MARIBORSKI Cena 1 Dir tMnRtm tu oprava: Maribor, Gosposka ni. H, tet. 2tt0 In MB I Ljubljana, Knafljeva uL 8, tel. 8122, 8123, 3124, 3126 In 3126. / Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan In stane mesečno dostavljen na dom 12 Din, prejeman v opravi ali po pošti 10 Din. I Oglasi po oenlkn. / Oglase sprejemata tudi oprava »Jutra* In »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. / Poštni čekovni račun St. 11.40». / Posamezna Štev. 1 Din. „JUTRA“ Pred odločitvijo v italijansko - abesinskem sporu Vojna ali mir v Abesiniji? Včeraj se je pričelo odločilno zasedanje sveta DN — Novi kompromisni predlogi Francije in Anglije — Italija zavzema še vedno odklonilno stališče Prizadevanja v Ženevi Diplomatski razgovori za dosego kompromisne rešitve se mrzlično nadaljujejo, toda z malo upa zmage Ženeva, 1. avgusta, -r- Včeraj popoldne se je sestal svet Društva narodov, de razpravlja o ita li jansko-abesinflkam sporu. Prva seja, ki je trajala približno eno uro in jo je »tvoril tooaeni predsednik Litvinov, je bila strogo tajna. Po poslovnem redu je predsednik pozival abesinskega delegata, naj zaseda prostor za posvetovalno mino. Namesto Francoza Jezea je topot prevzel zastopstvo pariški abesinski posla-tiik Telcle-Hawa'riata osebno. Baron Aloi-fei in on sta nato orisala okoliščine, ra radi katerih se je ustavilo delo poravnalne komisij« v Seveningu ter omenjala najvažnejše toček tez. ki so jih tamkaj nastopali zastop niki obeh strank. Kljub kategoričnemu ia-činu razprav, pa sta oba delegata kazala precejšnjo pomirljivoet. Naglasiti je treba, da Abesinija ne dela nobene opozicije proti imenovanju petega razsodnika im Hevari-Bite ne vitraja na tem, da se točno izvajajo določbe člana 15. pakta Društva narodov. Nato je naglasil Lami. da je bilo delo v poravnaVii komisiji sicer prekinjeno, vendar pa ni izključena možnost, da se zopet obnovi. Zato je predlagal, naj se sej*! sveta Društvo narodov od godi do danes popoldne da bodo imele delegacije, posebno pa zastopniki neposredno prizadetih drž* teT Anglije in Francije možnost, najti fonmulo za sporazum. Predvseim gre zn to, da se najde kompromis za imenovanje predsednika razsoiVične komisije. Med kandidati za imenovanje petega razsodnika, s pomočjo katerega naj b sp nadaljevalo delo v razsodiščni komisiji, se imenujeta znani šveddki jurist Hadnar-skljfid in argentinski poslanik v Rimu Ca tillo Angleški minister Eden zastopa stališče, da naj bi v Ženevi zbrani zastopniki držav ne delali samo na to, da se obnovi delo v razsodiščni komisiji zia ra^ščiščenje incidentov pri Uatualu, temveč da se ur-d spor v celoti, zaradi katerega bo, če »e nič ne zgodi, gotovo prišlo do sovražnost' Italija s svoje strani pa se odločno upira temu, da bi se že na tem zraeedanju razpravljalo o celotnem sporu med Italijo in Abesinijo, to tem bolj, ker lahko poravnalno postopanje glede incidentov - 'T iiuaj.i traja do 23. avgusta in bo Sele potem svet Društva iwrodov ponovno proučil situaciji Živahni razgovori ženeva, 1. avgusta. Današnji dopoldan so delegacije prebile z razgovori. Italijanski delegat baron Aloisi je imel daljši razgovor s francoskim ministrskim predsednikom Lavalom in z britanskim ministrom Edenom. Nato je govoril z abesinskim delegatom Havariatom in gene. ralnim tajnikom Društva narodov Aveno-lom. Potem sta se ponovno sestala Aloisi in Eden. Od potpka tega sestnka je odvisno, ali se bo še danes popoldne sprejet na seji sveta DN kak konkreten sklep. Na vseh straneh pritiskajo na to, da bi se stvar prenesla na tla izvoljenega sodišča in da bi se zaveda končala že v nekaj dneh. Kompromisni predlo? Pariz, 1. avgusta, -r- Listi poročajo, da ni izključeno, da bi prej ali kasneje utegnila dobiti konkretne oblike ideja, o predlogu Abesiniji, da bi pristala na nekak mandat sveta DN; ta mandat bi izvajal svet Društva narodov, ali pa poseben visoki komisar. Statuti mandata bi bili podobni statutom gdanskega visokega komisarijata. Italija bi dobila ves svoj delež krajevnih koncesij, toda razumeti bi morala, da bi nadzorstva ”iad Abesinijo ostalo pridržano Društvu naro dov. Po drugi strani bi bila pa Abesinija deležna zaščite in finančne podpore Društva narodov, toda sprejeti bi morala v svojo upravo funkcionarje DN. Abesinija sprejme Addis Abeha, 1. avgusta, -r- Dornava se, da je abesinski cesar na vprašanje, »H b* pristal na mednarodni protektorat Društva narodov nad Abesinijo, odklonil vsak odgovor. V tukajšnjih političnih krogih si cesarjev molk razlagajo tako, da bi bil cesar Halle Sela si pod gotovimi pogoji pripravljen pristati na protektorat D N. Teda v nobenem primeru ni pričakovati, da bi abe»Inski cesar sam predlagal takšno ureditev. Italijanska tujska legija Pariz, 1. avgusta. Po nekem Reuterjevem poročilu iz Adena, so Italijani prosili jemenskega Imama za dovoljenje, da bi smeli rekrutirati njegove državljane kot delavce v svoji ekspert'.'liski vojski v Eritreji. Jemenski imam je najodločneje odklonil to italijansko ^.uinjo. Razgovori Italija odklanja Senzacionalen članek „Popola d,ltalia“ o stališču Italije v abesinskem sporu, ki ga je napisal sam Mussolini Rim, 31. julija, -z- Glavno glasiio fašistične stranke, »Popolo d’ Italfia« objavlja v svoji današnji številki uvodnik, ki poteka izpod peresa ministrskega predsednika Mus solini ja in ki je glede na današnji sestanek sveta Društva narodov zbudil v poliitič-nib in diplomatskih krogih toliko večje po-aomost. V članku precizira z neobičajno jasnostjo stališče Italije glade abesinske^ spora in neprikrito napo v nlu e. oa bo šla Italija svojo pot z, brez ali proti Društvu narodov. Med drugim poudarja: Vnašem sporu z Abesinijo so suženjstvo, plemenske razlike in civilizacija docela postranskega pomena Glavni bi neovržnl argument za stališče Italije so ži vi jenske potrebe italijanskega naroda Vojaška varnost v vzhodni Afriki je za nas odločilna. Leta 1928. je Italija sklenila z Abesinijo prijateljsko pogodbo. dar pa tega ni poverila italijanskim oficirjem, kakor bi bilo pričakovati, marveč je poklicala belgijske in švedske, oficirje. Leta 1931 že se je začela regularna mobilizacija abesinske vojske v nu. Na meji proti italijanski koloniji je bilo zbranih deset tisoč abesinskih vojakov. Problem Abesinije se ne more reševati drugače, kakor v celoti. Ekspanzija In protektorat brez oboroženi*; varstva ni nič. Sicer bi se lahko zgodilo tako, kakor se je pri Uzzialli. Dokler ni odstranjena vojaška nevarnost Abesinije tako dolgo je Italijanska kolonialna posest vsak čas v nevarnosti. O svoji varnosti pa odloča samo Italija sama In nih če drugi! V primeru nevarnosti nimamo pričakovati pomoči od nikoder, prej_ kaj drugega. Z vojaškega stališča Dalije je abesinski problem enostaven in logičen. Zato ga bomo tudi sami rešili z Ženevo, Pod varstvom te pogodbe je začela Abe- ^ £e«eVe ali proti Ženevi! sinija reorganizirati svojo vojsko, ven- | Milijon vojakov čaka Izjava Mussolinija o vojaški pripravljenosti Italije v Afriki in Evropi — Abesinija naj si dobro premisli Pariz, 1. avgusta, z. »L. Iratranslgeant« objavlja intervju, francoskega pisatelja Benoita z Mussolinijem. Mussolini je med drugim izjavil, da je po njegovem v vojni z Abesinijo najbolj neugodna hipoteza ta, da bi se vsa Abesinija združena zbrala okoli svojega vladarja in se nato borila do zadnjega moža. Mussolini je mislil na to hipotezo in ima tudi sredstva, da jo bo premagal. Nobena tajnost ni, da ima Italija v vzhodni Afriki mnogo vojnega gradiva in vojakov če bo treba, bo poslala tjakaj še enkrat dvakrat toliko vojakov, kajti Mussolini ni za metode majhnih opo-racij. Negus je gotovo obveščen o sHi italijanske vojske in Mussolinijevih namerah ter mora zaradi tega premisliti riziko takšne avanture ter šele nato sklepati o nadaljnjem. Mussolini je nadalje naglasil ,da zapletljaji Italije v Afrlld nikakor ne zmanjšujejo njene svobode v Evropi. Do septembra bo imel Mussolini 800.000 mož na svojih mejah; med njimi Je polovica motoriziranih divizij. Ce bodo okoliščine zahtevale, bo' lahko to število povišal na en milijon. Musolini misli, da ne bo nikogar veselilo spustiti se v avanturo z Italijo, 1 m IH t . f '*•' i m <>■> Hi mmmm Letala — glavno orožje Prvi napad na Abesinijo bo izvršen z bombnimi letali, ki bodo med treskanjem bomb pozivala Abesince, naj se uda jo »Hočemo mir in svobodo!