Stav. 298. V Trstu, v Četrtek dne 26. novembra 1914. Letnik XXXIX vsak dan, tud! ob uedeljah ta praznikih, 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopadne. Ur^fcritfv«): Ulic« Sv. Asiiktga it. 20, L n-JsV. — Val Sofiji -v»i se poUttajo arcdmUvu l-sta. NVfrankiraRj pisna se ae sprejemajo ht rokopisi :s ne vračajo. MUtttei! in odgovora! uMćn.k Štefan Godina. Lastnik konsorcij 1'vu .EJir-vsti". — Tiak tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z tnrejenim porofcvom v Trstu, uHca Sv. Franćiška A šibkega št 20. Telefon uretteaJtva in uprave itev. 11-57. Nirotnini znaša: Za Mio taft........K 24 — -P***.................I*— _ IMMBS U" 1 Za nedeljsko izdajo's« celo'leto J l 11 lil l 5*20 £a |Ml leta.................MS Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Sirokosti ene kolone mm po 10 vin. Oglasi se računajo na milimetre v Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za vodov...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta............. 2-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti«. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno 1« upravi .Edinosti'. — Pbča in tofl se v Trsiu. Uprtn in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsUkega št 20. — Poštnohranilnlčai račun ŠL 841.652. Silovita borba na rusko-poljskem bojišču traja dalje Na T.padnm bojištu poloiaj nelapr—n—Um. - Delna mobilizacija na Portugalskem. V Srbiji so naSe tete med teiklml boli ie povsod prekoračile reko Kolubaro. DUNAJ 25. (Kor.) Uradno se objavlja: 25. novembra. Gigantska borba na Ru-sko-Poljskem traja dalje. Dosedaj so vjele naše čete v tej bitki 29.000 vojakov in uplenile 49 strojnih pušk in mnogo drugega vojnega materijala. N;> lestnik šefa generalnega štaba, pl. Uofer, generalni major. Patrijotični shodi v Bukovini. DUNAJ 25. (Kor.) Kakor poročajo neki oficijozni korespondenci iz Bukovine, so se vršila tam številno obiskana zborovanja ukrajinskih huzulskih strelcev, na katerih so ob velikem navdušenju za vojsko sklenili, da se pod poveljstvom in višjim vodstvom v Bukovini operirajočih četnih komand v posebnih vojnih formacijah udeleže hrambe narodnih tal. Voditelj Ukrajincev v Bukovini, državni poslanec Wassilko, ki je prišel na ta zborovanja, je koustatiral z zadoščenjem pa-trijotično razumevanje in pripravljenost vseh udeležencev za udeležbo na brambi dežele. _ Nemški cesar podelil nadvojvodi Leopoldu Salvatorju železni križec II. in L razreda. DUNAJ 25. (Kor.) »Korrespondenz Wil-lielm« poroča: Nadvojvoda Leopold Sal-vator. ki se je pred nekaj dnevi povrnil iz bojišča na Dunaj na kratek dopust, je prejel dne 24. t. m. od cesarja Viljema sledečo brzojavko: Nj. c. in kr. Visokosti nadvojvodu Leopoldu Salvatorju, Dunaj. Veliki glavni stan, 24. novembra 1914. Uspešno delovanje Vaše c. in kr. Visokosti kot generalni artiljerijski nadzornik in najvišji orožniški predstojnik avstro-ogr-ske možnarske baterije, ki se tako slavno udeležuje bitk v moji armadi, me sili, da zaprosim, da Vaša c. in kr. Visokost blagovoli vsprejeti in nositi železni križec II. in I. razreda, katerih insignije pošljem Vaši c. in kr. Visokosti. — Viljem. Na to je odgovoril nadvojvoda Leopold Salvator z naslednjo brzojavko: Nj. Veličanstvu, nemški cesar in kralj! Veliki glavni stan. Za najmilostljivejše besede priznanja mojega delovanja, kakor tudi onega avstro-ogrskih možnarskih baterij, katere so imele srečo, da se lahko vojskujejo pod Najvišjim poveljem Vašega slavnega Veličanstva v vrstah slavne nemške armade prosim, da blagovolite sprejeti mojo najponižnejšo zahvalo. To zalivalo priključujem tudi najponižnejše za podelitev železnega križca II. in I. reda. Z velikim zadoščenjem sprejemam ta častni znak in nosil ga bom s ponosom. — Nadvojvoda Leopold Salvator. Z nemšlio-ruskeja bojišča. BERLIN 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. novembra dopoldne: V Vzhodni Prusiji so naše čete odbile vse ruske napade. Ruska protiofenziva Iz smeri Varšave se je v ozemlju Lowicz - Strykow - Br-zezlny ponesrečila. Tudi v ozemlju vzhodno od Censtohova so se razbili vsi ruski napadi pred našo fronto. Vrhovno armad no vodstvo. Z nsntfko-francoskega bojišča. BERLIN 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. novembra dopoldne: Angleške ladje včeraj niso ponovile svoje akcije proti obrežju. Položaj na zapadnem bojišču je neizpre-me njen. Pri Ar ras u smo malo napredovali. Vrhovno armadno vodstvo. 