igrati neko vlogo tudi tako zvane raketne bombe. 2e ime pove, da je tu projektil, ki ga vrže letalo proti cilju, kombinacija bombe in rakete. Raketa ima ta namen, da požene bombo v cilj dasi jo letalo vrže nekaj kilometrov pred njim. Nadaljnja dopolnitev raketnih bomb bi bila krilca na obeh straneh bombnega okrova. Taka bomba bi v veliki razdalji vržena z letala preletela pod vplivom raketnih plinov sama na cilj slično kakor majhno raketno letalce. Bombardiranje iz zraka bi bilo mogoče na ta način na razdaljo nekaj deset kilometrov, tako da včasih bombnim letalom vobče ne bi bilo treba poleteti nad sovražno ozem- lje-___ — Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkužnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev. Ren po mm. soc pot m n ^dI S-br 15.485 2? V 5V V izviru Ljubljanice Mladi potapljači so odkrili krasno jamo Prečudna reka si, Ljubljanica, človek ne more verjeti, kakšno pestro potovanje imaš za seboj, če vidi tvojo leno tekočo zeleno vodo pri nas na Ljubljanskem barju. Nekje onkraj državnih meja je tvoj začetek, mnogo kilometrov si nato tekla pod zemljo, zdaj razlita v podzemsko reko, zdaj utesnjena v ozke sifone. Spet si se prikazala na površje in znova poniknila, dokler nisi dokončno zagledala luč dneva v neštetih izvirih pri Vrhniki. Od teh izvirov sta po legi najvišja Veliko in Malo Retovje, ki ležita v dolinici pod Verdom. Po dolgotrajni suši ostane le malo stoječe vode v njih, v deževnem času pa tudi ta dva bruhata silne množine blatne vode, ki se razlivajo v deročo reko. Človeku, ki to gleda, se zazdi, da mora biti jama, iz katere teče tolikšna voda, naravnost ogromna, in žal mu je. da ne more vanjo, ker je vedno zalita z vodo. Ni čudno, da nam je prišlo na misel, da z našo potapljaško pripravo poskusimo prodreti vsaj v začetek te domnevane jame. Društvo za raziskavanje jam se je zanimalo za ta načrt in nam pomagalo do njegove izvedbe. Čitateljem je morda v spominu naše poročilo z morja, kjer smo se že lani potapljali s pomočjo pločevinaste čelade. Letos smo zadevo kar se da poenostavili: vreča peska okrog pasu, majhna gumijasta maska s šipo na obraz, zračna tlačilka, poldrag centimeter debela gumijasta cev, ki jo vzame potapljač kar v usta — to je vse! Le za potapljanje v hladno vodo kraških izvirov smo se morali opremiti še z impre-gnirano obleko.' Slednjič je napočil dolgo pričakovani dan, ko smo z vsem potrebnim prispeli na Vrhniko. Podali smo se najprej k Malemu Retovju. Prijetno nas je iznenadilo izredno nizko stanje vode. ki ni bila preveč mrzla in žal tudi ne preveč čista. Pripravim se na potop. Oblečem toplo volneno obleko in povrh še omenjeno potapljaško obleko. Opašem si vrečo kamenja in vrv — za vsak primer. Masko si denem na obraz, cev stisnem med zobe in stopim v vodo. Po nekaj korakih sem že ves v njej in naš pihalnik začne s svojo staro pesmijo. Nekaj mrzlega mi leze za vrat, vendar hitro pozabim na to neprijetnost. Dno, ki je iz samega grušča, se strmo spušča. Kmalu sem pri steni, na dnu katere zagledam precej široko odprtino. Sklonim se in stopam naprej, še vedno navzdol. Špranja se sprva oži, nato pa se proti pričakovanju razširi Zdaj sem v precej prostorni jami, tako da lahko stojim pokonci. Navadna žepna svetiljka mi pomaga pri orientaciji v temi Nejasno razločim stene in strop, ki se strmo dviga. Globinomer na roki kaže že 8 m, kljub temu grem naprej. Na žalost ustavi moje potovanje cev, ki se je nekje zataknila med skale Vodo za seboj sem tako skalil, da nazaj grede nc vidim čisto nič. Po cevi, ki jo še po- Potapljač t Malem Retovju tegnem iz neke razpoke, se do€fpI9em do izhoda in od tu splavam na površje. Se le na kopnem opazim, da je obleka polna vode in kar čudno se mi zdi, da me ni nič zeblo. _ -jv Zaradi skaljene vode se tu ne moremo več potapljati, zato se preselimo k Velikemu Retovju. Voda je kristalno čista, lepe modre barve in tako nizka, da je polovica odprtine pod steno nad gladino. Brat se hitro obleče in jo mahne v vodo, proti tisti odprtini. Ko se potopi, mu začnem dovajati zrak. Še ga vidimo nekaj časa, nato pa izgine v mračne globine. Zamolklo brbljajo mehurčki zraka, ki prihaja izpod skale. Zelo se začudimo ko ti mehurčki utihnejo in zraka, ki ga je potapljač izdihal sploh ni več na izpregled. Sesam zdaj z lahkoto, kar pomeni, da se je potapljač dvignil. Čez nekaj časa napeta vrv popusti m kmalu nato zagledam brata globoko na dna, kako sveti z lučjo pred se. Komaj hna glavo zunaj, nam zakliče: »Velika reč, bil sem na oni strani sifona!« Presenečeni poslušamo njegovo pripovedovanje: »Dno pada le do globine 4 m, nato se spet dvigne. Kaj kmalu sem prišel do površja vode. Znašel sem se v jami, na zraku! Čisto tema je tam. le voda se sveti ▼ bledo modri luči. Tako lepo je kakor v Modri jami na Biševcu in še bolj romanti-čnol Na suho žal nisem mogel zlesti, ker me je obleka ovirala. Zdi se mi, da se jama nadaljuje spet pod vodo. Cev, ki se je zatikala, me nažalost ni pustila več naprej.« Po vsem, kar smo danes videli in doživeli, smo sklenili, da naše priprave še malo izpopolnimo in da ob prvi priliki nadaljujemo s potapljanjem v kraške izvire in podzemske reke. Jamsko društvo je s tem pridobilo nov način raziskovanja. Hoteli smo si v kratkem ogledati sifon v Zatočni jami v dolini Račne pa nam je žal deževje preprečilo ta načrt. Pa tudi Retovje nas bo fe videlo! _ _ „ J. K, »JUTRO« št. 217. S HužMJH, 17. Et. 1990 DomaČe vesti * 21. obletnica proboja solunske fronte je bila pretekli petek in ta dan praznujejo kot svojo krstno slavo številni pododbori rezervnih oficirjev. Najlepša proslava je bila letos v Nišu. V saborni cerkvi je bila zadušnica za padlimi borci. Svečanemu bogoslužju so prisostvovali med drugim: predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, pomočnik komandanta armije armijski general Popovič, zastopnik bana načelnik Dimitrijevič ter še številni drugi predstavniki. Obenem je praznoval svojo krstno slavo artilerijski polk v Nišu in se je predsednik vlade udeležil tudi tega slavja. * Nov zavod na ljubljanski tehniški fakulteti. Z odlokom gospoda ministra pro-svete z dne 8. avgusta t. 1. je osnovan na tehniški fakulteti ljubljanske univerze laboratorij za tehnično mikrobiologijo. S tem je dosežen važen napredek v razvoju študija kemije na naši univerzi. Dijakom je odslej dana možnost izpopolniti s prak tičnim delom svojo usposobljenost za udej-stvovanje na področju živežnih industrij in po končanem študiju specializirati se na teh za našo agrarno državo posebno važnih vprašanjih. Novi zavod dobi v nastajajoči zgradbi kemičnega instituta moderne, vsem današnjim zahtevam odgovarjajoče prostore in naprave. ♦ Prof. Adolf Lapajne t. Sporočilo iz Za-' greba, da je po kratkem trpljenju umrl prof. Adolf Lapajne, je številne Ljubljančane močno presenetilo. Vsa Ljubljana je poznala živahnega, duhovitega, humornega umetnika, čigar značaj ni poznal nobene alobe, temveč samo čisto dobrohotnost in šaljivost tudi v najtežjih trenutkih. Bil je pač potomec stare, kremenite Lapajnetove družine iz Idrije, vedno veder in prostodušen. Znal je jemati življenje, kakršno je, in je motril ljudi in svet z očmi bistrega opazovalca. Umetniško akademijo je dovršil v Pragi. Posvetil se je profesorskemu poklicu in je poučeval na raznih srednješolskih zavodih v Ljubljani ter nekaj časa tudi v Ohridu. Njegova umetniška dela nam venomer izpričujejo lep talent. Bil je šele na pragu petdesetletnice, zato prav vsi obžalujemo prerano izgubo tega prikupnega slovenskega umetnika. Zadnjo pot bo nastopil danes ob 11. na Mirogoju v Zagrebu. Gospej vdovi, sestram in širokemu krogu sorodnikov izrekamo odkritosrčno sožalje. * Smrt blage žene. Narodnemu delavcu šolskemu upravitelju g. Friedlu v št. Jerneju pri Poljčanah je umrla te dni blaga mamica. Gospa Julijana Friedlova je pred kratkim obhajala 801etnico svojega rojstva, pri kateri priliki se je je spomnil tudi naš list. Bila je blaga duša, ki so jo spoštovali njeni številni prijatelji in znanci, kar so pokazali tudi na njeni zadnji poti. Po smrti svojega ljubega soproga pred 35 leti se je vsa posvetila vzgoji svojih štirih otrok. Ko se je po moževi smrti, ki jo je hudo prizadela, s svojimi otroki od Sv. Barbare v Halozah, kjer je z možem učiteljem preživela 22 let, preselila v Maribor, kjer je vse tri sine pripravila za učiteljski stan, ji je vojna kmalu ugrabila prvega sina. Udarec je komaj z veliko bolestjo prebolela, že jo je zadela druga nesreča. Izgubila je še drugega sina in hčerko, ki ju je vzela zavrat-na bolezen doma. Trudna življenja je tudi sama morala slednjič zapustiti svojega edinega sina Frančka, ki ji je bil v zadnjih letih v edino uteho. Bodi ohranjen blagi gospe svetel spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje! Grobn!ce in kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje tramu K u nova t pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — TeL 49-09. * Službeni list dravske banovine prinaša v 75. številki uredbo o opravljanju pripravniške zdravniške službe, o kateri smo nedavno izčrpneje poročali v »Jutru«, nadalje uredbo o zdravniški službi na deželi, naredbo o prepovedi nabiranja prostovoljcev, pravilnik o urejanju in poslovanju »Službenega lista ministrstva za pravosodje«, spremembe in dopolnitve poslovnika o zakupu restavracij na postajah državnih železnic, konvencijo o vzajemni pomoči v civilnih in trgovinskih stvareh nad Jugoslavijo in Veliko Britanijo, konvencijo za izenačenje nekaterih pravil o mednarodnem prometu po zraku, razglas o tednu Rdečega križa ter razne objave iz »Službenih no vin«. Dopisna trgovska šola V LJUBLJANI — KONGRESNI TRG 2 Pouk se vrši potom dopisovanja po tečajih oz. predmetih. TEČAJI DT$ so: 1. dvoletna trgovska šola, 2. pripravniški tečaj, 3. zadružni tečaj. PREDMETI DTŠ so: trgovinstvo, trg. in menično pravo, računstvo, stenografija, lepopis, nemščina, francoščina, italijanščina itd. — Sodelujejo priznani strokovnjaki in kvalificirani profesorji. Pojasnila ustno med uradnimi urami in pismeno brezplačno. Redni vpis traja do 3. oktobra. Med rednim vpisom znatne plačilne olajšave. * V Beograd je prišla prižgat svečo. Pred štirimi dnevi je beograjski avtobus povozil v Ulici kneza Pavla poleg bio-skopa »Balkana« mehanika direkcije tramvaja Mladena Staloviča. Iz vasi Guče v dragačevskem srezu se je v petek pripeljala pokojnikova mati in se podala na kraj nesreče. Pokleknila je na tla in okrog objokane matere, oblečene v črno obleko, se je zbralo mnogo radovednih ljudi. Mati je s svojimi suhimi rokami prižgala svečo na kraju nesreče in jo varovala tako dolgo, dokler ni sveča dogorela. * Prelovčeve »Idrijske pesmi« so se močno priljubile med Slovenci. Vsakemu prijatelju lepe pesmi, ki te zbirke še nima, jo toplo priporočamo. Dobite jo v vseh knjigarnah, ali pa jo lahko naročite pri skladateljevi vdovi, Ljubljana, Dalmatinova 13. Naročniki, ki jim je bila poslana položnica, pa računa še niso poravnali, naj blagovolijo to čimprej storiti. Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. * Težko si človek napravi predstavo o vojni, ki se je v zadnjih tednih vnovič raz-besnela po Evropi Nereda, ki ga je pustilo za sabo svetovno klanje v letih 1914 —1918, smo se polagoma že tako privadili, da smo skoraj prezrli, kdaj se je nova svetovna vojna, sredi katere smo, prav za prav pričela. Malokdo ve, da je bilo nad 500 milijonov ljudi — skoraj tretjina vsega človeštva — od Tiencina do Gibraltarja v vojnem stanju, še preden so spregovorili topovi na nemško-poljski meji, ter med Maginotovo in Siegfriedovo črto. Mnogo nazornega gradiva o problemih, ki jih načenja novi svetovni požar, a posebej še izčrpno reportažo o vprašanju Ukrajine, ki v nemško-poljskem konfliktu zmerom izraziteje stopa v ospredje, bo prinesla jutrišnja številka pomedeljskega »Jutra«. Ponedeljsko »Jutro« je v teh časih, ko dogodki z vrtoglavo naglico prehitevajo drug drugega, postalo vsakemu kulturnemu človeku nepogrešljivo dopolnilo vsakdanjega novinskega čtiva. Ponedeljsko »Jutro« si lahko naročite pri upravi »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ulica 5, za ceno, kakršno zmore vsak: po razna-šalcu na dom dostavljeno 5 din na mesec, po pošti pa samo 4 din. * Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod« — s pravico javnosti — Ljubljana, Domobranska cesta 15, sprejme še nekaj dijakov (inj) za tekoče šolsko leto. Prijave sprejema ravnateljstvo. (—) Okroglo 65 miliionov dinarjev znašajo dobitki predstoječega 89. kola državne razredne loterije, katere prvo žrebanje se vrši dne 14* oktobra 1939* GLAVNI DOBITEK 2 milijona dinarjev že s l/4 srečke lahko dobite 500.000 din! Opozarjamo svoje cenjene čitatelje na prilogo znane glavne kolekture drž. razredne loterije A. Rein in drug, Zagreb, Gajeva ulica 7 in Ilica 15, ki je priložena celotni naši današnji nakladi. Dolgoletno vzorno ln nadvse korektno in solidno delovanje te kolekture je poznano vsej naši javnosti, da jo tudi mi s svoje strani lahko priporočamo svojim čitateljem! * Trdnjavo v Sisku bi radi prodali Angležem. Trdnjava v Sisku, ki je nekoč tako ponosno kljubovala Turkom in v katere območju so se slavno borili tudi kranjski Janezi, je zadnja desetletja začela razpadati. Lastniki je niso mogli sami vzdrževati, banovina je pa tudi ni odkupila. Zdaj je izšel v nekem angleškem listu članek, ki opisuje zgodovino trdnjave v Sisku ln pravi: »Kateri premožnejši Anglež ali eks-centrični Amerikanec želi kupiti trdnjavo v Sisku s 50 orali plodne zemlje za komaj 1000 funtov šterlingov ali za 5000 dolarjev?« Ni izključeno, da se bo našel kak premožen Anglež ali »ekscentričen« Amerikanec, ki si bo za malenkostno kupnino uredil dvorec, pa bo lovil ribe in igral golf. Toda še je čas, da se ta zgodovinski spomenik reši pred tujo lastnino. * Rekord pri pojedini smokev. V vasi Vodicah pri šibeniku, kjer dobro rodijo smokve in kjer točijo najboljše vino v ši-beniški okolici, se je kmetski fant Stipe Roka splazil v hišo Ivanke Juričeve v času njene odsotnosti. Dve dekleti sta mu pomagali, da se je povzpel na okno in zlezel v hišo, iz katere je prinesel več ko 25 kg suhih smokev. Fant se je z dekletoma takoj lotil pojedine in so vseh 25 kg smokev na mestu pojedli. Ni še dognano, ali so smokve ukradli iz šale ali iz pohlepa, gotovo pa je, da so dosegli s pojedino smokev državni in najbrž tudi svetovni rekord. 1 1 Tf jr ?' » KVALITETNI TOVORNI AVTO GL ZASTOPSTVO O ŽUŽEK LJUBLJANA TAVČARJEVA 11 * Ker se ob našem odhodu iz Ptuja nismo utegnili od vseh prijateljev in znancev osebno posloviti, se po tej poti poslavljamo ter se vsem najprisrčneje zahvaljujemo za vso naklonjenost, ki smo jo v teku našega dolgoletnega bivanja v Ptuju uživali. — Vodnikovi. (—) * Javno žrebanje srečk loterije jeseniškega Sokola bo nepreklicno v nedeljo 24. t. m. ob 15. v Sokolskem domu na Jesenicah. Kdor še nima srečk, naj si jih hitro preskrbi, ker bodo v kratkem pošle. (—) * Enoletni učni trgovski tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole) priporočamo vsem onim, ki se žele temeljito izobraziti v stenografiji in strojepisju ter dobiti res prvovrstno podlago za pisarniška dela Vpisovanje v tečaj in pojasnila dnevno. Šolnina mesečno 110 din. (—) * Nevihte na Jadranu so se zadnje dni in noči venomer ponavljale. V petek zjutraj je strela treščila v prvi jambor parnika »Prestolonaslednik Peter«, ko je ravno zapuščal splitsko pristanišče. Na par-niku samem strela ni napravila Škode, pač pa je uničila električno instalacijo na paviljonu »Putnika« in v kavarni na novi obali. Ker se je nad splitsko pokrajino utrgal oblak, so hudourniki povzročili veliko škodo po vinogradih in vrtovih. Izmed vasi je najbolj prizadet Briblr z okolišnimi naselji, kjer najstarejši ljudje ne pomnijo tolikšnega neurja. Vsa bribirska polja so spremenjena v puščavo. Zaradi vednih neviht je bil zadnje čase tudi zelo slab ribolov na Jadranu. * Zemlja ga je zasula. V vasi Srivercih onkraj Varaždina je postal žrtev strašne nesreče 34-letnl delavec Izidor Njegovec. Izidor je bil s 50-letnim Andrejem Kozali-čem dninar v kamnolomu trgovca Ivana Koščaka. Naenkrat ju je zasula zemlja s kamenjem vred. Kmetje, ki so bili v bližini, so prihiteli na pomoč in so ju odkopa-li. Toda Njegovec je bil že mrtev. Kozaliča pa so nevarno ranjenega prepeljali v va-raždinsko bolnišnico. I • Nagrade sa lažnive vesti Je pofieOa fe 1 pričela deliti. V Subotici je uprava policije oglobila mestnega gozdarja Gregorja Blaževiča s 500 dinarji, ker je razširjal različne izmišljotine. Ce se mu ne bo ljubilo odra j tati petih stotakov, bo pa lahko šel 10 dni na dopust v zapor. * Samomor najlepše Crnogorke. Iz Ce-tinja poročajo, da je izvršila samomor 14-letna Raka Vujovičeva, ki je slovela po vsem cetinjskem okraju kot najlepše dekle in so sodili,4da je vobče najlepša Cr-nogorka. Ko ni bilo nikogar doma, se je obesila na okno. Zapustila ni nobenega pisma. Sklepajo, da je obupala zaradi nesrečne ljubezni. * V obrambo matere je nbil očeta. V vasi Guberevcu pri Cačku je prišel kmet Miroslav Cendič, kakor že večkrat, pijan domov in je začel pretepati svojega mlajšega sina Ivana. Mati je hotela otroka braniti, tedaj pa se je mož lotil tudi nje in jo začel pretepati in daviti. V pomoč je priskočil starejši sin Milenko. Ko je videl, da je mati v smrtni nevarnosti, je pograbil kol in udaril očeta s toliko silo p>o glavi, da mu je počila lobanja in je na mestu izdihnil. * Sin in snaha sta ga spravila v smrt. Iz Lapova v Srbiji je pobegnil z doma 50-letni gospodar Stanislav Pantič. Bil je na glasu odličnega kmetovalca. Posestvo je nedavno izročil sinu in snahi, meneč, da bo lahko še nadalje vodil celotno gospodarstvo. Sin in snaha sta se ga pa hotela čim prej znebiti in sta ga začela pretepati. Obupanega gospodarja so našli obešenega v gozdu ob reki Moravi. * Svojo teto mu je prodajal. Iz Luko-vice v Bosni je prišel v Sarajevo kmetski fant Ibrahim Mujagič. Po naključju se je srečal s potepuhom Muharemom Bekti-čem. kateremu je zaupal, da je prišel v Sarajevo iskat primerno nevesto. Muha-rem mu je takoj ponudil v odkup svojo tetko. Proti večeru sta se podala iz mesta skozi gozd, kjer baje prebiva Muharemo-va tetka. V gozdu pa je Muharem udaril Ibrahima po glavi, da se je onesvestil. Nato je Muharem pobral Ibrahimu ves denar, povrhu ga je še slekel in izginil * Od doma je pobegnil llletni Peter Ger-šak, učenec osnovne šole v St. Vidu pri Ljubljani, ki je stanoval v zavetišču sv. Jožefa v St Vidu. Zostave je bil srednje, bos in gologlav, s sivimi hlačami, z rdečo srajco, sivim suknjičem z modrimi progami Na suknjiču in srajci je imel prišito štev. 16. — Kdor kaj zve o njem. naj sporoči na naslov: Jakob Geršak, Ljubljana, Hrenova ulica 15. V šestih mesecih! Poseben šestmesečni tečaj za stenografijo In strojepisje na Trgovskem učilišču Robida s pravico javnosti, Ljubljana, Trnovska ul. 15 — se prične oktobra. Vpisovanje in pojasnila v pisarni ravnateljstva Trnovska uL 15. * Zaključek dolgotrajnega procesa. Pod tem naslovom smo 10. t. m poročali iz Vojnika, da je bil pred sreskim sodiščem v Celju obsojen bivši - upravitelj meščanske šole v Vojniku g Ivan Lapajne zaradi neresnične prijave šolski oblasti proti g. Milanu Vavdi na 340 din globe in na plačilo vseh stroškov. Od druge strani smo sedaj naprošeni, da ugotovimo, da zadeva še ni končnoveljavno rešena, ker se je g Lapajne pritožil na višje sodišče. Dalje smo naprošeni zabeležiti, da je toženec za eno točko obtožbe doprinesel dokaz resnice, za drugo pa ne, ker je ena glavnih prič v inozemstvu in ni mogla priti k razpravi Iz Lfublfane u— Naš tramvaj se obnavlja. Omrežje električne cestne železnice se je v zadnjih letih razširilo iz mesta daleč na periferijo, a čeprav se je promet v kratkem v izredni meri povečal, so ponekod še zmerom ostali v obratu stari, predpotopni vozovi ki nikakor niso mogli vzdržati konkurence z lepimi, udobnimi gladbo teko- ZUNDAPP ažuzik KVALITETNI MOTOCIKLI LJUBLJANA TAVČARJEVA 11 Vsak modei aooite takoj. čimi vagoni, kakršni so bili prvikrat prispeli iz tvornice v Bosanskem Brodu. Medtem pa je naša električna cestna železnica tako napredovala, da si je sama uredila svojo delavnico voz. in te dni je bilo dograjenih 6 novih, lepih, modernih tramvajev, ki pridejo v kratkem v promet. S tem bo gotovo ustreženo občinstvu, ki ima z našim tramvajem zmerom toliko križev in težav. Prav z današnjim dnem je uvedena nevšečna novost, da bo šentviški oziroma šišenski tramvaj vozil v mestu samo do Ajdovščine. To novotarijo so od tramvajske uprave izs lile izredne razmere: zadnji čas je moralo zapustiti delo okrog 30 sprevodnikov in voznikov, Izplača se Vam mtO' žiti filme Iz U^Mlanr tn poslati iste v razvijanje, ker Vam tzgotovljene slike. Se Isti daD ko prejmemo — odpošljemo. Poizkusite enkrat — postanete prav gotovo na.