** Izjave abesinskega cesarja inozemskim novinarjem London, 1 avgusta. Reuter poroča iz Addifl-Abebe: Več ko milijon Abesincev se pripravlja na vojno. Vsepovsod vidiš moške, kako prenašajo orožje; pogosto opaziš tudi deset do 11-lebne dečke, kako se vadijo ravnanja s puško in kopjem. Italijanski državljani odhajajo iz Abesinije. V Addis-Abebi je ostala samo ena Italijanka. V tukajšnjih krogih vidijo v rAvnanju italijanskega poslanika, ki ni hotel prisostvovati proslavi rojstnega dne abesinskega cesarja nezaslišano žalitev. Nekateri radikalni krogi prigovarjajo abesinski vladi, naj takoj prekine diplomatske odnošaje z Italijo zaradi nastopa njenega poslanika, češ da takšno ravnanje ni v ni-kakem skladu z diplomatskimi običaji med dvema državama. Reuterjev dopisnik je govoril z nekim visokim funkcionarjem abesinske vlade, ki miu je izjavil: Upamo, da nas Italija ne bo napadla. Toda zdi.se, da je Mussolini šel predaleč in se zdaj ne more umakniti. Vsa naša država ve. da si naš cesar želi miru, če ga je moči doseči častno za nas. Naš cesar je popoln gospodar položaja pri nas. Na konferenci inozemskih novinarjev ki so se zbrali na dvoru, je cesar Haile Se- lasi poudaril, da je ves abesinski narod složen v odporu proti invaziji tujih narodov. Vsi spori med posameznimi plemeni so pozabljeni. Tudi obmejna plemena so že ponovno izrazila svojo zvestobo abesinski dinastiji. Postavila se bodo odlo6no v bran proti vsakemu napadalcu, ki bi skušal vdreti na sveta abesinska tla. Abesinija ne bo nikoli priznala nadvlade tujega naroda. Abesund so že stoletja svobodno ljudstvo in hočejo to tudi ostati. Oe pa dovolimo, je poudaril, da na nas vpliva Evropa i • # ' ' odnosno zapadni narodi, če pristanemo na njihov vpliv v naši državi, potem sme biti to sodelovanje izrečno le gospodarskega, nikoli pa političnega značaja. Italija in Anglija Zanimiva polemika v italijanskem vodilnem listu — Anglija je po mnenju Rim* soodgovorna za vojno z Abesinijo kajti afriškege zadeve ne bodo niti najmanj zmanjšale možnosti. nJeraJto akcij v Evropi. Pariz, 1. avgusta. »Tempa« objavlja zanimivo poročilo svojega nemškega zastopnika o uporabi italijanske zračnega brodovja v vojni z Abesinijo Oe bd se zečele sovražnosti, bi takoj odletelo več sto letal v Etijopijo. Italijanska vlada upa, da bi zaradi poleta nad Egiptom n‘e imelo nobenih diplomatskih težav, ker smatra to ozemlje kot prijateljsko. Zaradi posebnih razmer v vzhodni Afriki bi Italija poslala tjakaj v glavnem bombna letala, to sicer najmodernejše tipe z motorji, ki lahko letijo 9000 m visoko in dosežejo v višini 5000 m hitrost 880 km na uro. če so popolnama obremenjena ptovoaajo brez oadoknade goriva lahko 2000 km. Ker je Addis Abeba od eritrejske meje oddaljena okoli 700 km, bi lahko letala udobno prevozila to daljavo brez pristanka Glavna naloga teh letal bd bila, da bi preplašila prebivalstvo, ker v Abesiniji ni takšnih objektov, da bi jih bilo vredno razdejati. Letala hi se spuščala prav nizko, z ojačevalci pozivala prebivalstvo na predajo ter obenem metala bombe. Narod, M pozablja brate v -uinostI, tepta svojo časti „Bran-i-bor“ se briga zanje* Rim, 1, avgusta, -tr Diplomatski so trud-nik > Pop o la d’ Italia« PolverelM razpravlja v današnjem uvodniku o odgovornosti Anglije v italijansko-abesinskem konfliktu in piše med drugim: Bilo je mogoče najti v abesinskem konfliktu pot, ki bi preprečila reševanje nastalega spora z orožjem. To pot hi bila brez težav lahko nastopila Anglija s tem, da bi bila nasvetovala abesinskemu cesarju, naj sklene z Italijo kompromis »v stilu angleških sporazumov«. Možen bi bil sporazum stičen onim, kn jiih je vsilila Anglija mnogim drugim neprimerno bolj civiliziranim na-trodom. Bilo bi to tudi v interesu Londona, kor bi se s tem izognilo teaki prenzikuSnji Društva narodov, Anglija pa bi bila tudi dolžna popraviti krivico, ki se je zgodila Itoa- Hriji pri sklepanju nnirovne pogodbe v Versaillesu. Kiarr se tiče Abesinije, bi prav lahko pristal« na vlogo, kakor jo ima Egipt. To bi bila za Abesinijo celo velika ča4t, •kajti Egipt je starodavna slavna dežela faraonov, Abesinija pa dežela pradavnega barbarstva. Nobenega dvoma na, da bi se bil abesinski cesar udal vsakemu angleškemu nasvetu, če bi miu bil stavljen s primernim poudarkom. No ta način bi se bili lahko izognili vojni in neprijetnostim, ki jih imajo sedaj v Ženevi. Neg uš govori sedaj eaimo o vojni in moramo mu verjeti. Za mir je potrebna dobra volja dveh držav, za vojno pa tsamo ene. Poverelli vprašuje na koncu, ali ne želi morda. Anglija sama dobiti protektorat nad Abesinijo. Pasivna bilanca poljsko ■ nemškega pakta Na gospodarskem polju ima Poljska samo izgubo, na političnem pa ni nič pridobila VarSava, 1. avgusta. -tT- »Kurier Warszaw afck objavlja daljšo razpravo biv&ec narodno demokratskega poslanca Stronskeja o posledicah pakta, ki je bil januarja 1931 sklenjen mod Nemčijo in Poljsko. Pri tam ugotavlja, da je ta pakt zia Poljsko v vsa kem pogledu negativen. Poljaki so izgubili do 50 odstotkov od prejšnjega trgovu-akega prometa z Nemčijo. Položaj poldrugega milijona Poljakov, ki žive v Nemčiji, se ni nič izboljšal, baš nasprotno, pritisk narodnih socialistov na poiisko narodno manjšino je hup ko kdaj poprej. Nasprot-pa Nora« na Poljskem dvigajo glave in vedno bolj očitno nastopajo v dahu hitle-rizma. Pod vplivom Be~l!t»a je tuli Gdarek prekinil svoje (trgovske zvq*e s Polivko. Članek končuje z ugotovitvijo, da pomeni nadmoč Nemčije smrtni udarec vplivu m neodvisnosti Poljske. V zunanje političn-m pogledu je pol jelko-nemški pakt oslabi poljske odnošaje do Francije, navdal Rusijo z nezaupanjem in izival napetost med Polj alko i® Malo antanto, za hrtbto:n Potljrike po se je osnoval blok balkanskih držav V vsej zunanji politiki je pakt z MemSijn izzval splošne nezaupanje do Poljske, kar ovira tesnejše sodelovanje z maagimi državami. Ureditev obmejnega prometa z Madžarsko Beograd, 1. avgusta, te. V Bar&i se Je sestala mešana jugosdovenSko-madžarska komisija, ki razpravlja o ureditvi obmejnega prometa v svrho olajšanja položaja dvolastnikov. Madžari so 3voječasno de-lali našim dvolastnikom silne težave pn prehodu meje, doftim so s svo(Je strani uživali vse ugodnosti. Po razpravi v Ženevi pa Je bilo Sklenjeno, da se obmejni promet nanovo uredi. Mešana komisija sedaj proučuje vsa ta vprašanja ter bo sestavila predloge za sklenitev nove konvencije o otamejnem prometa . Moderne Amaconke na potu okoli sveta Pari«, 1. avgusta, tr. V luko Vigo je prispela te dni francoska jadrnica, ki je že od septembra 1931 na potovanju okrog sveta. To bi v dobi najrazličnejših rekordov ne bilo nič [tosebnega. Toda ta jadrnica nima med posadko niti enega moškega, marveč samo ženske ,1« sicer 14 žen in deklet, ki so se pod vodstvom hčerke mornariškega oficirja Duponta podale na nevarno potovanje. Vsaka izmed udeleženk je morala ob nastope potovanja vplačati v skujmo blagajno za prehrano in vse druge potrebščine po 30.000 frankov. Vse udeleženke tega potovanja so iz bogatih in uglednih francoskih rodbin. Ob nastopu potovanja je morala vsaka podpisa-H izjavo, da ves ča« ne bo pogledala nobenega moškega ter da bo do povratka v domovino ne sme stopiti na krov jadrnice noben moški. Vse delo, tudi popravila morajo oprav »jati ženske same Po Mariboru sem in tja Ob vrelcih, ki prinašajo zdravje Z »Bdečim Francljem« v Petajnoe in Radence — O poučnem izletu mariborskih gostilničarjev in kavarnarjev V torek 30. julija so priredili mari- borski gostilničarji in kavamarji celo dmevtni poučni izlet v Petajnce in Radein ce, da si na licu mesta ogledajo zdravilne vrelce slatinskih vod, ki se v vročih dneh taiko dobro prilegajo. »Rdeči Fan-celj« je odpeljal 40 mariborskih gostilničarjev in kavarnarjev proti ■ Gornji Radgoni, kjer je bil kratek postanek, nato pa v Petajnce, ki so nekoč bili mejna točka med avstrijskim cesar-©tvom in ogrsko kraljevino. Z vljudno prijaznostjo je gostom pokazal in obrazloži! zdravilnost petajnske slatine g. Vogler, nakar je »Rdeči Francelj« sadrčal proti Radencu. Ravnatelj inž. Kosmač je temeljito in natančno raiztol-mačil zdravilno in krepilno moč radenske vode in radenskih kopeli. V prisrčnih besedah se mu je v imenu udeležencev poučnega izleta zahvalil neutrudno marljivi tajnik mariborskega združenja gostilniških podjetij g. Janko Jenko. Polni orel epih vtisov so izletniki zapuščali Radence in obžalovali, da ni v to »mer dobrih in brezhibnih železniških zvez, ki bi v kratkem voznem ičasu omogočale večkfkraifcnl poaet zdravilnih vrelcev in kopeli, ter poživljemje tujske- ga prometa v to smer. Izlet se je zaključil s prijateljskim večerom pri »veselem Šabedru« na Teznem. V šegavih, dovtipnih izvajanjih je vrli organizator okoliškega obrtništva ter neutrudni nacionalni delavec g. J. Šabeder poudarjal pomen dobro uspevajoče gostinske obrti za tujski promet, v duhovitih in.zanosnih besed?1! je pozival k vztrajnemu sodelovati '»i in stanovski skupnosti restavrater ^.cj;:e Majcen, končno je spregovoril še zaslužni in spretni organizator odlično uspelega poučnega izleta združen j ski tajnik g. Janko Jenko o pomenu gostinstva za tujski promet. Vsi trije govorniki so želi burno odobravanje navzočnega članstiva. V znamenju stanovske solidarnosti in čvrsto povezane strokovne skupnosti je potekel večer, ki je nudil ne-pobitne dokaze neprekinjenih prizadevanj zavednih predstavnikov naše gostinske obrti za <3hn lepši in koristnejši razmah te gospodarske panoge, ki je poglavitna osnova tujskoprometne propagande in tujskoprometnih uspehov. Le-fti pa so življenski vir Maribor®, ter njegove okolice. Pesem žag, krampov in lopat Razstavišče Mariborskega tedna je oživelo — Nove aktrakcije Mariborčani budno zasledujejo vsako novost v našem mestu. Posebno pozornost pa posvečujejo pripravam za »Mariborski teden«. Gruče ljudi romajo v Prešenovo ulico, kjer so že postavili glavna vhodna vrata na razstavišče te zabavišče. Vdolž Prešernove ulice in sicer ob zidu pivovar pa bo pridne roke že postaivile okrog 100 m dolge lesene lope kjer bodo prodajali sejmarji svoje blago. Tudi so na vrtu Dijaškega doma že postavili paviljončike, in malikuje ves razstavni in zabavni prostor mravljišču. Okrog 150 delavcev je neumorno na delu da čim hitreje pripravi vse potrebno za čim lepšo podobo prireditve Mariborskega tedna. Tudi se napovedujejo nove atrakcije na zabaviščnih prostorih ter se bodo v ta namen odstopili tudi deli unionskih dvorišč. Po predpripravah sodeč bo letošnji zabavni prostor mnogo večji kakor lanski. IV. Mariborski teden Vstopnico ta legitimacije » zunanje po- setnike je določila uprava »M. T.