'AMSTERDAM 25. (Kor.) »Teiegraaf« poroča o obstreljevanju Seebriigga od strani angleških ladij sledeče: Ladje so se pojavile v pondejjek okoli dveh popoldne. Vreme je bilo megleno. Ladje so ostale približno 6 km od obrežja in so pričele strahovito streljati, najprej na Seebriigge, potem pa na Heyst. Pred Heystom je bil namenjen ogenj na nemške baterije, ki se nahajajo v sipinah in na hotele, kjer se nastanjeni Nemci. Bombardiranje je bilo strahovito. Nemci pričakujejo danes artiljeristična ojačenja. AMSTERDAM 25. (KorJ .Teiegraaf« poroča iz Sluisa: Viharno vreme in snežni viharji so včeraj operacije ob obrežju končno onemogočili. Zvečer ni bilo slišati nobenega grmenja topov. Meja med Belgijo In pomorsko deželo Flandrijo je prej-koslel strogo zaprta hi zasedena od nemških črnovofuikov. V boju za Ypern se nI nlMzpnjmenHo. barje, posebao ker je zadele del še precej saežilo. V Rous seia ere vlada mir. Gibanje čet proti fronti le prihodi ranjencev a Mejo. Strelski jarki sovražnih armad so na katerft mestih oddaljeni eden od dragega komaj 50 metrov. Sliši se lahko bojno pogovarjanje. Vojaki morajo v strelskih jarkih amogo trpeti vsled vode Hi leda. _ List »Petit Journal« poživlja francoske kmete, da aaj ne nadlegujejo nemških u-jetnikov, ki so zaposleni pri poljedelstvu PARIZ, 24. (Kor.) V uvodniku lista »Petit Journal« se poživlja francosko kmet-sko ljudstvo, da naj ne nadleguje nemških ujetnikov, ki so zaposleni s poljedelstvom in da naj jih ne zaničuje. Poljedelci lahko priznajo, da ti ujetniki pomagajo v prilog nacijonalnega blagostanja. Tudi naj pomislijo, da se s Francozi, kakor sodijo nevtralni, na Nemškem postopa dobro. Vtis obsodbe nemških vojaških zdravnikov v FraacijL PARIZ 24. (Kot.) Stroga obsodba nemških vojaških zdravnikov vzbuja tudi Franciji veliko začudenje, ker se je splošno pričakovalo, da bodo oproščeni. Advokat Jules Uhry piše v listu »Humani te«: Mnenje vseh odvetnikov, Časnikarjev in vojaških zdravnikov je, da je sodba sodišča skrajno žalostna. Včerajšnja razprava ni obtožencem ničesar dokazala. Za barbare bi bil dober nauk, če bi se obtožence v imenu francoskega naroda, to se pravi v imenu pravice, oprostilo. Sledeče stavke je cenzura črtala: Priče niso izpovedale ničesar obtežilnega. Zupan v Lisy sur Querq je celo priznal korektno postopanje obtožencev. Ti so zdravili tudi bekne civiliste in sodelovali pri saniranju občine. Neki francoski general, ki je obiskal tamošnjo ambulanco, je čestital nemškim zdravnikom. Francoski vojaški zdravniki so se pri razpravi postavili energično na stran svojih nemških kolegov. Trije zagovorniki so prosili, naj se nikar ne pusti trpeti nedolžne za krivce. Toda sodišče je pripoznalo, da so se obtoženci posluževali oropanih predmetov Razven Ahrensa je dobil berlinski kirurg dr. Schultz 6 mesecev zapora. Z južnega bojišča. DUNAJ 25. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno: Dne 25. novembra. Naše čete so med težkimi boji že povsod prekoračile močvirnato nižino Kolubare in pridobile v ni padu na vzhodne višine na prostoru. Več silnih protinapadov sovražnih rezerv je bilo odbitih z velikimi izgubami za sovražnika. Veliko število vjetnikov le ubežnikov. Jugovzhodno od Valjeva so naše čete bojujoč se prekoračile s snegom pokrite grebene Maljena in Suvobora. Tamkaj je bilo včeraj vjetih 1« oficirjev ia nad 300 mož in so bile uplenjene tri strojne puške. General flofer odlikovan. DUNAJ 25. (K.) Kakor poroča »Neues VViener Tagblatt«, je podelil nemški cesar namestniku šefa generalnega štaba, generalnemu majorju pl. Hoferju. železni križec. Portugalska m razpotja. Delna mobilizacija. LONDON 25. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Lizbone z dne 24. t. m.: Po Izjjavi ministrskega predsednika pred zbranimi poslanci in senatorji, je sprejel kongres soglasno zakonski osnutek, ki pooblašča vlado, da intervenira na podlagi zveze z Anglijo v sedanjem mednarodnem konfliktu na oni način, ki se ji zdi najbolj primeren. Vlada se pooblašča dalje, da odredi v to svrho potrebne odredbe. Po poročilih časopisov izide jatri ali pojutrišnjem odlok, ki bo odrejal delno mobilizacijo. Obema izda vojni minister tu-di oklic na narod. vojni s Turčijo. CARIGRAD 24. (Kor.) Neko poročtto glavnega stana pravi: Po boja dne 19. t m. v okolici Bassoraba, U se je končal za Angleže z izgubo mnogoštevilnih padlih hi drugih velikih izgub, je prodiral sovražnik, ki je dob« ojačenja, počasi pod w-stvom ugaja svojih lopničark ob rekL Naše čete so pričakovale sovražnika v novi pozicUL kjer ga latfftsfcj lopovi ntoe Pamik »Nilufor« se je pri Rilijl ponesrečit »Nilufor« je manjše plovilo 209 ton, ki ga je vporabljala vojaa mornarica kot polagalca mia. Zadel je aa eno onih podmorskih min, ki so se odtrgale v nekem bolgarskem pristanišču. Z drugih bojišč daues še ni prišlo nobeno poročilo. _ Turško generalno carinsko ravnateljstvo in njega odredbe glede carinskega posto-paaja v Egiptu. CARIGRAD, 24. (Kor.) Kakor poroča list »Tanin«, je sklenilo generalno carinsko ravnateljstvo, da bo postopalo s pro-venijencami za Egipt tudi v naprej ravno tako, kakor dosedaj. Carinarsko osobje se je premestilo na evropejsko mejo, ker se morajo zasedeni kraji smatrati kot turški teritorij. Izvzemši produkte domačinov, se bo postopalo z vsem blagom, ki se nahaja v shrambah zasedenih krajev, ravno tako, kakor z blagom vojskujočih se držav. Turški minister za notranje zadeve Talaat bej vsprejel zastopnika društva za oslobodltev Ukrajincev. CARIGRAD 24. (K.) Minister za notranje zadeve Talaat bej je vsprejel včeraj ca: i grajskega zastopnika društva za osvoboditev Ukrajincev Melenev?kyja. Minister je izjavil, da se v obče pripoznava potreba in nujnost glede osloboditve Ukrajincev od ruske vlade. Po premaganju Rusov b de turška vlada pomagala ukrajinskemu narodu, da si zasnuje neodvisno državo. Društvo za oslobodltev Ukrajincev predstavlja zastopstvo obče nacijonalne politike ukrajinskega naroda v ruski Ukrajini. Glavni nameni društva so upostavitev neodvisne vlade in zasnovanje proste ukrajinske države. Glede tega se tu omenja, da se je v ruski dumi govorilo in razpravljalo o ukrajinskem gibanju, kjer sta predložila dva poslanca, ki pripadata socijalnodemokratični stranki, v zadnjem času predsedniku Rodzijanku protest ukrajinskih kmetov gubernij Jakaterinovar in Charkow proti Ukrajincem sovražni izjavi predsednika.