Poitnlna pav6aiirana» Leto 11., štev. 66 V Ljubljani, peteK dne 18. marca (921. Posamezna štev. 1 K tehaja ob 4 zjutraj. 6lana cclolstno , . 180 S »esečno. ...... 15 « ca zased, ozemlje. 900 , ca inozemstvo .. 4% Oglasi t& vsalc maviiln« stolpca (58 mm) , 2 K ©ali oglasi do 30 mm stolpca (53 mm) . 1 , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uradnfštvo: Miklošičevi,cesta št.16,1 • Telefon it 72. U pravu ištvo: Sodna ulica it. & Telefon it 36. ■ ri • EaCniLkr^ošt Cefeurada iteT. 11.842. Trst, 17. marca. Prihodnjo nedeljo se vrši v Trstu oficijelna proslava aneksije za vso Julijsko Benečijo. V prisotnosti dveh ministrov, odposlancev rimskega Trockij dementira Pariz, 17. mai ca. (Izv.) Dopisni kom raznih listov je boljševiški lco-!::ns?r Trockij izjavil, da so Francozi spvoveala ceremonija, ki naj zaključno pokaže svetu triurni povečane Italije. V Trstu vlada mrzlična delavnost. Italijanska javnost pripravlja navdušen praznik in veselje, ponos, zmagoslavje bodo kipeli do nebes. Ko pa bodo donele liimne svobodi, bo sta! na svoji teptani grudi pravi gospodar te zemlje ponižan, kalnih oči, zaničevan in v neizmerni tugi sc mu bo stiskalo srce. Pesem jjpdo-sti, njemu nagrobna žalostinka, beseda slobode njemu obsodba v rob- stvo.--- Strašna je pot, katero mora danes ficditi naš narod. Nikdar še niso bili zanj temnejši dnevi nego na predvečer praznika italijanske slobode. Ko bi poklicali umetnika, da nam naslika zasužnjenega Jugoslovana v anektiranem ozemlju, ne vem, je li bi ta slika mogla biti tako pretresu-joča, kakor je pretresujoče pismo, ki ga objavlja današnja «Edinosi» in ki Vam ga pošiljam, da srečnim rojakom v svobodni domovini pokaže-fe, kako žalostna bo za nas prihodnja nedelja in da njihova srca jačje vsirepefajo v ljubezni in sočustvovanju, Pismo se glasi: «Smerje, 11. marca 1921. Včeraj Opoldne srno bili ravno pri kosilu, ko začujemo streljanje. Ker veste, da je to za našo vas nekaj nenavadnega smo planili vsi iz hiš na vas, odkoder so nam prihajali nasproti bolestni vzkliki: «Ah, kako ga tepejo, ubili ga bodo! > Prispevši k Pribrovčevi hiši zagledamo pretresljiv prizor: dva orožnika suvata s puškinimi kopiti Janeza Pibrovca. Včasih je zadel sunek v rebra, potem zopet v trebuh, včasih v prsa, kakor se je pač ubogi človek zvijal ped udarci. Bil je uklenicn, toda ne za roke, temveč je bil zadrgnjen z verigo za vrat, da js hropel od bolečin in udarcev. Vmes je klical: «Ah M i ca, pomagaj, brani me!> Njegova uboga žena, ki jo imela 6 :n poi mesecev staro dete v naročju, sc jc zagnala z vso močjo med orožnike in nesrečni mož jo je objel. A podivjanost orožnikov ju je sirgala narazen in začeli so izno-va tepsti ubogega Pibrovca. Udarci so padali po glavi, tako da je zazijala globoka odprtina, iz katere se je curkoma vlila kri... Ubogi mož je i znova objei ženo, a v tem je one-Hiel in padel v znak... Sedaj sta se šele streznila orožnika, vsa oškrop-Ijena s krvjo nesrečne žrtve. Spustila sta verigo na vratu in ubogi Pi-brovec jima je v zahvalo pomolil nasproti roke kakor Kristus... Ukle-nila sta ga. —Dve izmed navzočih žensk sta prihiteli izpirat rano... Med tem sta se zavedla orožnika položaja: oddala sta par strelov proti množici in odvedla urnih korakov svoj plen. • Mi smo obstal! na mestu, ki se imenuje odslej naprej Golgata, in uprli v kri odrešenega italijanskega utzavijana... Pri tem sem sc sporn-na Pibrovčeve sestre, pomočila r(*ec v kri, ki se je strdila na . nc'J in katerega "" O-fodck z dne 10. uspehe, da so se polastili veliko ar-tilerije in da je celokupna baltiška mornarica na njihovi strani. Da ni sovjetska vlada s silo udušila kron-štaiske pobune, ni razumevati kot slabost vlade, ki ni podvzda odločilnega koraka zato, ker bi zahteval na eni in drugi strani velikih žrtev. Demontiral je tudi vesti o revoluciji v Petrogradu in drugih krajih. Nadalje j-i Trockij izjavil, da je po nalogu vlade ponudil upornikom, da imenujejo svoje delegate za dosego sporazuma, vesti, da je zahteval brezpogojno kapitulacijo Kronštata, so neresnične, predlagal je samo premirje za toliko časa, da se končajo pogajanja. Heisingiors, 17. marca. (Izv.) Borbe okoli Kronštata trajajo z vso ogorčenostjo naprej. Boljšcvikom prihajajo vedno nova ojačenja. Aeroplan, ki je bombandiral Kron-štat, je mornamiško topništvo uničilo. Od pocetka borb imajo boljše- viki čez 8000 ljudi izgube, a 5000 ljudi iz rdeče garde se je pridružilo revolucionarjem. — Kronštatska brezžična stanica je pozvala vse svetovne liste, da naj pošljejo svoje poročevalce v Kronštat, kjer se bodo prepričali o dejanjskem položaju. KOPENHAGEN, 17 marca. (Izv. Neka izjava revolueijonarnega komi teja v Kronštatu imenuje Ljeniua edi nega idealista v vsem moskovskem sovjetu, medtem ko mislijo Troeki Sinovjev in drugi samo na lastne koristi. Kakor poročajo Berlinske Ti dende i i Helsingiorsa, opravljajo kitajski krvniki vsak dan svoj pose nad uporniki. Pričakuje se, da bodo uporniki napadli Petrograd; okrog Petrograda sc pripravljajo utrdbe Povsod se vrše aretacije v masah, da bi se preprečilo nadaljnje razširjenje upora. Kodanj, 17. marca. Kakor javlja „Politiken" iz Helsiugforsa, se potrjujejo vesti, da drži v Petrogradu vse delavstvo s kronštatskimi revolurijo-narji- Tudi petrograjske čete niso več. zanesljive. K upornikom je prestopi 561. polk v Krasni Gori. Pariz, 17. marca. Boljeeviki so za vzeli georgijsko mesto na koti ol> Črnem morju. Premirje, sklenjeno med Georgijti in boljševiki, je danes poteklo. Georgijske čete nadaljujejo boj Anglija priznava sovjetsko Rusijo London, 17. marca. Dar.es je bila podpisana angleško - ruska trgovinska pogodba. Uradno se objavlja, da je do sklepa splošnega miru provizomega značaja. Pogodba stopi takoj v veljavo. Obe državi se obvežeta, da odstra- nita vse zapreke za trgovino in ladje-plovbo, da prenehata s ovražno propagando, da ukineta blokado iu vzpostavita pošto in brzojav, kakor je wlo to leta 1914. Italijanske intrige Beograd, 17. marca. Presbiro porota preko Trsta, da je po vesteh iz Rima razvidno, da se italijanski službeni krogi drže zelo rezervirano glede rešitve vprašanja luke Baroša in Delte. Vendar pa se doznava, da sc italijanska viada bavi z mislijo, da bi sprejela stališče Rečanov, ali bolje rečeno, nekaterih oseb na Reki, naj se združita z reškim pristaniščem Baroš in Delta ter postavita pod nadzorstvo posebne zveze narodov, v kateri bi bile zastopane Italija, Jugoslavija in reška država, eventualno' tudi vse one države, le; bi S:- posluževale reškega pristanišča. V ta namen bi v kratkem imel priti na Reko Ulini. Dan sestanka komisije za določitev meje reški državi, še ni določen. More pa ae reči, da želita obe državi, da bi omenjena komisija kmalu pričela z delom, pri čemer bi mogla reška država izraziti svoje mnenje ket direktno prizadeta država. I parlamenta. RIM, 17. marca. (Izv.) Minister