« kot sledi: Obiskovalcem. ki pl&čajp za vozno karto do Din 15.—, se žigosa žel. legitimacija na podlagi običajne dnevne vstopnice za Ddn 5.—. Ako je plačal za vozno karto od Din 15,— de 25,— mora kupiti legitimacijo za Din 10.—, ki je veljavna za 2 dnevna in večerna obiska. Pri vozni karti od Din 25.— do 60 ai mora nabaviti legitimacijo za Din 15.— in velja le-ta za 8 dnevne in 3 večerne obiske. V »lučaju pa, da ga stane vozna karta Dtn 60.— ali več, ai kupi legitimacijo za Din 25.—, ki mu omogoča 6-kratni dnevni in 6-kratni večerni obisk. Legitimacija se glasi na ime in je meprenosna. Stanovanjski urad Mariborskega tedna. I)a zagotovi vsem obiskovalcem letošnjega »Mariborskega tedna« prenočišča, je uprava Mariborskega tedna ustanovila tudi letos stanovanjski urad. Vse stranke, ki lahko oddajo sobe, se naprošajo, naj se ja vijo čimpreje v pisarni Mariborskega tedna, Aleksandrova cesta 35, v svrho prijave sob, ki bodo na razpolago za časa Mariborskega tedna. Že na podlagi dosedanjih prijav je popolnoma izključeno, da bodo našli tujci prenočišča v mariborskih hotelih. Mariborski teden opozarja pa vse stranke, da ne smejo zahtevati od tujcev višjih zneskov, kot so jih javili Mariborskemu tednu in ki bodo označene na nakazilih stanovanjskega urada Mariborskega tedna. Nujno po trebno je, da ohrani Maribor dober sloves, ki ga ima kot gostoljubno In ceneno mesto. Od 1. — 13. avgusta bo posloval stanovanjski urad Mariborskega tedna podnevi in ponoči pri vseh vlakih na novem peronu glavnega kolodvora, tel 26—09. Vazne olajšave in legitimacije Kakor smo že ponovno poročali, je generalna direkcija, drž. železnic dovOMa za poset »Mariborskega tedna« polovično vožnjo, in sicer od 1—13. avgusta za dopotovali je in od 3.—16. avgusta za povratek. Pose trnki Mariborskega tedna, ki ae hočejo posiužiitA te ugodnosti, morajo kopiti na odhodni postaji oziroma pri Potniku poleg direktne vozne karte do Maribora tudi rumeno železniško legitimacijo K-13 a Dta 5. Vozne karte v Mariboru ne smejo oddati, kajti na podlagi iste in rumene legitimacije, na kateri urad Mariborskega tedna potrdi obisk, imajo brezplačen povratek. Legitimacije za vstop na »Mariborski teden< kupijo v Maribora. Vstopnice In legitimacije »a Mariborčane in vse one, ki se ne poslužujejo popusta na železnici. Enkratna dnevna vstopnica stane Din 5.-, enkratna večerna Din 3.-. Za otroke, dijake s šolsko legitimacijo in vojake do narednika pa stane dnevna ali večerna vstopnica Din 2.-. Stalne legitimacije, ki veljajo za 10 dnevnih in 10 večernih obiskov, stanejo Din 26.-. Pisarna Mariborskega tedna se je presedla na razstavišče in posluje celodnevno v po-I slop ju otroškega vrtca, tel. 23-87. Ka] ho nudil IV. Mariborski teden? 1.) Letošnji IV. Mariborski teden, ki se bo vršil od 3. do 11. avgusta bo nudil popolno sliko gospodarskega in kulturnega življenja našega severnega ozemlja. 2.) Mnogo koristnega v obliki številnih razstav, pa tudi mnogo zabavnega, saj se pripravljajo najrazličnejše atrakcije, ki jih Še v Mariboru nismo videli. 3.) Popolno industrijsko, gospodarsko obi-ležje, ki ga bosta pokazali splošna industrijska in specijalna tekstilna razbtava. 4) Vel’.ko obrtno revijo, ki bo našim vrlim obrtnikom dala možnost, da se uveljavijo kot povsoJ priznani in odl’fni delavci. 5.) Fotoamatersko razstav« g številnimi, krasnimi motivi že večkrat nagrajonih tolo-anuterjev. k: bodo s svojimi umetnijami povezovali n;Jšo lepo zemljo H IMie®.'’ na njej •j.) Tujslo — prometno 'szsUvo s iremi ogromni diagrami solnčnih Slovenskih go-rio. zelenega Pohorja in idiličnega Mariborskega <.'ok'j te’ nad inni. Meran«. Za obiskovalce razstave je obisk produkcije policijsko dresiranih peov bezplačem. Slovenski zdravniki ob Mariborskem tednu Na dan otvoritve Mariborskega tedna, 3. t. m. bo v ^poSni bolnici v Mariboru ob 17. znanstveni sestanek zdrSirnikov s sledečim dnevnim redom: Profesor Dr. Zalokar iz Ljubljane: »ruptura uteri«; Primarij dr. Deraovšek iz Maribora: »ra- dikalna operacija čeljustne votline po lastni metodi«; Primarij dr. Minač iz Ljubljane: »mehanizem poškodbe meniskov in operativne indikacije«; Primarij dr. čemič iz Maribora: »15 let golše v Mariboru«; Asistent dr. Vrhnjak iz Maribora: »operacije na želodcu«; Primarij dr. Mer-ftun iz Ljubljane: »težave po operacijah želodca«; Primarij dr, Lavrič iz Ljubljane: »flegmone«. Pokaasovanje bolnikov. Sestanek priredč: Jugoslovansko kirurško dru- štvo, sekcija v Ljubljani; Zdravniško društvo v Mariboru; Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. Po znanstvenem sestanku bo v Mariboru tudi družabni sestanek zdravnikov. Mrtve fasade 0(d prijatelje. Jfeta smo prejeli: »Zdaj ko se vse prtporavfljB. ln prenavlja za Mariborski teden, ko se bomo postavljali z »avenijo«, preveč pozabljamo, da bi okrasili tuidi hiše. Fasade eo po večini mrtve, talko redko videti v oknih lončnice. In veoiidair cvetlice poživijo fasade, so kakor lepi Obrazi, ki nas pozdravljajo z oken. Pa tudi tebi, če JSJh znaš okusno urediti ta itmpeAno gojiti, eo dan na dan vir čistega veeelja. Prva pot zjutraj bo k njim, da vidiš, kako so tvoje ljubljenke prenočile. Ali Je res treba zopet razpisati, nagrade za naoHepše ofarašena okna?« Drobiž iz mesta in okolice —m Ban dr. Dink« Puc bo otvoril IV. letošnji Mariborski teden v soboto, dne 3. tm. •—m Odprta nož in dan »o groba vTata... V starosti 72 let je preminula gospa Rozalija Banideva, vdova po višjem linančnem kontrolorju. Rajnka je bila plemenita žena, dobra mati ter usmiljena podpornica siromašnih ter pomoči potrebnih. Na Aleksandrovi eesti 19 je preminul v starosti 01 let veleposestnik in trgovec Ignacij Tischler. V Mariboru je užival obče spoštovanje. Žalujočim obeh pokojnikov naše iskreno sožalje! —m V nedeljo, dne 4. avgusta Ob 16 vsi na letno telovadišče Sokola Maribor H Pobrežje k veEki veselici z zabavnim sporedom in plesom. Zdravo! —m Vpepeljeno. Pri posestniku Matevžu Mohorku v Strgoncih je izbruhnil požar, ki ' do tal vpepelfl hlev, kolamioo in svinjak. toda znaša okrog 10.000 Wn in je krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, se ne ve, sumijo pa, da je bil podtaknjen. Za časa Mariborskega tedna VELIKI KAVARNI dnevno KABARET KONCERT PLES —m Tndi zabave bo mnogo na Mariborskem tednu. Zavedajoč ae pregovora »Združuj koristno z zabavnim« je toefi na letošnjem W. Mariborskem tednu vsestransko preskrbljeno za zabavo in dobro volijo. Tako 9e bodo lahko staži ln mladi naveseJiti do mtte volje, saj bodo za to preskrbeti tudi Številni komedijanti, brez katerih si prireditve mditi misliti ne moremo. Razstave, kongresi spontane in druge prireditve bodo shiCne pouku in Obči koristi, vrtiljaki, tobogan, stena smrti, železnica strahov, avtodram, amerBcansko kegkJdšče, anrtotoorao, strelišča, zabavni muzej, panorama, otroški vrtiljak, ogrič-njak in drugo pa neskaljeni zabavi. Vse kaže, da bo na XV. Mariborskem tednu res prijetno in zabavno! —m Razstava zajcev na Mariborskem tedna. Privlačna novost letošnjega IV. Mariborskega tedna bo vsekakor velika raztava kuncev vseh pasem, ki jo priredi X. Jugoslovansko ktmeerejsko društvo v Mariboru. Ob tej priliki bo tudi raztava zajčjih kožuhovin. —m Protestna stavka pri Hosnerja končana. Delavstvo tekstilne tovarne Roener Marko v Melju pri Mariboru, ki je v soboto, dne 27. t. m. zaradi nepovoljnih uspehov pri mezdni razpravi stopilo v protestno stavko, se je v sredo vrnilo na delo. Medstrokovni odbor je na predvčerajšnjem Zborovanju stavkajočih ugotovil, da so razlogi