« stalni odjemalec. Imamo na zalogi filme ^f najnovejše —— , emulzije do i 1941. ^^ Razvijamo m kopiramo priznane prvo vrstno! Naš ček račun št 13-286 Naša tel. St. 25-66 to 25-67 — Se priporoča Foto Tourist — Lojze Smuc LJUBLJANA — ALEKSANDROVA a 8. u— Naročnike in čitatelje »Jutra« v Sto-žlcah opozarjamo, da je ondotna poslovalnica vsem na razpolago, in sicer sprejema naročnino za »Jutro« in »Domovino«, kakor tudi prijave novih naročnikov. Marsikdo še ne ve, da lahko tudi pri poslovalnici »Jutra« v Stožicah odda oglase za liste konzorcija »Jutra«. Poslužujte se ugodne prilike, kajti prospeh trgovanja v ljubljanski okolici je pač v največji meri od- RDEČI KRIŽ predvaja danes ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri ▼ Kima Unionu, teL 22-21 izredno napet film ,Alžir' CHARLES BOTER, HEDDT LAMARR ln SIGFRID GURIE. Na meji Evrope in starodavne Afrike ter vročim pustinjskim soncem — kjer se skrivajo pred roko pravice temni elementi iz vseh delov sveta, se je odigrala ljubavna drama pretresljive vsebine ! Danes najboljša zabava, za mlado tn staro, moški ln ženski svet — pri edinstvenem tehnikolor Robln Hood ▼ kino Matici, tel. 21-24 Predstave ob 10.50, 15., 17., 19. hi 2L nrL Errol FIynn — Olivia de Havilland RDEČI KRIŽ predvaja: TAJNI ZNAK L.B. 17 Sodeluje ansambel najboljših filmskih igralcev: Willy Birgel, Hilde Weissner, Theodor Loos in Bernhardt MinettL Velefilm iz življenja špijonov v režiji slavnega V. TOURJANSKTJA. KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ob 15., 17., 19. in 2L uri Matineja ob 10.30 po znižanih cenah: GENERAL LING veliki tihotapski film visen od oglaševanja v »Jutru«, »Domovini« ali »Slovenskem Narodu«. Prihranite si pot v mesto, saj za vas posreduje oglas! Poslovalnica »Jutra« v Stožicah posluje brez honorarja. Na razpolago so vam tudi srečke državne razredne loterije 29. koia lz kolekture »Vrelec sreče«. VSE za fotografijo v edini specijaln! trgovini JANKO POGAČNIK LJUBLJANA — TVRŠEVA a 20. Kvalitetna amaterska dela. GIMNASTIKA Individualne vaje za vse telesne hibe. Vaje za prožnost in linijo. Dihalne vaje. Tečaji, privatne ure. — Znižane cene za večerne tečaje. —Pojasnila med 17.—19. uro. ILSE DRUŠKOVIČ, dlpL učiteljica telovadbe, Kersnikova uL 8. DOCENT Dr. IVAN MATKO ZOPET REDNO ORDINIRA Ljubljana, Gledališka 4 od pol 11. do 12. in od 3. do 4. ure RENTGEN Telefon 47-51 Zaščita pred zračnimi napadi. Ljubljansko mestno poglavarstvo je v smislu odredbe osrednje vlade izdalo lično bro-šurico b pravilnikom o zaščiti pred zračnimi napadi. V tej knjižici je kratek popis bojnih strupov in navodila za prvo pomoč, kakršno je treba poškodovancem po teh strupih nuditi. Poleg tega so v bro-šurici tudi kratka navodila za morebitno oddaljitev prebivalstva ob napadih iz zra-ea, kakor tudi kratek popis raznovrstnih zaklonišč, njihove notranje ureditve in uporabe. Mestno poglavarstvo razdeli te brošurice hišnim gospodarjem in poglavarjem družin, ki naj vestno poskrbe, da se vsi člani družine natančno pouče o njeni vsebini in se bodo tako v primeru potrebe znali pravilno varovati in zaščititi. Družinske poglavarje pa opozarjamo, da to brošurico vestno hranijo in jo imajo vedno pri roki za primer potrebe. Vsak družinski poglavar povrne mestnemu poglavarstvu 1 din stroškov za brošurico. WIWI«SMWM»IWWWI»I'MUIUWIIIWBMWM mmmm...........minimumu DRŽ. IZPRAŠAN ZOBAR PUHER MIHAEL večletni volonter drž. univerzitetne zobozdravnike klinike v Berlinu se je vrnil iz študijskega potovanja ter redno ordinira od pol 9. do pol 5., v sobotah samo do 12. Ljubljana, Poljanska cesta 1-L (Peglezen) !j;tiirv ■uti«imiUliJUHIrtlUlliBhl:iiiilUMIIIIii*liUUUIIMlIiflUUlllBHIUliiHi9litillIlinifll- V nedeljo 24* t. m. v Mengšu velika tombola! Poleg motorja še večje število glavnih dobitkov in činkvinov. Pridno segajte po tablicah. u— Rdeči križ bo predvajal od danes naprej v kinu Union film izredne lepote »Alžir«. To filmsko delo se odlikuje po krasni vsebini in po prvovrstnih filmskih umetnikih. Charles Boyer, ki je v Ljubljani že dovolj zi.an in priljubljen, lepa Si-grid Gurie, ki smo jo prvič videli v »Pustolovščinah Marka Pola« in nova filmska zvezda Hedy Lamarr Hedy Kiesler). »Alžir« je f:lm ljubavne romantike, divjih človeških strasti in napetih dogodkov skrivnostnega orienta. Dejanje se godi v ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SISKI — Telefon 41-79. Rdeči križ predvaja najboljši češki velefilm Poročnik Rjepkin V glavnih vlogah: A. Mandlova, F. Smolik. — Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. uri ter jutri ob pol 9. uri. Prihodnji spored: MARINELLA malem alžirskem mestecu Kazbi, v mestecu tisočerih vrat in okenc, mesetecu tisočerih opasnosti. V Alžiru, kjer se stikata modema Evropa in starodavna Afrika, v kraju, kjer žive pod vročim pustinjskim soncem pripadniki vseh mogočih plemen in ras, kjer se skrivajo pred roko pravice neštevilni temni elementi iz vseh delov sveta, se je razvila globoka ljubezen med lepo Parižanko in romantičnim pustolovcem. Film bo gotovo ugajal najširšim krogom občinstva in bo imel nedvomno velik uspeh. (—) Zdaj poletje je pri kraju, Znašli smo se v direndaju. Silni hrup svetovne vojne nas napravlja nepokojne. Kdor nervozen je, dobi zdrave živce, zdravo kri, če ne plaši se kanonov in si kupi CIK-bonbonov. Glavna zaloga J E R A S v Ljubljani, Miklošičeva Fiziološka gimnastika ZA DAME EV GOSPODE vsak ponedeljek, sredo ln petek od 6.—8. ure zvečer v telovadnici učiteljske šole — Resljeva cesta. Pričetek v ponedeljek —- 18. septembra. Vodi KOZAK JOSEP. Dr. IGO TAVČAR do 1. oktobra ne ordinira Jezikovni tečaji. Zveza akademsko izobraženih žena bo imela tudi letos na učiteljišču (Resljeva cesta) večerne jezikovne tečaje za moške in ženske ter telovadbo za dekleta. Učnina znaša 30 din na mesec. Vršili se bodo tudi popoldanski jezikovni tečaji za otroke iz osnovnih šol. Vpisovanje je nepreklicno samo še v ponedeljek 18. i m ob pol dvajsetih na učiteljišču. (—) Fine domače krvavice in pečenice v-gostilni »PRI PANJU«, Vegova 10 u— Utopljenec v Ljubljanici Ob zalivu Gruberjevega prekopa v Ljubljanico pri štepanji vasi so ljudje iz okolice, ki tamkaj po navadi lovijo les in druge skromne dobrote, kakršne od časa do časa noei voda s seboj, zapazili, da v reki leži truplo utopljenca. Nekaj mož je skočilo v čoln in kmalu so truplo potegnili na breg. O žalostni najdbi so preko moščanske stražnice takoj obvestili policijsko upravo. Cez nekaj časa je v Moste prispela komisija, v kateri sta bila zdravstveni svetnik dr. Lužar in dežurni uradnik Florijan. Kakor je komisija ugotovila, je truplo ležalo v vodi že nad 10 dni. Utopljenec je bil okrog 50 let star, oblečen v karirast suknjič, modne sive hlače in moder telovnik. Bil je 170 cm visok, kostanjevih las in kratko pristriženih brkov. V žepu je imel sa- Pri kopanju ▼ mrzli vodi se vam pojavi v območju nog vse polno rdečih trdih tvorb, kar se vam tekom 15—20 min. porazgubi. — Sodim, da je to reakcija krvnih žil na dražljaj, ki ga povzroči dotik telesa z mrzlo vodo. Pod tem vplivom se namreč žile stisnejo, kasneje pa zopet razširijo. Koža je zato najprej bleda, pozneje pa rdeča Pojav je torej normalen. V vašem primeru gre očividno za abnormalno močno reakcijo. Ker nimate nobenih večjih težav je jasno, da je vsako zdravljenje odvišno m nepotrebno. Vipota: Ako gre v vašem primeru za kapavico, je okužba na opisani način nemogoča, Možna pa je okužba s sifilisom, dasi je malo verjetno. To zavisi predvsem od Stadija bolezni dotične osebe. Pišite ponovno, ali pa se obrnite na vašega zdravnika v svrho pobližih informacij. Doris: 43 let ste stari. Sicer ste zdravi Povprečno spite 8 ur dnevno. Kljub zadostnemu počitku kmalu zadremljete pri či-tanju, pa tudi v družbi. — Slične pojave, kot pri vas opažamo pogosto pri osebah, ki so prebolele težjo influenco, škrlatinko in slično. Tudi malokrvni ln slabokrvni se hitro utrudijo. Važna je tudi telesna kon-štitucija. Debeluhi so običajno duševno leni. V vašem pismu ne najdem nobenih tozadevnih podatkov. Zate si morate stvoriti zaključek sami! Ista: Glede nastanka in zdravljenja bradavic ne vlada še popolna jasnost. V vašem primeru bi svetoval ponovno operacijo. Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pijete! Vaše zdravje le toliko vredno — da zahtevate cftadenb&o tisto z rdečimi srci, našo najboljšo mlnaralno voda izrecno v originalnih steklenicah! Ista: Vaša 10-letna hčerka je zelo podvržena anginam. Zdravniki, ki ste jih vprašali za svet, so proti operaciji. Vprašujete, kako bi zaščitili otroka pred angino med šolskim letom? — V prvi vrsti se je treba čuvati vsakega prehlada Skrbeti je tedaj treba za primerno obutev in obleko. Dnevno izpiranje ust s kakim antiseptičnim sredstvom n. pr.: vodikovim prekisom bi bilo zelo na mestu. Mazanje z jodovo tinkturo pride vpoštev le tedaj, ko opazite, da se je angina začela Skoraj isti uspeh dosežete, ako grgrate 10—20% alkohol. Palma: 51 let ste stari. Imate sladkorno bolezen. Zdravnik, ki vas zdravi, je odredil samo dijeto. Precej ste shujšali in vedno ste lačni. — Kot razvidim iz vašega pima, se vam je stanje pri sedanjem načinu zdravljenja precej izboljšalo. Ne vidim torej nobenega razloga, da bi se uvedel kak drug način zdravljenja n. pr. z injekcijami. Zaupajte tedaj vašemu zdravniku, ki bo že spremenil način zdravljenja, ako bo potrebno in za vas koristno. Vida 20: Razvoj prsi je v več ali manj tesni zvezi z razvojem jajčnikov. Pomanjkljiv razvoj prsi tedaj ni bolezen svoje vrste, temveč je v zvezi z drugimi nedo-statki. Iz pisma si ne morem ustvariti popolnoma jasne like. Potrebno je, da peljete hčerko k zdravniku, ki bo odredil potrebno. Kmetffska Pazi — LJ. R. L. Lj.: Imate 10 let starega, precej rejenega psa. Proti večeru začne močno kašljati in težko sopsti. Mislite, da ima pes naduho, ali pa nekaj v grlu in se zato ne more izkašljatL Kako bi mu pomagali. Pri pseh dostikrat nastopajo bolezni, ki so v zvezi s posebni bronhialnim katarjem in ki nastopajo kot sekundami pojav v obliki tako zvane bronhialne astme. Domnevamo, da je to slučaj pri vašem psu. Za zdravljenje uporabljamo sredstva, ki iz bronhijev odstranijo eksudat. Nekatera učinkovitejša sredstva lahko dobite samo z receptom veterinarja, kar vas bi seveda precej stalo. Priporočamo, da kupite v lekarni koren senege (1 dkg) in ga poparite z četrt litra vrele vode. Temu dodajte še 1 dkg amonium kloratum. Dobite tekočino, ki je dajajte psu 3—i krat na dan po eno žlico. Ne dajajte mu piti vode, pač pa kolikor mogoče vročega mleka z Radensko vodo. Dobro bo tudi, da mu dajete vdihavati terpentin. Za kratek čas zaprite psa v majhen prostor. Tu dajte ter-pentina v vročo vodo, da bo izhlapeval pare, ki jih bo pes vdihaval. Sprememba zraka de psu zelo dobro, zato ga večkrat vodite na sprehod. Pripuščanje krave. L K M. Imam krave, ki se pojajo zelo neredno. Eno n. pr. vodimo na plemen j e-nje v par tednih po kotitvi, drugo pa moramo čakati celo deset tednov. Ali se lahko doseže pojanje v krajšem času? V Vašem primeru ni potrebno ničesar spreminjati. Nekatere krave se gonijo ▼ prvem mesecu po otelitvi, kar je za pripuščanje vsekakor prezgodaj. Ce je krava dovolj močna, dobro razvita, jo pripustimo šele v šestem tednu! prvesnice in šibkejše krave pa je pripuščati šele po 10 in celo 12 tednih po telitvL Prezgodnje pripuščanje kravo preveč izčrpa in vpliva zelo slabo na mlečnost Mešanje brusnic. M. S. P. Slišali ste, da se brusnicam lahko primeša tudi drugo sadje, ki ostane brez vsakih kemičnih primeskov vse leto nepokvarjeno. Pravite, da imate brusnice že shranjene in ne veste, če se dajo sedaj mešati med češplje in breskve. Brusnice primešate lahko vsak čas med drugo sadje. Breskve in slive skuhajte nekako na pol, da ne bodo premehke. Ko odcedite preodvišno vodo, pustite, da se popolnoma ohladijo in nato jih primešajte med pripravljeno sadje. Na dno vaze naložite par cm debelo plast brusnic, nato sadje in zopet brusnice. Na vrh pa ravno tako kot spodaj naložite debelo plast brusnic. Posodo pokrijte s pergamentnim papirjem in jo postavite na hladno mesto. Ce bi začela mešanica med letom kipeti, ali se kako drugače kvariti, jo še enkrat prekuhajte in odcedite še nekoliko vode. Sc6—e7 Lf 6 : e5 Dd8—d5 Ta8—d8 Dd5—e6 Tf8—e8 Se7—d5 S AH »Hrvatski dnevnik« poroča, da bo v kratkem ustanovljen samostojen »Hrvatski šahovski savez«. List nadalje podaja osnutek pravil za novo organizacijo našega šahovskega življenja. Po tem osnutku bi obstojali trije samostojni savezi, srbski, hrvatski in slovenski, poleg njih pa še »Vrhovni šahovski savez«, ki pa bi imel samo nalogo, da ureja spore med savezi in reprezentanc naših napram inozemstvu. Beograjska »Politika« registrira vest o ustanovitvi Hrvatskega š. s. in omenja, da že obstoja tudi Slovenska šahovska zveza. Glede ustanovitve Srbskega š. s. pa še ni podatkov. »Politika« izraža prepričanje, da bo tudi nova ureditev dosežena sporazumno, kakor doslej politična vprašanja sploh niso vplivala na naše šahovsko življenje. Na olimpiadi v Buenos Airesu je bilo po 8. kolu stanje v vodstvu: Nemčija to Poljska po 21%, Argentini ja, švedska 20%, Češka 18, Estonska 16Vt, Francija 16. Turnir za prvenstvo USA je bil poleti odigran v New Torku. Bil je razmeroma slabo zaseden. Edino na prvih treh mestih najdemo znane mojstre. Zmagal je Fine z 10% (iz 11). Remiziral je samo z Re-shewekim. Remis več je napravil Reshew-sky ter tako z 10 točkami zaostal na drugem mestu. Tretji je bil Horowitz z 8. — S turnirja je naslednja partija Damski gambit Beli: fine črni: Horowitz 1. Sgl—f3 d7—d5 2. d2—d4 c7—c5 3. g2—g3 Tako naj bi prav za prav nastala Indijska partija z zamenjanimi barvami, pa z nenavadno potezo d4. 3 . . . . Sg8—f6 4. Lfl—g2 e7—e6 Črni se odloči za zelo skromen sistem. Verjetno je, da je možno energičnejše cd4:, 5. Sd4:, e5. 5. o—o Sb8—c6 6. c2—c4! Zelo podjetno forsira beli borbo v središču, da pripomore lovcu g2 do večje veljave. 6 ...........Lf8—e7? S tem dopušča črni prehod v varianto Tarrascheve obrambe damskega gambita. — Poskusiti je bilo treba dc4:, 7. Da4, Ld7, 8. dc5:, Lc5: ali celo Sa5. 7. c4 : d5 e« : d5 Ta pozicija nastane navadno po drugem vrstnem redu potez: 1. d4, d5, 2. Sf3, c5, 3. c4, e6, 4. cd5:, ed5:, 5. g3, Sf6, 6. Lg2, Sc6, 7. o—o, Le7. 8. Sbl—c3 o—o 9. d4 : c5 d5—d4?! Znani riskantnl gambit, ld pa ga beH tu zelo precizno ovrže. Solidneje je Lc5:. 10. Sc3—a4! Lc8—f5 11. Lcl—f4! Mnogo močneje nego preje običajno 11. Sh4. Fine se v naslednjem točno drži sistema, ki ga je nedavno sam priporočil v British Chess Magazinu in ki menda predstavlja ovrženje gambita z 9.....d4. Njegov nasprotnik najbrž nI čital Fineovih analiz. . . 11............Sf6—e4 12. b2—b4! Le7—f6 Ne gre Sb4:t 13. Sd4:, Dd7, 14. Sf5:, Df5:, 15. Dbl. — Tako pa beli kmetje na damskem krilu kmalu odločilno posežejo v borbo. 13. b4—b5 14. Lf4—e5 15. Sf3 : e5 . 16. Se5—d3 17. Ddl—cl 18. Tfl—el 19. Del—b2 20. Tal—cl Seveda ne 20. Dd4:, Sdc3, 21. Db4:, Sc3 itd. 20............Lf5—h3 Črni ima kmeta manj, pa poskusi še z zadnjim sredstvom: direktnim napadom na kralja. Akcija belega na drugem krilu pa je hitrejša. 21. Lg2—hI De6—f5 22. c5—c6! b7 : c6 23. b5 : c6 Se4—c3 24. Sa4 : c3 Sd5 : c3 Na dc3: bi odločilo 25. Db3, z napadom na d5 in c3. 25. Sd3—f4 Lh3—g4 26. e2—e3! Odločilna poteza, ki pa jo je bilo treba zelo natančno preračunati. C-kmet sedaj dokočno prodre. 26. ..... g7—g5 Ne gre namreč d3, radi 27. Sd3:t Se2+, 28. Te2:, Le2:, 29. De2:, Td3:, 30. c7 ter event. Lb7 to beli dobi. 27. e3 : d4! Sc3—dl 28. Db2—d2 Te8 : el-f 29. Dd2 : el g5 : f4 30. c6—c7 Td8—c8 31. Lg2—b7 f4 : g3 32. h2 : g3 Lg4—f3 33. Lb7 : c8 Df5 : c8 34. Del—e7 črni se vda. Ni parade proti grožnji 35. Dd8. Vasja Pire Nov! orehi Obratnica VISLA SITAR RUMA SELO ARON VAJA NOGE ZORAN NAROK NORA Obrni črte teh besed tako, da dobiš nove besede. Njih začetnice ti dajo ime in priimek slovenskega pesnika. Posetnica Kaj je ta gospod po poklicu? Skrivalnica OSTANEK KRANJSKA MORAVA DA-2DOMIR ELEKTRIKA POZNANJ SRAMOTA KRAJCAR Iz vsake besede vzemi tri zaporedne črke to sestavi iz njih pregovor. Dopolnilnica ESEPUURAIDOEDO ANADAASAOBAARO V srednjo vrsto vstavi črke tako, da dobiš v navpičnih vrstah besede, v srednji vrsti pa slovenskega pesnika. Rešitve pošljite do petka. Reševalcem bo dal stric Matic nekaj lepih knjižnih nagrad. Strti orehi Premikalnica: Samokov, Opatija, Daru-var. Skrit pregovor: Pes, ki ne laja, globoko zobe zasaja. Zamenjalnlca: Anton Novačan. Sestavijalnica: Prazna glava se najvišje dviga. Med reševalce je razdelil stric Matic po žrebu osem knjižnih nagrad. Dobe jih naslednji: Mira Kraker, Leskovec pri Krškem, Vida Vogrič, Trst, Rojan, Molini 681, Ivan Varšek, Novo mesto, Prešernova 13 in Ivan Zupančič, Ljubljana, Murnikova 18a dobe po en »Jutrov« roman. Valentina Stebil, Koritnlca 55, Knežak, Ivan Lupše, Kočevska Reka pri Kočevju, Danica čuden, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta Vm/4a in Stanko Dekleva, Rim, Vlale Regina Margherita 157 pa dobe po eno knjigo revije »življenje in svet«. Križanka št. loi Vodoravno: 1. skupina dreves, tudi kraj z železniško postajo na progi Jesenice— Bohinjska Bistrica; 7. ptica; 11. reka v Rusiji, desni pritok Volge; 12. Član sveta starčkov v starem Rimu, tudi član dela narodnega predstavništva; 14. kraj z železniško postajo na progi Ljubljana—Zidani most; 16. mlevski Izdelek; 17. iracijo-natoo število, 18. srdit' spoprijem; 19. plu-žna rez; 20. obdelan kos lesa; 21. delovna moč; 22. določeno razdobje; 23. glasbena značka; 24. pripadnik izumrlega slovanskega plemena; 25. riba; 26. izumljena osnova gibanja, tudi prometilo; 27. pritr-dilnica; 28. krajevni bližnjik; 30. morska žival, tudi oblika sladkorja; 32. hrošč; 34. reka v Afriki; 35. družabna uglajenost; 36. stopica. Navpično: 1. nizka krajina, tudi kraj pri Hrastniku; 2. lončena piščal; 3. erup-tivna kamenina, pomemben gradbeni to tlakovalni material; 4. rimska mera to bakren novec, igralna karta, enka na igralni kocki, tudi kemični znak za prvino; 5. odnoenica, spojnica; 6. bajeslovna etiopska kraljična, tudi ozvezdje na severnem nebu; 7. kos pohištva, tudi vrh v Karavankah; 8. tvorba dveh ploskev, oblačilni okrajnik, tudi travestist »Desetega brata«; 9. ploskovna mera, tudi kemični znak za žlahtni plin; 10. hunski kralj (434. — t 453.); 13. riževo žganje; 15. pramatl, Fčrsterjeva opera, tudi Lč-harjeva ppereta; 17. knjižna zvrst; 20. mesni izdelki ob zakolu vrste domače živali; 21. Rimskega Korsakova opera; 22. padavina; 23. del obraza, organ; 25. prostor v hiši; 28. češki skladatelj (• 1874., t 1935.); 29. del leta; 31. pevski glas; 32. vprašalnica; 33. egipčansko božanstvo, tudi kemični znak za redko, dragoceno, v zdravilstvu uporabljano prvino. Rešitev križanke št. lOO Vodoravno: L odmev; 6. kisik; 10. Lo-pud; 15. Bran-i-bor; 17. lovorika; 19. Hi-dar; 21. senik; 22. ep; 24. del; 25. 