za zunanje zadeve conte Sforza je dospel na poziv vlade iz Londona Rim. Takoj po svojem prihodu jc dclj časa konfcriral s predsednikom vlade, nakar ga je sprejel kralj daljši avdijenci. V ponedeljkovi seji bo govoril grof Sforza o zunanji politiki sedanje vlade, pojasnil bo stališče vlade na londonski konferenci a obenem tudi odgovoril na interpelacijo o luki Baroš in Delti. — Vlada želi. da bi bila debata o Sforzinem ekspozeju jako kratka, da bi končala še pred velikonočnimi počitnicami, kar je pa le nialo verjetno, ker sc je 2c zdaj vpisalo na govorniško listo 27 govornikov in to večinoma iz opozicije. V političnih krogih se irtli, da bo ta debata že v prvem svojem po teku rešila sedanjo krizo in to ali s padcem vlade, ali pa z razpustom r'am v spomin na marca 1921. po- VVC ur> ro tem dogodku jc prišel vetu oddelek vojakov nihče. Vse je bilo mirno K:v: je napicano, potrjujem s celim imrnom. Na razpolago je več prič. li.l ' Pnrlnir-i .. Draga moja! Pcdnira naj Var, moč Volitve v neodreSeni domovini Rim, 17. marca. (Izv.) Na pritisk političnih krogov iz Julijske Benečije, ki so zahtevali razpis volitev za italijanski parlament, se v dobro informiranih vladinih krogiii trdi, da izide že te dni kraljevski dekret o razpisu volitev, ki naj bi se vršile v drugi polovici meseca maja. Istočasno izide tudi določitev voliinih' okrožij, ki bodo tri, in sicer Trst z okori ravst veno stanje kralja ne daje no-j lico, Istra z otoki, Gorica z Gradi-benega povoda za večje skrbi. Princ ško in Kranjsko. Projekt, da bi se Sestanek članov krsljeuskega doma Beograd, 17. marca. Prihod princa Jurija v Beograd daje povocl raznim kombinacijam. Nekateri sodijo, da je došel zaradi tega, ker se sedaj razpravlja vprašanje o prestolo-uasledstvu. V Beograd je prišel tudi princ Pavel sin brata kralja Petra. Z druge strani se poroča, da je zdravstveno stanje kralja slabše. Iz pozitivnega vira pa se doznava. da Jurij je došel v Beograd vsled popolnoma zasebnih zadev. Včeraj se je vrnila v Beograd tudi kneginja Jelena. le-ležbo. * Žalovalni dan za Primorje se bo obhajal tudi v Mariboru. V soboto se bodo prodajali po mestu žalni znaki v korist Jugoslovanske Matice, v nedeljo dopoldne pa bo na Glavnem trgu veliko žalno zborovanje, na katerem bodo sodelovala pevska društva. Po zborovanju bo žalni obhod po mestu z žalnimi zastavami. Zvečer bo v mestnem gledališču žalna predstava. Difaški dom v Lfiiblfam Ljubljana, 17. marca. Na predlog poverjenika za social-, dolžna dati svoji mladini narod in no skrb je sklenila deželna vlada j narodna država. Poverjeništvo za ustanoviti fond za zgradbo in vzdr-J socialno skrb je poverilo, da izdela ževanje dijaškega doma. Iz državnih j za nameravani dijaški dom štatute sredstev in s pomočjo privatnih pri- j ter takoj započne s pripravami za spevkov se bo zgradil v Ljubljani; uresničenje omenjene akcije. Dežel-učeči se mladini dom, ki naj ne-le na vlada je istočasno sklenila zasi-čuva najplemenitejši naraščaj naro- ■ gurati za ta fond primerno glavni-da pred bedo in propadom, marveč j co, ki naj služi za temelj nadalinim ga tudi z omiko in oliko dviga na! prispevkom, ono stopnjo izobrazbe, ki sta jo' "-f" Posl. Vošnjak o vzrokih izsto- zakonske osnove gospodarskega znača- pa SKS iz zemljoradniškega kluba. Posl. Vošnjak je izjavil našemu poročevalcu o vzrokih izstopa samostojnih slovenskih kmetov iz skupnega kluba sledeče: Slovenski čiani zemljoradnič-kega kluba so bili izvoljeni na temelju svojega lastnega programa. Oni niso nikdar v celoti sprejeli programa srbijanskih tovarišev. Tudi ni izvedena še nikaka enotna organizacija za celo državo. Slovenci imamo svoj glavni odbor v Ljubljani, ki je odločil, naj izstopimo iz kluba, ker je uvidel, da se je z vstopom v skupni klub nekoliko prenaglil. V Zemljoradničkem klubu ja. Privredni svet bi šel neovirano lahko v enodomni sistem. Avramovič se približuje sedaj načrtu klerikalcev in zahteva gornji dom. Slovenski člani smo izstopili iz kluba in bomo šli v vlado, v kateri dobimo portfelj poljedelstva. .+ Naš državni proračun. V ministrstvu za finance je začela včeraj strokovnjaška razprava o državnem proračunu naše kraljevine za leto 1921/1922. Kot prvi pride na dnevni led budžet ministrstva vojne in mornarice, ki je tudi največji, prora-čunan je namreč na dve in pol mili- je namreč nekaj elementov, ki so ze!ojiafde dinarjev. Zahteve vojnega mi-bhzu komunistom V beograjskem ,,Se- nistrstva J skoraj dvakrat ve?je ne- go so bile lansko leto, ko je znašal vojaški budžet eno milijardo in dvesto milijonov dinarjev. To povečanje izdatkov gre v prvi vrsti na račun vzdržavanja naše mornarice, ka- lu" so bili priobčeni članki, ki očitno sinipatizirajo z boljševiki in me. napadajo, da sem nastopil proti taktiki kluba radi tega, ker bi rad postal minister, dočim sem že na prvi skupni seji izjavil, da mi je glavna stvar done-šenje ustave. Avramovič in tovariši pogajanj z vlado nikdar niso smatrali resno, sicer ne bi določili za to Laziča. Zemljoradnički klub že od početka ni imel jasnih smernic, sicer bi z lahkoto došlo do sporazuma z vlado. Vladni kro!ji so z ozirom na te razmere dobili vtis, da se z zemijoradniki sploh ne more računati kot s solidno stranko. Radi te pogrešene taktike kluba je bila vlada prisiljena, da je iskala sporazum z muslimani. Ako bi vodstvo zem-Ijoradničkega kluba vodilo politiko v interesu države in zemljoradnikov samih, bi bile zemljoradniške zahteve v glavnem izpolnjene in bi radi tega morali postati zlast muslimani znatno cencjši, kakor pa so sedaj in bi tudi hočeš nočeš morali v vladno večino. Avramovič je pod vtisom našega izstopa moral izjaviti, da bo v ustavnem vprašanju brezpogojno glasova! za tere izdatki so precenjeni na 200 milijonov dinarjev. — Potem pride v razpravo budžet prometnega ministrstva, ki zahteva eno milijardo in pol dinarjev, visoke zahteve opravičuje ministrstvo s potrebo novih reform in izboljšanjem prometa, kar bo samo dvignilo gospodarsko stanje naše države in na ta način obrestovalo vloženo glavnico z velikimi obrestmi. Ministrstvo javnih del za- državno blagajno. Dohodki iz teh taks so proračunjeni na 40 milijonov dinarjev, tako, da bodo vsi viš- izdatki za duhovništvo kriti. —-Najprej se bodo v finančnem ministrstvu razpravljali budžeti navedenih ministrstev, potem pa pridejo na vrsto ostala ministrstva. Budžetni projekt, sestavljen po zahtevah posameznih resoitov, predvideva za 1. 