za nadaljno stavko odpadli ter je stavkujoče pozval, naj ae vrnejo na delo. Medstrokovni odbor ln delavci računajo, da bo prišlo do končne mez dne razprave do 2. avgusta t. 1. Na cesti sedaj brez službe 28 delavcev, ker so medtem vzete v službo nove moči. —m. Vettko lovsko streljanje bo tudi letos ob priliki »(Mariborskega tedna« in sioer 11. anrgiusta ne strelišču v Radvanja. Tekmovali bodo v petih disciplinah, z zrnjem in kmgOo. Podroben razpored tekmovanja bomo še objavili. —m. Neobičajna, karavana v Maribora. Včeraj zjutraj je prispel v Maribor fcfariH vojaški godbenik Josip Scbaip, ki je odpotoval 25.' maja z Bitotja s tremi osii. Oslički, pravi macedonsiki aivčki, so bili naitovarjeni s skromno imovino in imajo sadta za moža in mjegovo ženo. Scharrp, ki je avstrijski državljan, je danes dopoldne nadaljeval svojo pot proti Gradcu —m. Vkn v radvanjsko pojasnjen. Kakor smo svoječasno ponečedi je bil lani imzden vlom mrtvašnico na radvanjskem pokopališču in so zBtooscl ob itMd prfMkl odnesti. « piaSčsv pogrebcev. Ob prflBri nek* uh rrrM»im v Badn-iga pa m taoMM ft> dol nsMI neki pMft, o kartami eo po natanSnem ogleda dog-nsfi, da Je test radvenjeMb progrebcwr. Piri pa ja knejit**] pMMSa topo. STAHOVADJA SAMSKO STA»OVAJWE obstoječe iz predsobe, kopalnice in sobe takoj oddam. Vpraša se pri blagajni Grajskega v Maribora. GOSPODA SPRKJMEM na stanovanje ln hrano. Aleksandrova cesta «4, Maribor, LeSntk. UTO 8TANOVA3MB dve sobi, kuhinja in pomožni prostori, takoj oddam za 480 Din. Betnavska cesta 39, Maribor. PKVOVHOTM6 za ririsavanje Vinasisa^i IVrcflipi, fig. JflrM ~ ■ . Josip m pri vedal, da ga je kupil lani Jeseni od neznanca. Orožniki njemu seveda niso verjeli ter so tmejttelja plašča ovadili državnemu tožilstvu, ker je osumljen, da je vlomil v mrtvašnico ln ukradel plaSče. —m. Oelo coklje kradejo. Vodstvo želez-Hiške postaje Rače-Fram Je naznanilo orožnikom, da so neznani storilci kradli coklje za podtikanje vagonov. —m. Svedrovci so predrzni. Posestnikova hči Liza Kranjčeva v Polancih je imela shranjen denar v omari v spalnici. Ko je te dni rabila nekaj denarja, je s strahom opazila, da ji manjka tisočak, ki je na tajdmstvenl način izginil. Zadevo je prijavila orožnikom, ki so ugotovili, da je tat omaro odprl s ponarejenim ključem. Tatvine Je osumljen neki domačin, ki so ga orožniki ovadili sodidču. —m Steklenice irčijo po glavah. V neki gosffhri v Črni so popivali fantje. Ko se je bližala policijska ura jih je gostilničar pozval, naj gredo domov. To pa nekemu čevljar ju ni bilo prav; pričel je gostilničarja bombardirati s steklenicami in koaarci. Vmes so posegli 5e drugi in tako se je razvil splošen pretep, katerega efekt je bil, da je obležal v mlaki krvi 99 letni posestnik in gostilničar Ivan Stopar,'ki je zadobil težke rane po glavi. —m Podeželski dihurji. V zadnjem času se silno množijo prijave o tatvinah kokoši. Ne mine skoraj dan, da ne bi okoliški kmetje pogrešali perutnine. Tako je viničar Ivan Dimat v Vnkovju prijavil orožnikom, da rhu je neznan tat odnesel iz kokošnjaka 6 lepo rejenih kokoši. Drugi tudi še? Sava Severjeva je šla od tufca1 jfeajega gle-daMSča potem B. Stupica, naaadnje Se Skrbinšek. Kakor flujemo nameravajo še nekateri drugi člani zapustiti Maribor. Vse-boflj stopa s perečo aktualnostjo v ospredje vprašanje: kaj bo z Mariborskim gftedali-Bčem...? Pont na Glavnem trgu pred sodniki Danes v četrtak ob 11. dopoldne se je pričela pred okrajnima sodiščem raaprava mota desetim vrtnarjem, ki Jih je policija ovadila zaradi ananetga punta na Glavnem trjgu, ki je bU 1. jiunlja proti bolgarskim vrtnarjem. Obtoženi, so: 51 letni mizarski pomočnik Josip Čelofiga, 32 letni Vladimir Bonč — Brijavlč, vrtnar, 33 letni delavec Mlake Tajlhman, 27 letni vrtnar Ailoj-zlji Gmber, 25 letni vrtnar Leopold Plečko, 38 letni vrtnar Joelp Valner 16 letni vrtnar Martin Lorbek in 1® 'letni vrtnarski vatfenee Avgust Orček. Gori navedeni so 1. Junija okrog 8. dopoldne prišli ha Glavni tng in neopaženo ter sporazumno podrli na tla več stojnic polnih, razne zelenjave Sn e tem povzročili bolgarskim vrtnarjem iz okolice čakavca in Varaždina precejšnjo škodo, ki jo cenijo na 3000 Din O času poročila razprava še traja in bomo o izidu še poročala. Mariborski živinski sejem Mariborski živinski sejem. Na torkov živinski sejem so bili prignani 3 konji, 8 bikov, 70 volov, 165 krav in 6 telet. Od teh je bilo prodanih 182 komadov. Povprečne cene so bile sledeSe : debeli voli S do 8.76, polde-beli voli 2 do 2.50, plemenski voli 2 do 2.75, biki za klanje 2.25 do 3.50, klavne krave debele 255 do 8, plemenske krave 1.25 do 1.75, krave za klobaserje 1 do 1.25, molznice 2 do 2.50, mlada živina 2.50 do 3.50 ki teleta od 8 do 4 Din za kilogram žive teže. Mesne oene pa so bile naslednje: volovsko meso I. vrste 8 do 10, druge vrste 6 do 8, meso bikov, krav in tetic 4 do 6, teletina I. vrste 8 do 10, druge vrste 4 do 6. AKADRMIH INŠTRUIRA za popravne izpite. Uspeh siguren. Naslov v spravi »Večemi- 8332 •Manbcrštjei sperf Delavno prvenstvo v tenim Je pričel v Maribora v držav- nem psvenatou v tenis« dvoboj dam. Nastopate. AOBt Zagreb ki Rapšd Maribor. Tekmovanje ae vrti na igrifi&ih Bapšda. Fsrvo srečanje med Dragico Miličevo (Zagreb) in Unserjevo (Maribor) je končalo s presenetljivo zmago komaj 17-letme Zagrebčanke, ki Je premagala Lirzerjevo rezultatom 7s5, 2:6, 9:7. Tekmovanje se popoldne nadaljuje. —«. g« železničar v Varaždin«. Zaradi odpovedi 8K GfisOnga i* Gradca so nafti Železničarji sklenili prijateljsko tekmo z varaždinsko Slavijo. Tekma v nedeljo 4. v Varaždina. Kavarna „ Rotovž4 jopolnoma na novo renovirana ter ma lep in prekrasen senčnat, pra-iu prost vrt. v katerem se vsak gost prav udobno in prijetno počuti. Smrt v mlaki za napajanje živine Včeraj dopoldne so pogrešili dveletno posestnikovo hčerkico Elizo Snotovo v Jablancih pri Sv. Barbari v Slov. goricah, Iskali so jo ves dopoldne, a zaman. Še le opoldne, ko so gnali napajati živino v 300 m od hiše oddaljeno mlako, globoko kak poldrugi meter, so opazili pogrešanega otroka na dnu mlake. Otrok se je najbrže igral ob mlaki in zdrknil v vodo. Ker ni bilo nikogar bfeu, je otrok utonil. Velik požar V Obrežu pri Središču je izbruhnil pri posestniku Ivanu Potočniku velik požar. Ogenj se je naglo širil in je vpepeljil stanovanjsko hii'5o iin gospodarko poslapje z vsem poljedelskim orodjem. Potočniku je »gorela vsa obleka in tudi nekaj gotovine. Škode je nad 180.000 Din. (Pohcfsšce vesti Od Sv. Lovrenca na Pohorju. O našem lepem planinskem kraju se v časopisih o malo čita. Isti pa je dobro znan med letoviščarji, ki ga kaj radi obiskujejo. Tudi letos je že letoviščarska sezona v polnem razmahu, ter je prišlo k nam že precej tujcev na oddih. Vse pa z največjo napetostjo pričakuje 4. avgust, na kateri dan priredijo tukajšnji gasilci svojo veliko društveno proslavo, združeno z blagoslovitvijo nove motorne brizgalne po prez-■viženem gosp. Dr. Ivanu Tomažiču, knezo. Škofu lavantinskem in zletom mariborske gasilske župe desni breg. Slavnost bodo obiskale tudi druge gasilske čete od bližnje in daljne okolice. Cerkveni obredi se bodo pričeli dopoldne ob deseti url, nato je blagoslovitev nove motorke, kateri bodo kuimovale ge. Trude Kvacova in Lauričeva, soproga šol. upravitelja, ter gdč. Zora Skerbinekova. Popoldne ob dveh je gasilska vaja. —o Sokolsko driifttvo Bače prireja v nedeljo 4. avgusta svoj letni nastop. Obvezna je udeležba društev Hoče, Slivnica, Fram, Pragersko in Sv. Marjeta na Dravskem polju. Mariborčani, bratje in prijatelji, pohitite med narod na Dr. polju, komur pa M bita. to le predaleč ln prenaporno pa se naj sokolsko in narodno oddolži pori Sokolu Maribor II. Pobrežje, ki bo imel isti dan svojo prireditev na letnem telovadišču. —o V nedeljo dne 18. avgusta pa pohitimo v naSe pohorske gorice, v lepi Lim. bog, kjer bo imelo domače sokolsko dru-Sbvo s sodelovanjem br. društev Ruše ni Sv. Lovrenc na Poharju svoj letni nastop. Pohorjem, ki so si vkljub težkim časom Pohorjem, ki so si vkljub ležkim čašam ojunačili, da si postavijo las.tno streho — svoj dom. Bratje ni sestre iz Maribora ven — na plan! Zanimive številke So gramofonske plošče, ki oddajajo svoj posnetek lahko po 50 minut. Pripravne ao posebno za prenos dolgih govorov in predavanj. Samioa moskita izleže 2-krat na leto po 20 do 30 jajc. V večini madžarskih okrožij se morajo /vjgmm' okopati vsaj enkrat na mesec pod nadzorstvom krajevnih oblasti. V Londonu pride po ena cerkev na 1800 Današnji dečki so povprečno 10 funtov težji in 5 cm višji nego dečki pred 50 liett. Med W0 duhovni jih učaka 34 več nego 80 let. Moški so za izdelavo smotk baje zmogljivejši nego ženske. Povprečno izdelajo 2-krat več smotk nego njih .tovarišice, V London« je 258 kinematografov s 344.000 prostori. če bi predvajali svoj program brez