__ Vojna v Kolonijah. LONDON 25. (Kor.) Tiskovni urad poroča: Čete zaveznikov so zasedle Viktorijo in Buco v Kamerunu. HAAG, 24. (Kor.) Angleško poslaništvo priobčuje: Iz zadnjih iz vzhodne Afrike došlih poročil sledi, da je bilo odposlanih iz britske vzhodne Afrike nekaj angleških čet, ko se je bilo razgiasilo, da je neka važna nemška železniška postaja samo slabo zasedena, in sicer v svrho, da bi zasedle postajo. Angleške čete so dospele t. m. na lice mesta in začele prodirati proti sovražni postojanki. Izkazalo pa se je, da je postojanka precej močna. Angleškim četam se je sicer posrečilo zavzeti postajo, vendar so se morale kmalu u-makniti. Izgube znašajo 800 mož. Volno posolilo. DUNAJ 25. (Kor.) Nadvojvoda Josip in nadvojvodinja Avgusta sta podpisala znaten znesek na vojno posojilo. DUNAJ 25. (Kor.) Avstrijska jx>družnica »Schuckert - Werke« je zvišala svoj podpis za vojno posojilo na milijon kron. BUDIMPEŠTA 25. (Kor.) Finančni minister Teleszky je poslal dvor. svet. Mar-(usu kot predsedniku budimpeštanskega časnikarskega društva in članu magnatske zbornice Evgenu Rakosiju kot predsedniku časnikarskega in pisateljskega društva Oton«, pismo, v katerem se zahvaljuje za podporo ogrskega časopisja, ki je s taco pridnostjo podpiralo namen finansira-nja vojnega posojila. Končni vspek podpisovanja na ogrsko vojno posojilo prekaša eno miljardo. BUDIMPEŠTA, 25. (Kor.) List »Pester Ioyd« poroča, da končni rezultat vojnega posojila znaša z ozirom na poročila, d so došla iz za podpisovanje določenih mest iz provincije preko ene miljarde. SAMIM MAALaialMi nfejhanlMi ustom pumam zooniciL r BUDIMPEŠTA 25. (Kor.) Povodom današnje seje poslanske zbornice, prve po izbruhu vojne, so se poslanci že dolgo pred določeno deseto uro zbrali polnošte-vilno v dvorani. Vojna je dala tudi zunanji sliki današnje seje svoj značaj, ker so namreč poslanci, ki so šli na vojno in so dobili sedal glasom Najvišjega sklepa za časa zasedanja zbornice dopust, prišli sedaj v zbornico v uniformah. Galerije so natlačeno polne. Ko je stopil ministrski predsednik grof Tisza na čelu kabineta v zbornico, mu je Vsled odsotnosti na bojišču se nahaja-jočega predsednika Pavla pl. Beotyja je otvoril sejo podpredsednik Szacz in podelil besedo ministrskemu predsedniku, ki je najprej predložil Najvišje lastnoročno pismo glede zopetnega sklicanja dne 28. julija odgodene zbornice. Viharni Eljenl klici. Nato je imel podpredsednik Szacz kot predsednik nagovor. Spominjal se je najprej v navdušenih besedah heroičnega držanja cele armade in izjavil, da gledajo poslanci ogrskega naroda v teh zgodovinskih časih s toplo ljubeznijo, s ponosom in zaupanjem na naše vojake, ki nastopajo s heroiško odločnostjo za pravično stvar naroda. Tega gigantskega boja je deležen enotni ogrski narod z nedeljenim, enotnim junaštvom, brez razlike plemena in narodnosti v enakem navdušenju. Ta junaštva dokazujejo udanost do prestola in domovine in bodo tvorila še po mnogih stoletjih svetlo točko v zgodovini ogrskega naroda. Predsednik predlaga, da se pooblasti predsedstvo, da sporoči čustva udanosti napram vladarju na primeren način in da odpošlje na višjega poveljnika armade, nadvojvodo Friderika, pozdravno pismo z izrazom odkritosrčnega občudovanja in neomajnega zaupanja v armado. (Živahno odobravanje.) Predsednik se je nato v besedah toplega priznanja spominjal sodelovanja zveznih narodov in bojnega bratstva v tej titan-ski borbi. Naglašal je zavezniško zvestobo mogočne Nemčije in njenega vladarja, ki se je odločno postavil na našo stran. Spominja se tudi bojnega bratstva s turško državo, katere usoda je tako tesno spojena z našo. Predsednik je nadaljeval nato: Mi smo polni najtoplejših želj za obe državi. Mi smatramo njiju stvar za našo in jima želimo od srca radi zmago. (Viharno odobravanje.) Zbornica je nato pooblastila predsedstvo, da izraža na primeren način ta čustva obema državama. Predsednik se je spominjal nato smrti papeža Pija X. in kralja Karla romunskega in slavil njegove visoke vladarske čednosti. Omenil je, da je 70 članov zbornice zadostilo vojaški dolžnosti in da jih je bilo že več odlikovanih ali pa so avanzirali. (Živahno odobravanje.) Ministrski predsednik grof Tisza, kakor tudi finančni, justični in trgovinski minister so predložili celo vrsto zakonskih osnov in poročil, med njimi zakonski o-snutek glede povišanja dohodninskega davka za vojne namene in vojno oskrbo. Seja