1921/22. nad or-etn milijard izdatkov, to je skoraj dvalr?t toliko, kakor znaša proračun tekočega leta. _ Finančno ministrstvo hoče budžetne predloge kar najizdatnejše restringi-rati. -f Shod demokratske stranke v Beogradu. Dne 17. t. m. se je vršil v hotelu «Bristol» sestanek demokratske stranke, na katerem :e poročal finančni minister Ku^anudi o finančnem položaju race države, trgovinski minister dr. Kukovec o trgovinskem položaju in mednarodnih pogodbah, o političnem položaju in ustavi pa minister Pribičevič in načelnik demokratske stranke Davido-vič. -j- Jugoslovanske zadeve v laškem ' parlamentu. Poslanec Federzoni je vložil v italijanskem parlamentu na vlado interpelacijo, v kaferi zahteva od vlade pojasnil? ;-JHe izročitve! nekaterih ladi; br5' ?vrtrc - ogrske vojne mornarice js,a,'iji. — Isti poslanec je interpplira' vlc.oo, kako stališče misli zavzeti v vpisan ju za-voda sv. Jeronima v Rimu ker se pojavljajo vesti, da je predstavnik Jugoslavije v Rimu zahteva, od italijanske "lade, da naj se vodstvo tega zamuda prepusti Jugoslaviji. -f Sklicanje konference nssiedstve-nih držav. V rimskih političnih krog h se zasuje, ...i se snide konferenca nasledstvenih držav še koncem tega meseca v Rimu. is.ciako se -rse pogaianja, da se omogoči konterenca v Portorose v drugi polovici meseca aorila. Vprašanja, ki se bodo razpravljala na obeh konferencah, so v b.stvu različna: na rimski konferenci se bo razpravljal člen 265. senžennenske pogodbe, a poklicane bodo na to kon-^ ferenco samo nasledstvene države, to, je: Avstrija, Madžarska, Čehoslova-ška, Jugoslavija, Rumunija in Italija. Tej konferenci bo predsedoval italijanski zunanji minister grof Storža. Na konferenco v Portorcse, ki ima nalogo, da najde način rešitve avstrijskega vprašanja, bodo poklicani razun predstavnikov nasledstvenih držav, tudi za stopniki vseh velesil. + Francoska razkritja o komunistični organizaciji v južni Evropi. Pariški list «Excelsior» prinaša senzacionalna razkritja o boljševiški propagandi v Evropi. Središča dobro organizirane propagande so Berlin, Praga in Milan. Milanska komunistična centrala vodi boljševi-ško akcijo v Italiji, Švici, Franciji in lugoslaviji, a vodje te centrale sta Luigi Vincentini in Pietro Savanti ter neka tajinstvena oseba, ki je znana pod imenom Carlo. Ta centrala pošilja neprestano naokoli svoje agente in preko njih podržava zveze s komunističnimi odseki v Zagrebu, Beogradu, Sofiji, Brindisiu, Atenah, Marseillu, Ziirrhu, Genevi, Parizu Madridu. Generalno ravnatelj- m za stvo komunistične organizacije južno evropske države se nahaja v Odrinu; temu ravnateljstvu so podrejene filijale v Rimu, Beogradu, Zagrebu, Sofiji in Carigradu. Ve.ik' komisar sovjetske vlade za Italijo in Jugoslavijo je imenovani Carlo. Cilj te tajne, dobro organizirane propagande je, izzvati v danem trenotku nemire v vseh krajih južne in srednje Evrope, kar bi omogočilo prodiranje boljševiške vojske na zapad. List obeta v tej organizaciji nadalj-na razkritja. 4- Bolgarski notranji minister v Pragi. Iz Prage poročajo dne 15 marca: Semkaj je dospel bolgarski minister za notranje posle, Aleksander Dimitrov, eden voditeljev bolgarske krretske 2veze. + Češkoslovaški železniški minister dr. Burger pride okrog Velike hteva pol milijarde dinarjev; v ti i noči v Beograd, da se informira o vsoti so tudi mnoge državne zgrad- naših prometnih prilikah m da se regulirajo prometna vprašanja, ki m- be in zidanja novih ter popravljanja starih cest. Budžet ministrstva za vere znaša osemdeset milijonov dinarjev, polovico več nego lansko leto. Povišek se opravičuje s tem, da preidejo vsi duhovniki v državno službo in bodo ket državni uradniki do- "drž-ne blagajne. ski samostojni poslanci smo zahtevali teresirajo obe državi. 4- Poljaki zasedejo vzhcdno Prusko. Po brzojavnih vesteh iz Varšave javljajo tamkajšnji listi, da je poljska vlada dobila od antante nalog, da ustanovitev velikega gospodarskega sveta ki bi imel zakonodajno inicija-tivo in kateremu bi se oredložiie vse zasede področje vzhodne Pruske tako podpre zavezniško akcijo. Vsi dohodki iz cerkvenih obredov, meri na to, da se Nemčijo prisi:. razne takse, ki bodo zvišane, ne bo- plačevanje svojih vojnih dolgov. ča, da se grška vojska v Mali Aziji pripravlja na napad na Turke. Tcmps ugotavlja, da bi bil vsak konflikt med Grško in Turško skrajno neprijeten za Francijo, ker bi taka grška ofenziva bila zadnji poskus grške vlade, da reši kralja Konstantina. Ze iz tega razloga Francija ne more mirno gledati novega konflikta, ki bi se odigral na pragu francoskc interesne sfere. Vrhu tega pa je sklenil v Londonu Briand s turško vlado v Angori sporazum, ki ima glavni namen preprečiti vsako nadaljne prelivanje krvi. Grško-turški konflikt v Mali Aziji se tiče Francije, zato bo morala fran-ctki vlada storiti vse, da gr. prepreči. -f- Bodoča ameriška »»olitiki «New York Times» prinaša člane!: o bodoči po!i'iki Združenih držav Severne Amerike na temelju informacij avtoritativnih političnih krogov. Vsebina članka je z ozirom na stališče, ki ga bo zavzela nova ameriška politika, jako zanimiva. Po članku imajo se rešiti sedaj tri za Ameriko važna vprašanja, in sicer: vprašanje protektoratov, vprašanje razdelitve bivšega nemškega podmorskega kabla in vprašanje otoka Yap. V vseh teh vprašanjih, krkor mnogih drugih, so pravice Amerike neoporečne. Novi predsednik Iiarding stoji na stališču, da bi zavezniki brez sodelovanja - in intervencije Amerike nikdar ne izšli kot zmagovalci iz svetovne vojne. On priznava načelo, da morajo zavezniki doseči vse one svoje cilje in pravice, zaradi katerih so stopili v vojno, a obenem zahteva tudi za Ameriko iste pravice. Jasno je, da sklepi Zveze narodov niso obvezni za Ameriko, o zahtevah in pravicah Združenih držav ima odiečevati edinole ameriški senat. Kot dokaz, da hoče predsednik Harding uveljaviti voljo Amerike, si je izbral ravno vprašanje otoka Ya-pa, ki naj bo primer, kako si predstavlja razmerje med Ameriko in zavezniki z ozirom na mirovno pogodbo z Nemčijo. Harding v vsem zastopa nemško stališče, da je položaj Amerike v diplomatskem oziru najugodnejši za pogajanja z zavezniki. Združene države niso niti za časa vojne, niti za' časa mirovnih pogajanj, ali po zaključku mirovnih pogodb prav ničesar žrtvovale od svoje suverenosti. Temelji ameriške politike, ki jih je postavila prejšnja vlada, ostanejo isti, politika prejšnje vlade bo tudi politika gospoda Hug-hesa. Stališče, ki ga bo zavzemal državni tajnik kot tudi novi predsednik v vprašanjih o odnošajih med Ameriko in zavezniki, bo «prijatelj-sko, toda odločno*. Prosvefa — Natečaj «Jugoslovenske Matice* za diplome in narodne kolke je podaljšan do 1. aprila. Vse gg. umetnike nujno prosimo. da se udeleže v kolikor mogoče velikem številu. — Proučavanje južnih krajev. Profesorji 6kopljanske univerze in ostali kulturni delavci iz Skoplja so ustanovili »Skopljansko naučno društvo«, ki ima v prvi vrsti nalogo, da proučava južne kraje naše države. Sodelovali bodo pri društvu *si naši kulturni delavci, ki so =e bavili bodisi z literaturo, bodisi geografijo, ali zgodovino naših južnih krajev. — Belokranjske pisanice. Ze v starih egipčanskih časih je pomenilo jajce znak vstajenja Isto znamenje je še danes na velikonočne praznike. Stara navada izdelovanja velikonočnih piruhov — pisanic se je ohranila še v največji meri na Belokranjskem. Ka pisanici kaže domači umetnik svoje misli, svoje enostavne uri-se, svojo umetnost. Belokranjske pisanioe so na glasu vsled svoje lepe omamentikc. Stilizacija omamenta po geometrijskih oblikah, v novejšem času po naravi, cvetju itd. je pristno narodno. Lanskr) leto je vodstvo ljudske šole v Adlešičah na Belokranjskem prvič razstavilo nekoliko sto kosov pisanic na ljubljanski trg, ki jih je občinsto kaj kmalu vse pokupilo. Cuiemo, da je letošnja pošil.jatev, ki jo je poslal g. Račič, nadučitelj iz Adlešič. mnosro lepša in popolnejša kakor lanska. — Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov. Občni zbor se vrši dne 2. aprila t. i. ob štirih popoldne pri «Roži». Spored? 