prestanka, bi si ga ogledala v enem dnevu lahko četrtina Londončanov, v 4 dneh pa "(»i. Londončani izdado prilično 16 odst. svojih prejemkov za alkohol, vendar pa pijejo dosti manj nego pred vojno. V zadnjih treh mesecih so tigri okrog Madrasa raztrgali lflO ljudi. Družinske vozovnice v Franciji Ta letošnja počitniška potovanja so dovolite francoske železnice posebne družinske voaovniee, ki dajejo družinam z najmanj tremi S*ani (najmlajši mora Šteti vsaj 7 tee ki za potovanja najmanj 900 km (ra-taojo se t»di potratne vožnje) veHke po-puste. Prvi *h>n družine plaža vso vožnjo, drugi ima 26-odstotni popust, tretji 60-od-atotni, vsak nadaljnji pa 75-odstotni popust. Za vožnje preko 400 km se popusti aa tri Slane povečajo za 10 odst., za Štiri člane za 16 odst. i t. d., a glava družine ima za vožnje med letovanjem domov Se poseben 50-odstotni popust in vrhu tega pravico za 75-odstotni popust za prevažanje svojega avtomobila po železnici — 5e ga ima. Te družinske vozovnice ta popusti veljajo do začetka novembra. Spomin ja}tc se CMDr DNEVNE VESTI — Iz državne službe. Imenovani so: »a arhivskega uradnika pri državni bolnici za duševne bolezni v Novem Celju uradniški pripravnik Karlo Saleain, za policijskega agenta pri upravi policije v Ljubljani policijski stražnik zvaničntk Vinko Ceh, za policijskega stražnika pripravnika pri upravi policije v Ljubljani Vilibald Kri* sche, za sluiitelja pri državni bolnici za duševne bolezni, v Novean Celju sedlar in režijski uslužbenec Franjo Dolžan, strojnik in režijski uslužbenec Franc Germad-nik, mizar in režijska uslužbenec Josip Kavčič vrtnar In režijski uslužbenec Drago Novak, pek in režijski uslužbenec Jurij Ob ličar, čevljar in režijski uslužbenec Ciril Ratajc, in zidar to režijski uslužbenec Martin Siter. V višjo skupino sta pomaknjena upravni pisarniški upravnik pri železniškem in obmejnem komlsarijatu na Jesenicah Borivoje Lizič in upravno pisarniški uradnik pri banski upravi Ivan Teržan. Naznanilo preselitve Anton Kos, umetniške slike, okvirji, po-zlataretvo, se je preselil na Poljansko cesto št. 1. v Peglezen. — Iz banovinske službe. Imenovani so za banovinsko uradniško uradnico pri kmetijskih gospodinjskih tečajih'v dravski banovini Mira Barle, za banovinskega uradniškega pripravnika pri javni bolnici v Celju dr. Vladimir Berglez, za banovinskega pomožnega sekretarja pri banski upravi banovinski pisar Vladimir Hafner, za banovinskega kmetijskega pristava pri banski upravi Zmagomir Kramer, za banovinskega upravno uradniškega pripravnika pri javni bolnici v Mu raki Soboti dr. Emanuel Pertel; v višjo skupino so pomaknjeni banovinski uradniški pripravnik Ivan Kisovec, direktor banovinske kmetijske šole v Ratičanu ing. Franc Mikuž, erhiv-ska uradnica pri banski upravi Božena Siegel — Kuhar in banovinski učitelj na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru Fran Vojsk; sprejeta je ostavka, ki jo je podal na banovinsko služlbo zdravnik združene zdravstvene občine v Novem mestu dT Milan Ropaš. Čas svežih paradižnikov nas opozarja, da so makaroni In špageti — Peka tete ali Jajnine — pripravljeni s paradižnikove omako, zelo tečna in okusna jed. Gospodinje, pripravite svoji družini večkrat to osvežujočo, ceneno jed! — Gradnja železnice Varaždin—Koprivnica. Dela na prvem odseku nove železnice Varaždin—Koprivnica od Koprivnice do Ludberga je iztočiti ralo gradbeno podjetje Stojadinovič iz Kraševca z 21*/o popusta, kar znaša 1,704.452 Din pri prvotno določeni vsoti 8,116.778 Dta. Te dni se je vršilo licitacija za zgraditev spodnjega ustroja od Ludberga do Varaždina. Za ta dela j" bilo predvidenih 5,812.000 Dim. Delo je izliolti-ralo mariborsko gradbeno podjetje Naseim-beni iz Maribora s popustom 23^/n ali 1,336.065 Din. Tako so znižani prvotno določeni stroški za spodnji ustroj od 13,929.627 na 10,888.149 Dto. Z deli prično Se tn mesec. Zdaj bi bil pa že čas, da se razpiše tudi licitacija za zgraditev proge St. Janž-Sevnica. — Rumunska monografija o Cankarju. Znani romunski elaviet Anton Kafola, ki je izdal te dni zanimivo, študijo o Ivanu Vojnoviču ta Juigosloveneki epiki, pripravlja zdaj monografijo o ‘Ivanu Cankarju. — Angleške učiteljice na našem Jadranu. Včeraj zjutraj, ee je pripeljalo s par-nikom »Kralj Aleksander« v Split 26 angleških učiteljic, ki ostanejo v Splitu 5 dni, potem pa odpotujejo po naši državi. Nekatere izmed njih so bile med vojno na solunskem bojišču bolniške strežnice. -A Na svetovno razstavo v Bruselj z odprtim avtobusom. Potovanje traja celih 14 dni s pričetkom 18. t, m. Videli bomo Bad. gastein, Arlberg, Schwarzwald, francoska bojišča, ostali bomo oela dva dneva v Pariz«, dva in pol dneva v Bruslju, ogledali si bomo Antvverpen, Ktttoi in Rensko dolino. Fosetili bomo železniško razstavo v NUmbergu (vožnja z lokomotivo), domov se bomo pripeljali po t&kozvani Glockner. strasse in mimo Vrbskega jezera. Prijaviti se je treba pri Putniku v Ljubljani do 5. t. m. Oena za hrano, stanovanje, vstopnine in vožnjo znaša skupaj Din 4.585.— — Razpisana mesta sester pomočnic. Glavni odbor RlK sprejme s 1. oktobrom 10 sester pomočnic po eno pri vsakem banovinskem odboru svojega društva. Vpoštcv pridejo le diplomirane sestre pomočnice, ki so dovršile šolo za sestre pomočnice v naši državi, šolo za dojilje Rdečega križa v Beogradu ali Valjevu. Prošnje je treba vložiti za službeno mesto v Ljubljani pri bano-vtoskem odboru RK v Ljubljani do konca avgusta. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kf. banske uprave dravske banovine« št. 61 z dine 31. julija objavlja odločbo glede mednarodnega, vzorčnega velesejma Ljubljana v jeseni, odredbo k odločbi glede okužbe s San Joseejevim kaparjem, rapre-membe in dopolnitve v pravilnikih o katastrskem premerjevanju ta objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin. —; Prijateljem žike, predvsem vsem tistim, ki dobivajo naš mesečnik »žlka«, sporočamo, da 1. avgusta naš list rad; stavke tiskarskega, osebja žal ne bo mogel iziti. Da pa ne bodo naši »žikovci« odškodovani, bo zato koncem avgusta, izšla pove" čana številka za avgust in september. Gg. trgovce prosim da javijo to vsem našim odjemalcem. Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in toplo vreme. Včeraj je deževalo v Rogaški Slatini, Zagrebu, Sarajevu, Splitu, ir, Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 29, v Splitu 24, v Ljubljani 20.8, v Zagrebu 20, v Mariboru in Rogaški Slatini 18; v Beogradu 16, v Sarajevu 14. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.1, temperatura je znašala 10. Zvočni kino D\or Telefon 27-80 Danes ob 4., 7. ta 9. uri LUC1E ENGLISCH , JAKOB T1EDTKE. v smehapolni burki HLADNA DEVICA Vstopnina: Din 3.50 — Neznan utopljenec. Kmetje iz vasi Melinci v srezu Dol. Lendave so našli v ponedeljek na otoku Mure truplo 35 do 40 let starega moškega, ki ga je naplavila voda. Neznanec Je bij oblečen v dolge eive hlače in obut v čevlje na zadrgo, ki eo bili močno podkovani. Truplo, ki so gia pokopali ne domačem pokopališču, je bilo 180 cin visoko in brez posebnih znakov. Identite neznanca še niso ugotovili. — Grozna nesreča. V vasi Imbriovcu blizu Koprivnice sta ee igrala v torek 9 letna Gjurgjica Loparič in 9 letni Dragotin Mar-janič. Naenkrat ee je odtrgla plast zemlje in ju zasula. Deklica je še molela glavico iz zemlje, deček je bil pa povsem zaeut. Prihiteli so delavci, ki eo deklico odkopali in prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu umrla, dečka so pa pogrešili šele včeraj zjutraj in ga odkopali. Seveda je bij že davno mrtev. — »Detektiv«, ki išče Omerzo. Pred dnevi se je pojavil pri posestniku Francu Petanu v Sp. Pohancih pri Brežicah neznan moški ter se predstavil za detektiva. Petanu in drugim je skrivnostno nami ga val, da išče razbojnika Omerzo, ki mu je za petami. 'Znal je vse urediti tako, da je ostal več časa sam v Petainovi hiši in se med tem časom polastil zlate dvokrovne ure in nekaj drugih dragocenosti. Neznanec je nato še v neki drugi hiši opravil hišno preiskavo, nato pa izginil. Petan je kmalu opazil tatvino in jo prijavil orožnikom. Ti so ugotovili, da je bil neznan »detektiv« neki Štefan Novak, rojen 1. 1897 v Zagrebu, pristojen pa v Globoko pri Brežicah. Mož, je visoke, suhe postave, podolgovatega obraza in zdravih zob. Oblečen je vedno dokaj čedno. ELITNI KINO MATICA 21-24 Te’ 21 Danes ob 4., 7% ta 9M uri WUst, The« Lingen Herman Hiimig v filmu DEČKO, KAJ PA SEDAJ Globoko znižane cene. MARIJ SKALAN ROMAN Sida Sila Frangež je čutil njeno čudno zamaknjenost, njeno duhovno odsotnost, in jo je poizvedujoče vprašal: »Kakšna si? Zdiš se ml tako vsa drugačna«. »Drugačna? Res?« je dejala in napela vse sile, da bi ohranila popolno ravno-dušje. »Si bolna?« »Ne«. »Kaj ti je potem?« »Ne vem«. »Me ne ljubiš več tako, kakor doslej?