je bila nato ob %12 opoldne zaključena. Prihodnja seja v soboto ob 10 dopoldne. Dnevni red: nadaljevanje današnjih in na-daljnih agend. BUDIMPEŠTA 25. (Kor.) Poslanski zbornici predloženi zakonski osnutek glede delnega povišanja dohodninskega davka za namene vojne oskrbe, se nanaša na I. 1915 in se tiče dohodkov 20.000 K in višje. Motivirano poročilo pravi: Čeprav občutijo tudi imovitejši razredi težavni gospodarski položaj vsled vojne, vendar s tem njihova davčna sposobnost še ni izčrpana. Država meni, da lahko tudi v sedanjih, vsled vojne nastalih težavnih razmerah zahteva od onih, ki žive razmeroma v blagostanju, da prispevajo po merilu njihove zmožnosti del celokupnih dohodkov za namene vojnega oskrbstva. Zakonski osnutek vsebuje spremembo davčnega zakona z I. 1909 in odreja, da se zviša davčni ključ od 3.85 pri dohodkih 20.000 K in več na 5% BUDIMPEŠTA 25. (Kor.) Zbornici predloženi zakonski osnutek o delnem zvišanju dohodninskega davka za namene vojnega oskrbstva določa, da znaša davčni ključ za dohodke do 20.000 K 3.85%, torej 770 K, za večje dohodke pa se stopnjuje progresivno do 5%. BUDIMPEŠTA 25. (Kor.) Ko se je prečkalo Najvišje lastnoročno pismo glede sklicanja državnega zbora, je posvetil predsednik Josika umrlemu papežu kratek govor, v katerem je naglašal njegove izvanredne apostolske čednosti. Takisto se je spominjal v svojem govoru tudi umrlega romunskega kralja Karola, s katerim je zadeva civilizacije in občega napredka izgubila enega svojih najnavdušenejših predbojevnikov. Ko so se predložile podnešene vloge, je imel predsednik nagovor, v katerem je izvajal: Milijoni narodov si stoje na različnih bojnih poljih v boju na življenje in smrt nasproti. Izid boja, ki ga nismo iskali mi, je v rokah božje previdnosti, vendar pa se mi sklicujemo Že sedaj s povzdigu-jočim čustvovanjem na dva dogodka edinstva, s katerim so sledili klicu kralja, našega miroljubnega vladarja in pa na pa-trijotično navdušenje in samopožrtvoval-nost, s katero naši hrabri vojaki spolnjujejo svoje dolžnosti na bojnih poljih. (Odobravanje.) Ti dve povzdigujoči skušnji sta neusahljiv studenec toliko našega samočustvova-nja, kakor naše nade. (Živo odobravanje.) S tem samočustvovanjem in s to nado se dvigajo naše duše v tem trenotku k našemu kralju, kateremu je na večer njegovega vedno v blagor njegovih narodov posvečenega, blagoslovljenega, delavnega dolgega življenja odmerila usoda najtežjo vladarsko skrb (dolgotrajni, navdušeni »el-jen«-klici). Njegovo vzvišeno osebo obdajajoč s privrženostjo ponižne udanosti, prosimo božjo previdnost, da bi mu pustila skoraj dočakati srečen konec te svet pretresujoče vojne na strani našega zvestega, velikega zaveznika, v konečni zmagi našega, tudi dosedaj slavno bore-čega se orožja. (Navdušeni »eljen«-klici.) Predsednik zaprosi h koncu za dovoljenje zbornice, da se sme njena u-danostna izjava po ministrskem predsedniku sporoči na Najvišji Prestol ter da se istočasno sporoči višjemu poveljniku o-borožene sile, nadvojvodi Frideriku, v imenu zbornice brzojavni pozdrav in pa zahvala hrabri armadi ter neomajano zaupanje v njene nadaljne uspehe. (2ivo o-dobravanje.) Predsednikovi predlogi so bili z velikim odobravanjem enoglasno sprejeti in seja potem ob 5. uri popoldne zaključena. Cesar za božičnico vojakom. DUNAJ 25. (Kor.) Cesar je daroval za akcijo, ki jo je uvedel vojni oskrbovalni urad za božično obdarovanje vojakov, ki se nahajajo na bojišču, precejšen znesek. Cesar, ki posveča tej akciji svojo posebno pozornost in največje zanimanje, je izrekel sigurno pričakovanje, da pridejo še bogati denarni darovi. Z zadovoljstvom je vzel na znanje tudi namen, da se bo pri razdeljevanju darov oziralo tudi na nemške čete. Odlikovanje. DUNAJ 25. (Kor.) Cesar je podelil v priznanje hrabrega in vspešnega zadržanja pred sovražnikom GM vitezu Hermanu pl. VVillerstorf, poveljniku, 89. domobranske pehotne brigade vitežki križec Leo-poldovega reda z vojno dekoracijo. Nemški državni zbor. BERLIN 25. (K.) Glasom zbornici predloženega zakonskega osnutka glede drugega dodatka k državnemu proračunu za 1. 1914, se zbornica pooblašča, da najame v svrho pokritja enkratnih izrednih izdatkov zopet svoto petih milijard mark potom kredita. Dalje se pooblašča državni kancelar, da lahko izda za začasno pomnožitev rednih prometnih sredstev do 400 milijonov mark. V pojasnilih k osnutku je izvajano, da se pripravi znesek 200 milijonov od novo dovoljenega kredita po natančnejših določilih zveznega sveta za podporo občin. Saksonski deželni zbor. DRA2DANE, 25. (Kor.) Saksonski deželni zbor se je sestal danes k izrednemu zasedanju, ki je je otvoril predsednik ministrskega sveta, naučni minister dr. Beck z govorom, tekom katerega je izvajal: Ne kot nakovalo za druge narode, kakor so si mislili sovražniki Nemčije, ampak v njih strah kot kladivo trdonem-škega jekla, pred udarci katerega so se kmalu stresla vrata Evrope, je sprejel narod boj. Minister je končal: Državna vlada je z vami v neomajanem sklepu eno. V zavesti nezlomljive sile je treba vzdržati z vsemi močmi, dokler ne