2ut; 27. les; 28. se (Se = selen); 29. dob (Dob); 31. maltoovec; 34. vek; 35. kop; 36. lov; 37. ris; 38. pav; 39. gaj (Gaj); 40. samostrel; 43. le j; 45. ol; 46. ulj; 47. tla; 48. jod; 50. Ra (2. = radij); 51. sraka; 53. Peter; 55. karavana; 58. domovina (Domovina); 60. Istra; 61. Trsat; 62. samec. Navpično: 1. obred; 2. dr. (= doktor); 3. mah; 4. Enid; 5. Videm; 6. kor; 7. ir (Ir — irldij); 8. II; 9. kos (Kos: 1. dr. Milko, 2. Gojmir Anton); 10. lonec; 11. oris, 12. pik; 13. uk; 14. davek; 16. balalajka; 18. velesejem; 20. tun; 23. pokal; 25. život; 26. torta; 28. sever; 30. boj; 32. lom (Lom); 33. vir (Vir); 34. val; 39. Gorici; 40. slava; 41. sla; 42. lotos; 44. Jakac; 46. urar; 49 deva; 51. srt; 52. Ant, 53. pot; 54. Rim; 56. as (As = arzen); 57. ar (Ar s ai> gon); 58. da; 59. ne (Ne = neon). iVasa žensGa stran Skrb! staršev ob začetku š leta Mnogim tegobam, ki tarejo danes očeta in mater, se pridružijo ob začetku šolskega leta še skrbi, ki 1ih imajo s svojimi šoloobveznimi otroki. O teh skrbeh se na koncu in v začetku šolskega leta mnogo napiše. S prošnjami in nasveti se obračajo starši na šolske oblasti in na šolnike, pa tudi na druge činitelje, ki bi morali skrbeti za blaginjo otrok in s tem za dvig naše družine. Toda treba je priznati, da je vse to pisanje navadno glas vpijočega v puščavi, da ostanejo vse lepe besede le na papirju, v dejanjih pa ostaja vse pri starem ali pa se celo slabša. In vendar se toliko govori o propadanju družine, razmo-triva se o tolikih vzrokih — nikdar ali pa le redkokdaj pa o pravem viru zla. Kajti vzrok propadanja družin je isti, ki dela zlasti sedaj ob začetku šolskega leta staršem s številnimi otroki tolike preglavice — to je gmotno pomanjkanje. A prav tega vzroka noče nihče videti. Kakor mačka okrog vrele kaše stikajo za moralno pokvarjenostjo, brezverstvom itd., da bi se pa lotili reform, ki bi resnično zalegle, na to nihče ne misli. Res je, da imajo najboljše situirani ljudje, visoki uradniki m bogataši najmanj otrok, toda le-tem pridigovanje o njihovi moralni in narodni dolžnosti malo zaleže; oni se drže svojih »načel« in gredo svojo pot po sistemu ne dveh, marveč enega otroka. Najbr-že je povsod tako kakor v neki sosednji državi, kjer je statistika pokazala, da pride na 100 višjih vladnih svetnikov in načelnikov samo 110 otrok. Kakor povsod, imajo tudi pri nas največ otrok nameščenci, delavci in kmetje. Zato bi pa bilo treba te vsestransko podpreti, kar se je v mnogih državah že storilo. Ne samo velike in bogate države so nudile najbolj vsestransko pomoč družinam s številnimi otroki, marveč tudi manjše države, kakor Belgija in Danska, bi nam bile lahko dober zgled, kako se skrbi za otroke tudi v dejanju, ne samo v besedah. Znano je, da se zavzamejo za otroka že takoj, ko pride na svet, da je res »dobrodošel gost ob mizi življenja«, kakor je rekel neki velik državnik. Mati dobi podporo za novorojenca, posebno nagrado, otroško opremo itd. V šoli se posebej ozirajo na otroke, ki prihajajo iz številčno močnih družin: šolske potrebščine dobivajo brezplačno, mnogokrat tudi obleko in opoldansko hrano. Logično je, da take družine plačujejo tudi manj davkov in sicer se jim znižajo dajatve po številu otrok, šele če je za družine tako poskrbljeno, se lahko zahteva od zakoncev, da store v tem pogledu svojo državljansko dolžnost. Pri nas pa takih ugodnosti starši s številnimi otroki pogrešajo na vsej črti, zato ni čudno, če zlasti ob začetku leta, ko je treba otroke obleči in obuti ter jim nakupiti šolskih potrebščin, občutijo ta svoj blagoslov kot veliko breme. Velik izdatek so že same knjige, ki se ne menjajo samo z režimi, ampak mnogo pogosteje, vsaj nekatere. In bog varuj, če ima kak učenec staro izdajo: čemu pa hodi v šolo, če ne more kupiti nove? Najhuje je v srednjih šolah, a slede jim tudi osnovne. Včasih je mati kupila čitanko enemu, pa jo je rabilo lahko še pet otrok za njim. Sedaj je kaj takega kar nemogoče. Kako preživljata in šolata nameščenec in delavec pri današnjih dohodkih po pet ali celo več otrok, je prava uganka. Nekdo je zapisal, da so to plače, s katerimi bi morali biti ljudje pri živem telesu duhovi, za katere ni treba ne prostora, ne hrane, ne obleke itd. Pri zadnjem znižanju plač leta 1935. je bila uradniška družina mnogo bolj prizadeta kakor na pr. samski uradniki. Dočim je izgubila družina 10 do 16 odstotkov, so odtrgali samskemu uradniku le 5%. Poleg tega je pa izgubila slabše situirana družina več kot pa družina z višjimi prejemki. (Uradniška družina z enim otrokom v deveti skupini je izgubila 16%, v peti skupini pa le 10%). Ko so v novembru leta 1937. deloma vrnili draginjske doklade, je dobilo neporočeno uradništvo vrnjen ves odtegljaj, družine pa le polovico tega, kar so izgubile. Kar pa najbolj bije v obraz vsej skrbi za družino in njeno blaginjo je pa dejstvo, da so rodbinske doklade tudi obdavčene, kakor kateri koli drugi dohodek, ali celo bolj. Saj so na pr. dohodki od delnic le minimalno obdavčeni (10%). Ker so torej obdavčeni tudi prejemki za otroke, plača oče, ki ima več otrok, tudi več davka. Ker pa se po davku zaračunavajo tudi šolnine, doklade itd., plača družinski oče z več otroki tudi več posrednega davka. Namesto da bi očeta, ki ima več otrok, razbremenili ter ga oprostili vsaj šolnine in dajatev za šolske potrebščine, ki so že same na sebi velik davek zlasti za številno družino, pa mu nalože tako rekoč te davek na otroke. To gotovo ni propaganda za dvig rojstev in utrjevanje družine. Spričo dejstva, da so se življenjske potrebščine podražile gotovo sa polovico in da ae v današnji situaciji gotovo ne obeta padec cen v doglednem času, bi bilo nujno treba tudi po srednjih šolah priskočiti na pomoč revnejšim učencem. Gospa Maeterlinckova ženam Žena slavnega pesnika Maeterlincka Je napisala ženam deset zapovedi, ki so sicer nekoliko staromodne, a prav zanimive in poučne. Te zapoiedi so: 1. Ne pozabi, da Je prava žena nedeljiva polovica enote, v katero sta se spojili dve nepopolni bitji. 2. Vsaka polovica zakonske enote ima svojo vlogo: tvoja je, da pazil na vse, vse oskrbuješ, odpuščaš, razveseljuješ, potolažiš in tako dvigaš delovno silo svojega mo-za. 3. Skrbi za najvažnejše pogoje moževega zdravja ne prepuščaj nikoli uslužbencem; hrano zanj izbiraj in pripravi vsak dan sama. 4. Vsako jutro se prepričaj, ali je moževa obleka čista in ali odgovarja letni dobi. 5. Bodi zanesljiv barometer, po katerem se lahko vnaprej ugotovijo električni izbruhi, ki spadajo v zakonsko življenje, da se jim pravočasno izognei tn Jih napraviš neškodljive. 6. Smatraj se za strelovod moževe slabe volje; v veselih trenutkih mu bodi ljubezniva družica. 7. Kadar nisi prepričana, da Je kosilo, ki si ga postavila na mizo, brezhibno, se vzdržuj nežnosti; lačnemu možu so poljubi kakor pena na izsušenem jeziku. 8. Svojega jezika se poslužuj le za izražanje saglasja, za izražanje odpora pa It tvojih oči. 9. Možu, kl trpi na revmatizmu, nikar ne pripoveduj o plesu. 10. če hočeš svojega moža prepričati, da si boljša igralka kakor Sara Bernhardova in boljša plesalka kakor Ana Pavlovna, mu to dokažeš najlaže t tem, da znai bolje kuhati kakor kuhar najboljše restavracije. Za naše žene Kaj boš ponudila popoldanskim gostom Povabila si goste za kakšen popoldan in zdaj ne veš, s čim naj bi jim postregla. Predvsem bo to odvisno od letnega časa! Poletna popoldanska malica bo drugačna od zimske. Poleti se hočejo gostje z jedjo in pijačo osvežiti, pozimi pogretL Poleti boš ponudila gostom kislega mleka, svežega mleka ali malinovca. H kislemu mleku se jim bo prilegel dober domač kruh, morda z maslom; tudi skleda sadja, ki naj bo lepo oprano in čisto, ne bo odveč. Moška družba bo vesela kozarca vina, sadnega mošta, hruševke. Z dobrim domačim žganjem postreži gostom takoj ob prihodu. Če so gostje lačni, jim lahko ponudiš dobre domače šunke ali suhe klobase. Gostje, ki pridejo iz mesta na deželo, bodo teh domačih posebnosti še najbolj veseli. Pozimi se družba rada pogreje. Zato ji boš ponudila dobre tople kave, ali čaja. Kot prigrizek ponudi gostom peciva, potice, ali pa dobrega domačega kruha z maslom in medom, kl ga moraš imeti itak zmeraj v zalogi. Če vse to lično in čisto tila. Seveda ne sme manjkati niti tvoje preproste ljubeznivosti in prisrčne domačnosti, ki bo še največ doprinesla k dobremu razpoloženju tvojih gostov, pripraviš, se bo družba še najbolje poču- TsedensGi iedilni lisi Kako bi kuhala, če • • • PONEDELJEK. Obed: Grahova juha. Pečenice z ohrovtom. Jabolka v snegu. — Večerja: Bifteki. Solata. TOREK.Obed: Juha lz tlkvlc s paradižnikom in rižem. Goveji ptički. Pražen krompir. Kompot. — Večerja: Pofeze nadevane s praženimi možgani. Solata. SREDA. Obed: Na goveji juhi jetrni cmočki. Govedina in kuhana telečja noga granirani z hrenom, posiljenim zeljem in krompirjevo kašo. Palačinke. — Večer-j a: Preslaninjeno telečje srce na žaru. Krompirjeva in zelena solata. ČETRTEK. Obed: Na juhi drobnjakove fritate. Telečji karmenateljnl garniranl s špinačo in ocvrtim krompirjem. Biškotne kocke z vaniljino kremo. — Večerja: Telečji rižoto garniran z nadevanimi paradižniki. Kompot. PETEK. Obed: Ribja juha z opečenimi žemljicami, čpinačni narastek z belo omako. Jabolčni zavitek. — Večerja: Ocvrte ali pečene ribe. Solata. Alt: Vrvice (špageti) z paradižnikovo omako s sarde-lami. češpljev kompot. SOBOTA. Obed: Na goveji juhi mozgovl cmočki. Govedina garnirana z dušenim korenjem, rumeno kolerabo, praženlm krompirjem. Kakavova torta. — Večerja: Zajčja drobnjav v omaki. Ajdova polenta. NEDELJA. Obed: Ragujeva juha (od telečje glave). Pečen zajec garniran z maslenim krompirjem, različnimi solatami (zeljnata, indivija, pesa). Blškotnl narastek z marelično peno. — Večerja: Mrzli narezek, čaj. Drobno pecivo. Kako moram kuhati, ker • • • PONEDELJEK. Obed: Grahova jaha z rižem. Zdrobov praženec. Češpljev kompot. — Večerja: Dušene gobice. Polenta. TOREK. Obed: Kislo zelje a svežimi svinjskimi parklji. Ajdova polenta. Jabolčni kompot. — Večerja: Krompirjev praženec. Solata. SREDA. Obed: Na goveji Juhi jajčna kaša. Z govedino novi fižol v prežgan ju. Krompir v kosih. — Večerja: Idrijski žlikrofL ČETRTEK. Obed: Na juhi krpice. Pol-petice v omaki. Par jen riž. — Večerja: Testene vrvice (špageti) s paradižnikovo omako in parmezanom. PETEK. Obed: Prežganka s zdrobom. Kuhan sirov štrukelj. — Večerja: 6pi-načnl rižoto. SOBOTA. Obed: Na juhi zdrobovl žllč-nlki. Govedina s praženlm krompirjem in dušenimi jabolki. — Večerja: Telečji golaž. Vodeni svaljki. NEDELJA. Obed: Na Juhi drobnjakove fritate. Sočna pečenka. Makaroni. Pečena jabolka. — Večerja: Prešičeve ledvice. Krompirjeva polenta. Recepti Recepti k dijetetičnemu jedilniku (Zabela: olje in presno maslo) Splnačna juha. Polno perifiče izbrane in oprane špinače prevri v nekoliko oso-ljenem kropu v mali količini vode in jo z vodo vred pretlači. V kožici naredi iz 2 žlic olja ali 3—5 dkg presnega masla in žlice moke svetlo prežganje, dodaj pretla-čeno špinačo, prav malo osoll in kuhaj počasi kake pol ure. Dva ali več dni staro žemljico obribaj in zreži na rezance, Jih svetlo rumeno opeci ln daj v juho tik pred serviranjem. Prepražena zdrobova Juha. % 1 pšenlč-nega zdroba prepraži na presnem maslu svetlo rumeno, nato pa zalij s primerno količino precejene zeliščne Juhe. Nadevane kolerabioe. Srednje debele gladke kolerablce olupi, operi ln lsdolbi nato pa kuhaj do mehkega vpramah osoljeni vodi. Kar si izdolbla sesekljaj ln duši na presnem maslu ali olju z drobno seseklja-no čebulo. Ko je mehko, potresi nekoliko z moko, ko porumeni, zalij z vodo, od ko-lerabic. S tem napolni kuhane kolerabe, jih postavi drugo k drugi v kožico, poškropi Neznani sopotnik Bog ve, čemu sem pred mnogimi leti spravila troje pisem v ovitek, kjer hranim svoja šolska spričevala. Včasih te zamika, da odpreš predal, v katerem hraniš drobne spomine, ki so ti jih v teku let zapustili dogodki in brskaš po njih, kakor bi brskala po svojem življenju. Marsikaj se je izgubilo, izginilo brez sledu, marsikaj je ostalo. . . Tako sem nekega dne zagledala ta pisma, napisana s čedno, drobno pisavo in podpisana z »Vaš Maks«. Nasmehnila sem se, kakor bi mi nepričakovano prišel naproti star znanec, s katerim se že leta nisva videla. Iz drobno popisanih strani se je izoblikoval obraz, kl sem ga že zdavnaj pozabila. Maksim. . . Kdo je bil prav za prav ta človek? še preden sva se mogla pobliže spoznati, sta se najini življenjski poti razšli v istem širokem kotu, v katerem sta se nekega jesenskega dne križali. * Vozila sem se v šolo. Bila sem mlada in srečna; za seboj sem imela šele prvo leto univerze. Siromašna očetova hišica je ostala mnogo kilometrov za menoj, pred mano pa je ležal velik svet, ki sem ga ljubila z vso dušo. Celo večnost smo stali na neki večji postaji. Sedela sem v kotu ob oknu in zdolgočaseno gledala na potnike, ki so se prerivali na peronu. V oddelku sta dremala še dva potnika. S stropa Je medlo svetila rumenkasta luč. Čakala me je te vsa noč vožnje ln nameravala sem čim prej zaspati. Končno Je vlak le zapiskal in njegovo železno ogrodje se je premaknilo. Tedaj so se vrata oddelka naglo odprla in vstopil Je nov potnik. »Toliko da sem ga še ujel!« je dejal smeje se in sedel na najbližji prostor, nasproti mene. In nič več nisem mislila na spanje. Vlak je ropotal in nas pozibaval. Sopotnik je pripovedoval, da je urar, ki je prekrižal ves svet, noseč s sabo svojo čudovito žepno uro, ki se nikoli ne ustavi in nikoli ne pokvari Kamorkoli je prišel povsod je popravljal ure. Bile so to zavestne žepne in stenske ure, ki merijo čas prav tako v Ameriki ali Avstraliji kakor v ničvredni Evropi. Bile so to ure neprecenljive vrednosti, stare mojstrovine, z mehanizmom, ki mu nihče ni vedel zakonov. Kakor njegova majhna žepna ura, prav tako tudi sam nikoli ni počival, nikoli nI poznal miru. Nekaj ga je gnalo iz kraja v kraj; strašen nemir mu Je razjedal telo in dušo. . . Zdaj je prišel v Evropo, in že ga žene nemir naprej, preko velikega morja. . . Naglo Je minila noč in ko je moral izstopiti in ml je ponudil roko, je zamišljeno vprašal: »Kaj mislite, ali se bova fe kdaj videla?« ___ »Najbrže ne,« sem odvrnila ravnodušno in sedla v svoj kot ob oknu. Se malo ln neznani popotnik je ostal daleč za nami... * Ko sem prišla prvič na univerzo, me je tam že čakalo pismo. Bilo je napisano z drobno, čedno pisavo In podpisano z »Vaš Maks«. Nasmehnila sem se prav tako kakor zdaj, ko sem zopet našla ta stara pisma. Odprla sem ga in čitala: »šele zdaj, ko Vas usoda nosi daleč proč, mi prihaja marsikaj na misel. Ne morem verjeti, da je bilo najino srečanje samo »une čtrange avanture« — ta nič več. Kaj mislite, ali bom Jas zmerom vse zamudil 7.. . Ali se mi bo spet nasmejala sreča? Vsekakor bom moral Jaz prevzeti vlogo režiserja, mesto usode, kl naju je prvič pripeljala skupaj. . . Kdo ste prav za prav Vi? Ali bi hoteli, da se zopet vidiva, ne enkrat- tisočkrat in da se nikoli več ne ločiva? VI, majhna, napol bohemska deklica in jaz, človek, ki niti več ne ve, kam spada, ki Je toliko vsega videl in preživel, prebedel toliko noči v mislih na začarani grad, v katerega bo nekoč spel plod svojih misli. . .« Nisem mu odgovorila, iz preprostega razloga, ker nisem imela časa. Okoli mene je šumelo mesto; predala sem se veletoku, ki me je nosil naprej ln le za bežen trenutek sem se včasih spomnila, da neznani potnik čaka mojega odgovora, čez nekaj dni je prišlo njegovo drugo ln tretje pismo. Prosil me je odgovora in ml zatrjeval, da sem vzbudila v njem čuvstva, o katerih je bil že zdavnaj prepričan, da jih ne bo nikoli več doživel. Urar, o katerem mi je pripovedoval v vlaku, Je glavni junak njegovega novega romana. . . Njegova pisma sem spravila v predal ln preden sem mu odgovorila, je minilo nekaj tednov. Bil Je pust Jesenski dan; na okna Je škropil dež ln zazdelo se ml je, da sem ▼ tem tujem mestu povsem sama. Takrat sem odgovorila svojemu neznanemu sopotniku, da bom vesela, če mi bo ie pisaL MoJe pismo se Je čez dober teden vrnilo. Nekdo je s svinčnikom prečrtal njegov naslov na koverti in na desnem oglu zgoraj pripisal eno samo, kratko, suhoparno besedico: OdpotovaL Vrgla sem zaprto pismo v koS ln zmig-nila z rameni, kakor človek, kl mu je zdrsnila lz rok majhna, lepa vaza ln se razbila. J gatartoa fipur | Jih ■ oljem ali »stopljenim maslom in postavi fe za četrt ure ▼ pečico. Zdrobovl krapid s sirom. ^ 1 mleka prevri, prav malo osoll in dodaj 8—4 dkg presnega masla. Ko prevre, vsuj notri 7—8 dkg pšeničnega zdroba in kuhaj med trajnim mešanjem 15 minut, da se zgosti in loči od posode, potem pa razmaži na vlažno desko za prst debelo. Ko se popolnoma ohladi, izkrožl a krapovim obodcem krapke in jih polagaj v s presnim maslom namazano pekačo ali plitvo skledo, potresi z naribanim sirom ln poškropi s smetano in postavi za četrt ure v pečico. Ocvrte melancane. Melancane olupi, zreži na pol cm široke rezine, z malo osolje-nim kropom popari ta dobro odcedl, potem Jih povaljaj v moki ta na olju ocvri. Glazirano korenje. Korenje ostrgaj, operi ta zrežl na lističe, popari ta odcedl. V kožico daj žlico presnega masla, žlico sladkorja, ko sladkor porumeni, daj zraven korenje in pokrito duši do mehkega. Po potrebi pomalem zalivaj z vodo. Osoli prav malo ali nič. Krompirjev sneg. Kuhan ta olupljen krompir hitro pretlači na pogret krožnik, ga oblij z raztopljenim presnim maslom ta potresi nekoliko z zdrobljenim, posušenim majaronom. Sadne rezine (marelične). Iz 20 dkg moke, 10 dkg presnega masla ta žlice sme- tane naredi krhko testo. Pusti pokritega počivati na hladnem eno uro. 30 dkg marelic olupi, razpolovi« ta jih naloži v ogja-varno posodo, ki jo namažeš nekoliko s presnim maslom, potresi jih z sladkorjem in s tanko razvaljanim testom pokrij. Povrhu pomaži namesto z jajcem testo s sladkorjem m mlekom ta peci približno 30 min. Madeže od krvi na tleh očistiš, če vza-meš štiri dele vode ta en del žveplene kisline ter jih s to tekočino Izpiraš. Milo ni priporočljivo, ker je mastno in bo pustilo na tleh mastne madeže. Kislino, ki bi ostala še na tleh, izpiraj z lugom ali s pepelom. Kožuhovino lahko prav lepo očistiš na tale način: Nareži v vodo navadnega ta kuhaj toliko časa, da se raztopi Raztopino precedi skozi prt. Ko je napol ohlajena, pomakaj vanjo kožuhovino ta jo vselej prav narahlo ožmi. Prav tako jo izperi v kapnici ali deževnici, potem pa posuši na zraku, potresi jo s zdrobljenim škrobom in izkrtači. Ali veš, da se vse vrste biskvita pečejo v prav zmerni vročini, sicer se ne dvignejo enakomerno in postanejo »špehate« ter se pri vrhu vdrejo. Ce imaš presuho kožo na glavi, si jo otiraj z mandljevim oljem in nato čez nekaj dni umij. Tako bo postala koža voljna ta prožna in se ne bo luskala. Na vrsti so kostumi Jesen prinaša več miru v modo — barve ta oblike novih oblačil že kažejo mnogo tiste resnobe, ki vselej naznanja prihod dolgotrajne ta mračne zime. Vse je temnejše, manj veselo, kakor da hoče moda s svojimi stvaritvami pokazati, kolikanj se sklada z naravo. Novo krzno je prispelo! Naročajte že sedaj v predsezoni L. R O T Ljubljana — Mestni trg s> Posebna Izlofba krzna tudi ▼ pasaži Nebotičnika Tudi novi kostumi so dosti bolj mirni in solidni od poletnih. Krila so manj široka, jopice daljše ln resnejše. SIcer pa se jopice v kroju niso dosti izpremenile, temveč pokrivajo boke prav tako tesno, kakor lani in imajo prav tako široka ta povdar-jena ramena ta gladke, normalne rokave, kl jih ie poznamo. Športne jopice so kar se da preproste, navadne, male reverje imajo in štirikotne, velike žepe. Zato pa najdemo pri jopicah popoldanskih in pro-menadnlh kostumov več zanimivih podrobnosti, kl zaslužijo vso rašo pažnjo. Na vsaki teh elegantnih jopic opazimo kakšno posebno okrasje: pri mnogih se nas doj-mljo v lepih ornamentih izpeljani naši vi na žepih ln na ovratniku, pri drugih zopet s svilenimi vrvicami podčrtani šivi ali elegantno vezenje lz sutaša. Moda tudi čisla Izrezane ln skrbno všite omamen te lz lepega žameta ta izrezano ta progasto okrasje lz mehkega, kratkodlakega krzna. O krilih lahko povemo, da so letos prav vse oblike moderne. Moda dopušča ozka krila, prav kakor bogato krojena, zvonča-sta krila tn solidna, srednje široka krila. Nosile bomo te vedno tudi nagubana krila, vendar pa so po novem gube širše od drobnih gub na pomladanskih in poletnih kostumih — kar je povsem razumljivo, saj moramo ob tem času računati z debelejšim, težjim blagom. Krila ostanejo še vedno precej kratka. Nove barve so temne, tople tn laskave. Posebno so modi pil srcu rasie vinsko rdeče barve, ki se v priljubljenosti kosajo z mnogimi sivkasto zelenimi barvnimi odtenki in s lepimi sivo modrimi, in zelenkasto ali vijoličasto modrlmf toni. Kakor vsako jesen so seveda v modi tudi solidno rjavo in črno barvana blaga. športni kostum, ki pa Je tako eleganten, da ga lahko nosimo tudi popoldne v mestu, je Izdelan is mehkega tweeda. Precej dolgo jopico zapnemo s dvema skupinama gumbov. Vrezani iepkl in mali dečji ovratnik dajejo tej jopici nekaj mladostnega. Krilo je spredaj in sadaj potoSeno v dokaj široke gube, ob straneh pa Je gladko (1. skica). Naslednji kostum učinkuje posebno ljubeznivo zaradi širokega, s ozko progo lz- enakega blaga obrobljenega krila. Tudi mala jopica je tako obrobljena, razlikuje pa se od drugih modelov v tem, da nekoliko štrli od bokov. Ob pasu je prerezana ta Ima ljubke male žepke na vsaki strani reverjev (2. skica). Eleganten videz vzbuja sivkasto zelen, dokaj svetel kostum, ki ga opremimo s temnorjavim krznom. Zanimivi, nekoliko nabrani in okroglo krojeni žepi se skladajo z enakim krznenim ovratnikom (3. skica). Kostum pa lahko okrasimo tudi s preprostim, ozkim obrobkom iz krzna. Tako obrobimo zvončasto krojeno krilo in malo, tesno jopico. Krzneni obrobek prehaja zgoraj v visok krznen ovratniček. Zaradi celotnega učinka lahko obrobimo še žepe ta manšete ozkih rokavov (4. skica). Originalno učinkuje, če okrasimo sprednji del jopice z našivi, ki jih lahko Izre-žemo lz blaga, iz žameta ali pa jih sestavimo iz lepih vrvic v enaki barvi. Zadnja jopica na naši skici je tako izdelana — tu so našivi iz žameta ali iz blaga. Mali ovratnik si zamišljamo Iz lepega krzna, morda iz astrahana, ki ie letos zopet j ako moderen (zadnja skica). ELITNA KONFEKCIJA - v ■ ^—AR/BOR P P/NASA VEDNO NAJNOVEJŠE Iz starih časov Bolj kakor vse druge letošnje modne podrobnosti nas spominja na stare slike zadaj nabrana oblika kostumov, plaščev in nekaterih oblek. Takten zadaj drapirani ta nagubani kroj je verna podoba modnih vzorov iz leta 1880. ta ga bomo videle na mnogih popoldanskih kostumih. Novi, modernizirani »cul ds Pariš« se sklada z ogromnim, krznenim mufom, ki je prav tako starinskega Izvora ta kl daje modni silhueti neko posebno, romantično oba> leije. »JUTRO« št. 217. HbftOB, 2T. DC. 2980 Posledice vojne na Angleškem tme tat otroef osebja vojaškega arzenala v Woolwichu prejemajo navodila glede »imuiuifa « nHn«Hinl maskami Dežnikar: »Zdaj bom pa videl, če bodo t.i postopači pri meni kupili dežnike ali no!