« To vprašanje jo je razorožilo. Vsa njena tiha zaskrbljenost se je naenkrat prelila v mogočen plamen ljubezni, ki je zagorel v skoraj obupno hrepenenje po njem. Ovila mu je rokt okoli vratu 3e privile tesno k njemu in se mu kakor lačno dete prisegala k ustnam. Njen nejasni nemir tn podzavestni strah se je hotel napiti novih moči, novih svetlob, ki naj bi pregnale moreči mrak. »Moj dragi!« je vzkliknila viharno. »Kaj ne, da me ljubiš, resnično, silno ljubiš in me boš vedno ljubil, naj se zgodi karkoli ...« Stisnil jo je k sebi; »Mar še vedno dvomiš?« »Ne ... ne dvomim več. Moj si, moj ...« Toda že v tistem trenutku je začutila znova, da bi morala govoriti z njim o čisto resnih stvareh, ki so jo težile. »Moj boš tudi, ako ...« »Tudi ako? Kaj naj to pomeni? Izgovori do konca.« »Ako se kaj spremeni ...« »Kaj naj bi se spremenilo?« »Ne vem ...« »Sida!« je spregovoril zdravnik resno in ji pogledal v oči. »Ti veš. Nekaj mi prikrivaš.« »Ne ...« Povesila je oči in postala nervozna. »Ne taji. Predobro slutim. Ne moreš mi prikriti. Povej!« Naslonila se je nanj m miu ni odgovorila. »Govori!« / Molčala je dalje. »Ako me zares ljubiš, potem mi moraš povedati. Zakaj si vznemirjena?« »Zaradi doma ...« je z muko iztisnila iz sebe. »Ne razumem.« »Pripravljajo se velike spremembe.« »Kje?« »Doma.« »Kakšne ?« »Gospodarske.« »Torej se je zajedla kriza tudi v Si-lanovino?« »Ti to veš?« »Slutim. Sicer pa, ljudje govore že dolgo ...« — Spominu Hugona Robleka. Radovljiška podružnica SPD proslavi v nedeljo dne 4. avgusta 40 letnico svojega obstoja, združeno s komemoracijo 15 letnice smrti ustanovnega člana Hugona Robleka. V soboto 3. t. m. zvečer, bo pri podružničnem domu na Begunjšftici svečana iluminacija. V nedeljo 4. t. m, se bo vršila pri domu na Begunjščicl sv. maša ob pol 11 uri, nato slavnosten govor, recitacije In poklon venca manom Hugona Robleka. Popoldne ob 14 uri • začetek planinske veselice, ki se bo vršila v Poljčah, v vznožju Begunjščice, na prostem to v vseh prostorih hotela Sturm, Na prireditvi bo sodeloval Magistrov šramel-trio izpod Šmarne gore. Za cenen prevoz posestnikov s postaje Lesce-Bled do vznožja Begujščioe in nazaj je preskrbljeno. Pot na Begunj-ščico je lepa, zložna in dobro markirana. Iz Ljubljane lj— Na Begunjščico pojdemo v nedeljo 4. avgusta t, I. Podružnica SPD. v Radovljici 'bo tega dne praznovala svojo 40 letnico, obe nem pa bo počastila spomin svojega častnega člana blejskega lekarnarja Hugona Robleka, ki je izgubil življeenje pri požigu Narodnega doma v Tnslu. Odhod iz Ljubljane s turistom ob 5.02 zjutraj. Izkažimo čast narodnemu mučeniku! — Organizatomo-propagamdni odsek S. j. e. u. Ljubljana. lj— Turkinje sc modernizirajo. Pred vojno bi bilo pol Ljubljane na nogah, če bi se pripeljale k nam z avtomobilom Turkinje odkritih obrazov. Zdaj smo pa že vseh senzacij vajeni In tako se v torek nihče ni zmenil za dve podjetni Turkinja, ko ata ustavili svoj avto pred Dajdamom in se Sli malo okrepčat. Ena je bila v platnenih moSkih hlačah, da bi se šle celo Francozinje lahko k nji učit kako je treba korakati z duhom časa. Najbrž sla Turkinji pri nas kje na počitnicah in sta se pripeljali na izlet v Ljubljano. !J. Pripravljalni odbor za Dravsko šahovsko zvezo sporoča udeležencem občnega zbora JŠS, ki bo v nedeljo 4. avgusta ob 15. v restavraciji Zvezda«, da je delegatom ta udeležencem turnirja odobrena če-trtlnska voznina. Delegati, igralci in rezerve naj obdrže vozne listke zaradi potrdila. Udeleženci turnirja in rezerve morajo biti osebno pri žrebanju v nedeljo ob 20. v restavraciji »Zvezda«. Ljubljanski igralci naj se najkasneje do sobote zvečer Javijo vodstvu turnirja, ker sicer ne bodo pripuščent k turnirju. _ lj. Sokolsko društvo Ljubljana IV vprizori v nedeljo 4. avgusta ob 17. na prostem Vornibergerjevo komedijo »Voda« na letnem telovadišču ob Dolenjski cesti. — Po igri narodna veselica s. plesom. — Uprava. Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9'lt zvečer MAGDA SCHNE1DER HERMANN TH1M1G v sijajni muzikalni komediji SUZANA V KOPELI Marjon, to se ne spodobil 1 Vstopnima: Din 4.50, 6.50 _ Ij Moške srajce, pižame, majice,kravate ta nogavice, kupite najibolje pri znani solidni tvrdikl Miloš Kamičnik Stari trg. u Darila. V počastitev spomina svojega očeta pokojnega g. dr. Dragotina Treo je izplačala gospa Vida Novakova, soproga odvetnika in ministra n. r.: Društvo slepih 50o Dta. —, Branibor 1.000. —, Akciji za dom visokošolk 500 Din. —, Jugoslovenskemu akademskemu podpornemu društvu 500 Din. —, Uniji za zaščito dece,,,banovinske sekcije Ljubljana 500 Din. —, Sokolu Ljubljana 1.000 Din. —, Prometnemu društvu Medno -Tacen 1.000 Din. —, Društvu Tabor 500 Din. u — Sekcija Pomladka Rdečega križa pri banovinskem odboru društva Rdečega križa v Ljubljani obvešča starše in varuhe deklic, ki so bile sprejete v kolonijo, da odide avto izpred pisarne Rdečega križa na Čopovi cesti v petek 2. t. m. točno ob 8. uri. 't—lj Izgubila se je psica volčje pasme, srednje velika, temnorjave dolge dlake, stara osem mesecev. Sliši na ime Leda. Najditelj naj jo odda proti nagradi v Prečni ulici št. 2 II. nadstropje. —lj Društvo »Skrb za mladino v Ljubljan1« obvešča tem potom starše kolonistov, da se deca vrne v Ljubljano v ponedeljek 5. avgusta ob 12.30. Starši se naprošajo, da prevzamejo deco na glavnem kolodvoru ob prihodu vlaka. lj— Tatinska roka povsod. V stanovanje sobarice Marije Podjedove na Gosposvetski cesti 14, se je splazila predsinočnjim neznana mlajša ženska in ji odnesla 4 m ce-firja modre barve. Trgovskemu zastopniku Ludviku Korčefu je neznanec ukradel včeraj s kolesa pred kinom Matico 2000 Din vredno dinamo svetiljko. Mariji Stermenski, ženi ključavničarja na Glinoah, je nekdo izmaknil iz omare v sobi 6 belih srajc, vrednih 220 Din. Na vrt železniškega uslužbenca Ivana Žitnika v Lavričevi ulici 15, je prišel nepaklicanec včeraj ponoči po 20 kg čebule, vredne okrog 40 Din. V vseh primerih so ostali tatovi neizsledni. Iz Ptuja Z živilskega trga. Naš živilski Irg je le tos napram drugim letom zelo slab. Zaradi hude suše, ki vlada že nekaj mesecev cene poljskim pridelkom od dne do dni skačejo, ravno tako tudi raznim povrtninam saj prodajajo paradižnike po 50 par komad Malo je na trgu tudi fižola iu kumaric. Do čim smo imeli prejšnja leta ob tem časi na trgu že obilo zgodnjega sadja, ga je le tos zelo malo in še to kar je, je slabo Zelo malo je bilo tudi marelic, ki so jih pro dajali kg za 12. — do 16. Din. Tudi na polju je velika suša in zelo slabo uspevata ko ruza ter krompir. Skrajni čas je, da dobimo vsaj nekaj dežja. . »Kaj govore?« »Da budi Siilanovtaa ni več tako trdne.« »To govore? In kaj Se?« »Nič drugega « »Tako hudo še ni. Pripravlja se sa-ino preusmeritev podjetja.« »Tudi o tem se že Šušlja ...« »Od kdaj? Od dane»?« • »Ne, že od prej; že nekaj dni.« »Že nekaj dni? Ljudje to vejo? Saj sem še jaz izvedele, komaj danee.« »Baje je v zvezi Rogati ...« »Ti ga poznaš?« »Samo na videz in P® pripovedovanju.« »Starega ali sinova?« »Vse tri. Stari je nevaren; Ervin je pa šleva.« »Docela moje mnenje.« »Drugačno tudi biti ne more. Ime Adolfa Rogana ni priljubljeno. Vojni dobičkar, ki je obogatel na čudne načine. Oderuh in človek brez čuvstev, pridobitveni stroj. Mimo tega nemčur. Zdi se mi, da bi moral biti tvoj oče bolj previden. Tu ne gre samo za gospodarske, ampak tudi za narodne zadeve. Silanovina je bfla naša narodna trdnjava; brez nje bi se bila vsa Hru&nica potopila v valovih potujčevanja, ki so pljuskali do osvobojen ja preko Kozjaka in Drave v pohorske klance.« »Pa/pa pravd, da ni drugega izhoda.« »Mo da bi 3e pa'vendar o našel?« »Govori ž njim!