1.) Poročilo odborovo; 2.) voUtev novega odbora; 3.) razgovor o razstavi; 4.) slučajnosti. k — Predavanje o važnem šolskem vprašanju priredi v petek zvečer ob pol 20. uri v šentjakobski dekliški šoli Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj. Predava šolski pedagog in vabimo na predavanje napredne starše, zlasti matere in gospodinje. Vstop prost. Šport in turlstifea st. Program nogometnih tekem 19. in 20. marca. Na praznik. 19. t. m., ob pol 16. uri Ilirija: Rapid, Maribor, pred tem ob 14. uri Ilirija rez.: Jadran. V nedeljo, 20. t, m., ob 15. uri Ilirija: Rapid, Maribor, pred tem ob pol 14. uri Ilirija rez.: Hermes. Mariborski Rapid je za Iliriji prvo moštvo v Sloveniji. Z igralci Her-te, ki se je razdružila, je dobil znatno okrepitev, tako da bo nastopil te dni v doslej najmočnejši postavi. st Občni zbor «Spcrtne zveze« in »Jugoslovanskega Olimpijskega pododbora« se vrši kot zbor delegatov v petek dno 18. t. m. ob pol osmih zvečer v restavraciji Narodnega doma in kot glavna skupščina v soboto dne 19. t. m. ob develih dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. do več privatni dohodki duhovnikov. ampak se bodo vplačevali v -f Nov grško-iurški kon";::f. Pariza coročaio: «Temps;> poro- * ODLIKOVANJE. Višji računski svetnik pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani Josip Skalar je bil o priliki njegove upokojitve odlikovan z redom sv. Save četrtega razreda. * IMENOVANJA. Anton Sveti-n a, provizorni vladni koncipist pri civilnem komisarijatu za Prekmurje v Murski Soboti, in Peter P o p o v i č, provizorni vladni koncipist pri po-verjeništvu za notranje zadeve, sta imenovana za okrajna komisarja na dosedanjih službenih mestih. — Višje sodišče v Ljubljani je pravr.ega prak-tikanta Franca C e š a r k a imenovalo za avskultanta. — Za kanclista preko sistemiziranega stanja in brez določenega službenega mesta, je imenovan pisarniški oiicijant Dragorad K u n c v Ceinomlju. * VODJA POVERJENIŠTVA Za UK IN BOGOCASTJE dv. sv. Ska-berne je bil kakor nam poročajo iz Beograda opetovano sprejet od ministra prosvete, kateremu ie poročal o zadevah svojega resorta. * IMENOVANJE TOLMAČEV pri višjem deželnem sodišču. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo: dr. Frana Novaka, profesorja na realki v Ljubljani, tolmačem za francoski jezik, in dr. Cirila Pavlina, tajnika pri zvezi industrijeev v Ljubljani, tolmačem za nemški jezik. * BIVŠI POVERJENIK ZA PRAVOSODJE. višji sodni svetnik Fon, je pri kazenskem senatu mariborskega okrožnega sodišča končno zopet nastopil službo. * RABA KRAJEVNIH IMEN V JAVNEM PROMETU. Predsednik deželne vlade za Slovemjo je na pod-stavi sklepa deželne vlade odredil: Kdor v naši kraljevini uporablja javne urade in zavode v Sloveniji, mora v ustnem ali pismenem prometu, brzojavno a!i telefonično za kraje v Sloveniji rabiti le oficia!ne slovenske narrive, če ne, je dotični urad ali zavod upravičen odreči uradno posre- Ljabljana, 17. marca. i aovauje. Pisma, pošiljatve, brzojavl in telefonični pogovori iz inozemstva | pa smejo rabiti tudi krajevna imena 'poštnega leksikona, kakor je določeno v bernski poštni konvenciji. * NARODNI SOCIJALCI priredijo na praznik svoj kongres ter so za nedeljo dopoldne sklicali v Ljubljani javen shod, za katerega so po svojih plakatih napovedali kot govornika poleg drja. Rybafa in poslanca Der-žiča tud bivšega ministra ČSR podpredsednika senata V. Klofača. Po telegramu, ki smo ga prejeli iz Prage so se danes odpeljali v Ljubljano zastopniki češke socijalistične stranke gg. Špatnv. Tučny, Štastny in Rais. ki pridejo na nar. soc. zbor očividno v domnevi, da je naša nar. soc. stranka sorodna ali podobna češki socijalistični. Študirati hočejo osobito strokovno organizacijo naših narodnih socijalistov. Po poročilu našega korespondenta torej sploh ni res. da pride senator Klofač v Ljubljano. • ITALIJANI GROZE GENERALU MAISTRU. Glasilo tržaških fašistov »Popolo di Trieste« javlja, da bo jugoslovanska razmejitvena ko- ! misija za časa razmejitvenega dela j stanovala v Postojni. «Popolo di Tri-' este pravi, da bo prišel tako v itali-' janslco Postojno «ziog!asni srbski general® Maister, ki pač nima potrebe, da se pokaže Italijanom zaradi svojega postopanja proti Italijanom za časa vojne in zaradi zadnjih dogod-i kov v Logatcu. Isti list javlja, da bi j razmejitvena komisija morala sicer 1 delati v Trstu, a na migljaj italijan-: ske v!ade. da general Maister v Tr-; stu ni zažcljeni gost, tudi jugoslovanska de'egacsia ni nririn v Trst. ampak gre v Postojno. «Dobri postojnski Italijani« ne bodo trpeli v svoji sredi generala .Maistra, 1.ar naj bo njemu in jugoslovanski vladi j en opomin! — Te besede so dovoli jasne; tržaški fašisti groze članom jugoslovanske razmejitvene komisije s pobojem. Ker bodo jugoslovanski delegati v svojem delu morali večkrat na italijansko ozemlje, so torej vedno izpostavljeni nevarnosti, da jih doleti usoda poslanca Piccolia, ki so ga fašisti ubili, mu odrezali glavo in ga vrgli iz vlaka. Ako stvar stoji tako, tedaj je pač razvidno, kako razumeva Italija in italijanska vlada, ki stoji danes pod komando fašistov, mednarodne pogodbe in mednarodne funk- * K URADNEMU POPRAVKU NOTARSKE ZBORNICE, ki smo ga priobčili v včerajšnji številki našega lista, nam pišejo iz sodnijskih krogov: Javnost je z zanimanjem čitala izvajanja v Jutru o razmerah pri notari-jatu. Uradni popravek notarske zbornice utiša teh izvajanj ni izbrisal. Poskus, spraviti debato na postranski tir s tem, da se je naenkrat hotelo načelno razpravo prevoriti v na- cionarje. Naj spravijo naši delegati; pad na splošno spoštovanega substi- te italijanske grožnje na razgovor v seji razmejitvene komisije, a tudi dolžnost vlade bi bila, da bi zavzela v tem vprašanju svoje stališče, ko se njenim predstavnikom v razmejitveni komisiji grozi javno in odkrito s pobojem! V Ljubljani se italijanskim delegatom ni le dogodilo ničesar, nego se jih je sprejelo s potrebno vljudnostjo, ker smo se zavedali njih položaja in naloge, Italijani pa groze že vnaprej! Vprašamo Ie, kaj bi bito, ako bi bilo