Svečina. Pri nas smo doživeli veseli ter svečani dan slovesne blagoslovitve nove gospodinjske šole, ki je nameščena v prostranem gradu, katerega je kupila banovlna leta 1935 od šentlamberških benediktincev s posestvom vred. Vodstvo prepotrebne gospodinjske šole je bilo izročeno šolskim sestram. Novi zavod je bil blagoslovljen 18. oktobra ob zaključku prvega šolskega leta. Slovesnosti blagoslovitve so se udeležili g. ban dr. Natlačen z gospo soprogo, prevzvišeni g. škof dr. Tomažič, načelnik kmetijskega oddelka inž. Podgornik, okrajni glavar Popovič, mariborski župan dr. Juvan, bivši oblastni pred- sednik dr. Leskovar, stolni prošt dr. Vraber, častni kaJionik čižek, minister Vesenjak, tajnik JRZ Marko Kranjc, domači g. župnik Casl, banovinski svetnik šerbinek in domači g. župaji Kren. Ob pol desetih so gostje, vse gojenke s svojimi učiteljicami na čelu in Stevilni občani sprejeli g. bana, ki se je v spremstvu načelnika kmetijskega odbora za Maribor levi breg ministra v pokoju Vesenjaka pripeljal z avtomobllom. Takoj po pozdravu z odličnimi g^osti je g. bana pozdravila gojenka in mu izročila šopek rož, druga gojenka pa je pozdravila prevzvišenega g. Skofa in mu prav tako izročila lep šopek. Po sprejemu bana jc Skof dr. Tomažič za- vod blagoslovil, daroval sv. mašo in je imel h& gojenke pomenljiv nagovor. Po cerkvenem opravilu je v šolskih prostorih ban zaključil prvo šolsko leto s primernim nagovorom, v katerem je pohvalno poudaril, da je od 25 gojenk končalo šolo 11 z odličnim uspehom. Po nagovoru je ban razdelil spričevala, nakar se mu je zahvalila ena od gojenk. Odlični gosti so si ogledali vzorno urejeni zavod, v katerem je bilo opoldne kosilo. Ob tej pri-iki so govorili poleg g. bana škof dr. Tomažič, bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, minister v pokoju Vesenjak in član banskega sveta šerbinek, kateri je izrekel banu toplo zahvalo za ustanovitev gospodinjske šole v tako važni obmejni postojanki kakor je Svečina. Prisrčno prireditev so zaključile večernice, katere je opravil P_e-wzvišeni in je pel zbor gojenk. Marenberg. Naša dvajsetletna želja se je spol« nila. Dobili smo zvonove. Vkljub gospodarsko neugodnim razmeram se je za to določeni odbor vneto zavzel in s pomočjo vse župnije dosegfel, da sta se veliki in srednji zvon mogla naročiti. Velikega so vlile strojne tovarne v Ljubljani, srednjega pa zvonolivarna Biihl v Račah pri Mariboru. Oba sta po izdelavi in glasu zadovoIjila vse, ki so ali še bodo kljub težavam prispevali za farno zvonilo. Blagoslovitev je opravil.g. dekan Ivan Messner ob prisotnosti okolišklh čč. gg. župnikov. Njegov pomenljiv govor bo številni množici, ki se je v krasnem vremenu udeležila ginljive slovesnosti, ostal še dolgo v spominu. Botra obema zvonovoma je bila gospa Suppanz, lastnica tukajšnje graščine, ki je dobrohotno priskoči.a odboru z večjo vsoto na pomoč. S cvetjem ovenčana sta nato zvonova veselo in lahkotno odplavala v visoki zvonik, da z zračnih višin pričneta odločno oznanjati svoj potrebni misijon. V višavo ju je pospremila domaCa godba in pokanje številnih topičev z bližnje rebri. P. Gabrijel Planinšek je v lepem govoru v polni cerkvi sv. Mihaela vernike spodbujal, naj bi le sledili klicu zvonov ob nedeljah in delavnikih, ob žalostnih in veselih trenutkih. Ginljivo je bilo, ko so po svečani službi božji zvonovi mogočno in veselo zadoneli z zvonika, v cerkvi pa je verno ljudstvo iz srca pelo zeihvalno pesem. — Ustanovljen je bil v župniji dekliški krožek. Le fantje bolj težko najdejo časa za sestanke v okrilju prosvetnega društva. Priredili bomo 31. oktobra zvečer lepo In času tako primerno Jalenovo igro »Grobovi«. Udeležite se je vsi! Prlhova. (Avto zgorel.) V četrtek 21. oktobra popoldne je na državni cesti od Celja do Maribo^ ra blizu Prihove v klancu pod Križencami, ravno pri Tinekovi žagi, zgorel tovorni avto, ki je peljal tekstilno blago tovarne Glanzmann v Tržiču in Jugobrune iz Krarrja v Mursko Soboto. Avto se je vnel od motorja. Mali deček Spes Anton je opozoril šoferja, da spredaj gori. Prihiteli bo gasilci iz Tepanja, ki so ogenj pogasili. Pogorel je prvi del In tri bale blaga, dočim so gasilci in drugi ljudje rešili zadnji del. Avto ni bil zavarovan. Ponesrečil se ni nihče. Prihova. Nova občinska cesta od Križenc na Prihovo, ki jo gradi banovina, bo kmalu dovrSena do prihovškega pokopališča, kakor je bilo doJočeno za letošnje leto. Tlakovati in pogramoziti je Se približno kakih sto metrov. Do Prihove pa še manjka okoli 200 metrov, katere bo, upamo, banovina izvršila drugo leto v zgodnji spomladi. Letos se je delo na navedeni cesti začelo šele