« Velik londonski dnevnik piše o dosedanjih učinkih vojne v življenju angleškega ljudstva in priobčuje tudi nekoliko številk. Po njegovih navedbah je do sedaj 10.000 angleških poklicnih nogometnikov brez nogometnih tekem, 2000 poklicnih boksa-čev brez boksarskih nastopov, 4300 je zaprtih kinematografov, 50 gledališč je zaprtih v Londonu, trije milijoni otrok žive ločeno od svojih staršev, klubi so zapuščeni, konjskih dirk ni več, tisoči samcev morajo opravljati gospodinjska dela. Nemški vojaški časopis Nemški vojaki smejo čitati poseben časopis, ki ga tiskajo nalašč zanje. Imenuje se »FFF«, ali: Flieger, Funker, Flack. Kaj stoji v tem listu, pove že naslov: poročila a letakih, radia te mdfliiridi tinmii »Hej, afi ne bi mu povedali, da so taksni prijemi pri nas prepovedani?!« JpKi* ft Bm| Varnost in luksus Londonski hoteli so se popolnoma prilagodili nevarnostim vojne Kleti velikih londonskih hotelov so v zad- Injih dneh spremenili v zaklonišča zoper zračne napade. Ti kletni prostori, ki jih ne morejo nobene bombe razdejati, so opremljeni z vsemi mogočimi udobnostmi. Londonski hoteli se niso ustrašili nobenih izdatkov, da se prilagodijo zahtevam današnjega časa. Jedilni prostori, zlasti pa bari velikih razkošnih hotelov so sedaj globoko pod zemljo. Hotel Ritz v Piccadillyju si je dal po oblasteh potrditi, da je njegov bar v kletnih prostorih popolnoma varen pred bombnimi napadi. V hotel Grosvenor so vdelali v mrzličnem delu podnevi in ponoči 20.000 vreč peska, to je 850 ton peska, in za ta namen so morali zgraditi velikanske železne in jeklene konstrukcije. Samo v tem hotelu je bilo 750 delavcev na delu. Podjetje je za ta dela potrosilo 6000 funtov. V hotelu Dorchestru, najnovejšem raz- košnem hotelu v Hydeparku, so zgradili v globini osem nadstropij zaklonišče, ki je zavarovano s 3 in pol pedi debelim jeklenim stropom. Ta prostor bo rabil odslej kot obednica in bar. Enako sc zavarovali prostor za prtljago v hotelu Claridgeu z jekleno konstrukcijo. V ta prostor ne more prodreti tudi noben strupeni plin. Vodstvo hotela je izjavilo, da bi moglj njegovi gostje v tem prostoru mirno nadaljevati svoje obede celo tedaj, če bi se vse štirinadstropno poslopje nad njimi zrušilo. Na isti način so ostali veliki londonski hoteli preložili svoje jedilne, barske in plesne prostore pod zemljo. Nobenih stroškov se niso zbali, samo da bi gornjim desetim tisočim tudi v vojnem času omogočili običajno luksuzno življenje. Vse osebje je preusmerjeno na zračne napade. Od trenutka, ko se oglasi prvi svarilni znak, prevzame vsak liftboy svoj posebni posel. Svetlobna znamenja sporočajo gostom začetek in konec zračnega napada. Odpornost trdnjav Maginotova linija in SiegSriedova črta — Trdnjave iz svetovne vojne Donaumont pri Verdunu — Težko topništvo in probojnost izstrelkov Verdun v razvalinah so bile avstrijska trdnjava Praemysi, avstrijska trdnjavska črta iz sedmih zgradb na visoki planoti Lavarone-Folgaria, italijanska trdnjavska črta od Čase Ratti do Campomolona in končno trdnjava Verdun. Kar se tiče Przemysla, ni od njenih trinajstih oklopnih zgradb ruska artllerija premagala niti ene. Przemysl se je vdal v marcu 1915. Rusom, kakor znano, samo zavoljo tega, ker je bila njegova posadka popolnoma l-zčrpana od glad« in bol-eenl. Toda tedanja težka ruska artiljerija se niti od daleč ne more primerjati z današnjim težkim napadalnim orožjem in tako nima ta primer nobene vrednosti. Drugače je bilo že z italijanskimi in avstrijskimi ■utrdbami na Tirolskem. Tam so razpolagali Avstrijci s svojimi 30,5 centimetrskimi možnarji in Italijani s svojimi 28 centimetrskimi možnarji z izvrstnim težkim napadalnim orožjem najmodernejšega tipa. Toda med tem ko so se italijanske dtdop-:ne zgradbe pod ognjem avstrijskih topov razsule, so se avstrijske utrdbe držale, čeprav je padlo nanje nešteto najtežjih granat. Tamkajšnje izkušnje so dokazovale že jasno, da dobro postavljene, močno be-tonirane in oklopljene trdnjave prenesejo tudi ogenj najtežjih topov. Najvažnejše pa so izkušnje izpred Verduna. V tem pogledu so zanimive navedbe, ki jih podaja francoski general de Grandprey v svoji knjigi o obleganju Verduna iz leta 1923. Po njegovih statistikah je utrdbo Vacherauville do 31. oktobra 1911. zadelo nič manj nego 7940 granat, med temi jih je bilo 110 kalibra 42 em, KVALITETNO BLAGO je trpežne j še, zato tudi cenejše! Z obleko pa imate veselje le, če Vam dobro pristoja! Obiščite znano domačo tvrdko DRAGO SCHWAB LJUBLJANA, ALEKSANDROVA O. 1 kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah Zračni velikani Načrti za nove polete čez Ocean bi rabila vsako vojno leto več nego 30 milijonov ton. Iz tega je sklepati, da bo Nemčija po porabi svojih omenjenih bencinskih rezerv prav kmalu doživela pomanjkanje bencina. V zavodu za aeronavtične vede v San Franciscu je imel znani ameriški letalski graditelj Kleinhaus predavanje, v katerem je izvajal, da današnji »clipperji«, čeprav prevažajo po več nego tri tucate ljudi zanesljivo in hitro čez ocean (ali so jih vsaj do najnovejših vojnih napovedi prevažali), v kratkem za prekoatlantski zračni promet ne bodo več zadostovali. V enem ali dveh letih bomo imeli poleg ladijskih velikanov na Atlantiku tudi zračne velikane, ki bodo obratovali med Ameriko in Evropo. Načrti za takšna letala so že izdelani. Inž. Kleinhaus je o njih povedal nekoliko podrobnosti. Prvo letalo te vrste bo še razmeroma »majhno«, imelo bo prostora »samo« za kakšni 100 potnikov in 40 mož posadke. Potnikom bo na razpolago 20 razkošnih kabin z eno posteljo in 40 kabin z dvema posteljama. V jedilni dvorani bo prostora za vse. Letalo bo imelo tri krove, zgoraj poveljniški krov, v sredi potniški krov, spodaj tovorni krov. Dolgo bo 70 m, motorji pa bodo razvijali 48.000 k. s., tako da bo normalna brzina 500 km na uro. Polet čez ocean bo trajal s takšnim letalom komaj 15 ur. To letalo bodo zgradili po vsej priliki že prihodnje leto. Potem pa pridejo na vrsto pravcati velikani. Takšno letalo in pol bo imelo motorje z 200.000 k. s., torej enako močne stroje ka- Razsvetljava V poštev pride v zakloniščih samo elektrika! K opremi zaklonišča zoper zračne napade spada primerna razsvetljava. Nič ne vpliva na živce v primeru nevarnosti hujše nego daljše bivanje v popolnoma temnem ali nezadostno razsvetljenem prostoru. Slaba je vsaka razsvetljava s plameni, ki požirajo kisik in kvarijo s svojimi plini zrak. Električne žepne svetilke in celo žarnice na akumulatorje prihajajo kot zasilna svetila sicer v poštev, a le za kratek čas. Zato je potrebno v vsako klet, v vsak prostor, ki naj rabi kot zaklonišče, uvesti električno napeljavo. Dovod v večini primerov ni težak, kajti razdelilnica za hišo je običajno v kleti. Vsekakor pa je potrebno, da opravi vsa dela, ki so s tem v zvezi, strokovnjak. Za vsak primer, če bi med zračnim napadom zmanjkalo elektrike, je treba imeti pripravljene električne žepne svetilke. kor »Normandija«. Dolgo bo 125 m, čez krila pa široko 180 m. Njegova teža bo znašala 1500 ton. Prostora bo tu za 500 potnikov in 100 mož, posadke, a polet iz Amerike v Evropo bo znašal samo 10 ur! Smrt najstarejšega konja V bližini danskega mesta Haderleva je živel še pred nekoliko dnevi konj, ki je učakal polnih 60 let in so ga smatrali za najstarejšega konja na svetu. Končal je svoje življenje na nenavaden način. Po vsej priliki se mu ni zdelo več vredno naporov, kajti kmetje so opazili, kako se je te dni nenadno z vso silo večkrat pognal proti ograji iz bodeče žice, ki mu je bila znana že več konjskih pokolenj. Zgrudil se je ves oblit s krvjo. Ranil se je bil tako, da ga je bilo treba takoj zaklati. Nič pouka, dokler ne bodo zgrajena zaklonišča »Daily Herald« poroča, da ne bo v tekočem šolskem letu na Angleškem odprta nobena šola, dokler ne bodo dogotovljena pri vsakem šolskem poslopju zaklonišča proti bombnim napadom. Zaklonišča bodo zelo prostrana in bodo imela električno razsvetljavo. Njih zidove bodo silno oja-čili. Usoda berlinskih šol V nekaterih okrajih Berlina so po dva šolska zavoda strnili v eno šolo, drugo šolo pa so spremenili v lazaret za vojne ranjence. »Prosim, izvolite!" Kolesarjem na Danskem zastonj nudijo slive Številni kolesarji, ki vozijo vsak dan skozi mestece Bregnerods na Danskem, se že nekoliko dni čudijo nečemu, kar bolj malo spada v današnji čas materializma in skrajnega egoizma. Pred nekim vrtom ob cesti stoji velika košara, napolnjena s krasnimi zrelimi slivami. Pogled ti obstane na listku, ki nosi napis: »Prosim, postrezite si, če bi vam teknilo. Ne stane nič.« Samo ob sebi umevno, da si ljudje radi postrežejo, toda koš je vsako jutro spet Zadoščeno častihlepje Mnoga mlada dekleta sanjajo o sijajni karieri pri filmu. Tudi Lucille Swopesova iz Nebraske je bila prepričana, da jo v Hollywoodu čaka sreča z odprtimi rokami. Odšla je na pot in je tam dobila posel kot statistka. Ker je pa pri tem le tu pa tam kaj zaslužila in za njeno častihlepje ni bilo pravega dela, je sklenila, da bo naredila nekaj, kar ji bo donašalo več denarja in tudi nekaj slave. Z originalno mislijo je postala res kmalu »zvezdnica«. Nekega dne se je začela namreč udej-stvovati kot snažilka čevljev in je s tem zbudila ogromno pozornost, kajti dotlej so bili v Hollywoodu navajeni samo črnih, moških snažilcev čevljev. Moški svet je nad mično snažilko navdušen, vsekako ji daje mnogo dela in zaslužka. Swopesova pa je dosegla s tem tudi to, da 6o mnogi časniki objavili njeno sliko. poln. Nobenega človeka ni v njegovi bližini. To je dar, ki ga lastnik ponuja ljudem z največjim taktom in diskretno. Neki radovednež pa je vendarle ujel darovalca in ga vprašal po vzrokih njegove širo-kogrudnosti. Odgovor je bil preprost: »Naš letošnji pridelek sliv je tokrat tako velik, da ga ne moremo sami niti porabiti niti z dobičkom prodati. Bila bi pa škoda, če bi lepo sadje kar tako gnilo. Zakaj bi se strašili malega truda, da napravimo drugim ljudem s tem bogastvom nekaj veselja?« Težja kokošja jajca S primerno izbranimi petelini se da te-ž akokošjih jajc povečati kakor so pokazali poskusi V splošnem pričnejo kokoši leči manjša jajca. Vzredili pa so bele leg-hornke, ki pričnejo tako zgodaj leči velika jajca, da prekosijo povprečno težo jajc že v decembru za 12.6 odstotka. Pri poskusih je b0o povprečje že v prvem letu z& 7 odstotkov večje. ANEKDOTE Odlični angleški kirurg dr. Bruce-Porter je zdravil mlado dekle, ki je venelo za težko, na videz neozdravljivo /boleznijo. Nekega dne je našel pacientko, ko je brala v časniku roman v nadaljevanjih, ki mu je bila junakinja enako bolna, kakor je bila sama. Zdravnik je stopil takoj k pisatelju romana, tam je zvedel, da je morala junakinja v zadnjem poglavju umreti, toda na zdravnikovo prošnjo se je dal avtor pregovoriti, da je ta konec izpremeniL Junakinja je ozdravela. Srečni konec je imel, kakor je bil Bruce-Porter domneval, res ta učinek, da se je stanje njegove pacientke odločilno izboljšalo. ★ Pred pol stoletja je imel naravoslovec prof. Leipert kot osemdesetletni starec na vseučilišču v Ženevi svoje poslovilno predavanje. Dal je svojim slušateljem pregled o svojih znanstvenih prizadevanjih, ki so bila posvečena pred vsem malemu živalstvu, in je zaključil z besedami: »Če potegnem črto pod svoje življenje, lahko z zadoščenjem ugotovim: Sen moje mladosti so bili črvi v drobovju, večer mojega življenja pa so mi olepšale vodne bolhe...« VSAK DAN ENA oklopni stolp, ld se je zrušil, je bil na Fortu Vauxu, a razdejal ga ni zadetek, temveč notranja eksplozija 875 kg smodnika, kl so ga hranili v njem. Manjše, z oklopi zavarovane naprave za strojnice, opazovalnice itd. pa so izstrelki precej lahko razdirali. — 3. Učinek težkih izstrelkov se je v tleh kazal še v globini 14 m. če hočejo imeti torej varne zveze med notranjostjo kakšne utrdbe in zunanjimi napravami, je treba te hodnike preložiti vsaj v globino 15 do 20 m. General de Grandprey sklepa iz vsega, da so se stalne utrdbene naprave zelo dobro obnesle in da bi se obnesle še bolje, če bi jih ne postavljali nazvišena mesta, kakor je bila navada, temveč v nižine, ki dajejo dobra kritja. Te izkušnje so uporabili pri gradnji Maginotove črte in bržkone so tudi nemške utrdbe zgrajene po tem načelu. Odpornost trdnjavskih črt je odvisna torej v prvi vrsti od tega, kako daleč se je razvilo težko topništvo od svetovne vojne sem in kakšno probojnost imajo današnji težki izstrelki. Maginotova črta, ki so jo gradili dolga leta, je gotovo zavarovana tudi proti najtežjemu modernemu topništvu, njene oklop-ne naprave so zelo močno zgrajene, zveze med njimi pa so popolnoma podzemeljske. Nemško črto so zgradili v dosti krajšem času, delali pa so jo dosti intenzivneje. Ostaja še vprašanje, da-li ne razpolaga ta ali druga stran s kakšnim artil jeri jskim presenečenjem, kakršna so v letih 1914. do 1918. imela veliko ulogo. ' Nemške zaloge bencina Umetni bencin je mnogo dražji od navadnega Havasova agentura sporoča: Nemčija stoji iz gospodarskih razlogov pred vprašanjem kratke ali pa silno dolge vojne. Motorizirana divizija porabi na vsak kilometer 1000 1 bencina. Svetovna proizvodnja bencina znaša okog 290 milijonov ton. Od tega proizvajajo v Zedinjenih državah 182 milijonov ton, v Rusiji 28 milijonov, v Venezueli 26 milijonov, v Iranu 10 milijonov, v Rumuniji 7 milijonov in v Iraku 4 milijone ton. Odkar je vojna, so vse te države razen dveh Nemčiji zaprte. Izjemo bi delali le Rusija in Rumunija. Če bi bila rumunska proizvodnja bencina Nemčiji vsa na razpolago, bi pa Nemčija s tem lahko krila samo neznaten del svoje potrebe v vojnem času. Kar se tiče ruske proizvodnje, jo Rusija skoraj vso porabi sama, tako da ostajata za izvoz samo 2 milijona ton. Nemški in poljska proizvodnja skupaj znašata okrejg poldrag milijon ton. Navzlic vsem naporom je nemški tehniki uspelo dobaviti letno le 12 do 1.7 milijona ton umetno izdelanega bencina, in sicer po štirikrat višji ceni, nego je cena navadnega bencina na svetovnem trgu. Če bi se Nemčija borila samo na 1000 km dolgi fronti, Anglija je dohro pripravljena Varnostna zaklonišča na 120 tonski ladji na Temzi pri Londonu masiven betonski strop, je napravil 80 cm globoko luknjo, drug strel, ki je .zadel skoraj na isto mesto, je napravil 1 m globoko luknjo. Ko so Francozi Douaumont spet osvojili, so ugotovili, da je bilo samo pet izmed kazemat, ki so bile pokrite z betonom, neuporabnih, ostale v zgornjem delu in vse podzemeljske kazemate so bile nepoškodovane. Vse te kazemate so Imele površinsko kritje iz 2,5 m debelega betona v dolžini 170 m in širini 30 m. Zgodilo se je, da so udarile 3 aH 4 granate na isto mesto te strehe, pa se na njeni spodn£ strani niso pokazale niti razpoke. Beton se Je torej dobro obnesel. 2. Oklopni stolpi so se vsi dobro držali in poškodbe na njih je bilo mogoče popraviti v razmeroma kratkem času. Edini Po vstopu Francije in Anglije v vojno so se upanja obeh strani osredotočila na mogočne utrjene črte, ki so jih bili zgradili na obeh straneh. Francija ima svojo Maginotovo linijo, Nemčija svoj Zapadni nasip ali Siegfriedovo črto. Na obeh straneh se vprašujejo, kako je z odpornostjo teh trdnjavskih zgradb, obenem izjavljajo na obeh straneh, da so nezavzetne. V tem oziru je vredno pomuditi se pri izkušnjah, ki jih je omogočila prejšnja svetovna vojna. Tisti čas so imele večji pomen samo štiri res moderne trdnjavske naprave, če se ne oziramo na zastarele ruske trdnjave. To 2138 kalibra 38 cm, 305 kalibra 28 cm, 5038 kalibra 21 ali 15 cm, ostanek so bile granate iz manjših topov. 1900 ton železa in jekla, 160 ton razstreliva je padlo na napravo, na 3 štirjaške metre površine sta padli povprečno dve granati. Naprava pa je vzdržala. Fort Moulainville je zadelo 8500 granat, med temi 330 kalibra 42 cm, 770 kalibra 30.5, 28 in 21 cm — a utrdba ni postala neuporabna. Na utrdbe Souville, Tavannes in La Laufee je treščilo 30.000 do 40.000 granat. Natančen pregled slovitega Forta Douau-monta, ki so ga Nemci zavzeli, pa so si ga potem Francozi spet osvojili, je pokazal po generalu de Grandpreyu sledeča dejstva: 1. Ozidje utrdbe, ki je bilo iz 1.1885. ni zdržalo, nasprotno pa niso mogle niti najtežje granate prebiti kritja lz 2,5 m betona ali 1.75 m železobetona. 42 centimetrski strel, ki je treščil v Devetdeset let naše železnice 0row 18. september 1849 je postal važen mejnik v zgodovini krajev med Celjem, Zidanim mostom, Zasavjem in Ljubljano. Tisti dan je bila otvorjena redna železniška vožnja od Dunaja do Ljubljane. Vse te kraje je močno povezala in jih med seboj približala. železna cesta skozi navedene predele je spremenila tudi življenjski način prebivalstva naših krajev. Naši kraji pred prihodom prvega vlaka Dotlej je šal ves promet po cestah, skozi Zasavje pa po reki Savi. številen stan brodnikov, ki so tovorili pridelke s Hrvatskega in na Hrvatsko, je imel ob vsej poti obilo zaslužka. Eni so spremljali čolne prav doli do Siska ali še naprej, kmetje pa so imeli ob vsej progi do Zaloga, kjer je bilo glavno pristaniše za Ljubljano, zaslužek s tem, da so dajali ladjam priprego. Pred posamezne ladje so morali vpreči, kadar so bile namenjene po toku navzgor, tudi do 10 ali včasih ob visoki vodi še več parov volov. Ladje so se le ;počasi pomikale po toku navzgor, za uro hoje so potrebovali okrog 6 ur vlake. Potem je bila živina že tako izmučena — prav tako tudi poganjači — da so morali oskrbeti svežo spočito živino. Za vole ni-(30 bili ladjarji v zadregi, kmetje so imeli ob vsej progi številno in lepo živino. Težka vlaka pa je živino tako zdelala, da že po nekaj letih ni bila več za vprego. Hudo trpljenje je še danes v pregovoru naših krajev: »Tak je kakor bi ga vpregel pred ladje...« ali pa: »Zdelan je kakor brodniški vol.« Čeprav je bilo pri ladjah dovolj trdega dela in tudi nesreč, so imeli zasavski lonetje dovolj zaslužka. Radi so čuli klic: >Pejte vozit.« Brodniki so pripeljali v deželo žita, vina in drugih priboljškov, ki jih naša revna, v stisnjen in siromašen svet položena dolina ni imela za vse leto. Zlasti na pomlad, ko je bil domači pridelek že porabljen, so trpeli naši kraji pomanjkanje, če niso megli brodniki zaradi nizke E.li previsoke vode na pot. Tedaj je zavladala v naših krajih lakota in ljudje so hodili na breg oprezat, če se že bližajo ladjarji. Ko so prišli čolnarji, so se na svojih postajah ustavljali in prodajali žito, a naši ljudje so ga željno kupovali. Pomanjkanje zaradi prometnih ovir Vsak veslač, ki je šel z gospodarjem na pot, je imel pravico, da je vzel s seboj tudi nekaj žita, ki ga je v hrvatskih krajih kupil poceni in ga je potem brez tovornine privlekel s seboj. Na Bregu pri Litiji še danes vedo povedati o stari Korajžkovki, ki je imela sina ladjarja. Podal se je bil na pot, da bi pripeljal s seboj tudi žita za domače. V hiši je že vladalo pomanjkanje, čolnarjev pa le ni bilo nazaj. Brežani so hodili stalno na prežo, pa zaman. Ko je bila na Bregu že lakota, pride sporočilo, da brežanskih ladjarjev ne bo, ker se jim je primerila po poti nesreča: čolne je razbilo, Korajžkov pa je našel smrt v savskih vrtinčinah.. Tedaj je dobila stara Ko-rajžkova živčni napad, vila je roke in tulila: »Kaj zdaj, ko Franceta ne bo... to še ni tako hudo, ampak tudi kruha ne bo iri brodniškega hlebca tudi ne!