potolče-mo sovražnike in si priborimo mir, ki bo vreden velikanskih žrtev prevelikih solz. Govor je bil ponovno prekinjen z viharnim odobravanjem. Pošiljatve namenjene osebni porabi vojakov na bojišču ip v bolnišnicah in darovi »Rdečemu križu«, na državnih železnicah voznine prosti. DUNAJ 25. (Kor.) Ker se bliža božič, se opozarja na to, da so vse pošiljatve, ki so namenjene za osebno porabo vojakov na bojiščih, ako so iste v vojnem listu označene kot darila vojakom na bojišču in ako so od darovalcev naslovljena na zbirališče vojnega preskrbovalnega urada, na državnih in od države obratovanih železnicah toliko kot tovorno ali kot brzo-vozno blago voznine proste. Isto velja o rečeh, ki so porabne za osebno potrebo ranjenih in bolnih vojakov v bolnišnicah in pa za v bolnišnicah potrebna I ne reči pri pošiljatvi darov na društva av-povzdigujočo manifestacijo nactjonalnegalstrijske družbe »Rdečega križa«, ki fun- Stran fL „EDINOST" Stev. 2ML V Trstu, dne 26. novembra 1914. glraio kot zbirališča (deželna in damska furmožna društva). Taki darovi morajo biti. ako se zahteva od pošilja te v z voznim listom, zaznamovani kot prostovoljni darovi za Rdeči križ. Avstro-ogrski poslanik v Bukarešta predal kralju svoje poverilne listine. BUKAREŠT. 25. (Kor.) Avstro-ogrski grof Czernin je predal danes popoldne kralju Ferdinanda svoje poverilne listine. Pisatelj 4r. Pave« WaMstete mri DUNAJ, 25. (Kor.) Včeraj je umrl tu pisatelj, dr. filozofije Pavel Waldstein, star 79 let. Prej Je živel v Budimpešti, kjer je deloval kot časnikar posebno glede na balkansko politiko. t Pod. Oton Gintber. DUNAJ 25. (Kor.) Driavni poslanec Oton Oilnther je umrl. Baker in Italija, MILAN, 25. (Kor.) Listi poživljajo italijansko vlado, naj napravi energične ko- zega, nego da so nevtralni kabineti stopili v stike med seboj, da vidijo, ali bi se ne mogli sporazumeti o formi in bistvu vprašanja do vojujočih, ne bi li mogli staviti kako posredovalno ponudbo. Kakor vidimo, gre za stadij pripravljanja. Ali nastane iz tega kaj konkretnega, ali se bodo mogli nevtralni sporazumeti v toliko, da bodo mogli uprizoriti skupno demario — to se bo šele videlo. Razun ZJedinjenih držav in Švice se menda udeležujejo dogovorov tudi Italija, Španska in Nizozemska, ld pa niso (dogovori namreč) za sedaj — to treba še enkrat naglasiti — nič druzega nego akademična izmenjava misli o možnostih. M! Mati! Tisoči bolestno zategnjenih ustnic kličejo tvoje ime, jecljajo je v neopis-ni boli, vzdihujejo v največji sili. Na neizmernih bojnih poljanah svetovne vojne si ti, o mati, sedaj pri smrtnem hropenju rake pri angleški vladi radi neupravičene I svojih sinov! Ti si jim zadnja misel, zad-zaplembe pošiliatev bakra v Italijo. 'nje zavetišče, zadnja tolažba! Kličejo te v vseli jezikih, na obeh straneh neskončnih, dolgih, nepreglednih strelskih jarkov. Sicer skrivajo čutstveno slabost srca, ki hrepeni po tebi. Ali, ko je mukepolno trpljenje umiranja leglo na obraze bradatih mož, tedaj vstaja tvoje ime tudi iz najbolj nedostopnih ust . . . Zadnje hrepenenje kljubovalne duše leti k tebi, mati, kjerkoli si! Ali prijatelj, ali sovražnik — njegove zadnje misli hite k tebi in k tvoji večni, neminljivi ljubezni. Kedaj v sreči se toliko spominjajo tebe, o mati, kakor sedaj, v teli s krvjo preplavljeni, žalostnih časih?! Ti si kakor bog, ki se ga v sreči pozablja in se ga ne spoštuje. AH sedaj si vsem, vsem v zavesti. In kličejo te, kakor se kliče kako božanstvo. Kličejo te v črnih, mrzlih nočeh, zagrebeni v tuji, vlažni zemlji, ogroženi od smrti in nevarnosti. Kličejo te, ko solnce žalostno in rdeče vstaja iz megle in se z lučjo dneva začenja zopet peklensko žvižganje in tuljenje šrapnelov in granat; ko preko dneva dežuje z neba doli z demonskim treskanjem in pokanjem in ko večer strahotno osvetlja morilen naskok. Aziiati in Evropejci, nevedni analfabeti in učenjaki kličejo po tebi v grozotah vojne, kakor je svet še ni videl tako strašne. Na obrežjih morja, v močvirjih in peščenih puščavah, v mestih in vaseh, po gorečih gozdovih in brodeč po zmrznjenih rekah kličejo tebe, mati: Strašno je naše umiranje. zapuščeno, ne čuvano od nikake ljubezni! Mati, ah, mati, če bi vedela . . .!! Včasih, ko je potihnil boj, lega ta ali oni na zemljo in piše pismo, ki ga ne odpošilja. Na stotisoče pišejo takih pisem, ki zvene tako nežno, ki so pisana tako iz globine srca, da jih ne more odposlati, kdor je še živ. Razkrila bi ponosno sramežljivost moža. To so pisma, ki jih šele najdejo in odpošiljajo, ko je pisec že mrtev. Ljuba mati! Moja dobra mati! Najbolja mati, najdražja mati! Vsi ti pišejo taka pisma: Hrvatje in Srbi, Rusi in Nemci, Madjari in Italijani, Francozi m Angleži. Vsi, vsi. Oni z juga pišejo, kako so zmrzevali na severu in kako so v poljskih peščenih puščavah mislili na sinje morje in nanjo — mater! In oni iz vasi, kako so videli veKki, veliki svet, kako so se vozili skozi mnoga lepa mesta, da pa je vendar doma, pri tebi, mati, tako čudovito lepo m toplo, kakor nikjer drugje na svetu. Mehki in trdi pišejo taka pisma, odkriti m molčeči. In