« Nova zveza med dravsko in savsko banovino PravKar dograjeni most čez Kolpo bo svečano otvorjen 4« avgusta Metlika, 29. julija »Slovenski Narod« je že opelovano poročal o gradbi -novega mostu čea Kolpo, ki ga je po taicijalivi gradbenega minietarstvo in po načrtu ing. Ružiče Radanov-ič pričelo predlanskega avgueta graditi gradbeno podjetje Slavec iz Kranja. Za stari most, ki je' vezal nekadanjo hrvaško deželo s kranjsko in kasneje našo banovino e savs, ne vedo niti najstarejši domačini, kdaj je bil dograjen, niti to ve tehnični oddelek v Karlovcu, ki mu je nadzorstvo nad tem -mostom bila dolžnost. Zgradbe novega mostu niso zahtevali le gospodarski in splošni komunikacijski oziri — most leži na glavni državni oesti — marveč je bilo prav tako potrebno s strateškega stališča utrditi ga za najtežji tovorni promet, kar se je po dolgem moledovanju končno tudi zgodilo, dasi ne na popolno -zadovoljstvo domačinov in zlasti posestnikov ob Kolpi, ki jim novi most utegne povzročati marsikatere preglavice in celo škodo. Cestišče novega mostu je namreč vsaj za meter previsoko. Projektant se namreč ni oziral na to, bo radi zvišanega cestišča pri novem mostu treba tudi dostop do njega zvišati, kar za-nadii potrebnega nasipa onemogoča pri velikih pomladnih In jesenskih poplav, ko Kolpa zraste do 8 m nad normalno, reden odtok velike vodne množine. Temu nedo-statku ne bodo odpomogli niti prepusti v nasipih, ki doslej še sploh niso zgrajeni. Z« ureditev tega vprašanja se je metliški občinski odbor že zavzel ta je upati, da bo uogodno -rešen. V začetku gradbe novega železnobeton-skega mostu so dotedan jega lesenega umaknili nekaj metrov v stran in do n.jegs ogradili zasilno cesto. Spodnji ustroj novega mosta tvorijo dvn oporna stebra v strugi in dva na obrežju. Gradbeni material in prod za beton je podjetje Slavec dobivalo iz Kol-pta-“ struge d oči m je bil super cement dobavljen iz Splita. Gornjo železno konstruk, cijo je gradbeno ministrstvo dobilo od tvrdke Golnonv na račun reparacij, a na mesto gradbe jo je dobavila še savska banski uprava, ki je s prevozom od skladišča v Kniševču do Metlike imela 119.000 Din stroškov. Montažo .barvanje in izdelavi modernega cestišča za najtežji promet je oskrbelo podjetje za gradbo mostov Milana Mariča iz požarevca, drobne granitne kocke eo dobavili iz kamnoloma Kadina Luka v Srbiji, asfalt in ostali izolacijski material od industrije katrana v Zagrebu, a barve 'm mostovno konstrukcijo od tvrdke Medič in Zanki iz Ljubljane. Nadzorstvo za časa gradbe je vodil ing. Vladimir Škrobot od tehniškega oddelka v Karlovcu. Za časa na jvečjega dela je bilo zaposlenih dnevno 80 do 90 delavcev, ki eo vedno imeli dovolj dela, eaj je dolžina novega mostu 93.60 m in počiva 178.323 kg težka železna konstrukcija na treh obokih po 31.20 m širine. Širina cestišča ne moetu ie 4.70 m, a na dovoznih nampah 4.75. največja dovoljena obremenitev je 23 ton, vpogi-b pri njej pa še ni ugotovljen, ker kolavdacija doslej še ni bila izvršena. Obremenitev se bo izvršila s peskom oz. prodom iz Kolpe, poleg tega pa je na razpolago tudi osem- »Iz sirca rad, a ne morem.« »Zakaj ne moreč?« »Ker bi dejal, naj se ne vtikam v njegove zadeve. Moral hi mu odkriti, da se ljubiva, a to bi lahko vse pokvarilo. Sedaj še ni čas za tako priznanje. Teren se mora šeie pripravili.« »Zdi se mi, da nekaj že sluti«. »Ti je dejal?« »Še ničesar. A iz raznih znakov sklepam, da mu najina ljubezen ni čisto ne-nana.« »To je dobro znamenje. Ako hi nama bil nasproten, ne bi molčal, če res ve.« »In če bi stopila predenj in mu povedala ...« »Bi Inbšro vse pokvarila. Ti si edina dedinja Silanovtoie, jaz pa r:m šele mlad zdravnik brez premoženja, v Hrušnici tako rekoč še tujec. Biti moravr previdna! Tn je potrebna spretna taktika.« »Ah, povsod sama taktika, računi, spekulacije ...« se je ujezila Sida, a zdravnik jo je takoj pomiril: »Za vsako srečo, Jd jo hoče človek zavojevati, je potrebna premišljena strategija. Tu se čuvstva morajo umakniti razumu. Ljubezen pa je vojska, ki se ne da premagati. Ako ne doseževa cilja po glavni oesti, nama ostane še vedno vrsta stranskih poti.« »Ki vodijo po ovinkHi, o katerih nihče ne ve, kako dolgi so. Med tem : pa zasidra na Silanovini Rogan . ionski motorni valjar, ki so z njim valjali dovozne rampe. Zb odpornost novega mostu proti ogromnemu navalu vode, ki je močan zlasti pomladi in jeseni za časa velikih nalivov, jamčijo betonirani temelji rečnih opornikov, ki so zasidrani 6.60 m pod normalno vodno gladino, a od normalne vodae gladine do ležajnih kvadrov za konstrukcijo je še 8.39ni. Novi most je državna last, a vzdrževali ga bosta savska in dravska banska uprava. Stroški gradbe so znašali 1.598.334 Din in sicer spodnjega ustroja 752.569, rampe z naddeli 241.828, montaže 394.937 in prevoza konstrukcije iz skladišča 119.000, Ako upoštevamo, da so stroški vzdrževanja starega lesenega mostu znašali lelno 80 do 120.000 Din. nam bo jasno, da bo novi most v desetih letih docela amortiziran. Obe obali Kolpa bodo v bližini mostu š* razširili, tako da bo voda imela -jt odtekanje večji profil in da jo oh poplavah ne bodo zadrževali visoki nasipi. Z« izvršitev teh del je potrebno odkopati okrog 8.000 kubičnih metrov zemlje, ki bi jo oblastva moral odkupiti od zasebnikov po ceni 16 do 24.000 Din za katastralni oral. Stroški za samo delo še niso znani, ker še ni bil, kakor že omenjeno, sestavljen tozadevni 'proračun. Z razširitvijo Kolpine struge bo prizadeto tudi naše lepo kopališče Tujsko prometnega društva, ki ga bo morala docela preurediti in prilagoditi predrugačenemu terenu. Z otvoritvijo novega mostu, ki bo v nedeljo avgusta, i bo ustreženo željam prebivalstva soj je to n« vsej dolžini Kolpe šele drugi betonski most, ki veže nrfo « savsko banovino. Kot najvažnejša ostane sedaj dograditev metliškega vodovod«, ki je najbolj pereča potreba celega ipo suši i* let« v leto pogoste katastrofalno prizadetega sreza. Iz Trbovelj — Blagodejen dež je v barak sapet osvežil ozračje tar obilno namočil po^ja, vrtove ta travnike, ki so od vročine zadnjih dni kar rjaveli. Radi suše kaže letošnja letino slabo, krme bo le malo, pa rod" žito ta drugi pridelki so od suše močno trpeli. V splošnem se lahko označi la. tošnja letina kot slabo, kar bo gcepodw- sko krizo le še pospešavaJo. _____ — Za gasilsko tombolo, ki bo v nedeljo, 4. avgusta na prostranem gasilskem vrtu v Trbovljah-trg, vlada v doitai veliko zanimanje. Pa kdo si ne želi sreče, zlasti danes, ko so časi tako resni ta breme vsakdanjega življenja tako težko, obilni ta bogati dobitki tržkih gasilcev pa vabijo tako zapeljivo, da se je težko ubraniti srečk, ki prinesejo žeijeno srečo. Prireditelji tombole pri zbiranju dobitkov niso štedili ne truda ta tudi ne denarja, saj je letošnja tombola po številu kakor dragocenosti dobitkov bogata kakor še nobenega gasilska tombola doslej: Zato nd čuda, da se tudi število neprodanih srečk z dneva v dan rapidno krči ta utegne še pred nedeljo docela zmanjkati srečk. Zato naj oni, ki sl sreče žele, pravočasno ogledajo razstavljene dobitke ter si nabavijo srečke ta s tem zasigurajo možnost dobitka. — Druga delitev moke: V začetku avgusta se bo razdelilo med najrevnejše delavce rudnika zopet okrog 3 vagone moke, ki jo je dala v ta namen TPD. Moka se bo delila 6. avgusta za delavstvo zapadne-ga okrožja, 7. avgusta za delavstvo vzhodnega okrožja, 8. VIU. za delavstvo vseh ostalih obratov rudnika, dne 9. pa m cementarno ta zamudnike. — Turneja Trbovljskega slavčka; Naši slavčki dosegajo letos s svojimi koncertnimi nastopi po naših letoviščih izredno lepe uspehe. Po koncertu v Rimskih toplicah ta Laškem v zadnjih dveh nedeljah se pripravljajo na turnejo po Prekmurju ta Prlekiji, kjer jih že nestrpno pričakujejo. Tako bodo nastopili v soboto, dne 3. avgusta zvečer v sokolski dvorani v Murski Soboti, ▼ nedeljo, 4. avgusta ob 4. uri popoldne pa v Sokolskem dom« v Ljutomeru. Oblak obeh koncertov obeta biti rekorden, zlasti se pričakuje prihod iz okoliških krajev, saj so prometne zveze na vse starani ugodne. S tem se bo nudila priUha vsema, M še daešaj niso imeti pri-Mto sMfctal prelepo petje natega ašovitega mladinskega zbora. — Slavčki bodo izvajali poleg umetnih tudi narodne pesmi Adamiča, Osterca, Matetiča, Milka, Bravničarja i dr. V zboru ta samostojno bo nastopna mala solistka Rezika Karitnikova. ki vzbuja s svojim krasnim srebrnočistim glasom pri vseh nastopih občudovanje navdušenega občinstva. Zbor vodi dirigent g. Avgust Šuligoj, pri klavirju pa ga Spremlja dirigent učiteljskega pevskega zbora g. Milan Pertot. Pred korcertom bo spregovoril skladatelj g. Bmh Adamič. Poboretoe novice Ludvik VVotff: 62 BOGINJA DOBROTE ROMAN Čez dobro uro je Ingelena zopet pri» šla. — Gospod Harland! Njen glas je bil že slab. Srce ji je bilo opešalo. Toda Ingelena se je borila do zadnjega dihljaja, ker je čutila, da je ta mož samo pogreznjen v spanje ali da je pod vplivom avtosugestije. Treba bi bilo najti sredstvo, ki bi ga zdramilo iz spanja. Kdo najde pot do njega? Stala je nasproti Harlandu v mučnem razmišljanju in upirala je svoj pogled v njegove oči, ki ji pa niso hotele od« govoriti. . V tej naj višji napetosi živcev je In* gelena naenkrat zaslišala mehak, srebrn glas. Kri ji je pritiskala v glavo. — Gospod Harland, ali se spominjate Florence? Vie Strožji? Ir. onega Ja» ponča? Obmolknila je, potem je pa vprašala počasi: — Se spominjate Okaderske Kvanon? Harlandu so je obraz za hip nekoliko zjasnil. Oči so se mu odprle in ustnice so mu začele drhteti. Ingelena jo skočila k njemu, kakor da hf'v *'šiti plamenček, da bi ne 'lil-,— Saj sc spominjate, kaj ne? Naša mila, naša mila mala Kvanon. Ka» ko sc je smcihljala. Kako je ljubila Iju= di! Kaj nc, gospod Harland? Pogledal jo je s široko odprtimi očmi in odgovoril otožno: — Kvanon je mrtva. Kvanon ni mogla več prenašati gorja tega sveta. Harland je vstal, stopil k omari, jo odprl in vzel iz nje boginjo z razbito glavo. Ingeleni se je skrčilo srce. Vsa iz sebo je gledala razbito Kvanon. Na» enkrat jc pa razumela zvezo