nasprotno? * AFERA KRISTAN. Imenovan ie tuia g. Tavzesa v Logatcu, je mogel | pač le kakega naivneža premotiti. G. notar Tavzes sam gotovo protestira proti temu, da so ga prizadeti : vzeli za svoj ščit, ki naj jih obrani | ostrili puščic. Tudi »ugotovitev«, da I postavlja substitute deželno sodišče t in nc notarska zbornica, je le za na-j ivne ljudi. Praksa, ki se je deželno sodišče vedno drži in je gotovo tudi v slučaju logaškega subsiituta ni opu-siilo, je namreč ta, da sodišče postavi substituta v sporazumu z notarsko zbornico, odnosr.o vsaj njenim pred- Habsburga, je povzročilo afero, katere razvoja še ni mogoče pregledati. V stvarnem oziru bi bilo reči, da so splošno znane gospodarske sposobnosti gospoda Kristana pač do-voljna razlaga, da se je njemu pove- vajanj navzlic temu ni prezreti in nobeni po^avki ne morejo spraviti s sveta dejstva, da bo tudi pri notari-jatu potrebno izvesti gotove socijalne reforme. — (S tem smatramo debato za zaključeno. Op. ured.) ITALIJANSKI STRAHOVI. Tr- T M. MM VV JV iJJVUlM I^VV*, v V« . 1 • I • V« • n i . j rila uprava državnega dobra, ki je!zsskl teta P°roca.l? .lz.Po3t^n,9' navzlic svojemu bogastvu na plodo-viti zemlji, na tovarnah in raznih agrarnoindustrijskih napravah pod slabimi upravitelji vedno bolj propadalo in grozilo državne blagajne obremeniti z deficiti, namesto da bi jim dajalo velikega dohodka. Poslanec Kristan je povrh kot minister na razpoloženju državni uradnik in se pač ni mogel dobro odtegniti ponudbi, da prevzame funkcijo, v kateri bo opravljal posel od velike vrednosti za državo. Ako imajo tisti prav, ki očitajo Kristanu, da bo imel kot upravitelj velike dohodke, moramo reči, da se strinjamo tudi s tistimi, ki zatrjujejo, da se mu bo brez-dvomno posrečilo spraviti ogromno Friderikovo veleposestvo v red in iz r.jega napraviti zopet vzorno gospodarsko in za državo dragoceno podjetje. Toliko z objektivnega stališča. — Kot tertius gaudens beležimo sledeče obtožbe, ki jih objavljata «Slo-venec» in «Novi čas»: Kristan bo že prvo leto zaslužil 15 milijonov; njegovo dosedanje premoženje znaša 15 do 20 milijonov. Zaslužil si ga je glavno s tem, da je z nekaterimi prijatelji imel konzorcij, ki je nastopal kot dobavitelj «Nakupovalne zadru-ge», katere ravnatelj je. Ker je vedno mislil le na sebe, je upropastil «Nakupovalno», ki izkazuje letos skoraj dva milijona kron deficita. Vsled Kristanove politike je izgubila soc. demokracija ves ugled, njeno glasilo «Naprej» je padlo od 8000 na 3000 (v resnici nima niti 2000 naklade). Za svoje špekulacije je angažiral pri Kreditnem društvu kredit 8 milijonov na ime Nakupovalne zadruge. Med vojno je na debelo ve-rižil skupno z nekim Zalerjem (ki je sedaj sotrudnik g. Peska). Kot minister je angažiral soc. dem. stranko proti ženski volilni pravici. Na teh obtožbah je zanimivo in z moralič-nega stališča značilno tudi dejstvo, da jih v klerikalnih listih priobčujejo lastni Kristanovi somišljeniki. «Na-prej» Kristana ne brani, temveč v veliki zadregi napoveduje «čiščenje». Glavne napade na Kristana irtspiri-ra, kakor nam zatrjujejo, sodrug, ki kot upravni svetnik itd. sedi sam na jako toplem, čeprav precej opasnem mestu. Mi se na afero še povrnemo. * KULTURNI DELAVCI IN JANEZ ZGAGA. Pišejo nam: Današnji «Slovenec» s ponosom konstati-ra, da njegov odlični sotrudnik Janez Zgaga ni podpisal izjave slovenskih kulturnih delavcev. Kako bodo kulturni delavci kritizirali ta po-klon «Slovenca», je pač stvar njihovega okusa, pa naj so podpisali ali nepodpisali ponesrečene izjave, ki jo danes že sam «S!ovenec» traktira tako, kot da jo je sestavil res njegov odlični sotrudnik Janez Zgaga. — Kar se pa tiče «Slovenčeve» neokus-nosii o raznih medaljah, bi mi lahko postregli s sledečo neokusnostjo: Janez Zgaga, ki ni podpisal izjave slovenskih kulturnih delavcev, ni odlikovan, pač pa je odlikovan F. S. Finžgar, ki je podpisal omenjeno izjavo. — Taka notica bi bila res neokusna, a napisana je strogo po tenorju današnje «Slovenčeve» notice o kulturnih delavcih in, Janezu Zga-fii. so tamošnji karabinjerji zvedeli, da se v bližini mesta nahaja skrivališče orožja. Po dolgem iskanju in zasledovanju so karabinjeri zasledili to skladišče orožja v Kraigherjevi žagi blizu postojnske jame. V žagi so našli večje število pušk, revolverjev, bomb in eno kompletno strojno puško ter precejšnjo množino munici je. Karabinjeri so takoj aretirali Kraigherja in še štiri druge osebe; ena oseba pa je pobegnila in je dosedaj še niso mogli izslediti. Areti-ranče so izročili okrajnemu sodišču Sedaj pa pride jeza Italijanov, kajti okrajni sodnik je vse aretirance še isti dan izpustil, ker kot vestni sodnik se je gotovo prepričal, da na stvari nič ni, ampak, da se gre le za strahove, ki jih vidijo italijanski karabinjeri povsod v neodrešeni domovini. Zato sedaj laški listi napadajo okrajnega sodnika, ki je gotovo poštenjak in zahtevajo, da se odstrani iz Postojne. * OSEBNA VEST. Urška Kattauer, sekretarica III. razreda pri poverje-rištvu za socialno skrb je odpuščena iz službe. * NOVA POSLANCA. Namesto novega hrvatskega bana dr. Tomljeno-viča pride v konstituanto kot poslanec modruško-reške županije dr. Milan Popovič. Po smrti poslanca Pe-riča je stopil na njegovo mesto posl. Stanko Protič, kmet iz Tovaristeva. * POTOVANJE MINISTROV PO JUŽNIH KRAJIH. Presbiro poroča 16.marca: Ministra Draškovič in Jan-kovič sta bila dva v Peči, en dan v Djakovici, dva dni v Prizrenu, potem sta šla v Zunkule in se sinoči vrnila v Skoplje. V vseh krajih sta bila dobro sprejeta. Danes ostaneta ministra v Skoplju, kjer bosta ob devetih sprejela meščanstvo. Jutri odideta v Tetovo ,potem pa se vrneta v Beograd. * NOVA POSTNA ZVEZA. Dne 15.mar-ca je bila ustavljena dosedanja ;.->■« na vožnja nifd Novim mestom in Kostanjevico, z vCerajšnjim dnem pa je aktivirana vožnja Št Jernej-Kostanjevica-Krško. * EDINSTVEN ZDRAVSTVENI ZAKON ZA CELO JUGOSLAVIJO. V ministrstvu za narodno zdravje je izdelan načrt edinstvenih zdravstvenih zakonov za celo državo. Načrt je razposlan vsem interesentom in strokovnjakom v svrho, da predlože eventualne pripomnje. * USPOSOBLJENOSTNI IZPITI za poučevanje na kuhinjskih in gospodinjskih šolah za meščanske sloje se vrše glasom naredbe poverjeništva za uk in bogočastje, št. 66, Urad. list z dne 9. marca 1921, št. 25, na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani. Kandidatinje se pripuste k temu izpitu le pod sledečimi pogoji: 1.) Potrdilo o državljanstvu SHS.; 2.) potrdilo o doseženi starosti 20 let; 3.) Potrdilo o pridobljeni predizobrfcz-bi na kakem najmanj smotru meščanskih šol odgovarjajočemu zavodu s pravico javnosti; 4.) potrdilo, da je kandidatinja dovršila gospodinjsko šolo s pravico javnosti; 5.) potrdilo, da je obiskovala kandidatinja seminar za izobrazbo učiteljic za kuharske in gospodinjske šole, ali pa 6.) potrdilo, da se je unorablialo