vsi tebi, tebi — mati! Okrvavljena so včasih taka pisma, pobrana na bojišču kakemu bledemu mrtvecu. Cesto zmečkana in umazana. Težko bolni je je znal skrivati na prsih in šele po njegovi smrti dobivajo postrežnice tisti košček papirja, ki ga je ostavilo sinovo srce tebi, uboga mati! O matere! Vaš sen je težak; motijo ga temne sanje; dnevi vaši so polni skrbeče-na nemira. Misli sinov vas iščejo! Zato se stresa vaše srce, zato se polnijo očesa s solzami! Morda, morda čutijo vaši sinovi vaše dobre misli, vašo bolno ljubezen! Kajti mora biti tajinstvenih, neprepozna-nih poti od duše do duše, od srca do srca, preko vseh daljav in vseh zaprek .. . Ljubi, mati, ljubi, kakor nisi ljubila še nikdar! Tvoji sinovi bodo čutili to! Z. v zagrebškem »Tagblattu«. »Lom bar do« graja frankofilske italijanske liste, ki bolj papeški kakor papež agitira ro proti prevoznemu prometu v Švico, d očim se ga Francija jako pridno poslu-Žitni trg. DUNAJ, 25. (Kor.) Pšenica in rž sta obdržala svoje cene. Po ječmenu in po koruzi se je povpraševalo nekaj živahnejše. CHede ovsa samo posamezni zaključki. Tendenca povprečno neizpremenjena. Vreme mrzlo in oblačno. BERLIN, 25. (Kor.) List »Vossische Zei-tung* povdarja. da Avstrijci in Ogri s ponosom lahko zrejo na vspeh glede vojnega posojila. Z istim čustvovanjem, ki pre-ževa vojsko in mornarico Avstro-Ogrske, priča tudi miljardna žrtev doma ostalih o neporušni veri na bodočnost AvstTO-OgT-ske in neupogljivi nadi in volji do zmage. Prepoved izvoza kož iz Švedske. STOCKHOLM 25. (Kor.) Vlada je prepovedala izvoz kož in kožic, razven ko-žuhovine. Nesreča na morju. KOPENHAGEN 23. (Kor.) Danski parni"; l Anglo Dane« je trčil preteklo noč zunaj Falsterba v neki nemški torpedni čoln, ki je bil pri tem težko poškodovan. Dva težko ranjena mornarja torpedovke je sprejel parnik na svoj krov. Eden je že na potu v Kopenhagen umrl, drugi pa kmalu nato. NE\VYORK 24. (Kor.) Iz San Frančiška se poroča: Parnik »Hanalej«, ki je imel na krovu 65 oseb. se je pri Puxbery potopil. Rešilo se je 18 oseb, druge so utonile. Oropani voz s puškami za irske prostovoljce. ROTTERDAM 25. (Kor.) »Rotterdam-sche Courant« prinaša po nekem angleškem listu vest, da je bil v soboto zvečer v Dublinu voz z 90 puškami, ki so bile dnločene za irske prostovoljce, od približno 50 mož, ki so čakali v zasedi, oropan. Moštvo, ki je spremljalo voz, se ni upiralo. Japonski parlament. FRANKFURT 25. (Kor.) Glasom nekega poročila »Frankfurter Zeitunge« iz Petro-grada, poroča »Rječ« iz Tokija, da vlada zelo močna opozicija proti vojni predlogi ministrskega predsednika Okume. Potres. PULJ, 25. (Kor.) Seismografiški inštrumenti c. in kr. hidrografiškega urada so zaznamovali včeraj ob 1. uri 46 sekund začetek katastrofalnega potresa. Glavna faza je bila ob 1. uri 16 minut 46 sekund. Razdalja 9100 kilometrov. lUlera v Avstriji. DUNAJ 25. (Kor.) Iz zdravstvenega oddelka ministrstva za notranje zadeve se poroča: Dne 25. t. m. je bilo konstatiranih 7 slučajev azijatske kolere na Dunaju, 2 na Nižje Avstrijskem, 1 na Koroškem, 4 na Češkem, 8 na Moravskem in 15 v Šle-ziji. 1. Moški vaditeljskl zbor vsak torek, četrtek in soboto od 7 do TVi zvečer. 2. člani vsak torek, četrtek in soboto od 7Vi do 9 zvečer. 3. Ženski vaditeQsk] zbor vsak ponedeljek od 7 do 7% zvečer in vsako sredo od 6 do 7 zvečer. 4. Članica vsak ponedeljek in petek od 7 do %Vz zvečer. 5. Dijaki vsak torek in petek od do zvečer. 6. Moški šolski naraščaj vsako sredo in soboto od 2Vz do SVz popoldne. 7. Ženski šolski naraščal vsako sredo in soboto od 4% do 5% popoldne. Brate člane, ki se ne nahajajo pod orožjem, se poživlja, da se zopet redno udeležujejo članske telovadbe, katera se doslej radi pomanjkanja vaditeljev ni mogla vršiti. Čemur pa se je sedaj vsled povrnitve nekaterih od pomoglo. Slovenske starše se ponovno poživlja, da pošiljajo svoje otroke k narasčajevi telovadbi, kjer si okrepe svoja telesa in najdejo tam za nje potrebno duševno in telesno razvedrilo. — Mesečna članarina znaša za otroke članov 50 vinarjev, otroci, katerih očetje so pod orožjem ali brezposelni, so oproščeni članarine. Razne politične vesti. Posredovanja za mir? Dunajska »Information« je pisana v najstrožjem avstrij-sko-patrijotičnem in monarhističnem duhu, beleži, da vesti o namerah po posredovanju nikakor nočejo potihniti ter pripominja: Dotične vesti prihajajo sedaj iz VVashingtona. sedaj iz Berna v Švici, sedaj iz liolandske. Je nekaj resnice v njih, ali le nekaj. Doslej se ni zgodilo nič dru- PODLISTEK Madame Bovary Najbolj zoprno se ji je zdelo življenje, ko je obedovala. Sedela je s soprogom v mali jedilnici v pritličju, katere peč se je kadila, katere vrata so škripala m kjer so bile stene vedno vlažne. Večkrat se ji je zdelo, da leži vsa puščoba njenega življenja pred njo na krožniku. Zato se ji je nekako zastudil duh po kuhanem mesu. Karel je ostajal dolgo pri kosilu in je jedel z veliko slastjo; ona je tolkla lešnike, ali pa se je naslonila na komolec in je z nožem risala dolge črte po voščenem namiznem prtu. Ni ćuda, da je jela zanemarjati