«... Le pobarajte stare zasavske očance, še danes vedo povedati po ustnih izročilih, kako je bilo ob času lakote hudo. Kdor je imel žita še v zalogi, je delal lepe kupčije. Neki njivi še danes pravijo Mernik. Kmet, ki je imel pri hiši nekaj lačnih kljunov, moke pa niti za ščepec ,je zamenjal njivo za vrečo žita. Odtlej je dobila parcela ime Mernik. V Zavrstniški dolini pa je ob času lakote, ko le ni bilo ladjarjev s Hrvatskega, prodal neki kmet cel grunt za dva hleba kruha... Tako je bilo življenje v naših krajih takrat, ko so po savski tesni udarjala vesla na tombasih, kakor so imenovali večje ladje. Ko je bilo napovedano, da bodo zgradili skozi naše kraje železno cesto, je ljudstvo postalo nerazpoloženo napram novotariji. V pomenku z Zabretovo mamo, ki jI je zdaj preko 90 let in domuje na sončnem, planinskem Polšniku, sem zvedel, da so starši plašili takrat poredno mladež: »Le čakaj, te bo pa železni hlapon!« Tako so matere in očetje strašili razuzdano deco z novo železnico. Na Polšniku še danes vedo za nekaj imen starih očancev, ki so lovili po Žam-bohu, po Preski in drugih gozdovih lisice, kune in drugo divjačino, pa so prodajali kože v Ljubljano. Ker je njim in domačim požrla železnica vprego pri ladjah, so ji ostali stari očanci, znani pod imeni Kodu je c, stari Gričar in Andrejec s Tep in še mnegi drugi, smrtni sovražniki in so rajši cokljali s kosmatim tovorom deset in še več ur v Ljubljano, le da niso imeli opravka z »Luko-Matijo«. Kdo je spremenil prvotno traso? Vso progo od Dunaja do Trsta je dunajska gradbena družba razdelila v 6 gradbenih odsekov. Proga Celje—Ljubljana je bila etapa zase. Po prvotni trasi viteza Ghege, ki je dokazal z gradnjo proge vse graditeljske Sposobnosti, bd morala teči proga od Zidanega mosta do Ljubljane levem savskem bregu. Od Zidanega mosta do Litije odnosno do Poganika vodi proga res po levem bregu, tam pa preide po mostu — danes je železen ,ob začetku leta 1849 je bil lesen — na desno savsko stran. Inž. Ghega je bil že takrat daleko-viden. Ljubljana bi ne bila stisnjena po njegovem načrtu v železniški oklep, ker bi pritekla proga v mesto s severa. Po gradit el j evem načrtu bi vozila železnica ves čas po prisojni strani, ne pod senčnimi pobočji. Bog vedi, kdo je imel svoje prste vmes, da so prvotni načrt spremenili. Zna-biti je bilo tudi pri železnici tako, kakor pri cesti iz Zasavja na Dolenjsko. Trasira-li so jo iz Litije po mnogo bolj obljudenih krajih, kakor je zdaj izpeljana. Ko je posegel vmes grof Pače, ki je imel svojo graščino v Turnu pri Sv. Križu (kjer je bil svoje čase France Levstik za učitelja Pačetovih sinov), so morali graditelji prvotni načrt zavreči in zgraditi cesto po osebni želji avstrijskega cesarja tam, kjer je hotel tudi grof Pače: po mnogih ovinkih in v hude klance naravnost mimo Pa-četovega gradu). Dobro bi bilo za letošnji jubilej poiskati vzrok, čemu so prvotni Ghegov načrt zavrgli in nato prenesli železnico na kresniško stran. Delavci — huda nadlega naših kmetov Pri gradnji nove železnice, ki je trajala več let, je bilo zaposljenih na stotine delavcev. Mnogo je bilo domačinov, a v večini so bili Italijani. Na hude ovire so naleteli delavci v zasavski soteski. Tam ni bilo ne vasi ne naselj in za delavce so morali postaviti posebna bivališča, še danes vedo povedati naši kmetje na Polšniku, v Št. Lamibertu in v drugih zasavskih vaseh, kakšna nadlega so bili železniški delavci. V dolino so prinesli banditske manire. V prostem času, posebno ob jesenskih nedeljah., so se odpravili tropi delavcev s.praznimi vrečami v naše hribe in so se zapodili na njive in izkopali krompir, včasih do poslednjega sadeža. Nobena bramba ni pomagala. Tuji delavci so bili v večini, gledali so jezno pred se in' tudi grozili, da je morala naša uboga kmečka para molčati in mirno gledati, kako so jim oropali trud celega leta. Frav taki požeruhi so bili delavci tudi na sadje. Jeseni so se pripodili do sadovnjakov in otresli drevesa do golega. Noben protest, nobena solza nista pomagala. Zato so naši kmetje že ob gradnji proge tako zasovražili železnico. Spomini na nesreče ob gradnji Nesreče pri gradnji proge in tudi kužne bolezni so se zdele našemu kmetu kakor prst božji za vse tatvine po dolini in hribovskih vaseh. Po letu 1847. se je pojavila v dolini kolera, ki je zahtevala med delavstvom mnogo žrtev. Fantje in možje doma iz daljnih krajev, so prišli k nam, da bi zaslužili novce, pa jih je pobrala nagla smrt. Delo samo je zahtevalo precej žrtev. Zlasti pri razstreljevanju skaL Ko pride dandanes na progo nov železniški uslužbenec, mu starejši tovariši povedo vsa mesta, kjer so pokopane žrtve, iz časa gradnje naše železnice. Tako sporočila gredo od ust do ust in so jih povedali tudi sedanjemu progovnemu nadzorniku v Zagorju g. Spindlerju, ko je pred leti nastopil službo. V bližini zagorskih železniških delavnic, nedaleč od postaje, je še zdaj na skalah znamenje nesreče. V skali je letnica 1848 in začetnice treh Italijanov, ki so jih podsule skale. Podobno mesto je nasproti vasi Renke. Tam je prehitro počil strel in pokopal več delavcev. Pravijo, da ob temnih nočeh še danes ječe duše onih ponesrečencev. Mnogo naših ln tujih delavcev je bilo seveda tudi poštenih ln so razumeli težave našega poštenega, Skromnega prebivalstva. Ob progi nahajamo danes več družin, ki imajo italijanska imena. To so potomci nekdanjih železniških delavcev, ki so jim bili naši kraji tako všeč, da so poiskali pri nas življenjske družice in ostali po končanem delu stalno pri nas. V Zasavju samem pa takih priseljencev ni, ker je naš svet trd, skromen, slab. Treba je dosti poguma, da ostaneš tu ln začneš obra»-čati zemljo. Strah pred hudičevo iznajdbo Dela na progi Celje — Ljubljana so zahtevala mnogo več napora in časa, kakor so prvotno menili. Saj takih skal in ovinkov, ter strmin nad ozko strugo tudi drugod ni bilo. Delo je zastajalo, zato je dal dunajski minister nalog, naj z deli po-hite. Dunajska vlada Je hotela otvoritl progo za rojstni dan mladega avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Graditelji ln delavci so napeli mišice in res jim je uspelo, da je bila proga za 18. september 1849 gotova. Po prvotnih napovedih bi moral otvoriti peti del železniške sekcije do Ljubljane sam mladi cesar Franc Jožef. Toda časi so bili burni pa menda kar ni kazalo spustiti mladega cesarja med Slovence, zato so ga izgovorili z boleznijo, namesto nJega pa je prišel nadvojvoda Albreht. Ko je vozil skozi naše kraje prvi Vlak, so se ljudje močno bali hudičeve iznajdbe. Saj so nastajale govorice, da se bo živina plašila in bodo zato nesreče na dnevnem redu. Kmetice pa so bile prepričane, da ne bo nobena kokoš znesla nobenega jajca več. Slikar Seeland Je v »Novicah« že leto prej preden je stekla železnica do Ljubljane, načrtal prizor, kaj se je primerilo kmetu, ki je oral na njivi s svojima konjičema. Sliko je že nekajkrat objavilo »Jutro«. Zadnje leto sem večkrat obšel Zasavsko dolino, da bi zbral spominke na one čase, ko so gradili železnico in ko Je stekla prva železnica. Največ spominkov sem o tel v Renkah. Ren kova domačija je poseben tip zasavske hiše. Le nekaj korakov je oddaljena od cerkvice, ki je posvečena staremu brodniškemu patronu sv. Miklavžu. Pri Renkovih imajo še danes v veliki časti staro majoliko s kranjskim grbom. Oni dan, ko je pihal skozi dolino prvi hlapon, so imeli v hiši poroko. Nalivali so si iz majolike in so Jo potem shranili za dvojen spomin. Ne dajo je za noben denar iz hiše in je tako tudi prav! Spominja jih na poroko babice in na prvi železn'ški dim, ki je puhnil po nasprotnem bregu mimo Renkove hiše. Prvi vlak pripelje v Ljubljano Vlak, ki je otvoril novo progo do Ljubljane je krenil z Dunaja že dva dni prej, 16. septembra 1849. Otvoritvenemu vlaku se Je peljalo kakih 50 ljubljanskih odličnl-kov že do Celja naproti. Vso pot je množica pozdravljala vlak in odlične goste. Obe lokomotivi — tedaj so imele lokomo- tive posebna imena ln ne številke kakor danes — »Ljubljana« in »Triglav« sta okiteni zapeljali okrog 15. ure na ljubljansko postajo. V spremstvu nadvojvode Albrehta je bil tudi minister Bruck ln drugi odličniki. Vlak je vozil iz Celja do Ljubljane 4 in pol ure. Množice na ljubljanskem kolodvoru so vzklikale »2ivio!« Vmes so grmeli topovi in v vseh cerkvah je zvonilo. Odlične goste sta sprejela deželni poglavar grof We-sersheimb ter predsednik ljubljanske srenje Gutman z vsem odborom. Po govoru nadvojvode Albrehta je blagoslovil železnico tedanji knezoškof. Nato se je začela veselica, ki je trajala vso noč. čisti dobiček je bil namenjen za one vojake iz kranjske dežele, ki so prišli kot invalidi iz vojne. Naslednji dan se je cesarjev zastopnik z ministrom Bruc kom vrnil na Dunaj. Z istim vlakom se je vračal na Dunaj tudi Radecki. General Radecki in Slovenci na Zidanem mostu Vlak je imel na večjih postajah daljše postanke kakor dandanes. Prve lokomotive so kurili z drvmi, ne s premogom. Že leto pred otvoritvijo je bil objavljen poziv za nakup bukovih, hrastovih, smrekovih in drugih polen. Zaloge drv so imeli v CSelju, v Zidanem mostu, v Zagorju, v Litiji, na Lazah in v Ljubljani Daljši postanek je bil na Zidanem mostu. Na postaji je bilo še precej delavcev, ki so dokomčavaii poslednja dela. General Radecki je izstopil in odšel proti delavcem- Kranjci, Štajerci in Hrvatje so odličnega vojskovodjo spoznali in so se strumno postavili v vrsto. General Je pristopil bliže in navezal z njimi razgovor kar po domače, po slovensko: »Nu, kako je kaj, otroci moji?« Eden izmed naših slovenskih delavcev mu je zadovoljno odgovoril. Radecki je brž segel v žep in mu izročil 6 cekinov: »Tu imate, da se malo okrepčate!« Slovenci in ostali so nato veselo zavpiH »Ži-vio!« in so šli pit. Tragedija zasavskega veljaka Obilo storij vedo v hiši pri Baronu, kakor se je reklo svoje čase, ko so služili novce še brodniki, pri najbogatejši hiši v Renkah. Zdaj so tam šuštarjevl. Baron je bil veljak. Imel je sam tri ladje in se je z njimi vozil na Hrvatsko. Doma Je imel tudi gostilno. Dokler je vozil z ladjami, je bilo pri hiši dovolj denarja, da ni jedel drugega mesa, kakor kurjega, če mu kura ni bila dovolj dobro pečena, jo Je vpričo vse hiše zagnal za vrata... Ko pa je začela voziti železnica, je Baronov zaslužek plahnel. Tedaj je tudi spoznal, da mu je žena spravila vse na kant. Kadar se je on mudil na Hrvatskem, je imela mlada žena polno hišo mladih gostov, ki so radi pili, peli, plesali in dobro živeli, čeprav niso imeli beliča v žepu. To je sprarilo Barona na beraško palico. Na stara leta je beračil ln se potikal iz kraja v kraj. Toda bahač je ostal. Prva leta je vlak vozil hudo počasi in so se ljudje iz njega norčevali. V Renkah vedo še danes povedati, da se Baron tudi berač ni hotel nikoli voziti z vlakom. Prezirljivo je hodU svojo pot. Ko je umrl pozabljen in zapuščen, jc z njim odšel v večnost zadnji zastopnik starega, dolga stoletja veljavnega rodu zasavskih ladjarjev. Jože Župančič (Litija) Brakada kar sredi Radovljice Nesrečen zajčji izlet pjo starinskem mestu Radovljica, 16. septembra. Radovljica je staro mesto, toda kaj takega, da bi prišel zajec pozdravljat prav vse radovljiške lovce pred njih hiše, se še ni zgodilo kar stoji Radovljica. Vsaj najstarejši ljudje ne pomnijo kaj takega. Prijatelj Jože je pretekli ponedeljek dopoldne žalostno gledal skozi okno prodajalne. Pogled in njegov duh sta plavala po sinjih pečinah Zelenice ln zelenih tratah, mogočnega Stola, kjer ima Jože zelo negovano lovišče. Jože bi bil pač rajši v planini pri gamzih in srnjakih kakor pa med železjem v prodajalni. Kar pa ga prebudijo iz sanjarjenja prijetni zvoki: »Kif kef, kif kef ...« Joža se je zdramil in stopil pred prodajalno. In že je opazil dolgouhca, ki Jo Je mahal po ulici iz Pred trga proti njegovi prodajalni; za njim pa zbirka psov lz okolice. Iz Iv-čkove brivnice je puhnil v tistem trenutku Nero, ki Ima ta priimek kljub temu, da Je sivorjave barve in da pravijo, da Je ovčarske pasme, čeprav Je bil v sorodu s to pasmo v devetem kolenu le njegov oče. Zajec se je bil menda spomnil tudi lovca Jožeta. Hotel si je ogledati njegov dom. Hitel je mimo njegove mesarije. Jože mu je grozil z nožem v roki, toda bile so samo grožnje. Hujši kakor gospodar je bil brak Barčo. Barčo se je bil pognal za drznim zajcem tako, da je do malega prevrnil otroški voziček. Dete je plakalo, mati je vzdihovala, divja gonja pa je šla proti Grajskemu dvorcu, kjer vedri in oblači lovec Milan, dober strelec in še boljši mojster v pirpravljanju zajcev. Ni vedel, kaj bi bil naredil, ali bi pograbil puško ali kaj. Zajec pa si je zaželel ogledati vso Radovljico. Od Grajskega dvora, kjer je imel priliko zaviti na polje in se oprostiti mestnih nevarnosti, jo je mahnil v park vzdihov, ki bi bil zajcu, če bi ga ne bila podila divja gonja, zaupal marsikaj lepega iz poletnih noči. In že sta bila zajec in pasja družba spet pred hišo železninarja Jožeta. Jože se je zajčku smejal in gledal, kaj bo zdaj. Zajec jo je zavil skozi naj- ožjo radovljiško ulico proti trgu. V tej ožini pa bi bilo za zajca kmalu usodno. Sredi ulice je ležal ovčjak Rolf. Zajcu ni preostalo drugega kakor puhniti čez Rolf a. Ko je ovčjaka oplazil s tekali, je le ta hlastnil po njemu, toda prekasno. v tem Je privozil nasproti avto, ki se mu je zajec tudi komaj umaknil. Pred prodajalno prijatelja Franceta, kjer Je glavno zbirališče radovljiške pasje družbe ln kjer zborujejo navadno tudi vsi okoliški kužoni, jih je bilo tisti čas, ko jo je primahal zajec mimo menda kar devet. Takrat je pa zajcu postalo vroče. Psi spredaj, psi zadaj, kaj bo pa zdaj? Puhnil je med nogami Ivčkovega Nerona, ki se je do malega prekopicnil in zaletel pod nd-ge okoličanke. Le ta je bila hitro na tleh. To pa je v toliko zmedlo zajčeve zasledovalce ,da Je dolgouhec z na glavico pritis-njenimi uhlji kar stori le takrat, ko j# skrajna sila tn mu šumi okoli glave, ube-žal v predmestje in od tod, hvala bogu, na zeleno polje. Kakor pripovedujejo, SS J6 gonje udeležilo kar dvajset poganjačev in še več opazovalcev, ki so se radovali nad izrednimi prizori, nekateri pa tudi jezili, da niso imeli ničesar pri roki, da bi vsaj malopri-strigli zajčeve uhlje. Celotna dogodivščina kaj! dobro priča, da so Radovljčani veliki prijatelji divjih in domačih živali. Dvomijo pa, da si bo zajec še kdaj zaželel take brakade in prišel na obisk k radovljiškim lovcem. —a. ■■■■■ Honorž de Balzac, veliki francoski pisatelj, je živel dolga leta v bednih razmerah — v skoraj praznem podstrešnem prostoru. Ni imel denarja, da bi si kupil najpotrebnejše kose pohištva in si kuril v peči. Navzlic temu se je v tej sobici počutil dobro, kajti na eno izmed praznih sten si je zapisal z velikimi črkami z ogljem besede: »Omara iz rožnega lesa«, na drugi »Gobelin z beneškim zrcalom«, na častno mesto nad nezakurjenim kaminom pa »Rafaelova slika«. čudeži sveta bodočnosti New Tork, konec avgusta. če prestopite prag svetovne razstave, ste zares v novem svetu, v svetu čudežev bodočnosti. Prvi vtis, ki ga dobite, je že izreden: čutite, daste zašli v nenavadno deželo. Razstava je predvsem »visoka pesem« amerikanske industrije in napredka, in šele v drugi vrsti razstava različnih drugih držav, tretji del pa, zabavišče, Amu-sement Park, je — hočeš, nočeš — sestavni del vsake razstave in vsakega sejma. Ta pride razpoloženje šele do prave veljave. Pet, šest paviljonov je, o katerih govori vsa Amerika, da ves svet. Največ se piše o razstavi družbe General Motors. To seveda ni paviljon, temveč ogromna pala-ča, ali pravzaprav poslopje, ki sestoji iz štirih, stolpom podobnih zgradb, visokih štiri do šest nadstropij. Postavljene so na zamišljenem cestnem križišču velemesta leta 1960. ter zgoraj zvezane s superstruk-turo, katera vsebuje ob strani široke pločnike za pešce, ki se nadaljujejo v dveh smereh v dolžini celega mestnega bloka. Ta čudovita zgradba, ki se imenuje The Highways and Horizont Exhibit ali Razstava avtostrad in obzorij, vsebuje takšne privlačnosti, da bi mogli že njo samo smatrati za svetovno razstavo. Predvsem se tu nahaja čudežna »futurama« (Ameri-kanci seveda pravijo fjučerčme), o kateri se je tudi že pri nas po časnikih toliko pisalo, da jo lahko mirno preskočim. V resnici tega seveda ne bi mogel storiti, kajti dolga je na pol kilometra. Zgradba vsebuje med drugim tudi veliko gledališko dvorano, ki ima čudno ime Casino of Science, Kazina znanosti (v Evropi sta to dva pojma, ki se pač ne ujemata). Tu je 650 udobnih, mehkih, širokih naslonjačev pred katerimi kažejo na vrteči se pozornici neprestano najrazličnejše stvari, predvsem nove Izume, ki še niso industrijsko izkoriščeni, ki jih pa družba General Motors skuša industrializirati, pred vsem, da potom novo nastalih industrij zmanjša število brezposelnih. To je zares amerikanska ideja. Kažejo tudi barvane žive slike iz dežel, kjer družba deluje. Noben razstavljeni predmet pa morda toliko ne privlačuje obiskovalcev kakor avtomobilski motor v raziskovalnem laboratoriju General Motorsa, ki ima v cilindre vdelana okna lz prozorne kremeni-ne (kvarca) tako da je videti, kako se gorivo vžiga v delujočem motorju. Da je fri-židerjem, ki jih izdeluje družba, odkazano prav posebno mesto, se samo po sebi razume. Pred palačo pa stoji od družbe zgrajena ogromna Dieslova lokomotiva (4000 k. s.) aerodinamske konstrukcije, pleska-na svetlo rumeno. Fordova družba kaže v svoji razstavi, ki nič ne zaostaja za konkurenčno General Motors, simbolizacijo svoje 35 letne delavnosti v amerikanskem industrijskem življenju. Preko vsega poslopja in okoli krasnih nasadov pa vodi »cesta bodočnosti«, ki se začenja dvigati v spiralni ram-pi in vodi skoraj kilometer daleč. Fordovo razstavo nadkriljuje heroičen kip Merku-rija, »krilatega sla bogov«, iz blestečega se brezmadežnega jekla. Visok je nad osem metrov in tehta tri tone, stoji pa na skoraj nemadežnega jekla. Visok je nad osem te vtis, da lebdi v zraku. V razstavi v notranjosti palače seveda vidite prvi avto, ki ga je Henry Ford sestavil, kakor tudi najnovejše modele, kakor na pr. Lincoln-Zephyr, Mercury ali pa Ford V-8. V sosednji Industrijski dvorani je znani Fordov »Krog produkcije«. Tu vidite na vrteči se pozornici, ki ima 35 m v premeru, 87 postopkov od pridobivanja sirovln iz zemlje do dovršitve avtomobila. V Fordovem parku si pa morete odpočiti od napornega ogledovanja in tu čujete edinstveno godbe-no organizacijo, ki igra najnovejši instrument, novakord. Ferde Grofč, slavni glasbenik in muzik, vodi ta orkester. če takole hodite od palače do palače, šele spoznate čez nekaj časa, da na svojo veliko žalost nikoli ne boste mogli videti vse razstave, da tudi polovice ne: vsega je preveč, ln tako lepih in zanimivih stvari! Jaz sem hodil šest dni od jutra do večera po razstavišču, pa sem slednjič sam sebi priznal, da je zaman vsa moja siste-matika ln umetnost: videti sem mogel le dobro tretjino, seveda najzanimivejše, osta- lo sem moral pustiti, sicer bi moral hoditi še 14 dni vsak dan na ogledovanje, ln to pa le ni bilo mogoče. Saj je nemworška razstava največja razstava, ki se je sploh kdaj vršila. Kar se tiče prostora in investiranega kapitala, je nekako trikrat večja kakor razstava »Stoletje napredka« v Chi-cagu leta 1933. Zabavišče letošnje new-yorške razstave samo zase je večje nego vsa pariška svetovna razstava leta 1937. Računajo, da je bilo za newyorško razstavo Izdanih 150 do 160 milijonov dolarjev, od teh je prispevalo mesto New Tork 27 milijonov, predvsem za mestni paviljon ln ureditev zemljišča. Da predočim čitateljem razstavo, moram pred vsem tudi nekaj povedati o njeni arhitekturi. Ker leži razstava v neposredni bližini New Torka in njegovih nebotičnikov, so smatrali za nezmiselno, če bi zgradili razstavo v slogu nebotičnikov. Nasprotno, sezidali so plosko razstavo, ki sestoji iz poslopij, katera imajo največ eno nadstropje. Izredno učinkuje tudi dejstvo, da skoraj nobeDo poslopje nima oken, ra- | zen nekatera redka v vhodiščih. To pa zato, ker bi okna jemala prostor razstavljenim predmetom. Zato vse to izgleda nekako skrivnostno: od zunaj se nič ne vidi na teh pošastnih strukturah. Jaz sem večkrat imel vtis, da se nahajam med najmodernejšimi utrdbami, nekje tam na Magi-notovi liniji. Pa še drug razlog je bil, da niso delali oken: pri silni poletni vročini v New Torku bi okna preveč prepuščala sonce in toploto. Tako bi se pri obisku velikih množic temperatura dvignila neznosno visoko, kar opažamo pri vseh konstrukcijah z velikimi okni na razstavah in velesejmih. Zgradbe na newyorški rastavi imajo debele izolirane zidove, skozi katere tudi najhujša vročina ne more prodreti, hlajene so s frižiderskimi napravami, tako da je kar prijetno stopiti vanje V poletni vročini, a razsvetljene so noč in dan z umetno lučjo, ki je najbližja sončni svetlobi, tako da niti ne zapazite, da ste v prostoru brez oken, ki je električno razsvetljen. Mesto, na katerem so zgradili razstavo, je bilo nekoč močvirje, v katero so nalagali smeti in pepel velemesta. 