kandidatinjo skozi romanj deset mesecev kot ponolnoma zaposleno pomožno učno moč na Vinarski ali gospodinjski šoli s pravico javnosti. — Koleka prosti prošnji, ki io je naolo-viti in voos'ati na ravnateljstvo mestnega dekliškega liceja v Ljubljani do 3 1. m a r c a 1 9 2 1., je priložiti Še: a) krstni list. b) lastnoročni popis življenja, c) zdravniško izpričevalo o fizični sposobnosti, d) šolska in uspo-soH^-istna izpričevala, e) domovinski list. * NAŠA VOJNA MORNARICA. Pri predaji vojnega brodovja v Boki Kotorski so prevzee naše oblasti od francoskega poveljništva sledeče edi-nice vojnega brodovja: 15 torpedovk, od katerih jih je 12 spuščenih leta 1917. v morje, ter vojne ladje: Mon-arch, Rudolf, Kaiser Maks, Gigant, Yacht Dalmat, Vermac in nekoliko tenderjev in remorkerjev. * SESTRE V KOLO! Pripravljalni odbor Kola Slov. Sester vabi še enkrat vse članice, da se zanesljivo v kar največjem številu udeleže ustanovnega občnega zbora v nedeljo 20. marca ob pol dveh v Narodnem domu. Udeleženke shoda izven Ljubljane kupijo na kolodvoru cel vozni listek in naj puste tega z društveno izkaznico žigosati pri blagajni. Na občnem shodu se jim bo na izkaznico in na voz. listek potrdilo, da so se udeležile shoda in na ta način imajo prosto vožnjo iz Ljubljane nazaj. To velja na drž. žel. od 18. do vštetega 29. marca, na južni železnici pa od 19. do vštetega 21. marca. * V ZNAMENJU STANOVANJSKE MIZERIJE. Mariborskemu mestnemu gledališču se je po dolgem trudu v osebi g. Vogriča posrečilo dobiti iz-bornega domačega kapelnika, ki je vsled svojega resnega umetniškega stremljenja kmalu postal ljubljenec občinstva. Ker se mu pa po več mesecih ni posrečilo izposlovati niti to. da bi se mu bila nakazala vsaj soba, ako že ne stanovanje, je bil sedaj primoran gledališču odpovedati službo. - * POČAŠČEN JE DR. ORAŽNEGA SP'~>?fINA. V hvaležno počaščen je sporni na blagopokojnega dr. Ivana Oražna je g. Božo Račič, nsdučitelj v Adlešičih, daroval 100 kron za sokolski dom v Čr notni ju. * NARODNI PIRHI V KORIST JUGOSLOVANSKI MATICI. Občinstvo opozarjamo, da prispejo v kratkem iz Bele Krajine umetniško-narodne pisanice. Naj nihče ne zamude prilike, da si jih ogleda in nakupi. Prodajale se bodo v LJubljani v trgovini Magdič pred pošto in v trgovini P. Sterk na Starem trgu v korist Jugoslovanski Matici. * RAZPISANA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA. Pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani je razpisano mesto policijskega zdravnika v 9., oziroma v 8. činovnem razredu. Prošnje je vložiti do 5. aprila. * DRUŠTVO OBČINSKIH TA-INT^ ZA SLOVENIJO naznanja, da se vrši občni zbor društva v Celju dne 22. marca dopoldne ob 9. uri v Narodnem domu. Vabljeni so vsi včlanjeni udi in sploh vsi drugi stanovski tovariši, Ler se gre za cksistenco do danes najbolj bednega stanu v državi. * KLUB «SOČA» naznanja članom in prijateljem, da predava v petek (ne v soboto!) dne 18. t. m. ob pol devetih zvečer v restavraciji pri »Zlitorogu* g. Ivan Renčtlj: O Tajbrjevem delavnem sis.e-mx * AMERIŠKA PISMA v Bohinjski Bistrici. Iz Bohinjske Bistrice se poroča, da je tamkajšnji pismonoša odpiral iz Amerike prihajajoča pisma, pobral iz njih dragocene dolarje ter tudi ponarejal podpise na denarnih nakaznicah. Pismonoša je bil te dni aretiran in izročen sodišču. * I. SPLOŠNO DRUŠTVO JUGO-LOV. VPOKOJENCEV s sedežem v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor dne 3. apri la 1921. ob 9. uri v veliki dvorani v Narodnem domu v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva: a) Predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, č) preglednikov. 2. Volitev predsedstva, oziroma odbora. 3. Določitev članarine. 4. Imenovanje častnih članov. 5. Predlogi, nasveti in sklepi. Op.: V zmislu § 9. pravil imajo vstop člani, ki bo spolnili svojo dolžnost, dalje podporni in častni člani in pa vsaka upokojena ali aktivna oseba, če misli k dru štvu pristopiti. * NASILEN KOMUNIST. Inozemske"- komunista Vladimirja Rosen-berga, ki je vršil svoj propagandni posel na Hrvatskem, so te dni pripeljali iz Zagreba v Maribor, da ga od tam odpravijo preko državne meje. Ko je bil Rosenberg z nadzoroval-nim organom Ostrovko sam v kolodvorski stražnici, je nenadoma pograbil tamkaj visečo sabljo ter udaril ž njo Ostrovko s tako silo po glavi, da se je ta zgrudil na tla. Rosenberg je potem skušal pobegniti čez železniški most. Nadstražnik Škrjanc je opazil ubežnika, ga dohitel in are-toval. Nasilnega komunista so izročili sodišču, Ostrovko pa so prepeljali v bolnico. * NOV SLUČAJ KOZ V CELJU. V Prešernovi ulici v Celju je obolel na kozah ljudsko-šolski učenec Retti. Slučaj pa je lahek. Bolnika so kljub temu, da je izven vsake nevarnosti, vendarle oddali v bolnišnico in iz varnostnih ozirov kontumacirali hišo. kjer je stanoval in III. razred šole, ki jo je obiskoval. V okolici je sedaj samo še en slučaj te bolezni. = Priglasitev kmetijskih kultur (ozimi □e) ter kmetijskega orodja in strojev. Vsled odloka kmetijskega ministrstva /. dno 18. februarja 1921, št 2929/VT, se vsi kmetovalci pozivljejo, da najkasneje do 24. marca 1921 naznanijo približno površino ploskve posejanih kmetijskih kultur (ozimine) ter svojega kmetijskega orodja in strojev. V mestnem okrožju ljubljanskem zadeva ta priglasitev vse one posestnike z Barja, Trnovega, Spodnje Šiške, Vodmata itd., ki sc pečajo s kmetijstvom in imajo svoje kmetijsko orodje in stroje. V gori omenjenih krajih in v mestu stanujoči posestniki-kmetovalci naj = Tiskarna «Sava» v likvidaciji. V" zmislu sklepa občnega zbora se je »Tiskarna Sava v Kranju>, registrovana zadruga z omejeno zavezo, ra združila in ;e prešla v likvidacijo. Likvidatorji so dosedanji člani načelništva. Borza 17. marca Zagreb. Danes je bil promet jako živa. hen. Radi izredno ugodne bilance so delnica Praštedione poskočile skoro za 2000. Devize: Berlin 229 do 231, Milan 537 do 538, London 567 do 568, Newyork 113,50 do 145, Praga 189.50—190,50, gvi- priglaso svoie kulture in orodje pri mest-j ca o;G0, Dunaj 20,65 do 20.80, Pariz 1018 nem magistratu (gospodasrkem uradu), do lp22 Budimpešta 35 ,75 do 36. Valu-najkasneje do 24. marca 1921. Kdor bijte. (lolar m25 do 140.75, avstrijsko šestemu pozivu ne^odzval, zapade kar.ui. j 1;rono 21.50 do 22, rublji 70 do 75, češko _ ci„ 4 «■"•<•» krone 1S0, franki 1010, napoleondori 482 = Slovensko trgovsko društvo <;Mcr-kur» v Ljubljani naznanja svojim p. )!. članom, da se vrši v soboto, dno 19. t. m., ob 10 uri dopoldne v sejni dvorani mestnega magistrata XX. redni občni zbor, Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. Pozdrav predsedstva; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo preglednikov računov; 5. volitev odbora in 6. slučajnosti. — Gg. člane prosimo, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže. = Trgovski dom v Ljubljani. Kakor poroča »Trgovski