in se vzravnala. — Gospod Harland, — jc zajecljala, — Gospod Harland. to sc da "oiasniti naravnim prtom. Najbrž ste boginjo slabo zavili. Morda ste zmleli z nogo v kovčeg ali pa vam ie padla na tla. To bo in nič drugega. Verjemite mi. go* spod Harland. Odkimal je z glavo in postavil bogi» njo nazaj v omaro. Ni mogla več prc* našati gorja tega sveta. — Gospod Harland, sai to je vendar samo legenda, pra%rljica, bajka. Harland ji je skrivnostno pojasm jeva!: — Zavžil sem stnuro, pa še živim, Ingelena. Ingeleni so od radosti zažarele oči. Hotela je spregovoriti, pa so ji solze zaprle usta. OmahnVa je na »tol, si zakrila obra z rokami in bridiko zanla-ka-i. Harland je nemirno gledal objokano dpkle. Ingelena »i je obrisala solze, »topila k niemu in zajecl.iaPa.: — Saj niste za-vžili strupa, gospod Harland. to lahko primežem. Iztegnil ie roke proti nji, kakor hi se branil. — Ingelena! — Gcs-pod Harland, v Samaienu sem one isbletc *amenjala za navadne pastile proti kašlju. T> je 6i»ta, sve a res-n’Or;. Harlandu so omahni’e roke. V naslednjem trenutku se je raztrgala tenka n'ast spanja. ki je ležala na njem. Obraz mu je zjasnil. Vse mišice so miu začele silno drgetati. Nepremagljiv, krč«-• it sni«;h ie skesal V3e njegovo telo. Ingelena je bila vsa zibegana in ni st n--’1* nomagati. Harland se je vngel na posteljo in s‘'snil glaivo med blazine, da bi zadušil ta močni »meh. topila ie k njemu. — Pojdite! — je zakllical. — Pozneje! Tn gelena je odšla ra sobe z novim •'.^bora v srcu. Kmalu je prišel po hodniku doktor Rr?h8Mb.om ; zaslišal je smeh in stopil v sabo. Krči so popustili. -- Zakaj se smejete? J'?tland se je vzrv/nal. Smejem se pastilam proti kaš'ju, če nm.ate nič proti tem:, gospod dok- i- . *. "dravnika so Harlandove besede ne-Ao.iko zbodie, vendar je pa odgovoril nirno: — Morda M se m>gli smejati malo manj gtlasno. — Norec se lahko smeje, kakor hoče, dragi gospod, če vam gre to na živce, ?•' ra poiščite prijetnejši poklic. Te besede so še bolj zadele Sch&llhor-n&. čenrav je bil vajen sprejemati napade bolnikov potrpežljivo. Komaj je potlačil oster odgovor in stopil je k vratom. Harland je prvič zopet zagledal sobo, sooznal je park in nebo, bil je zopet t?ko daleč od tistega večera, ko je hrepenel po osvobojen ju. čas med današ-nvTi dnem in trenutkom sladike uda-ro3ti, smrti, priklicane prostovoljno, je bi'1 izbrisan iz njegovega spomina. Toda čim bolj si je Harland v pričako vonju Ingelene prizadevali pregledati prehojeno pot, tem jasneje mu je po-s‘aialo, da ni več tam, od koder je bil n stopil to pot. Zdelo se mu je, kakor da se je njegov duh med otrplostjo sam r° zvijal naprej in dosegell nove cilje. Z p^ozo je čutil, da se mu je arce ohladilo H iztreznilo. Ni ga več mikalo iztrebila ti krivice in popravljati napake. Tudi n> več hrepenel po tem, da bi se oevetil pvoii družini. Ostalo mu je bilo samo vroče hrepenenje po potovanju, tujini in samoti. Kraljica belgijske obale Ostende, poletna rezidenca belgijskega kralja Kratka, a silno živahna sezona Ljubljana, 1. avgusta. Ceste, vedno znova ceste, ne moreš jih pozabiti teh širokih, ravnili, gladkih cest po tujih deželah. Kakor da pogrinja nevidna roka sproti pred teboj linolej. Ne moreš jih pozabiti, ker imaš za seboj v oblake prahu zavite, kotanjaste in razrite ceste v svoji zaostali domovini in ker jih imaš tudi pred seboj, saj se 1k>š moral povrniti na nje. A v tujem svetu je ena cesta lepša od druge. Od Brugga do Ostende je pognal naš Fric avtobus, da bi bili na domačih cestah odskakovali do strehe in lovili sapo v dušečem prahu, tam pa skoraj sploh nismo čutili, da se peljemo. Najlepša je - bila ta cesta in najširša, kar smo jih bili prevozili v šestih dneh. Ravna in široka je, da šoferju ni treba paziti na druga motoma vozila, po sredi razdeljena z belo progo v asfalt vtisnjenih kock; .nobenega Mančka, no benega ovinka nikjer. In ravnina, kamor seže oko. Zenske so v Belgiji po Rubensovem okib- I zidenca je tu, kakor naš Rled. Tu se zbira v sezoni visoka belgijska in tuja gospoda. V krasnem Zdraviliškem domu, zgrajenem leta 1875, je dvorana za 15.000 gostov in nad 1,000.000 jih sprejme vsako sezono ined i svoje stene, kjer plešejo, poslušajo koncerte ! in uživajo sladkosti življenja. 150 mož bro-jeSi orkester, sloveč po vsem svetu, igra v ; tej dvorani med sezono, ko so cene bajno j visoke. V velikih hotelih na obali z razgledom na morje stane baje penzija 400 do 500 frankov dnevno. Komaj smo se pa malo razgledali po ost-endski promenadi, komaj so 3e napolnila naša pljuča z mehkim morskim zrakom, že smo morali bežati nazaj v hotel. Za nami se je podil naliv, da smo mu komaj ušli pod streho. Promenada je bila še prazna, po restavracijah in kavarnah so samevali le redki gostje in še ti so bili nekam mračni. Slabo vreme človeka na morju duši, na Severnem še mnogo bolj, kakor na našem Jadranu. Ne veš, kam bi s časom, ali bi ga * Pogled i morja na Zdraviliški dom su. Zdrave, čedne, mnogo med njimi tudi lepih, in čudovito zaokroženih oblik, da so pogledane od stran’ največja izkušnjava. Vozo ve smo videli še bolj čudne kakor v Franciji. Kolesa višja od težkih konj belgijske pasme,, večinoma na dveh, vmes pa tudi vozove na treh kolesih. In debele hlode vozi belgijski kmet obešene pod vozom, da misliš od daleč, da se ti bliža vojaštvo s težkim topom. Zakaj jo to dobro, nismo utegnili vprašati. Pri nas bi se tako obešenim hlodom in vozniku smejali. Manjši vozički imajo po večini pasjo vprego ali vsaj priprego. Pes ali psa sta vprežnim spredaj, pa tudi ob straneh ali pa kar pod vozičkom. In kako ti vleče ta pasja vprega, da se ti kar smilijo uboge živali. y hudi vročini morajo še posebno trpeti. Pokrajina je nam vedno bolj govorila, da se Nižamo morju. Zadišalo je po njem, a nebo je bilo sivo zastrto s sivimi oblaki, dan pust, mi pa veseli, razigrani, saj smo se bližali slovitemu belgijskemu letovišču. Prometa na 21 km dolgi cesti Bruggev - Ostende skoraj nobenega. Menda ves čas nismo srečali toliko avtomobilov, kakor v Švici na sto metrov. Zvečer smo spočiti in Židane volje prispeli na cilj. Ustavili smo se pred »hotelom de Franrer in brž je nekdo hudomušno pripomnil, da so Slovenci kakor Čehi po vsem svetu doma, češ, evo, celo tu smo našli našega Franceta. Res je stal pred hotelom široko nasmejan, dobrodušen domačin in nas sprejel tako radostno, kakor nismo bili sprejeti nikjer drugje. A nebo je postajalo vedno temnejše in mrzlo je bilo, da je nas mraz pošteno stresal, čeprav smo bili sredi junija. tlačil sproti v vrečo in metal v morje, ali prespal. Hotel smo imeli v ulici, ki teče spo-redno z obalo, in bili smo izredno zadovoljni v njem. Po bridkih izkušnjah v Bruslju je nas spravila izborna večerja takoj v dobro voljo, da so se nam navzlic nalivu hitro razvezali jeziki. Spregovorila je podjetnost, naS Benjamin in gorenjski diplomat sta si že I omežikovala, kam jo ubereta po večerji. Nekaj nas je sedlo v prijaznem salončku okrog mize in naročili smo vrč vina, da je nas domačin debelo pogledal. Po svetu ni navada, da bi ljudje pili vino iz litrov ali celo Štefanov. Ker nam niso mogli postreči s tako veliko posodo, smo se morali zadovoljiti * enako veliko, samo da je prišlo vino na mizo v vrču, ki je v njem navadno voda. Prileglo bi se bilo to vino še miK%o bolj in še več vrčev bi bilo prišlo na mizo, da ni tako preklicano drago. Pri nas bi ga dobil za ta denar tri ali štiri litre, tam pa komaj en liter. Po večerji bi si bili radi ogledali to in ono, pa je tako neusmiljeno lilo, da ni bilo mogoče stopiti iz hiše. Kaj smo hoteli, nebo nam ni bilo, naklonjeno, hočeš nočeš smo morali k počitku, čeprav nismo bili potrebni. Zjutraj smo se mimogrede malo ozrli po mestu, a tudi tu nam je bil čas mnogo prepičlo odmerjen. Deževalo ni več, le nebo je bilo še vedno zagrnjeno s sivimi oblaki in morjo pod njim sivo. Ostende ne slovi samo kot letovišče, temveč tudi kot termalno zdravilišče prvega reda. Kratek skok smo imeli tja preko do Londona, toda naš Fric nas žal ni mogel potegniti z avtobusom po morju k Angležem v goste. Ostende je važno prometno križišče. Tu se stekajo železnice, ceste, pomorske in zračne poti. Od Bru sija je poldrugo uro, od Pariza pet ur, od Londona šest ur do Ostende. Na razpolago ' imaš pa tudi letala, če hočeš poto,vati hitreje. Mesto ima v ozadju in naokrog dva krasna parka, Leopoldov, ki meri 80.000 m*, in park Marie Henriette, ki meri 500.000 ms. Seveda ne manjka v njem opere, operete, dramskega gledališča, varijetejev in raznih zabavišč. Visoko je tu razvit tudi šport, posebno konjske dirke so velika moda. Tu je središče belgijskega turizma, v bližini so pa iz svetovne vojne znani kraji, kakor Neuport, Dupont Itd. Med sezono, ki je pa navadno dokaj kratka, saj traja komaj poldrugi mesec, kvečjemu dva meseca, kipi življenje v mestu *ako, VJNwo