29. junija 1936. so začeli z delom. To ozemlje je takrat bilo videti tako strašno, da so novinarji, ki so prišli pogledat začetek kolo- salnega dela, kar zmajevali z glavami. Pogled je bil obupen: ogromne mlake umazane, motne vode, močvirje in blato, nesnaga in odpadki velemestja. Vse to je razširjalo neznosen smrad kilometre daleč. Mestoma so bile cele gore pepela, najvišja je imela kakih trideset metrov višine. Rečica, imenovana Flushing River, se je v številnih vijugah rinila skozi ta obupni svet proti morju. Ureditev tega ozemlja je eno največjih del na vzhodu Zedinjenih držav. Najprej so zgradili dovozne ceste, po katerih so spravili potrebne stroje na lice mesta. Nato so začeli zasipavati kotanje, mlake in močvirja s pepelom, ki je bil tam nasipan. Reki so dali novo strugo in uredili dve umetni jezeri. Konec marca 1937 je bilo to delo dovršeno: IzvrSili so pravi čudež. Nihče tega poprej ni mogel verjeti: ogromna ravnina s položnim gričevjem je bila pripravljena, da sprejme razstavna poslopja Ko bodo zaprli razstavo, prihodnje leto na jesen, bodo spremenili celo razstavišče v enega največjih občinskih parkov na svetu. Za polovico večji bo kakor slavni Centralni park v osrčju Manhattana. Zgodovina zgradbe te razstave je romantična epopeja modernega inženjerstva. Preden so začeli graditi, so seveda mo- rali preizkusiti nosilnost tal, sestavljenih večinoma iz pepela in odpadkov. Gradili so različne vrste poskusnih temeljev, preden so se odločili za zidanje. Takoj pa so začeli na nekatere dele dovažati zemljo in saditi drevje, polagati vodovodne cevi in električne kablje ter tlakovati ceste. Kmalu nato so začeli zidati prvi dvajset velikih razstavnih poslopij. Konstrukcije so vse jeklene, izpolnjene so pa s sadro in raznimi amerikanskimi gradbenimi snovmi. Za paviljone tujih držav je bilo seveda dosti gradbenega materijala pripeljanega iz inozemstva Ob enem je bilo seveda treba misliti na splošni vtis,. na celotno perspektivo razstavišča, in tudi to vprašanje je bilo sijajno rešeno. Kakor v vseh potankostih, tako je tudi v splošnih linijah razstava točno premišljena ln harmonično Izvedena: ceste na razstavišču, konstrukcije mostov, parki, drevje, jezera, vodometi ... vse daje dokaz, da je bil ta zelo zamotani problem sijajno rešen. Inženjerji so dali na stotine novih toda dobrih odgovorov na stotine težkih m zvitih vprašanj ter ustvarili dela, o katerih so mnogi rekli, da so nemogoča. Spet se je tu pokazalo, da nič ne more zadržati kombinacije izkušnje in poguma. Dr. Pavel Brežnft ŠPORT Tekme za pokal LNP Trojni spored na Tyrševi cesti z začetkom ob 13.30 še osem drugih tekem v tej konkurenci Lani je podsavez uvedel pokalno prvenstveno tekmovanje, največ iz razloga, da s tem tekmovanjem zamaši nekaj lukenj, ki jih pušča prvenstveno tekmovanja zlasti v manjših skupinah; te tekmovalne skupine so s svojim sporedom kmalu pri kraju, pa imajo potem kup terminov, s katerimi ne vedo prav kaj početi. Drug namen je bil ta, da se izločijo tako zvani podsavezni dnevi, ki niso skoraj nikoli dajali niti športnih niti gmotnih dobrih rezultatov. V lanski prvi sezoni pokalnih tekem si je podsavez nabral nekaj skušenj, zlasti glede izvedbe, ki jih bo letos skušal s piidom uporabiti. Razvrstitev parov je po propozicijah tako urejena, da se vsaj v začetku kar se da malo potuje. S tem odpadejo stroški, obenem se poveča že v samem začetku zanimanje za prireditve, ker se v prvem kolu spopadejo po največ lokalni rivali. Zanimivost teh borb je še večja zaradi okol-nosti, da kdor zgubi — izpade in gredo v drugo kolo sami zmagovalci v prvem kolu. Današnji spored obsega naslednje prireditve: V Ljubljani bodo igrali trije pari — Moste—Grafika, Svoboda—Jadran, Reka—Mars — vsi trije od 13.30 dalje na igrišču Ljubljane. Oba prvorazredna para se bosta spoprijela v znamenju revanže za letos že odigrane prvenstvene tekme, v katerih sta zmagala Jadran in Mars. Od 14.30 dalje bo v Mariboru obsegal spored tekmi dveh parov: najprej železničar—Slavija, potem Rapid—Maribor. Ostale prireditve so še: Olimp—Jugoslavija in Celje—Atletik od 15. dalje na igrišču Celja. — Disk—Hermes ob 16.30. — Kranj—Bratstvo ob 16. (gorenjski derby!) — Amater—Hrastnik ob 16. Po lanskih skušnjah jemljejo klubi to tekmovanje prav resno in se vsako moštvo skuša prebiti v naslednje kolo. Najbolj zaradi tega so pokalne tekme še bolj privlačne od prvenstvenih. 10 ligaških tekem SK Ljubljana v Splitu Glavna pozornost nogometnih prijateljev bo danes veljala ligaškemu sporedu, ki je danes kombiniran in obsega kar 10 takih srečanj, žal ne bo nobenega v Ljubljani. Današnja nedelja prinaša dve popolni koli v hrv.-slovenski in JNS ligi, in sicer v »naši« četrto, v JNS-ovi pa prvo popolno, če ne štejemo treh tekem, ki jih je dozdaj v njej odigrala sarajevska Slavija. Nam je kajpada bolj pri srcu hrv. -slovenska lig£ in v njej naša Ljubljana, ki igra danes v Splitu. Njena pozicija po dozdaj odigranih treh tekmah ni posebno vidna niti zavidanja vredna in bojimo se, da se njen položaj tudi po današnji tekmi ne bo dal mnogo izboljšati. Pravijo sicer —- to je ona stara fraza — da presenečenja niso izključena, toda Ljubljana glede tega — posebno na tujih igriščih — vsaj dozdaj ni bila radodarna. V ostalem pa potrpimo — do drevi! Spored je v »naši« ligi razdeljen takole: v Splitu: Hajduk—Ljubljana, v Subotici: Baeka—Slavija (V), v Sarajevu: Sašk— Hašk, v Osijeku: Slavija (O)—Gradjanski in v Zagrebu: Concordia—Split. V JNS-ligi pa bodo igrali: v Beogradu: BSK—Gradjanski (Skop-lje), in Bask—Slavija (S), v Novem Sadu: Vojvodina—Bata, v Subotici: ŽAK—Jugoslavija in v Zemunu: Zemun—Jedinstvo. Spored je torej več kakor bogat in prav nič v znamenju hudih časov, ki so vse naokoli nas... Borbe z motorji na Rašici če ne bo dežja, bo ta dirka zelo privlačna Danes se bodo na Rašici pri Ljubljani borili motociklisti. Vsak bo hotel zmagati in doseči najhitrejši čas. Ob 14.30 se bo pričela ta velika dirka, za katero vlada že ves mesec veliko zanimanje. Start bo v Srednjih Gameljnah, cilj pa na Rašici. To je krasna izletna točka v bližini Ljubljane. Naj ne bo Ljubljančana, ki se zaveda, kakšnega pomena je motorizem za državo in narod, da ne bi posetil te prireditve. Vremenske napovedi obetajo za danes lepo vreme, če pa bi vendar deževalo, se bo dirka preložila na pozneje. čuje se, da bo ta dirka velik športni dogodek. Prijavljenih je že 45 dirkačev, med njimi 6 dam, ki bodo startale v posebni kategoriji. Užitek bo občudovati najdrznejše in najzmožnejše naše motoriste. Startal bo najboljši jugoslovenski dirka- liščni vozač Starič Ludvik. Ne bo se mu dal ugnati eden najboljših cestnih vozačev šiška Janez. Tudi drzni Lapajne Julij se je prijavil. Baje bo vozil tudi renomirani svetovni dirkač Januška. Na Jap-stroju bo vozil priljubljeni Djordjevič. Hrabri Kau-čič bo vozil na svojem težkem Super X-stroju. Prav nič ni mogoče prorokovati, kdo bo najhitrejši. Hermežani, ki prirejajo to dirko, so se že dolgo sistematično pripravljali na to borbo. Toda člani drugih klubov bodo hoteli pokazati, da so zmožni dirkači tudi drugod in so se zato tudi priglasili. "Po dirki bo razdelitev nagrad zmagovalcem v restavraciji Maček v Gameljnah. Sviral bo Magistrov ansambel in tudi plesa bo dovolj. Vsi naši motoristi bodo jutri v Gameljnah! A. L. Velik uspeh telesnovzgojnega dela I. športne igre KID na Jesenicah so pokazale sadove dolgoletnega smotrnega dela v telovadnicah in na športnih igriščih Minulo soboto in nedeljo so bile na Jesenicah I. športne igre Kranjske industrijske družbe, katerih se je udeležilo 176 članov velike delavske družine. V vseh panogah je nastopilo 478 tekmovalcev in tekmovalk. Spričo velikih mednarodnih dogodkov je naša širša javnost skoraj molče šla preko te velike, morda največje jugoslovenske lahkoatletske prireditve tega leta. Prireditev sicer ni dala bleščečih rezultatov, pač pa je imela namen, da pritegne velik krog nameščencev in delavcev KID in njih svojcev k telesnim vajam, posebno one panoge, ki so za krepitev telesnih sil in zdravje človeka najbolj primerne in koristne. Prireditev je v veliki meri dosegla svoj namen, že vzorno urejeno igrišče je pričalo o temeljitem delu. ki se do potankosti že nekaj let izvaja na vsem področju podjetja. Skrbno izvršene priprave, točno izvajanje velikega tekmovalnega sporeda, vzorno izvedena rediteljska služba — vse to je funkcioniralo kakor ura. Vse to bi lahko služilo kot vzor prireditvam mnogo večjega imena. že uro pred pričetkom tekem so začeli prihajati na igrišče lepo razviti in visokorasli mladeniči in tudi že zreli, od 40 do 50 let stari možje, med njimi pravi orjaki, ki so se krepko uveljavili pri vlečenju vrvi. Med tekmovalci je vzbujal največjo pozornost 191etni enoroki mladenič, ki je bil med najboljšimi v skokih in v metanju kopja. Jedro tekmovalcev so tvorili Sokoli, člani S. K. »Bratstva«, A. S. K. »Gorenjca«, T. K. »Skale« in Š. K. »Kovinarja«, ki so pobrali vsa prva mesta. Te športne igre — prve v tako velikem obsegu na Jesenicah — so pokazale sadove večletnega vztrajnega in sistematičnega dela v telovadnicah in na športnih igriščih. Te igre so bile velika revija mladih sil. njih moči, volje, vztrajnosti in lepote. Ti uspehi niso od včeraj, niti od lanskega leta, ampak segajo daleč nazaj v predvojna leta, ko so naši Sokoli ponesli 1 ime naše male, do tedaj še skoraj nepozna-| ne ožje domovine v širni svet. Te uspehe je rodilo dolgoletno trenje med posameznimi telovadnimi in športnimi organizacijami in poedinci. Silno razgibano in živahno trenje je dvigalo raven telovadnih in športnih sposobnosti in dajalo močno zasebno vzpodbudo do skrajnih mož. nosti vsem, ki so pri tem sodelovali. To trenje je posebno v zadnjem desetletju prihajalo najmočneje do izraza. Bilo pa je zmerom na dostojni višini, tako da nikoli ni trpela čast nasprotnika, niti osebna niti imovinska varnost. Pač pa so pri tem rasli uspehi skoraj v vseh panogah sodobne telesne vzgoje. Uspehi jeseniških telovadcev, smučarjev in alpinistov so znani širom naše države in šc daleč preko njenih meja. Največji uspehi so bili doseženi v telovadbi. Na Jesenicah je možno sestaviti vrsto telovadcev, ki bi se pri mednarodni telovadni tekmi lahko merila z marsikatero državno reprezentanco. Športne igre Kranjske industrijske druž. be so podale bežno sliko prizadevanja društev in klubov za čim večji uspeh, napredek in razvoj sodobne telesne vzgoje. Pokazale so. da za sedanjimi v borbah preizkušenimi tekmovalci stopa na plan številna mlada garda, ki je zrasla med železom in jeklom. Dolge vrste lepo razvitih mlade-ničev bodo kmalu stopile v prve vrste preizkušenih borcev in jim sledile od uspeha do uspeha. Upajmo, da bo Kraniska industrijska družba tudi v bodoče podpirala telesno vzgojo delavske mladine in prireja1? "m-t-ne igre in ji bodo pri tem sledila tu "i druga velika podjetja v državi. želja nas vseh, ki smo sodelovali tri prvih početkih telesno-vzgojnega deln "e, da društva in klubi ostanejo v svoji dosedanji samoniklosti in rasti, ker jim bo le medsebojna viteška borba pripomogla do nadaljnjih uspehov. M. V nefe^! vrstah Se nekaj o nogometu v Trbovljah in Krškem Kakor smo s samimi izidi že zabeležili, je preteklo nedeljo trboveljski Amater v prvenstvu I. razreda zmagal nad Hrastnikom s 4:1 (1:1). O tej tekmi nam pišejo iz Trbovelj še dodatno, da so se Hrastni-čani v prvem polčasu držali odlično, zlasti napadalci, s katerimi je imela Amaterje-va obramba precej posla. Pri Amaterju pa baš v napadu ni šlo vse dobro in so bili nekateri igralci prav povprečni. Enako se mora reči o krilski vrsti, medtem ko je ožja obramba igrala dobro. Sodnik Pre-singer je imel zaradi ostre borbe za točke precej težko stališče. V Krškem je domači klub SK Krško zmagal nad enajstorico SK Radeč s 3:2 (2:1). Ta majhna razlika pa niti najmanj ne ustreza poteku igre, ker so bili domačini stalno v premoči. Najboljši mož na poiju. ja |£L jgtjpjč. Občinstva je bilo bolj za olimpijske priprave nadaljuje, ker more formalni sklep o odgoditvi sprejeti samo mednarodni olimpijski odbor, ki se bo sestal šele januarja 1940. Seveda je veliko vprašanje, kako se bo ta odbor sploh sestal, če bo stanje v Evropi ostalo kakor je danes. V ostalem pa je prirediteljski odbor prejel tudi predloge, po katerih naj bi spored te olimpiade omejili samo na udeležbo nevtralnih držav, za kar pa na Finskem niso nič kaj navdušeni. Usoda prihodnje olimpiade je vse bolj dvomljiva, najbolj razočarani zaradi nje pa so Finci, ki so se s tolikimi žrtvami in takim navdušenjem lotili velikih priprav za njo. * » * Kakor piše »Politika«, je igralec Baska Lah zapustil svoj dosedanji klub, čeprav je bil pogodbeno vezan nanj, in se prijavil za Ljubljano, če je res, bi utegnilo biti koristno ... Table-teniški turnir na Kodeljevem Preteklo nedeljo so imeli na Kodeljevem turnir za prvenstvo Most in Kodeljevega. čeprav še ni sezona za ta šport, se je vendar prijavilo veliko število klubov in igralcev, med njimi: Korotan, Celje, Bratstvo, ASK, Hermes in drugi. Turnir je pokazal dostojno višino. V skupini novincev je nastopilo kar 28 tekmovalcev, med katerimi so se razvile ogorčene borbe za vstop v finale. Proti večeru se je to posrečilo po težki borbi Poženelu z zmago nad Reckom in Bogataju z zmago nad Vrečičem E. Prvak novincev je postal Poženel (št. Peter), ker mu je Bogataj prepustil prvo mesto. V skupini novincev smo videli nekaj prav dobrih, ki še mnogo obetajo. Posebno velja to za prvaka Poženela, Recka, Bogataja, Vrečiča in Tršinarja. Upamo, da bomo z njimi pridobili zopet nekaj novih igralcev, ki bodo častno zastopali slovenske klube. Pri seniorjih pa so tekmovali naši znani igralci iz Ljubljane in Celja ter Jesenic. Tu je bilo kot običajno zopet nekaj presenečenj, ker nihče ni mislil na Rebevška, ki je zasedel nepričakovano 2. mesto. Vstop v finale sta si priborila Belak in Re-bevšek. Vse je kazalo, da bo prvenstvo dobil odlično razpoloženi Celjan, saj je zadnji set vodil z 20:18, vendar je Belak z odličnimi servisi odločil zmago v svojo korist. V tretji disciplini je nastopilo 12 moštev, že od vsega početka je bilo jasno, da bo moštvo SK Mladike premagalo nadmočno vse nasprotnike. Za častni naslov prvaka moštev sta se spoprijeli Mladika in Celje. Zmagala je Mladika v postavi Krečič-Be-lak, čeprav sta se Celjana zelo trudila, da bi zmagala. Moštvo Mladike je zdaj skoraj najboljše moštvo Ljubljane in Slovenije sploh. Končni rezultat je bil 3:1 za Mladiko. R D I malo, ker v Krškem še ni pravega zanimanja za nogomet in bo treba na tem polju še marsikaj deia. Tretji poraz v Ameriki Neuspehu Punčeca in Kukuljeviča v prvem kolu ameriškega teniškega prvenstva v Forest-Hillu se je zdaj pridružil še tretji poraz, ki ga je moral spraviti naš Mitič v boju z neznanim Američanom Sabinom. Mitič je izgubil v treh setih z 1:6. 0:6. 4:6 in tako izpadel že v drugem kolu tega tekmovanja. Zdaj bo menda res najbolj pametno, da naši beli mušketirji čimprej pospravijo kovčege in se po eni varnih poti vrnejo v Zagreb. Okoli XII. olimpiade Nedavnemu oficielnemu sporočilu prire-diteljskega odbora v Helsinkih, da hoče za vsako ceno izvesti prihodnjo olimpiado, sledi zdaj vest »United Pressa« iz Helsinkov, po kateri bo ta olimpiada skoraj gotovo odpovedana. Res je sicer, da se delo " Nedelja, 17. septembra Ljubljana 8: Cimermanov kvartet. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Cerkvena glasba iz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. V. Fajdiga). — 10: Radijski orkester. — 11.30: Veseli kvartet in Bežigrajski pevski zbor. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče po željah. — 13.50: Na harmoniko igra Ivan Magister. — 17: Kmet. ura: Kolobar jen je in pridelki (inž. Fr. Mežan). — 17.30: Prešerni fantje igrajo, vmes se plošče vrte. — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura: Naše rudarstvo in topil-ništvo v preteklosti in danes. — 20: Pevski in orkestralni koncert. Sodelujejo: g. Miroslav Mesesnel (tenor) in radijski orkester. — 21.30: Smetana »Iz mojega življenja« (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kitarski trio (gg. St. Prek, Jos. Privšek in M. Slovnik). Beograd 19.10: Orkester in plošče. — 20: Večer narodnih pesmi. — 22.15: Plesna muzika. — Zaereb 16.45: Plošče. — 20: Klavir. — 20.45: Lahka glasba. — 22.20: Ples. _ praga 18: Lahka godba in ples. — 19.30: Instrumentalni koncert. — 20: Pesmi. — 21.30: Lahka godba in ples. — Dunaj 15: Komorni koncert. — 16: Orkester. — 20: Operni večer. — 22.30: Nočni koncert. — Berlin 20: Veliki orkester in pevski zbor. — 24: Nočni koncert. — Miin-chen 20.15: Skrajšana opera »Trubadur«. - 22.30: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert. — Pariz 19.50: Plošče. — 20: Zvočna igra. — 20.30: Pester spored. Ponedeljek, 18. septembra Ljubljana 12: češke pesmi in skladbe (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napo vedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Na povedi. — 18: Zastrupi jen ja v obratih in obrtih (dr. Joža Herfort). — 18.20: Plošče. — 18.40: O namenih društva Rdečega križa (dr. V. Krejči). — 19: Napovedi, poro. čila. — 19.30: Zanimivosti. — 19.40: O slikarju Dimitriju Avramoviču. — 20: Domača zabava Sodelujejo: Kmečki trio. Fantje na vasi in radijski orkester. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Iz slovanskih oper t plošče). Beograd 18 20: Veliki orkester. — 19 05: Tamburaški zbor —- 20: Narodne pesmi. 20.40: Harfa — 21.25: Komorna glas. ba. — 22.15: Ples - Zagreb 17.15: Komorni trio. — 20: Zajčeve r)e«mi. — 20 30: Kl?v:r — 21: Zabaven spored. — 22 ?0: L-ahka in plesna muzika — Praga 20: Or- na vogalu dveh ulic in bodočega trsa. pripravno za trgovino, obrt ali industrijo, z lepimi kletmi in vrtom, ob tramvajski postaji ugodno prsdam D?) kupnine ostane lahko vknjižen. Ponudbe pod »Dssfer& naležba« na oglasni oddelek »Jutra«. S S 5 1 J « »S S i g 1 e z s a blagajna Kupim večjo rabljeno železno blagajno v dobrem stanju proti takojšnji dobavi in plačilu. LAKOTA ALOJZIJ Jesenice — Fužine kester. — 20.50: Operni prenos. — 22.10: Lahka glasba. — 23: češka glasba. — Sofija 17.15: Lahka in plesna muzika, — 19: Petje. — 19.30: Simf. glasba. — 20.50: Lahka godba. — 21.40: Nočni koncert. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Lahka godba. — 18.55: Romantična glasba. — 20: Zvočne slike. — 21: Virtuozna glasba. — 22.30: i Lahka godba. — 24: Nočni koncert. —• Berlin 20: Godalni orkester in godba na pi. hala. — 23: Schubert in Liszt. — 24: Nočni koncert. — Miinchen 19: Lahka godba. — 21.20: Regerjeva sonata. — 23: Kakor Berlin. — Pariz 19.30: Plošče. — 20: Lahka godba. — 20.30: Koncertni večer. — 22.40: Lahka in plesna muzika. STOLE izdržljive takole in ostalo pohištvo SAMO specijelne tovarne upognjenega pohištva THONET-MUNDUSD.D.Varažrf»i Za: kavarne, gostilne, hotele, terase, kinematografe, pisarne, šole in zasebna stanovanja Zahtevajte v vseh trgovinah s pohištvom izključno ORIGINAL »THONET« STOLICE Mesrn' pogrebni zavoo Občina Liubliana Brez posebnega obvestila V neizmerni žalosti sporočamo, da je preminul danes ob 9. uri zvečer, po kratki in mučni bolezni naš predobri soprog, oče, brat, stric in svak, gospod FERJAN KAREL ŠEF GLAVNE PISARNE KRALJ. BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE V P., ODLIKOVAN Z REDOM SV. SAVE V. STOPNJE. Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v nedeljo, dne 17. septembra 1939, ob 5. uri popoldne, izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu, k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 18. septembra 1939, ob 7. uri v Stolnici. LJUBLJANA, dne 15. septembra 1939. Globoko žalujoči: TEREZIJA, soproga; KAREL, sod. pristav, ing. MARJAN, sinova ter ostalo sorodstvo. Uprava sokolske župe Ljubljana javlja vsem svojim edinicam, da je brat Rogumil Kajzelj NAMESTNIK ŽUPNEGA STAROSTE IN STAROSTA LJUBLJANSKEGA SOKOLA danes umrl po vzornem sokolskem delu in življenju. Naj nam sveti kot zvezda vodnica njegovo sokolsko bratstvo na poti dela in naporov v bodočnosti! Slava njegovemu spominu! LJUBLJANA. 