list* namerava trgovsko društvo »Merkur« ob svoji dvajsetletnici, ki jo praznuje ta mesec, skleniti ustanovitev Trgovskega doma v Ljubljani. Njegovi prostori bi se porabili v prvi vrsti za zvezo gremijev in trgovskih zadrug, za trgovski gremij Ljubljana in Ljubljana okolica, za trgovsko bolniško blagajniško društvo in končno uredništvo in upravo »Trgovskega lista*. = Les ia državni gozdovi na Jelovici. Gozdarski oddelek v Ljubljani in gozdno oskrbništvo v Bohinjski Bistrici opozarjata na prodajo 7000 kub. metrov na panju običajnim ponudbenim potom iz državnih gozdov na Jelovici. Natančnejše pogoje in pojasnila daje gozdno oskrbništvo v Boh. Bistrici, ki sprejema ponudbe in va dij najkesneje do 21. marca t. 1. = Iz domače lesne trgovine. Iz trgovskih krogov se nam poroča, da namera vajo večje lesne trgovine ustanoviti po zagrebškem vzorcu konzorcij interesentov za bukove in hrastove prage. Naloga mu bo eliminirati iz trgovine tiste hrvaške Žide ki naše slabo orijentirane male kmetske producente železniških pragov z raznimi neosnovanimi trditvami spravijo dostikrat ob pravičen zaslužek. = Sodišča za vojno odškodnino v Srbiji. Pravosodni minister je 15. t. m. odredil, da imajo vsa sodišča prve stopnje in višja sodišča za vojno odškodnino pričeti z delom 1. aprila t. 1. = Prepovedani Izvoz predvojnih posojil kraljevine Srbije. Finančno ministrstvo je s sklepom od 12. marca izdalo nastopni odlok: 1. da je do daljnje odredbe prepovedano izvažati z ozemlja naše kraljevine obveznice in kupone predvojnih posojil kraljevine Srbije, 2. da se ima vsako protivno postopanje kaznovati po članu 181 finančnega zakona za leto 1920-21. = Kolonizacija za to leto končana. Ministrstvo za agrarno reformo javlja, da je za tekoči letnik kolonizacija končana. Nadaljevala se bo 15. septembra. = Železniška konferenca med Jugoslavijo in Romunijo. Uprava romunskin železnic je prosila naše ministrstvo sa-obračaja, da čim prej pošlje svoje dele gate na konferenco o direktnem železni škem prometu med obema državama. = Steklarska Industrija v Bosni. Po inicijativi ruskih inženirjev beguncev So cijeviča in Dobržanskega se jo osnovala do 485, marke 226 do 228. Blagovna borza: krušna moka franko Zagreb 1250. koruza Zagreb 475, mak Osjek 2200. zmleta nemška sol Zagreb 585. denar bSaro Banka za Primorie ... 920 9*0 Hrvatska eskomptna bankan 13(J0 1320 Jugoslavenska banka . . . 550 65.i Liuhljanska kreditna banka 910 PraStediona ...... 1050O 12000 ReCkn pučka banka .... <05 42 i F.ksploatacija drva > < • . '450 Gutman........«01 1425 Slavonia........"80 1190 Srpska banka 738 750 Narodna banka < . . . t 615 6 !0 Trgovsko-ohrtna banka » . 398 400 Jadranska banka . . . i ■ 1810 Oorani.i ....... «50 695 Banka Brod na Savi . . » 310 320 Beograd, valute: dolar 35,SO do 35 50, funti 138 do 139, franki 218 do 250. lire 133 do 134, le:l 49 do 49.50. levi 43 do 43 50, marke 56.75 do 57.25, češke krono 45 do 46, avstrijske krone 5.30 do 5,40, napoleondori 122 do 123. Devize: London 141 do 141.50, Pariz 252 do 253, Ženeva 615 do 625. Praga 47.50 do 47.75, Dunaj 5,15 do 5,25. Berlin 57.25 do 57.50, Milan 133.50 do 134. Efekti: Narodna banka SIIS 2980 do 3050. Dunaj, devize: Zagreb 483 do 485, Berlin 1126 do 1132, Budimpešta 177'50 do 179'50. Bukarešta 950 do 9H0, London 2750 do 2777, Milan 2630 do 2650, Nevv-York 707'50 do 711'50, Pariz 4905 do 4945, Praga 917 do 923, Sofija 852'50 do 86250. Varšava 81'50 do 83'50, Curih 12350 do 12300. — Valute: dolar 698*50 do 702 50, levi 842 50 do 852'50, marke 1125 do 1131, funti 2750 do 2770. frane. franki 4890 do 4930, lire 2620 do 2640, dinarji 1925 do 1945, poljske marke 87 do 89. rum. leji 932'50 do 942"50, ru-bel 307 do 313, švic. franki 12225 do 12275 ogrske krone 176*50 do 178*50 Avstr. kronska renta < • a » * ., majska renta . s . . » 100-— Ogrska kronska renta ; i . -32 — V.avstrijsko vojno posojilo . i <"75 Turške srečke....... 4050.— Avstr. kred. zav. za trg. In ind. 1450-— Angiobanka 1730-— Bankverein :::<;> • » » 2950.— Avstro-Ogrska banka . ; . • 5390-— Bosanska zemaljska banka , 1789.— Zivnostenska banka . 4 . 1 1 3800-— Državne železnice . . . . » 5870-— Lombarde ...« < Vetrovi Neoo ! 7. nr 17. marc tt. nri i it. ori 747 > 745 C 7 -O I 15 i 7 4 si. vzh. si. zap meg;o asno Sredn a včcraiania ten pen um 7 ft. i -rmilna 8 9 Vremenska napove«!- ver lepo (opl. vre™ Solnce vrtii n ob 6 OS za oi> .8 09 Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra" Odgovorni urednik Vit. F, Jelene. 15 Hugh Conway: Iz teme v Roman. Četrto poglavje. Ni za Ijnbezen niti zakon. Minul je teden dni. Zaljubljen sem bolj kakor kdaj. Pomirjen sem glede popolnosti svoje strasti, prepričan, da bo ta nenadna moja ljubezen trajala tako dolge kakor moje življenje, da ni minljivo vzkipenje, ki izgine s časom ali odsotnostjo. Najsi bo moja snubitev uspešna ali ne, ta ženska bo moja prva in zadnja ljubav. Vendar sem dotle ie malo napredoval z uresničenjem svojega hrepenenja. Videvam jo vsaki dan, ker pazim na njeno odhajanje in prihajanje; in vsakokrat, kadar jo vidim, najdem nove čare v njenem obrazu in nove miline na njeni postavi. Vendar je Kenyon imel prav. Njena lepota ja neke posebne vrste. Tisti bledi, čisti obraz, tiste črne, sanjave, razmišl;ene oči niso kakor navadno pri ženskah. Njeno vedenje je nežno, odkrito; vedno tiodi z istim korakom, obraz ji je vedno resnoben, in vidi se mi, da redkokdaj govori z ono staro spremljevalko aT služabnico, ki se ne gane od nje, Postaja mi uganka Iffnn izbrano, naravno, belo ali rdeče, novo LiElU ali staro, po vrlo nizki ceni na malo ali veliko, pošilja v poslanih sodih Ciglar, trgovina vina, Stnbioa, Hrvatsko, Zagorje. in rad bi vedel, ali bo ključ do nje kdaj moj. Zaznal sem nekaj malenkosti o njej. Ime ji je Pavlina — prijetno in primerno ime — Pavlina March. Potemtakem je Angležinja, dasi jo tupatam čujem izpregovoriti s služabnico Terezo, kako besedo v lašči-ni. Kakor je videti, nc pozna nikogar, in kolikor mi je mogoče doznati, tudi nikdo ne ve več o njej kakor jaz — jaz vsaj vem. da je prišla iz Tu-rina, to pa je več, kakor jc mojim ob-vestiteljem znano. Še vedno bivam v onih sobah in čakam na ugodno priliko. Uprav tantalsko trpljenje je to, če živiš v isti hiši z osebo ki jo ljubiš, a ne najdeš niti priložnosti, da bi prre! z obleganjem. Tisia stara Tereza čuva svojo varovanko kakor prava španska duena. Njene črne oči se takoj sumljivo vpro v mene, kadarkoli jih srečam ter jima voščim dobro jutro ali dober večer, kar bo sostanovalcu pač dovoljeno. Doslej še nisem prišel čez te hladne uljudnosti. Pavlinine oči in vedenje mi ne dajo nikade vzpodbude. Moje pozdravljanje priznava resnobno, apatično, zdržljivo. Zdaj mi je jasno, da ljubezen na prvi pogled ni ravno treba, da bi bila obojestranske. Tolažim su z mislijo, da mora usoda imeti nekaj DRAGO BESELJAK Anončni In Informačnl zavod, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. Prodaja in nakup posestev, posojila, trgovske izravnave, i ameriške zadeve. Gospodarska pisarna dr. IV. CERNE, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6, 47 telefon 37. 