julija. Zato je bilo premalo časa vse izvršiti. Sedaj še ni mogoCe z avtom priti do Prihove. Z lahkim vozora pa. Potrebno pa bo še letos vso 2e izvršeno costo posutj z gramozom in obcestne jarke izčistiti, da ne bo blato iz jarkov sililo na cesto. CeJje. »Jutro« je poročalo, da se je 9. oktobra po končani komemoraciji v Narodnem domu razvil lep sprevod z državno zastavo na čelu, ki je žel po celjskih ulicah med rodoljubnimi vzkliki in prepevanjem domoljubnih pesmi. Nepristranski gledalci pa smo ugotovili, da temu ni bilo tako. Resnica je bila pa v tem, da se je zbralo na dvorišču Narodnega doma 7 akademikov, 13 študentov in 28 otrok, ki obiskujejo še ljudsko Solo. Ta družba je odšla potem z državno zastavo na _elu po mestnih ulicah, vzklikala »dol klerikalci, dol notranji sovražniki, dol sovražniki sokola« itd. Državno zastavo so si omenjeni preskrbeli radi tega, da bi jim policija ne mogla do živega. Najbolj zanimivo pa je bilo to, da so navedeno mladino, ko jo je razganjala policija, začeli zavijati v državno zastavo in jo - tem zlorabljali. Pripomniti je treba tudi to, da je bil navedenim mladeničem. na čelu neki mlad gospod, ki je spodbujal vse svoje tovariše k vztrajnemu kričanju in jim dajal tudi navodila, kako naj kričijo, da ne bodo kaznovani, češ, da on že ve, kako se mora pri taki priliki postopati, ker je to že sam preizkusil (sin g. narodnega poslanca je bil namreč 27. junija 1937 radi demonstracij v Celju aretiran in so se mu pri tej priliki tudi poškodovala njegova očala). G. T. Prekoržek je namre. znan demonstrant, a po končanih demonstracijah navadno pravi, da je bil zlostavljen. Med demonstranti-manifestanti so bili tudi takšni, ki so že letošnje leto odgovarjali pred okrožnim sodišCem v Celju radi razširjanja protidržavnih letakov, a so aeveda imeli na sebi 9. oktobra sokolske znake. Maribor. Zadnjo nedeljo zjutraj je preminul v Mariboru g. Ljudcvit Vlahovič, mesar in gostilničar na Aleksandrovi cesti, v starosti 64 let. Rajni je bil rodom iz Klajnca v Hrvaškem. Zagorju. V Maribor v Studence je prišel leta 1904 in na Aleksandrovo cesto se je preselil ob prevratu. Bil je obče znan po Mariboru ter okolici. Mir njegovi duši, preostalim naše sožalje! Prihova. Umrl je v četrtek 21. oktobra na Prihovi Janez Goričan, p. d. stari Robar, prevžitkar, v 70. letu starosti, za vodeniko. Zapušča vdovo Marijo in osem odraslih otrok, ki so ve_inoma vsi preskrbljeni. Bil je dober gospodar in veren mož, ki je zadnja leta, ko je bil na prevžitku, vsak dan prišel k sv. maši in k sv. obhajilu. Zato mu je Bog dal to milost, da je še zadnji dan pred smrtjo bil obhajan in tako odšel v večnost v spremstvu Jezusovem. Vdovi in otrokom je to velika tolažba ob bridki izgubi moža in očeta. Loče pri Poljčanak. »Na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nevzdramno spanje, kjer kmalu, kmaiu dom bo moj in — tvoj, se vsul je roj močan.« Kornaj smo zagrebli eno kmečko grčo Berdnika, že so znova zatulili grobovi in zahtevali novo žrtev. Na Mlačah št. 23 se je v 66. letu starosti poslovil od nas 21. oktobra Pliberšek Janez. Kratka je bila prav za prav doba njegovega življenja, a bila je plodonosna. Vzorno je bi!o njegovo posestvo, a vzorno tudi njegovo družiifsko življenje. Saj se mu je v srečnem zakonu rodilo 14 otrok, od katerih jih živi še danes deset, ki so vsi dobro vzgojeni. Sin Janez je celo notar v Cerknici. Toda kakor bi se nebo nekako zarotilo zoper dri.žino rajnega letos. Njegova bolezen — huda. naduha ga je priklenila na bolniško posteljo, a nesreča je hotela, da mu je sin Alojz ponesreCil pri vožnji hlodov in prišel ob nogo. Vse to ga je trlo, a ne strlo. Saj je iskal moči in tolažbe tam, kjer se vse to dobi — pri Bogu v Najsvetejšem zakramentu. Večkrat mu je bila ta tolažba prinešena celo na bolniško posteljo, da je tembolj vdano nosil svojo bol in čakal rešitve. Sedaj si se rešil, dragi Janez, zemeljskih muk in trudov in odšel po plačilo k Vsemogočnemu! Prosi pa tam za svoje drage, da jih Bog potolaži in jim da moči, da bridko izgubo — Tebe — junaško prenesejo, upajoč sk«rajšnjega svidenja pri nebeškem Očetu. Počivaj v miru, blaga, verna duša — Tvojim. domačim pa naše iskreno sožalje! Poljčane. V sredo 20. oktobra je izročila svojo lepo otroško dušo Slavica Ajdnik, učenka šestega razreda in edinka Alojzije in Vinka Ajdnik, železničarja v Poljčanah. Bila je res V veselje vsem, staršem in učiteljem. Dolgo in hudo bolezen je potrpežljivo prenašala v zaupanju v Boga in Malo Cvetko. Namesto zdravja, ki si ga je tako želela, ji daj Bog svoj mir! Hudo prizadetini starSem naže sožalje! Nova gospodinjska šola v Svečini.