16. septembra 1939. Profesorski zbor L drž. realne gimnazije v Ljubljani javlja tužno vest, da je njegov član, gospod Adolf Lapajne profesor dne 15. septembra preminul. Blagega pokojnika, velikega prijatelja mladine in zvestega tovariša bo ohranil zavod v trajnem spominu. V LJUBLJANE, dne 16. septembra 1939. »JUTRO« gt. 217. IS Nedelja, 17. DC1939 M. BRAND Nest zlatih angelov Roma 30 »Ali, za Boga, kakšen vzrok naj bi bil imel pri tem?« je ves zbegan vzkliknil Porter Brant. »Fant menda ve, da je bil njegov stric tako neumen in je vtikal denar v tvoje klavrne filme. »Dolžnik, ki ne more plačati, umoril upnika' — si gotovo že stokrat bral v časnikih, ali mar ne? — Nu, zdrav ostani!« »Stoj! — Tak počakaj vendar!« je kriknil Porter Brant, a mrtvo brnenje v aparatu mu je povedalo, da je bil Hickey obesil slušalo. Ni mu ostalo drugega kakor storiti takisto. Opotekel se je v sobo nazaj, se vrgel na zofo in zastokal: »Sydney, stopi po steklenko šampanjca in jo odpri — ta človek mi je pokvaril vse razpoloženje, treba mi je izpodbude.« Namesto da bi pokorno ustregla njegovemu ukazu, kakor je bilo sicer njena navada, je stopila predenj in ga zaničljivo premerila z očmi. »Menda nisi vlekla na uho?« je strahoma vprašal. »Moj Bog, kakšen klavrn strahopetec!« je počasi dejala. »Jaz strahopetec?« je kriknil Porter Brant ini mahoma planil pokonci. i »Na zofi ostani in leži«, je odvrnila Sydney Gal-loway, »to se ti bolje spodobi. Ce sedeš, si namreč malone podoben možu, in potem je človeku dvakrat mučno, da ne najde v tebi prav nič moža — « Vstal je, se zavil v kimono, jo pogledal, kakor da jo hoče z očmi prebosti, in mrko dejal: »Torej je med nama vse končano?« »Samo dramatičen nikar ne postani«, ga je zavrnilo dekle, »v tem trenutku bi se mi želodec obrnil. Tudi o svoji nežni duši mi ne začni govoriti in zavijanje oči si prihrani za drugič — saj ne stojiš pred kamero.« »Ali je to zahvala — ?€ » — za to, ker sem ti legla k nogam in mirno trpela, da si teptal po meni?« mu je segla v besedo. »Baš dovolj tvojega razgovora sem prejle slišala, da vem, da se Ryderja bojiš; sicer je pa res človek, pred katerim se takšni stari babi lahko hlače treso.« »Kaj govoriš?« je Brant vzrojil. »Kaj mislit — in pred vsem, kaj se usojaš?« »Zaničujem te iz dna duše«, je polglasno rekla Sydney, »a nikar ne pričakuj nastopa zaradi tega. — Morda se celo še vrnem k tebi, kakor nesrečni kokainisti k svojemu strupu. — Če pomislim na Charlesa Ryderja, se mi celo smiliš, in zato ti dam dober svet: ogiblji se ga, zapusti mesto prej ko moreš, v letalo sedi in beži! — Zdaj ti pa stopim po šampanjca, da trčiva na srečno pot« Po svojem razgovoru s Hickeyem je krenil Ry-der v hotel ob Centralnem parku, kjer sta živela I Claussenova. Tam ju je poklical po hišnem telefonu. Oglasila se je gospa Claussen. »A, vi ste?« je rekla nekam presenečeno. »Bi mogel govoriti z vašim možem?« »Ne verjamem — mnogo dela ima«, je hitro odgovorila. »Vprašajte ga, prosim, vendarle, ali me ne bi hotel sprejeti.« Sledil je daljši premolk — Ryder je bil prepričan, da se ta čas ne posvetuje z možem, temveč premišljuje. »Ste sami?« je vprašala nazadnje. »Seveda sem.« »Prav — izvolite priti gor.« Elizabeta Claussen ga je sprejela že pri vratih — oblečena v jahalni kroj, ki je pa ni delal ozko: prse in širokoboke kakor večino dam, ki jašejo po moško. Skozi okna je plalo v sobo dopoldansko aolnce. »Erik se na žalost ta mah ne more odtrgati od dela«, je rekla, ko ga je ljubenzivo pozdravila; »pravkar izračunava dirkalno formo konj, ki so danes na vrsti, in če ga pri tem kdo zmoti — « »Tega se na žalost ne bo moči ogniti! Recite, prosim gospodu soprogu, da mu želim poročati o razgovoru, ki sem ga pravkar imel s svojim Martinom.« Ryder je opazil, kako se je pri teh besedah zdrznila. Kakor da bi se zavedala krivde, je nekaj trenutkov strmela vanj, blesk njenih oči je ugasnil, kar vidno je prebledela v obraz. »Dobro, povem mu«, je nazadnje zamrmrala in se obrnila proti sosednji sobi. Ryder je naglo stopil za njo, vrgel klobuk na stol in rekel: , , .. »Ničesar mu ne povejte — samo vrata odprite in ga pokličite.« . . , .... Počasi je krenila dalje; ko je že držala za kljuko, je obstala in se ozrla v Ryderja. »Nobenega orožja nimam pri sebi«, jo je potolažil. Na to opombo ni nič odgovorila, čeprav bi se ]i bila morala zdeti zelo nenavadna, le molče ga je merila z očmi. Ryder je uganil, da tehta njegovo telesno moč, in se nasmehnil. »Erik — govoril je z Martinom in pravi, da ti mora nekaj povedati.« »Saj ti pravim — « je Claussen srdito vzkipel, a mahoma je obmolknil — nedvomno je bil razumel njen pogled. Nekaj časa je bilo vse tako tiho, da je Ryder slišal, kako mu utripi je srce. Mlada žena se je odmaknila od vrat, in Claussen, s temnozelenim senčnikom na čelu, je stopil v sobo. Bil je brez suknjiča, in desni žep njegovih jahalnih hlač je bil videti čudno nabuhel — oČi-vidno je tičal v njem velik, težak predmet. »Nu, kaj hočete?« je osorno vprašal. »Ce smem vrniti vprašanje za vprašanje; kaj imate tamle v žepu?« je odvrnil Ryder in ga ostro pogledal. Claussen se je vzravnal — ker je imel rokave zavihane do komolcev, je bilo videti, kako so mu trznile dobro razvite mišice na spodnjih lakteh. »Kaj pomeni ta nesramnost?« je siknil. »Erik!« je vzkliknila žena, kakor da ga hočt pomiriti. GENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi lia ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20*—« Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro^kli dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—* llali vijUiti Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« J)£]g V Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer icuna k zgoraj navedenim pristojbii ae zarac odgovor, priložite ▼ znamkah pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „J«rtraM, Ljubljana« Kam pa,kam ? Priznano fine domače krvavice in pečenice nudi danes prvikrat gostilna pri »Panju« Vegova ul. 10 v bližini Napoleonovega spomenika, toči se priznano izborni dolenjski cviček, fina štajerska vina, vsak dan sveže prvo itd. Danes in vsak večer igranje klavirja, petje, domača zabava, točna in solidna postrežba. Nizke cene. Zato vsi priiatelji domačih krvavic in pečenic ter dobrega cvička, pridite danes v Vegovo ul. 10 kjer se boste najbolje in najceneje zabavali. Se vljudno priporoča in Vas vabi — Tone Huč gostilničar. Na-svidenje! 25755-18 Gostilna Martine, Zg. Šiška Danec koncert! Na Izbiro ocvrte piške, peče. ne kokoši! Izbrano vino Cene nizke. 25753-18 V gostilni Tutrih Danes zabava s plesom Izborna vina. Gorka in mrala Jedila. Vljudno vabljeni. 25732 18 1 Pisarniško moč popolnoma samostojno, ver zirano, za knjigovodstvo korespondenco, sprejmem Pogoj: dolgoletna praksa, znanje slovenskega, srbohr-vatskega in nemškega ie-zika. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Nastop takoj 551«. 25551- Več prodajalk m prodajalcev za prodajo knjižice, katero potrebuje vsaka gospodinja sprejmemo. Vprašati »MoJ dom«, Ljubljana Dvorakova 8. 286-1 Mlado postrežnico pridno sprejmem takoj Naslov v vseh posl. Ju tra. 25548-1 Do gostilne »Pod gozdom« (Plankar) je najlepši nedeljski izprehod. Da_ nss ples sto dobrot. 25691-18 Novo preurejena gostilna »LIoyd« na Sv. Petra cesti nudi vsakovrstna topla in mrzla jedila, kakor tudi Štajerska in dalmatinska vina, cviček itd. Abonenti »e sprejemajo! — Krasen senčnat vrt! Velika dvorana za zborovanja na razpolago. — Vsako nedeljo gedba za ples. Priporoča se Velikovrh Rezika, gostiloi-čarka. 25786-18 Službo dobi Dopisnika Za nemški jezik, popolno ma samostojno moč iščem la takoj. Obširne ponud be 2 opisom življenjskih razmer in sliko (proti vrnitvi) na podružnico Jutra Maribor pod »Dopisnik«. 25364-1 Elektro-mašinista za Diesel, veščega vseh popravil in inštalacij, potrebujem za veleposestvo. Ponudbe s prepisi spričeval na čuček Jožo, Topola, Oplenac Dvor. 25378-1 Fanta z malo maturo fali temu enako) dobrega ris arja, iščemo za trajno zaposlitev v tiskarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stavec«. 25382-1 » Inteligentno gospodično U gospodinjo, sprejme samostojen gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Inteligentna gospodinja«. 25383-1 Dekle pridno in pošteno sprej mem v gostilno. Ponud be s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Pridna 513« 25513-1 Kuharico Id zna dobro kuhati, išče tričlanska družina za takoj. Nasl®* v vseh poslovalnicah Jutra. 25437-1 Perfektno kuharico k mali družini v Kranju iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kubanca Kranj« I 25538-1 Služknjo aa vsa blšna dela, kate ra samostojno kuha takoj sprejme večja dru. »na n« deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod •t. 32. 35541»! Perfekt. kuharico in sobarico samo prvovrstne moči iščem za 1. oktober. — Plača 700 din, odnosno za sobarico začetna 400 din. Ponudbe s sliko in spričevali na Norveški generalni konzulat, Beo grad. 25527-1 Dva mizarja dobita takoj stalno de lo za furnirano pohištvo Stanovanje ln hrana 180 do 260 din tedensko. Strojno mizarstvo Skrabl, Krapina. 25545 1 Izvežbano uradnico sprejmem takoj v svojo pl sarno. Notar A. Mrevlje, Logatec. 25427-1 25 letno dekle pošteno, z gospodinjsko šolo ali Kuhinjsko pra kso, sprejmem v pomoč gospodinji s 1. oktobrom ali pozneje. V gostilni vajene imajo preg nost. Gostilna »Pri Urški« v Litiji. 25607.1 Kleparskega pomočnika za meščansko delo, ln za takojšen nastop sprej me Jožef Kožar, Dolnja Lendava. 25614-1 Služkinjo pridno, pošteno ln čisto ki zna kuhati sprejmem takoj. Malgaj, Ljublja na, Knezova 19. 25686-1 Več mizarskih pomočnikov dobrih ln 1 strojnika takoj sprejmemo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25694-1 Metlarje iščemo za takoj. Tovarna Metla, LJubljana. Slajmerjeva 1. 25681-1 Vzgojiteljico s popolnim znanjem nem ščine iščemo k dvema deklicama 8 in 10 let za popoldanske ure. Predstavite se v elektrotr-govlni v pasaži Vlkto rije. 25675-1 Hlapec h konjem priden in pošten, dobi takoj mesto v gostilni v Vegovi ulici 10. 25757-1 Postrežnico za vse sprejmem Gledališka 4, I. nadstr., desno 25750-1 Frizerko dobro ondulerko sprejme v stalno službo dam ski salon »Mara«. Ptuj. 25610 1 Žensko pisarniško moč mlajšo sprejmem takoj. Prešern Ivan. tovarna s čevlji Kranj. 25539-1 Iščem služkinjo ki Je vajena gospodinj na slov v seh posl. Jutra 25447-1 Pošteno služkinjo veščo kuhe, takoj sprejme v službo mesarija v Linhartovi ul. 4. 25567-1 Mesarskega pomočnika prekajevalca takoj sprej mem. Jože Musar, mesar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 61. 25583-1 Sluga Pogoj: samec, absolutno trezen, z znanjem slovenščine, nemščine ali italijanščine, z dolgoletnimi spričevali dobi mesto. Ponudbe s prepisom spričeval ln plačUnlmi zahtevki na Parin, Grad Noviklošter, Sv. Peter v Savinjski dolini pri Celju. 25574-1 Čevljarskega pomočnika mlajšega ln vajenca za mešano delo takoj sprej mem v vso oskrbo. — Mladič Janko, Raka pri Krškem. 25602-1 Natakarica samostojna, delavna moč, z znanjem nemščine, dobi stalno mesto v boljši večji gostilni. Kavcija potrebna. Nastop lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delovna in poštena«. 25803-1 Dva mlinarja zmožna straže, eamo boljše moči. Išče valjčni mlin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben 676«. 25676-1 Dekle zmožno samostojne kuhe,, pošteno in redno sprejme boljša rodbina 3 oseb v zelo dobro službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra f 25783- Siviljo za dežnike sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25778-: Milarja mojstra sprejmem. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod šifro »Milar«. 25752- Izurjenega graverja sprejmem. Ponudbe z na-vedbo dosedanjega delova nja na ogl. odd. Jutra pod »Graver«. 25780-1 Brivski pomočnik vojaščine prost, dobi takoj stalno službo. Franc Boštar, Jesenice, — Gorenjsko. 25617-1 Pletilnica sprejme takoj izurjeno šiviljo. P. M. Rozman, Gosposka Ul. 4. 25660-1 Nedeljsko kuharico potrebuje gostilna v o-kollcl LJubljane. Naslov v vseh posloval Jutra. 25663-1 Čevljarskega pomočnika vzornega, samo za spe clalno delo, sprejmem takoj. SuliS R&doševlč, Pranjo. Maribor, Aleksandrova 30. 25856 1 Pošten skladiščnik ki razpolaga s kavcijo, popolnoma samostojen, dobi takoj mesto Jugo-promet, Celje. Krekove 11. 25860-1 Poročenega hišnika brez otrok, iščem za večjo hišo v centru Ljubliane Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priden - pošten«. 25813-1 Pekovskega pomočnika poštenega, ter raznašal-ca takoj sprejmem. Po nudbe na ogl. odd. Ju. tra pod »S kolesom« 25650-1 Prodajalka dobi službo v trgovini z meSanim blagom v bil žini Bleda. Event. sprej me tudi vajenko, ki ima že dve leti učne dobe. Prednost imajo z znanjem šlvanla Naslov v vseh posl. Jutra. ?.=*53 1 Železokrivce večje število sprejmem. Emil Tomažič, Kersnikova ulica. 25835-1 Služkinjo ki kuha in opravlja vsa hišna dela. čista ln poštena, z daljšimi izpričevali, dobi službo pri manjši rodbini. Oglasite se med 1 ln 3 uro. Naslov v vseh posl. Jutra. 25830-1 Klobučarekega pomočnika ki zna tudi izdelovati počne takoj sprejmem. Ermenc. klobučarstvo v Llubnem, Savinjska dolina. 25763-1 Izurjene pletilje stro.1 5 ln 10 sprej- stva s 1. oktobrom. Na mem. Naslov v vseh po- sloval. Jutra, 25630-1 Uradnico absolventko državne trgovske akademije sprejmemo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ljubljanska zadruga.« 25632-1 Službe išče Kuharica pridna in poštena, želi spremeniti mesto, gre tudi kot samostoina gospodtnia le k dvema osebama samo v Liubltam Dopise na ogl odd Jutra pod šifro »Zmožna 351«. 25351-2 Mlad trgovski pomočnik ki je tudi ekonom, vojaščine prost, želi primern« službe na deželi. Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Želim dela«. 25486-2 Gospodinja ki je vodila gospodinjstvo » fmi hiši. 19 let, želi mesto k samostojnemu gospodu ali gospej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva in točna«. 25562 ! Mlado dekle išče službe. Nastopi la hko 15. oktobra. Krnica Kalšek, pri gospodu Kavalar Janezu, Leveč p. Petrovče pri Celju. 25522-2 Raznašalec peciva mlad Išče službe Nas to pi lahko s 15. oktobrom. Dajčman Friderik, pri g. Kavalar Janezu, Leveč, pošta Pe trovče pri Celju. 25523-2 Pekovski pomočnik z lastnim kolesom išče službe. Kamer Maks. Korpule 12, p. Šmarje pri Jelšah. 25526-2 Frizerka zmožna vodne, trajne, železne ondulaclje in manikiranja Išče službo za boljši salon, najraje v Mariboru. Nastop 1 oktobra. Ponudbe posla ti na »Salon Mežan« — Bled. 25546-2 Mesarski pomočnik priden in pošten, vojaščine prost išče stalne zaposlitve. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25696-2 Hotelski sluga (Lohndiener) z dobrimi spričevali, priden, trezen ln pošten išče službo. Sposoben je za vsa dela, tudi za lnkasanta ali tekača. Ponudbe na Itodruž. Jutra v Mariboru. pod »Vešč tujih Jezikov«. Absolventka trgovske šole lš(e službo v pisarni kot začetnica. Gre tudi nekaj časa brezplačno. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolventka«. 25713-2 Uradnica samostojna moč, vešča knjigovodstva ln nemščine, z večletno prakso. Išče namestitve. Cenjene pcmudbe na ogl. od. Jutra pod »Izvežbana uradnica«. 25712-2 Kuhar in kuharica prvovrstne moči iščejo mesto. Imenšek, Maribor. Tyrševa 26. 25599-2 Šofer vsestransko zanesljiv ie U premeniti službo Gre k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Naslov Anton Varga, pošt no ležeče Rajhenburg 25483-2 1000 din nagrade za stalno službo dam onemu, ki ml preskrbi mesto skladiščnika ali lnkasanta. Vajen sem vseh pisarniških del ln razpolagam s kavcijo. 25569-2 Pridna natakarica poštena, z znanjem nem ščine išče službo v re stavracljl ali boljši gostilni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra na Jeseni cah pod »Poštena«. 25616-2 Čevljarski pomočnik vojaščine prost, soliden, išče stalne zaposlitve. Naslov v vseh posl. Jutra. 26601-2 Šofer — mehanik išče službo za takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25685-2 Sobarica pridna ln vestna Išče službo najraje v hotelu Naslov v vseh posloval-25687-2 Starejša vd—*» išče službe pri dobrem gospodu aH gre kot hiš nlca v vilo. Zna vsa de la, govori nemško, dobra kuharica. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Samostojna 540« 25540-2 Vrtnar mlad. izvežban v vseh panogah vrtnarstva. Išče službo za takoj. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Vrtnar«. 25561-2 Službo sklad5ščiika ali kaj primernega — iS<*ern Ponudbe na Ogl odd. Jutra pod »Jamstvo« 25553 2 TrgovsK pomočnik mlad ln naobražen, vojaščine prost, absolvent male mature, drž. tekst tečaja, zmožen samoet. pis. in trg. korespon dence, strojepisja, izvrsten risar, aranžer, pro dajaiec želi namestitve galanterijski, manu-fakturni, papirni, sfcek-enlnskl stroki, najraje LJubljani ali okolici, zaradi nadal.injega aran žerskega študija. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen 552« 25552-2 Mlado dekle pridno ln pošteno, ve šče vseh hišnih ln gospodinjskih del Išče pri. mernega mesta. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25724-2 Trgovski pomočnik mlad, izučen v vseh stro kah. želi spremeniti službo v trgovini z mešanim blagom aH manu fakturo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25754-2 Gospodična vešča knjigovodstva ln strojepisja, stenografije in nemščine, išče primerne službe. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25698-2 Kurjač ali hišnik vešč centralne kurjave in vseh drugih hišnih opravil, tudi dela na vrtu, išče zaposlitve. — Gre tudi brez plače, samo za hrano in stanovanje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Priden in vesten 789«. 25789-2 Postrežnica mlada želi zaposlitve od pol sedmih do tričetrt na 10. Vodnikova 84, Ljubljana VII. 2J777-2 Pošten fant mšad, zanesljiv, vojašči ne prost, želi mesto pr avtopodjetju kot sovo-zač, da bi se obenem naučil voziti. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25621 Poldnevno zaposlitev išče stenotipistka. per-fektna tudi v nemščini Ponudbe na ogl. oddei Tutra pod »Resna 628« 25628 J Vzgojiteljica .ivilja, perfektna v frar ?oskl konverzacUl, pri lažna ln poštena, išče službe k otrokom od 1 do 8 leta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Imam prakso«. 25634-2 Absolventka trg. tečaja želi mesta v večji trgovini na deželi, po možnosti z oskrbo v hiši. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Zmožna začetnica«. 25706-2 Šofer zmožen popravila išče službo pri osebnem ali tovornem avtu. Naslov: Nemce F., Medvedova 7. 25736-2 Gospodična s perfektnim znanjem angleščine, nemščine lta lljanščine. francoščine, srbohrvaščine ln slovenščine išče mesta kot sekretarka ali korespon-dentka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inteligentna ln pridna«. 25560-2 25600-2 4 558«. Službo sluge vratarja. skladiščnika lSčem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vesten 25558-2 Slaščičar samostojen de'avec, išče namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sposoben«. 25775 «. Plačilna natakarica vešča nemškega lezlka želi službe v boljši re stavracljl ali postilnl. — Cenjene ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Plačilna«. 25765-2 Dobra kuharica mlada. Išče službo v ve. čjl restavraciji ali hotelu. Naslov v vseh po sloval. Jutra. 25761 2 Šofer in vrtnar želi men lati službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober vozač«. 25833.2 Natakarica Išče mesto v boljšem la kalu, gostilni; zmožna kavcije. Ponudbe na o-glasnl oddelek Jutra pod »Simpatična 26«. 25826 2 Kuharica zmožna samostojnega gospodinjstva, išče službo pti enem gospodu ali pri mali družini. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 2)804-2 Gospodična mlada, s perfektnim zna nJem drž. Jezikov, nem. Kine ln francoščine, trgovsko ln pisarniško prakso, finega nastopa ln vajeno občevanja s strankami, res zmožna ln Inteligentna Išče primernega zaposlen j a. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanes ljlva 794«. 25794-2 Druga kuharica pridna ln poštena, išče " Itve. Angela Kle-r. pri g. Gutesman-, zaloška cesta 13, delj, Ljubljana. 25796-2 Blagajničarka strogo zanesljiva, točna želi premeniti službo za večji trgovinski ali gostinski obrat Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Plača«. 