387 12-12 za BOderca in oinstna fcisps&a kuviasia dola, cmetno in stavimo ključavničarstvo (Treibziseleur), prevzema veo v to stroko spadajoče predmete in popravila. 70 Priporoča se 435 3—2 Ivan Fonikvar, LJubljana. Koniužka ulica št. t. E/6S liza 521 sjG?]U 3 strojalja obratom v letovišč i v j Sloveniji j š lo drnžboiiika v svrho razširjenja podjetja. Prednost sa daje interesente^, ki itnajo zveze z Balkanom. 1 Ponudba pod .,150.000" na Ancnčni j zavod DRAGO BESE1JAK, Ljubljana. Arkitekt in mestni stavbenik lijubljana, Gosponvetska o. 10. Telefon intarorb.št.103. Ustanovljeno 1.1850. se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračuna. no m—2 ^/eSiiso zasedo <3 « _ __e i K « CiO ^ rt9r- ® j in drugih 421 S po s®3© nšzkš cene reis Svfdfea I?aa Bosač, Ljnhl]aaa. aa&sasesa SI n a H es M ta £.1 rs ra b e G £1 pripravljeno siccr se ne bi bila s Pavlino nikdar več videla. Tako ne morem drugega, kakor da prežim za debelimi rdečimi zavesami svojega okna ter opazujem svojo drago, "kako hodi v spremstvu tiste stare mačke Tereze ven in noter. Pri tem moram prav oprezno ravnati, ker me je duena nekoč opazila in zdaj vselej ostro pogleduje v moje skrivališče, kadarkoli .gresta mimo. To Terezo že kar sovražim. A čeprav sem malo napredoval, vseeno bivam v isti hiši, diham isti zrak kakor Pavlina; tudi sem potrpežljiv človek in lahko čakam na ugodno priliko. Naposled se mi prav gotovo ponudi. In takole je prišla. Neki večer sem slišal nek padec, žvenketanie porcelana in klicanje na pomoč. Pohitel sem iz sobe in našel ležati Terezo na stopnicah sredi črepin najboljše posode za čaj, kar jih je imela gospodinja, in hudo trrnati. Moja ugodna prilika jc prišla! Z brezsramno hinavsko Ijubeznji-vostjo sem ji prihitel na pomoč, tako silno ji željan pomagati, kakor da bi bila moja mati. Skušal sem jo kar najrahlejše vzdigniti; a zgrudila sc je nazaj ječeč, češ da si je zlomila eno nego. Iz njenega govorjenja sem spoznal; da ni bila posebno vešča našo- 1 STS, f ilMfio^i is m eilasi | tffiffft j mu jeziku, in zbog tega sem jo vprašal v laščini, kaj ji je. Obraz se ji je razjasnil, ko je začula glasove svojega domačega jezika; spoznal sem, da si je tako močno izpalinila koleno, da ni mogla vstati. Dejal sem ji, da jo ponesem v njeno sobo, in vzdignil sem jo brez obotavljanja in jo nese! po stopnicah. Vrh stopnic je stala Pavlina. Njene velike črne oči so bik na široko odprte, vsa njena zunaniost je pričala, kako se je prestrašila. Ustavil sem se za trenutek ter ji razložil, kaj se je zgodilo, nato pa sem odnese! starko v njeno sobo ter jo položil na posteljo. Ko sem odhajal, se mi je Paviina zahvalila za mojo uslugo mirno, pa nebrižno, kakor se mi je videlo. Tiste sanjave oči so se srečale z mojimi, a bilo jc videti, kakor da se tega skoraj da ne zavedajo. Resnica, moral sem priznati, da je bila moja boginja epriična po vedenju — ampak ta njena lepota! Tc fine pravilne poteze, dekliška, a dobro oblikovana postava, ti gosti ljavi lasje, in celo •i:.tc čudne črne oči! Gotovo je ni b."'o ženske na svetu, J;j bi se mogla z njo primerjati! Pri odhodu mi je podala roko — majhno, mehko reko lepe oblike. Komaj sem se vzrdžnl, dn je nisem pritisni! na ustnice, komaj sem se brzdal, da ji nisem kar tam povedal, da -CTrr-f: ze mesece in mesece samo nanjo mislim — tako ravnanje bi bilo žc ob prvem srečanju nespametno, še bolj pa bi bilo nepremišljeno, dokler je Tereza ležala in je vzlic vsem bolečinam s sumljivimi očmi opazovala vsako mojo kretnjo. Tako mi ni preostalo drugega, kakor da sem izrazil željo, da bi jima bil še nadalje n? uslugo, se priklonil ter odšel. Ampak led ie bil prebit — najine roke so se srečale. S Pavlino si nisva bila več tujca. Čeprav izpahnjenje noge ni bilo tako hudo, kakor si je stara Tereza domišljala, je vseeno morala več dni ostati v postelji. Nadejal sem se, da mi bo tako mogoče povečati svoje znanje z njeno gospodinjo, toda uspeh ni bi! tolik kakor upanje. Prve dni Pavlina sploh ni šla iz hiše, vsaj kolikor sem jaz vedel. Srečal sem jo enkrat, dva!,Tat na stopnicah kazal hlinjeno zanimanje za starko ter se razgovarjal z njo minuto, dve. Dozdevalo se mi je. da jc silno plašna — tako plašna, da je razgovor, ki bi ga bil silno rad podaljšal, čez malo časa sam po sebi utihnil. Nisem bil toliko domišljav, da bi pripisoval njeno plašnost in molčljivost istemu vzroku, spričo katerega sera jaz zardel in jecljal, ko sem govoril ž njo. (Dalje.) Puškarjl: KaiS6r F. s»„ Šolonlmrgova ul. fi. Skladišča: Balkan, d. d.. Dunajska & 33. fd.p l Špedicija: Balkan, d. d. Dunajska c. 33. [d. p.] i 33 TrgoviKc: Doronda Fran, konfekcija, mannfak-tura na debelo, najnižje cer.o, Emon-ska cesta S. Fcrd. Kom, klop. mojstsr, Poljanska cesta 8. ^ounm lak za polituro, lak za pede, pristen kopalni lak, lak za žeiezo, lak za usnja in vsakovrstni drugi laki najboljše kakovosti po zmernih cenah pri Kolodvorska ulica št. 38. 618 3—2 H Skncuite s¥ojm naročilih na ogUase v „Jutru"! aOED 21 104—61 »9 osJ&sg&aisk® cesta if. 9 ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pšeničr.e otrobe, HI pšenično moko za krmo, proseno kašo, jošprenj, sladkor bali suhi kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejšo namizno, riž, južno tj sadja vseh vr3i, čaj Geylon, dišave vseh vrst, slive bosanske m zračno sušene, čebulo makovsko, orehe bosanske, petroisj salon- rJ ski, bslo čiščen, bencin v zabojih, svače, sol morsko in nemško d belo, testenine vseh vrst, kolinsko kavo in praženo ječmenovo Ti kavo, kolomaz jamčono oljnati izdelek v zabojčkih in škatlicah vseh velikosti, miio pralno, kristalno 3odo, portland cement, čevlja moške, deške in ženske, trpožao ročno de!o v vsah štoviikah, ter različno drugo blago. Oddaja sa le v večjih množinah. Točna postrežba. g Oljo, lahko, za vretena; O oljo za transinisijs; t5 oljo, strojno za poljedelske stroje; 9 olje, strojno za težko stroje; oljo za avtomobile, lahko; olje „ , , izredno težko; Olj© za cili.-idrc; olje proti praha. 57 104—G1 Glavna zaloga: m S Zasiti, i i o. z. prej A. ZankiJl™ sinovi. GEsasesaffisnaansEasJBaasBBaea gagSgB5B—BMBHHaae^SBfflEBEgi BgHBMBtBMBBBMMBMMMBMBMBBBBBBaHBHB HLfj l^/feUjj nasproti glavne pošte Opozarja se na 329 2-1 Hain©¥@li@ damske obleke plašči l-je i^iuze ;®basltš sa gospode, periSo. Prvovrstno blago! Najnižje cene! >-Y f , SSi ©l^iake, p®wmike t® kosSusn@9 ^©mOsdrse t©a8et@ sa eSam©* ©IsrašaržI© modernisiranle kostumov v osmih dneh. kastna saSoga nssSIrcelšega &Iaga in žimi« (RoSIliaari sa olsSsiif. ^ . ,, ^fa^fiistvM ©feleSce na o&ro&e! Cene deS&a sa molke ©bieke SC, senske kostime 515 6-2 S. Pofoinik« %mh ISi M