gospodinjstvo, tako, da si Karlova mati, ki je od časa do časa prihajala v obiske, ni mogla razlagati te izpremembe. V prejšnjih Časih se je skrbno oblačila, a sedaj je pre-sedovala po več dni vedno v isti jutranji halji, nosila debele, sive volnene nogavice In prižigala zvečer navadno svečo mesto ■omote vesti. Vojno posojilo. Pri Jadranski banki se je podpisalo že 2 milijona kron, in sicer so podpisali: Jadranska banka K 250 000. Parobrodoo društvo „Datmata* K 250.000, Splošna hranilnica v Trstu K 11.00", Uvozno društvo „Agrumaria" K 20.000, presvetli škof d . Karlin K 4000, e. Kamenarovič K 5000, Flora Barako K 20.000, dr. R. Kvekič 3000, Kap. A. Dabinovič K 2000, Gutdo Marin-covich K 8400, Ant Topič K 20.000, A Rismondo, Spljet K 10.000, Stjepo Letinich K 7300, Leop. Feiner K 5000, Hrvatska centralna banka, Sarajevo K 157.000. Srpska opština, Trst K 15.000, Ana vd. Go ch K 10.000, Dobrodelno društvo, Vis K 63.000, Obči a Vis K 15X00, Ant Bartučević, Vis K 10,000, Serafin Topić, Vis K 30.000, dr. U. Z. Bjelovučić K 3000 L t. d. Ruski vjetnik. Kakor ram poročajo, je pogrešani in tudi po list h iskani Rajko Vidrih, don;a iz Vipave, ruski vjetnik. PiShl je nr.t ri, da se n?.h?ja v Sibiriji, kamor so ga t d •efjali ranjenega Dolžnost v^l:s§fl MrUm le, prispe po svoji možnosti & aprilskemu vojn. polila! predvferajSnjim po nekem opravilu doma, a ko se je vrnila je našla vrata od tvojega stanovanja odprta — d očim jih je pri odhodu zaklenila — ta v stanovanju samem vse narobe. Konstatirala je kmalu, da so jo bili med njeno odsotnostjo obiskali neznani tatovi, ki so vzeli s seboj iz neke omare mnogo perila, več komadov obleke in srebrno uro : vsega skupaj za kakih 200 K vrednosti. — Kablanova je prijavila stva policiji. Umrli so: Prijavljeni dne 25. t m. na mestnem fizikatu: Debiasi Ivan, 65 let, ul. M. Buonarroti St. 11; Gumberth Adela, 29 let, nI. della Ferriera št 29; Kale Anton, mesec dni, ul. Malollca St 7; Bellia Frančiška, 75 let, trg Sv. Karla St. 1 ; Kovačič Terezija, 74 let, uL Doaota St. 1; Titz Jurij, 68 let, uL Kolonja St. 17. Slovensko sledom to v Trstu. V nedeljo, 29. novembra 1914., točno ob 4 In pol pop. se uprizori nar. igra s petjem : isa g. Gradil g Gabrttok * Kralj gt. K*v6 6evm Telovadno druftvo joKol"«Trsta Vaditeljski zbor je v svoji seji dne 25. t. m. sklenil, da se vrši redna telovadba vseh oddelkov po sledečem redu: svetilke. Dejala je, da je treba štediti, ker da niso bogati; sicer da je srečna in zadovoljna in da ji v Tostesu ničesar ne manjka. Take in slične, popolnoma nepričakovane besede so navdajale taščo z začudenjem, tako, da ji je bila vzeta možnost oporekanja. Sicer pa se Emi nikakor ni ljubilo poslušati njene nasvete. Nekoč, ko ji je mamica Bovary pripomnila, da morajo gospodarji nadzorovati posle, kar se tiče izpolnjevanja verskih dolžnosti. Ji je Ema odgovorila s tako jeznim pogledom in s tako hladnim nasmehom, da je dobra ženica menila, da je bolje. Če se več ne dotakne te zadeve. Ema je postajala boftinbolj razburjena in muhasta. Včasih si je dajala prirejati posebne jedi, ki jih potem sploh ni okušala. Danes je pila samo mleko, jutri zopet množino čaja. Včasih ni zapuščala po več dni hiše, a kmalu zopet ni mogla vztrajati v sobi; zdelo se ji je, da jo duši, nakar je na stežaj odprla okna in si je nadela lahko obleko. Ce je kdaj izpregovorila z deklo osorno besedo, jo je kmalu nato kar obsipala z darovi ter ji celo dovolila, da obišče svoje sosedmje. Revežem je dajala tupatam bogato miloščino, dasi ravno ni bila usmiljene naravi; niti je ni preveč ( lede cenikov. Pieieli smo: Svoječasno je tuk. držav, oblast izdala naredbo, po kateri se mora na vsa prodaji namenjena živila fizvzemši delikatese) postaviti na vidljivo imsto ceno predmeta. Nekatere stvari se pa prodajajo, ne da bi se jih označalo z cenam*. Toliko v trgovinah, kakor na javnih tržiščih ni vse v redu glede izpostavljanja cenikov. Prosimo, naj se pazi na to^ ker je dan. s že tako m tako vse precej drago. O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva „Eintracht" je bil včeraj sprejet Ivan Arson od 16. stotnije 27. domobranskega peš polka, a iz te pomožne bolnišnice so bili poslani v ono v zavodu „Av-srro-amerikane" črnovojriki Josip Kuret Fran Kosteluk in Josip Mozetič. - V mestno bolnišnico so bili sprejeti črnovojniki Srečko Benovac, Anton Colombo, Andrej Rustja, Spiridijon Zorić in Evgen Urizio. Priporočljiva družba. 