25806-2 Absolvent dvorazr. trgovske dole v Celju želi primernega mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolvent«. 25659-2 Slaščičarski pomočnik Išče službe. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25664-2 Samostojna kuharica z lepimi večletnimi Izpričevali — Išče službo Naslov v vseh posloval. Jutra. 25567.2 Grem za gospodinjo Znam šivati, govorim po potrebi nemško. Naslov v vseh posloval. Jutra 25857 2 Inteligentna gospodična stara 22 let, želi mesto pri zdravniku v Celju kjer bi se izučila za asi stentko. Cenj. ponudbe aa podruž. Jutra v Ce lju pod »Začetnica«. 25863.2 Trgovski pomočnik s šoferskim izpitom, va. !en potovanja, Izvežban v trgovini z mešanim blagom, dober prodajalec. išče službe. Cenjene ponudbe na ogl. odd Jutra v Celju pod »Do bra moč«. 25864 ? Seriozen gospod 40 let star. vešč srt>ohrva ščine, nemščine in italijanščine, dober organizator, vesten in reprezentativnega ni stopa, avtovozač, išče primerne zaposlitve pri boljši tvrdki, event. gre tudi za potnika. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstne reference«. 25875-2 . iiMKbntitiiiuMttaiuitiiKin^i iM:m.i»: Vajenci (ke) Učenca za trgovino mešanim blagom na deželi sprejmem takoi. Prednost ima fant poštenih, kmečkih staršev z dobrimi šolskimi spričevali, zdrav, močan, prikupljive zunanjosti ter 14—15 let star. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošten trgovski vajenec«. 25426-44 Učenca za trgovino z mešanim blagom, poštenih staršev, — sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sposoben 34«. 25534-44 Modistko pomožno ter vajenko sprejme salon — Julčl Klopčlč. Resljeva 8. 25528-44 Kot vajenec v trgovino z mešanim blagom želi vstopiti fant s dežele. Ima 4 mešč. 15 let, krepak ln zdrav z vso oskrbo. Na slev v vseh posl. Jutra. 25487.44 Vrtnarski vajenec 17 let star, priden ln po šten se želi Izučiti pri dobrem vrtnarju. Ponud be na Slavko Levlčer, Stolovnlk, Rajhenburg. 25543-44 Trg. pomočnico mlajšo in učenko sprejmem takoj v trgovino z meSanim blagom Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zvesta ln skrbna« 25479-44 Pridno dekle Išče mesto učenke v trgovini z mešanim blagom na deželi. Ponudbe pod »Delavoljna ln poštena« podr. Jutra Ptuj 25478-44 Vajenec za strojno mehaniko, išče mesto. Fant ima predpisano izobrazbo in veselje do te obrti. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod značko »Ubogljiv«. 25705-44 Zastopnike(ce) v vseh s rezih iKmno — Majhna kavcUa - velik zaslužek. Jugopatent, — LJubljana, Dvorakova 8. 263-5 Pouk Nemško konverzacijo in pouk nudi izobražena gospa. Kongresni trg 13-11. 24998-4 Sedmošolec instruira nižješolca za stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »I. realna«. 25449-4 Vajenko za manjšo špecerijsko trgovino z vso oskrbo pri starših sprejmem. Ljubljana, Prečna ul. 8. 25722-44 Fant 15 let z malo maturo, bi se rad izučU mehanične ključavničarske ali električne obrti. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25729-44 Učenko z malo maturo sprejme takoj v trgovino s čevlji L. Polajnko, Mestni trg Št. 6. 25746-44 Ucenca za specerljsko trgovino takoj sprejmem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25768-44 Pekovskega vajenca ali mladega pomočnika, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubljana 640«. 25640-44 Vajenca za usnJato galanterijo sprejme Jože Slatnar, 'ielenburgova 6. 25651-44 Učenec 16 let. želi nastopiti v večji trgovini z mešanim blagom. najraje na deželi. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »16 let«. 25877-44 Dva vajenca 1 pečarskega in 1 frizerskega sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25879-44 Krojaškega vajenca sprejmem takoj. — Franjo Trojanšek, Mestni trg 10, II. n., Ljubljana. 25874-44 Doher zaslužek nudimo vsaki osebi * metu ln na deželi. Pilite na »MoJ dom«. Ljub ljana. Dvorakova & 281-3 Potniki »i Sedmošolec Instruira nižješolca za stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Realna«. 25449.4 Nemščino, francoščino poučujem otroke ln di jake. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25629-4 Pouk harmonike klavirske ln diatonlčne se nadaljuje tudi letos na kar opozarjam dosedanje moje učence, kakor tudi novince. Pri Jave v četrtek 21. septembra od 8. do 18. ure Sameja, orštnikov trg 2. 25758-4 Nemščino od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja poučuje prof. dr. Svoboda, Emonska ul. 2. 25645-4 Francoščino, nemščino klavir ln teorijo, od osnove do obvladanja, red no, vestno, privatno po učuje Aneta Potočnik, strok. dipl. Gre tudi na dom. Tržaška cesta 1-1., križišče: Bleiweisove, Groharjeve ln Aškerce, ve ceste. 25642-4 Francoščino poučuje absolventka No-tre-damske šole v Mar-seillu. Konverzacija. Ho norar zmeren. Francka Mežek, Bezenškova 14. 25668 4 m g££ Vsakovrstno zlato cupuje po najvišjih cenah CERNE - javelir, ■jubljana — Wolfova Vsakovrstno zlato drage kamne, srebro, vsa koristne antikvitete kuputt po naivišii ceni. A Božič Ljubljana. Frančiškanska J 294-36 Zlatnina, briljanti naprodaj. Ogled do 11. ure Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25873-36 Trgovskim potnikom dobro vpeljanim, a udi mo neka} dobrih ored-metov proti orovteiji Dober postranski al) glav ni zaslužek. Jugopatent. Ljubljana. Dvorakova 8 265-9 Potnike akviziterje za prodajo knjig na ob roke v dravski banovini Iščejo Naklad na poduze ča Geca Kon a. d. In Nollt. Beograd. Ugodni goji, siguren dohodek nudbe agllnih gospodov a'i dam poverjeniku Zagreb. I»4t. preti- ^ 25496-5 Knjige leposlovne ln znanstvene, novejše Izdaje proda ABC, Ljubljana, Medvedova 8, poleg gor. kol. 25854-8 Zdravstvo OKAMA mazilo iz zdravilnih zelišč. Čudovit aspeh pri ranah, opeklinah, ožuljenjih (vol- ' - "^ za o£- krastah na temenu, za raz-pokane prsne bradavice. Glavna taioga lekarna Mr. J. Oblak, St Vid nsd Ljub Jano. 187-4Q Slive za žganjekuho vsako množino, vagine kakor z avtom lahko dobavi po najnižji dnevni ceni Franc Mastnak, trgovec. Sv. Jurij ob juž. žel. _ 23706-34 Brusnice sveže, dobite po najnižji ceni pri Glavnik, — Pogačarjev trg. 25866-34 Pridelki Orehova jedrca, med in vosek dobite najceneje; Medar-na. LJubljana. Židovska UL 6. _254-32 Kislo aelje, repo in cele glave za »armo. novo, prvovrstno dobavlja po brezkonkurenčni ceni Gustav Erklavec, Ljubljana Povšetova uL 47. Telefon 25 91. 230-3J rt rt Prispela velika pošiljka radioaparatov MEDIATOR. BLAUPUNKT itd. Oglejte si brezobvezno pri »Tehnik« BANJA I, Ljubljana. Miklošičeva 20. 25573-9 Petcevni »adio skoraj nov Amerikanec. zelo ugodno proda Iva čič, Ljubljana, Kooeno-va 6. 25683-9 Glasbila Klavir za 1700 din prodam tudi na obroke. Tržaška 27-n, levo Ogled po 17. dnevno. 25472-28 Radio aparat zamenjam za motor 200 do 300 ccm dobro sve. tovne znamke. Bruno Golob, frizer. Golnik 2 25536-26 Pianino moderen, 1 m visok se proda. Naslov v vseh po. sloval. Jutra. 25747-28 Klavir dobro ohranjen, takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25801-26 Klavirsko harmoniko najmanj 80 basov, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Harmonika«. 25876-26 Prodam Prodam trgatev okoli 40 hI v vinograda « okolici Smaiia pri Jelšah. Jagodič. Notar Lašče. Velike 25372-6 Otroške vozičke najugodneje kupite pri — BANJAI, Ljubljana. Miklošičeva 20. 25576-« Usnje znamke »CNDUS« po t»-redno nizkih tovarniških cenah prodajamo trgovcem ln čevljarjem samo LJubljani Fttgnerjeva ulica 3. — prej Skofja ulica Parkete in parketne odpadke ugodno proda Ivan Sika. tovarna parketov, Metelkova ul. 4. telefon 22-44. HM Dva zastora kamisami in troddno okno, ugodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25751-6 Mizarsko orodje kompletno s stružnico prodam po ugocUii ceni Rafael Mohoric, gostilna na šoli pri žalni, Višnja gora. 25422.6 Divji kostanj kupuje V. H Rohrman Ljubljana, Sv. Petra nasip 27. 23520-6 Zelo ugodno naprodaj štedilnik na dve in poi plošči, mizni štedilnik, bojler, skoro nov otroški voziček. Einspieler-jeva 21. 25725-6 Kavni mlin zamenjam z avtomatično tehtnico ali prodam. Rafko Koretič, Alekasn-drova 4. 25749-6 Železna vrata polna za podstreho ali ograjo prodam. Seničar, Ljubljanska ul. 63. 25703-6 Dve postelji dobro ohranjeni iz trdega lesa z vložki in žimnicami ugodno naprodaj. Cesta v Rožno dolino 24. 25679-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen prodam. Za Gradom št. 3. Ljubljana. 25677-6 Prodam peč rabljeno, znamke Lutz, F»o nizki ceni. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25773-6 Starinski kamin krasen, baročen iz bel gijskega črnega granita, prodam.^Ogled od 18. dalje od 2. do 4. Novi trg 5-H., levo. 25646.6 Spalni fotelj lep, praktičen, ki nadomešča posteljo, ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25867-6 Lončena peč renesančna, poceni naprodaj na Starem trgu 19-11. 25805-6 Stensko uro na nihala, krasna, skoro nova, se proda. Vprašati na peronu glavne, ga kolodvora pri Put-niku. 25669-6 Železno pec za pečenje kruha ali sušenje sadja poceni prodam. Resljeva 30. 25808-6 Mesarji, pozor! Kupimo za prompt topljen goveji loj po kva liteti od 7 din do 8 din za kg, frco Celje, plač Ijivo takoj. Celjska mi-larna d. z. o. z. Celje. 25537-7 Otroški voziček :ea punčko (igračka) kupim. Naslov v vseh posl. Jutra 25434-7 Kupim slamo pženično ali ovseno. To ne Huč, Ljubljana, Vegova ulica 10. 25756-7 Sode vinske po 600 do 700 1, enega za 4000 1 iz kla nega lesa, primerni tudi za namakanje sadja ter filter za vino znamke »Seitz« ugodno prodam. Kaiser, Ljubljana, Cekinov grad. 25702.7 Daljnogled z dobro optiko kupim. Ponudbe s ceno na ogl odd. Jutra. 25695-7 Kupim Kraljico peči in prodam lončene skoro nov. Frizerski salon, Celovška cesta 30. 25776-7 Štedilnik dobro ohranjen kupim. Ponudbe na Novak, Cesta v Mestni log 58. 25760-7 Ponošene moške obleke čevlje perilo odeje rr.od-roce itd. kupujem. Drame Alojzija. Ljubljana, Galusovo nabr. 29. 25337 7 DKW Meister Cabrio, v dobrem stanju, poceni prodam. — Steyer VII. 12-sedežni avtobus aii rešilni avto pod vsako ceno proda Oton Paar, Jesenice, Gor. 25532-10 Ziindapp 350 Šport model, nov — ugodno prodam. Ljubljana, Svetčeva 10. 25717-10 Krupp Junkers Diesel, 4 in pol ton čiste nosilnosti, 90 KS skoraj nov, naprodaj radi nabave večjega. Nadalje Bhtz 3 m Chevrolet 2-ton-ski. O. Žužek, Krupp zastopstvo, Ljubljana,' Tavčarjeva ul. 11. 25352-10 Velika razprodaja avtomobilov Opel Kapiten limuzina, črna, 4 vrata, Opel — 01ympia cabrioiet model 1937, Opel Kadett limuzina, model 1937, O pel Super limuzina, 4 vrata, model 1937, Ad-ler Triumf, šport cabrio let, usnjena prevleka, Hanomak limuzina model Sturm, 4 vrata, tovorni avto Ford, model 30; avtobus Chevrolet odprt, 22 sedežev, mo. torno kolo NSU 350 ccm OHV. — Vsi avtombili se nahajajo v najboljšem stanju. Na ogled ln informacije pri zastopstvu Opel, F. Šol-man, Celje, Razlagova ulica, telefon 241. 25865-10 Dvokolo (železen bicikelj) dobro ohranjeno, za 61etno de klico kupi Klobčaver na Tyrševi cesti 166, Stoži-ce. 25700-11 Puch kolo supersport, Luxus, ugod. no prodam. Poljanska 13-11, srednja vrata. 25820-11 Novo damsko kolo cena 850 din, in Miele Sachsmotor 100 ccm, za 2300 din prodam. — Mlekarna Stari trg 24. 25848-11 Kolo moško, Waffenrad, popolnoma novo, po ceni prodam. Vprašajte: Kolodvorska 41. 25670-11 Novo moško kolo prvovrstno, »balon«, ugodno naprodaj. Poizve se v gostilni »Kolovrat«, Pred Škofijo 14. 25878-11 Dieslov motor 16—i8 KS malo rabljen, prodam radi elektrifikacije obrata. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod značko »DKW 1930«. 25531-29 Pletilni stroj rabljen ugodno prodam. T. Pagon, Zidov ska 8-1 25529-29 Pletilni stroj znamke Grosser 8-90 Z noppen apar. in štirikratno prestavo. Ugodno naprodaj Pekarna Jurman, Goričane, Medvode. 25734-29 Čevljarski stroj F. Singer (cylinder) in mizarski skobelnik (ho. belbank) prodam. Poizve se dvorišče Figovec čevljarstvo Milavec. 25824-29 Šivalni stroj Pfaff pogrezljiv, popolnoma nov, se po ceni proda. Ogleda se: Zaloška cesta 21. 25850-29 Šivalni stroj Singer 350 din, kredenca 200, radio 4C0 din, proda Hafner. Kolodvorska 11.11. Ljubljana. 25846 29 Stružnico 1 m dolgo, moderno, za 7500 din prodam. Poiz ve se pri Gmajnarju na Starem trgu 24. 25847-29 Drva za kurjavo kupujemo, cepanice, večje in manjše količine, postavljeno vagon nakladalna postaja. Ponudbe s ceno na odd. Jutra pod šifro ogl. »Bačka«. 25477-15 Kolobarjev in zaman;* kupim večjo množino. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«. 25491 H •t Avtobus od 25 do 30 sedežev, rabljen, toda v dobrem stanju, na bencinski ali n& naftin pogon, ki so izven prometa, kupim. Javite takoj na naslov: Avtobusno poduzeče Sa-mobor, kraj Zagreba ši-munič Branko. 25563-10 Avto z malo porabo bencina ugodno prodam ali zamenjam za motor ali radio. Ogleda se pri Rahnetu v Mostah, Cig-larjeva 7. 25870-10 Mercedes Benz Typ 130, ugodno proda: Jugopromet, Celje, Krekom IL 25861-10 Modni salon Jenny [ Mestni trg 3-11., izdeluje damske obleke, perilo po najnovejših krojih, cene zmerne. Točna postrežba izdelava prvovrstna. Cenj dame, prepričajte se same. 24939-30 Strojno pletem nogavice (podpletem) ln vse vrste pletenine.. Sa-jovic nasl. Nunska ulica št. 3. 25674-30 Pozor pletilje in šivilje! izdelujemo vsakovrstne gumbe, tamburirano in ko6matnlco, Mela, LjU' bljana, Tyrševa 20. 25831-30 Vaši prihranki so varno m plodonosnr naloženi v domačem za vodu »MoJ dom« Ljub jana Dvorakova 3 Pi Mte al] Drldlte osebno 267-16 >1310 rabljene trgovske cpreme jedilnice, spalnice, nove šperane spalnice in razno drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj. Ogleda se pri tv. Ivan Mathian. Ljubljana, Tyr-ševa 12, dvorišče. 17-n-ia POHIŠTVO tudi na obroke ta stanovanja, trgovske preme in hotele dobite ajhitreje v največji nalogi pohištva Spalnice že od . . 1600 Omare ...... 400 postelje ......160 -uhlnjske opreme 750 tuhinjske kredence 450 modroci ..... 190 -nreže ....... 85 jtomane . ..... 500 •azlični kauči Sprejemamo naročila po -viedloženih načrtih. SAVA MIZARSTVO rTedjamska ulica 32 ln j5 _ Trgovina pohištva vliklošičeva cesta (nasproti sodišča). 25844-12 Gg. pek, pozor! Radi osamelosti stopim v kompanijo na dobro pozicijo. Imam pekovski in gostilniški obrtni list. Restavracija Gabrenia, Rakek. 21*42-30 Hranilne knjižice podeželskih hranilnic, ki so včlanjene pri Zadružni zvezi, kupimo za polno vrednost, odplačljivo v mesečnih obrokih in proti sigur nemu jamstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Jamstvo«. 25438-16 Posojila sčlte samo orl doma ■em solidnem zavodu -°išite ali pridite oseb ao Mol Dom U ubija ta Dvorakova 8. 262-16 Ureditev premoženja Poravnave, konkurzoe za-leve, odkup io mkiso tet latev (tudi kmečkih) na oavo posojil io družbenikov dobičkanosno in varno na ožitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, uprave nepremičnin, nadzorovanje ioudeležb, sploh vse trgov-. bi. 27870-1936 Rd J487 OKASA tablete Pri spolni slabosti lahko poskusite OKASA TABLETE za moške 100 komadov din 220.-protl povzetju. Zastopnik: Lekarna Mjc. Rozman Miroslav Beograd — Terazlje & 0& i 0. 1846-SS. IN SEKIRA JTE V »JUTRO« J IIIIIIIIIM PRI NAKUPE IZGOTOVLJENIH OBLAČIL JE VAŽNO DA VESTE, KATERA TRGOVINA JE NAJBOLJ UGODNA ZA VAS? Tvrdka F. I. G0RIČ AR NA SV. PETRA CESTI je edina konfekcija V LJUBLJANI, ki ima poleg tudi veliko manufakturno trgovino, založeno z najmodernejšimi blagovi za moške in damske obleke, površnike in kostume. — Trgovini ima priključeno tudi lastno šivalnico z najboljšimi moškimi in damskimi močmi za izdelavo konfekcije, kot tudi za vsakovrstna moška in damska dela po meri! — Ako torej izgotovljenih oblačil ne morete izbrati iz zaloge, imate na izbiro vsakovrstno blago na mt, ter se Vam lahko takoj po Vaši želji izgotovi! Za prvovrstno izdelavo in dober kroj se jamči! Ker se dela vse v lastni režiji, so cene brezkonkurenčne! 0DIMIIIUIIIUII iiiiiiiiiiiBiiiiiniiiiiiiniimiiiiiiiiiffliiiimiiiiiiiinii lllllllllllllllllllllllIM KOLESA NAJNOVEJŠI OTROŠKI VOZIČKI MOTORJI T H I C I R L I ŠIV. STROJI IGRACN1 VOZIČKI, SKIROJ1, AVTOMOBILČKI, KULES~DEL1 TRIBUNA F. B. L. LJUBLJANA PODRUŽNICA: MARIBOR CENIKI FRANKO! MODERNI OKOVI za novogradnje v veliki izbiri po povoljnih cenah — v železnim Mervar i Hodnikovič, Zagreb PETRINJSKA 3. PRISKRBITE SI PRAVOČASNO DOBRO OBUTEV 48321-646 Din 15____28425.6608 Din 29__ Otroški čeveljčki iz lakirane gume ^"f*1 ,®kiran! čev,A ,z JPumiJa z za- 2405-61000 Din 29.— s trpežnimi podplati. Ne prepuščajo J£S^*r,UeJo "°ee pred vla*° ,n Posebno lahki, trpežni In praktični vode. usnjeni čevlji za televadbo in šport. 58072-607 Din 19__ "Lakirane otroške opanke z ojačenl-mi podplati in lepim okraskom. Za jesen in zimo najboljša obutev za podeželske .otroke. 4767-68802 Din 79__ Prinašamo bakandže, ki jih nosijo najrajši poljedelci in delavci. Mast-na kravina in nepromočljivi gumijasti podplati so najboljša garancij* njih trpežnostL 7225-44 Din S9~ Kadar ae vrnete domov t dela, se boate najboljše odpočili V teh udobnih copatah iz volnenega dubla z debelimi filcastimi podplati, prevleči nim s usnjem. 5861.24804 Din 49.— Srčkanl otroški čeveljčki Iz laka. kombinirani s finim boksom. Priporočamo jih posebno radi njih udobnosti.. 46347-609 Din 29.— Oglejte si te tople čevlje za mrzle jesenske dneve! Izdelani so iz volnenega sukna s trpežnimi gumijastimi podplati. Otroški Din 19.__ ženski Din 25.— in moški Din 29._ 2625-66155 Din 79.— Lahki usnjeni čevlji iz hoksa z us-njenimi podplati |n srednjimi petami. Udobni za vsako priliko. S967-6494I Din 129.« Visoki moški čevlji iz boksa z usnje, niml podplati in gumijastimi petami. Odlikujejo se posebno s, svojo n-dobno široko oblika 0707.68001 Din 39.— Močne in udobne opanke z usnje- "L™*?"6"0'? ln 1 gumijastimi p«*, plati, ki so ojačeni z žeblji. Lub je napravljen iz enega kosa, zato nI nevarnosti, da bi se. razdvojil. 6922-44609 Din 89.—. Okusni in močni otroški čeveljčki Iz močnega boksa z usnjenimi podplati petami. In 9 ZORA Din Dolgotrajne tn močne bombažne no-gavice za delo in dom. Priljubljene so zlasti gospodinjam. CEŠLJANE Din Tople dolgotrajne In poceni nogavice za štrapac. Neophodno potrebne so ca gumijasto obutev. 28997-69« Din 99 Moški gumijasti lakirani čevlji, pod. ložni s toplo flanelo. Pozimi jih nosi ves svet. ker so v njih noge vedno tople in suhe. Novi naslovt frančiškanska oL & tNSERIRAJTE V »JUTRU« • Oglasi v »Jutru" Imajo vedno največji uspeli S SCHNEIDER , ZAGBEB. NIKOLtČEVA IO tU %oP et aSO Znam nurnberski terenski vozač Adolf Krug je zmagal 15. VIII. 1939. na Ziindappa DS 350 v kategoriji 3o0 ccm v mednarodni konkurenci na »Ljubeljski gorski dirki«, 5,1 km dolga dirkalna proga s svojimi 20 ostrimi zavoji in deloma do 32%-tnim vzponom velja kot ena najtegrfi v Evropi, Zundapp DS je na tej cesti še enkrat dokazal, da je dorasel nenavadno LJUBELJSKE GORSKE DIRKE V JUGOSLAVIJI ZUNDAPP-VVERKE G.M.B.H. N U R N B E VLADA MITIC I SIN, BEOGRAD, KNEZ MIHAJLOVA 41-43 IVAN ŠTRBAN, ZAGREB, ILICA 164 _O. ŽUŽEK, LJUBLJANA; BRACA DIVJAK, BANJA LUKA, KRALJA ALFONZA 21 CELO LETO lahko trajno spravite DERAN Din 5.— Posebno poceni otroške patent borit* bazne nogavice. Peta in prsti so ša posebno ojačeni. MOŠT (širit od grozdja, kakor TUDI VSE SADNE SOKOVE BREZ STROKOVNIH PRIPRAV BREZ IZGUBE ČASA ' BREZ KAKRŠNIHKOLI APARATOV s pomočjo NIPAKOMBINA A II. Odlična iznajdba današnje znanosti: Enostavno: Poceni: Higijenično. Odobreno od ministrstva za poljedeljstvo. Navodila in cenik pošlje brezplačno: RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ulica 1. ZAHVALA Ob prerani in težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega nadvse ljubega soproga in nenadomestljivega papana, gospoda FR. P. ZAJCA optika in urarja ter meščana ljubljanskega itd. izrekamo vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti in nam izrekli ustmeno ali pismeno sožalje, našo iskreno zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo g. dr. Volavšku in g. docenta dr. Matkn za skrb in požrtvovalnost za časa bolezni. Iskrena hvala tudi prečastitemu g. p. dr. Janeza Žurgi, kateri ga je tako lepo pripravil za pot k Najvišjemu. Najtopleje se zahvaljujemo za poklonjene krasne vence in cvetje. Ljubljana, 16. septembra 1939. Globoko žalujoče rodbine Zajec, ing. Poljanšek, Weilguny Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij >Jutra< Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Fran Jeran. — Za inseraini de* je odgovoren Alojz Novak. — Vsi y Ljubljani.