39-letni Fran Vid li, ki stanuje na Vrdeli št. 35, je bil predsnoč-njim v družbi s 25-letnira Marijem Rudinizzo in z 22-letno Marijo Z., ki stanujeta oba v ulici del SoUtario št. 25. Treba povedati, da je Rudinizza policiji in sodišču dobro znan in da je celo pod posebnim policijskim nadzorstvom. Šli so vsi trije v kavarno „Ai Giardini" na trgu G. B. Vico in tam marsikaj pojedli in tudi spML Ko je pa bilo treba plačati, je Viđali, ker ni imel denarja, izroč 1 Kudinizzi dva zlata prstana, naročivši mu, naj ju zastavi pri natakaiju za kolikor znaša račun, češ, da bo že on naslednji dan plačal. Rudinizza je pa kmalu nato s prsteni vred izg nil in malo pozneje mu je sledila tudi Marija Z. — Viđali je pa nato pozval nekega redarja in mu povedal vso stvar, vsled česar sta bila Rudinizza in njegova prijateljica kmalu za tem aretirana. Tatvina z vlomom. Marija Kablanova, stanujoča v ulici Rigutti št 18, je bila šla spisal Fr. Govekar. OSEBE: * Ferdinand pL Basaj, iožener ... A ton Brojai, ▼ojni komisar Janez Rak. mestni pisar ... Lavra, njegova hči..... An Strnao, njegova prijateljica . fi K. Flego Joftko Strnad, njea fant akademik legijooar...........g. Terčič T o nte Griftar. akademik, kggonar . g. Kovifi GriCarico, nj^gOTi mati ..... jC. Kovafcrorra M ikee Orožen, akademik, l^gijoaar . g, Poftar Lovro T« minisk, akad, legijoaar . g. G radan J-tko lpavec, akademik, legijonar . g. Švagelj Mirko Vidic, akademik leghoaar . g. RadonC BofejaaJež,vojaikiincivilnikrojač g DANILO Barba, njegova žena ....... gC. M. Ko^afcič B< Stja ček. njun ain ....... g. Sancin ml. Mat>ja Medved, gostilničar.... g. Rumi>elj M i cika, njegova hči...... . gft KreteriČ Pe ko. s ar me»čan.......g. Macarol Meštanje, meščanke, otroci, akademiki legijonarji, francoski vojaki. Dejanje se vrli koncem XVIII. stoletja v Olju. na Beneškem in na franconko-avstrijskem bojidčn. Mešli v Nabrežini ljudje dobrega in usmiljenega srca do naših vpoklic nih črnovojnikov, oziroma vojak v. Javna pohvala gre v prvi vrsti rodbini d.ra Svob de, potem dekletom, ki so pridno de-la'a in vsem blagim darovalcem. selo življenja, obiskovale in ki so se smele udajati nevarnim zabavam in strastnim Čustvom, katerih ona nikoli ne bo okušala! Jela je bledeti in srce ji je bilo vedno močneje. Karel ji je predpisal kafrne ko-peljL Toda to jo je še bolj razburjalo. Včasih je govorila po cele dneve, kakor v mrzlici. Potem se je je zopet polasčala nekaka otrpnelost, tekom katere ni zinila besedice in se je komaj pregibala. Šele, ko si je polila roke s kolinsko vodo, ji je nekoliko odleglo. Ker se je vedno pritoževala čez Tostes, je menil konečno Karel, da leži vzrok njene bolezni v kakšnem lokalnem vplivu in jel je premišljevati, če bi morda ne kazalo se preseliti. Ema je jela piti kis, da bi se posušila. Vsled tega je dobila suh kašelj in je popolnoma izgubila tek. Karel ni zapuščal z lahkim srcem To-stesa, kjer si je pridobil prakso in utrdil svoj položaj. Toda, če je že moralo biti, potem v božjem imenu! Spremil je Emo k svojemu staremu profesorju v Rouen, kajti bik) je jasno, da trpi na živčni bolezni in da ji bo vsekakor koristila izpre- ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka g stilna v Trstu) se nahaja ulld delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Gala t ti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. b: MALI O d LAS I :: □□ □a □□ se raiaujo po 4 nu>t- bmedo-Mutoo ti-kan« bwede se r»du-najo enkrat več. — Najmanji* : pristojbina anaia 40 Rtotiik. : Pertot, urar, ulica Stadion 8t. 26 !! 1209 flflflM fM soba s prostim vhodom, eventualno UuUU M* tudi s brano. (Na fteljo tndi 2 postelji) Ilica Castaldi 4, I. 1207 Velika m&l'Wh>' lepo opremljena, odda se 4. Scabar. v ulici Tivaraella Itv. 3, I. nad., rra'a 1208 semlj 6ča. — od postaje). V najem se oddaste dve«Uno-vanji a t«6 prostori 130 klaft. 1 tter. 728 (5 minut oddaljeno 1180 rejene praiiče kupi Hotel Balaaa, Trat, Vojminitni trg. 4016 DINA ^P*78*0 bel°- 4ravfJa t©?**© in solidno. Zmerne ceno. Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA t CfiTERIMA STE«. 1. Z«travnlk za notranje (splošne) bolezni 8— 9 in 2 — % in Specijalist za kožne in vnrfne (snofne^ i in 7 -7Va Dr. H0RVATH TRST, CORSO iT. 17 Specijalist sa KOtNE hi SPOLNE BOLEZNI Šibkost in nbrvoznost sa BOLEZNI v NOOAN In SKLEPIH. Sprejema od 11 • 1 pop. In S -1 sveCer. Trgovina Jestvin in delikates MARCEL LAZAR Trst - ulica Belvedere St. 57. - Trst. Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirsko Bistrice ter iz drugib zunanjih tovarn. — Vino in likerji v steklenicah. — Postrežba na dom. Razpošilja se pakete od 5 kg naprej: Kave. olja in dr. ZDRAVNIK Med. Dr. M Perničlč ordinira od pop. Trst, ulica Bonomo 3/11. (nasproti Dreheijeve pivovarne). Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodala na drobno in debelo Jakob Perhauc Trst, Via dello Acque it. 6 (Nasproti Calfft Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-taih Italijanskih in avstro-ojrskih vin. Bordeaux, Burgnnder. renskih vin. Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec In brinlavec. Izdelki I. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se tako! irvrtl. Rai-pošilja se po povzetju Ceniki «a zahtevo in franka Razprodala od pol litra naprej. plese i memba zraka. (Dalje.) i ■in iimmBmmmn m LOVRE BULIC, TRST priporoča cenj. občinstva svojo gostilno .Brioni' (»Trattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, vla delf Istrla 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točilo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, Črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla ledila. Gostilna: vla del Rivo it 9 s prodajo gorinavedenih pijač m mrzlih iedil. _ »■■MBHIIIM