FOŽtnlflE XVIII. . dprfflš 20. 5. numera. Vu Im6nl prekmurske evang. šinjorija reditel I vSdavnik: rLISAR JANCŠ« Murska Sobota. Ček računa št. 13,586; imč ,,Duševni Hst" M. Sobota. Cejna sia cejlo lefo 2$ Din., v zv&nsivo 3© dln., v Slmsriko 1 Dol.» edne nutnere 2 din. Izhaja^edndk ns mLsec. Naprejplačilo gorivzeme vsaki ev duhovnik i vučitel. Kristus fč pravi trs. Zakaj trsov kolek ne prinaša sada ? Ve ga pa sunce ravno tak obsija i topli, dež ga ravno tak poškropi i namoči, ravno tam stoji i živč gde trs. I kolje donok golo i suho ostane, prčti tomi pa trsje zeleno listje poženč i slddki sad rodi. Odgovor dati na zgornje pitanje je leko, že šolska d^ca leko pravilen odgo-govor da na to pitanje. Trs se zato zeleni i zdto rodi, dr svoje korenjč globoko v žitek ddvajččo zemlo požene, kolek pa zato ostane stihi i jalov, ar med njim i med trsom nikše živlenske zveze nega, Kak je to, da je ništernoga krščansko-ga človeka puno živlenje blagoslova? Nje-govo živlenje je puno liibezni, prijaznosti i mera, vsigdar na to misli, kak bi mogo druge gorizdignoti i njim blajženstvo i za-dovolnost spraviti. Proti tomi je pa te dru-gi človek mrzeo, hladen, tak iiki Ičd, trdo-ga srca\ liki kamen, liki pečina. T6 pitanje se pa preveč leko raztol-mači. T^ prvi čiovek, ki je pun liibčzni, prijaznosti i mera, v živoj sktipnosti stoji z Kristušom, z pravov vretinov tej I^pi ja-kosti, te krščanski čiovek je živa rozga na trsi, t& driigi človek je pa stiha, brezi živ-lenja bodoča vejica, štera se je ločila, od-trgala od živoga trsa. Oni liidjč, ki so v svetovnoj bojni kak vojaki v Italiji hodili, to pripovedavajo, da so tam nezgovorno velke, visike trse vidli, šteri so višiši bili od drevja, štero trsje kak prst debelo grozdje rodi. Gda Gospcm Jezuš Kristuš to pravi: Jas sem te istinski trs, te gvušno ne misli na kakši rndli, zaosfanjeni, slab trs, nego na tžkši močen, veiki i visiki trs, kakši so gosti v topli južni krajinaj, kakši so bi!i tadi v Kanadni. Krščanski človek, gda se istinsko k Kristuši povrne, se prav za prav v te vsemogoči živi trs vcepi notri. Toga živl^nje, toga krv postane njegovo živle-nje, njegova krv. T6 spremembo najiepše vopove Pavel apoštol, gda to pravi: živ^m pa ne več jas, nego živč v meni Kristuš. Tak se krščanski človek z pomočjov Kris-tuša približa i prikapči k vretini vsdkoga žitka, k nebeskomi Oči, Oče, nebeskoga vancara najvčkše že-lenje je pa t6, naj njegovo kralevstvo takše gorice postanejo, v šteri naj očiščeno,- vce-pleno trsje raste, cvete i rodi. Glavna Nje-gova šker, z šterov čisti svojo deco je Rčč Boža. Že ste vi čisti za volo reči, štero sem vam gučo, pravi Gospod. Ednok se je eden dtihovnik šetao kre ednoga potoka. Gda opazi i vidi, da edna njegova gmajnarica ravno gvant per^ v potoki, bliže ide i začne si žnjov zguča"-vati. Ženska se njemi zahvali m nedelsko predgo, štera je prej tak lepa biia. Dtihov-nik jo zdaj pita, jeli je zdižala nikaj iz tč predge ? Ženska pa sramežlivo prizna', da ona bogme ž^ nikaj ne ve z tiste predge. I tista predga vam je itak na hasek bila, pita dale duhoynik? Tak je gospon farar, Stržn 50. DOŠEVNI LIST apriiiš 20. meni je tista predga velko, dosta hasnila, ar sem jas ravno tcikša kak ete gvant, Vi-dite, ete gvant tiidi skoz sebe ptisti vodo kak ga oplaknern i zmoždjim, ali nied tem pa čisti postane, Tiidi v nedelo gda sem v cčrkvi vašo predgo posliišala je Boža sveta reč skoz mčne š!a i oč;sti!a me je. Ar je Boža reč živa i rnočna i ostrej-Ša od vsdkoga z obej strani ostro majo-čega meča i dosegne notri do razdeljenja i duše i diiha i sklep i mozg, i^osodidvec je misei i naminjavanjov srca, Žid: 4. 12. Ar brezi mene nikaj ne morete činiti. Poglednimo si ešče malo bliže te Kristu-šove reči. Prav za prav je Jezuš te reči svojim vučenikom, svojim apoštolom pove-dao ali te reči se pa donok dostajajo i ti-čejo vsakoga človeka. Ne davno je eden politik i diplotnat tč pravo, da denčšnji težki, žalostni časov pobogšanja potedino v Jezuši Kristuši moremo iskatL Tfldi jas to vadlujem i nepresfanorna i povsod to glasim, da naša težka 1 žalostna pitanja edino Kristuš zna i more rešiti. Vrastvo proti bulečinam i betegi, v šterom od sye-tovne bojne naprej celi človečanski narod trpi je edino v Jezuši Kristuši. Iščinio Nje-ga, bole spozn&vajmo Njega, či ga prav spoznarno, bomo po Njegovi zapovedaj živeli, te mi liidjč več nemo eden-drugomi neprijdtelje, te nas več nede ločila narod-nost, jezik, vadliiv^nje, ar previdimo, da smo mi vsi Kristušovi i zato smo dužni eden-drttgoga lubiti i pomagati. Ar brezi Kristuša nikaj ne moremo činiti. Na Golgotovom bregi je Gospodni Bog eden bogdto, obilno rodčči plemeniten trs posado. Križno drevo, na njem z raz-petim Kristusom, to je t€ plemeniti, te pravi trs. 2 Njegovoga križa dvoji blagoslov pri-haja na ete svet: Z prelejdnov krvjčv je voplačo naši grehov dug i grehov odpiiš-čanje nam je spravo, to je prvi blagoslov. Driigi je pa te: z svojim goriaidfivanjom je na vekivečne čase osodo vsebičnost i človečo-bratsko lubezen je postavo pred nas za pčldo, za vzglčd. Nasledujmo ga, naj tak mer, poštenost i pravičnost kraluje na celom sveti i med vsšmi ltidmi i narodi. H. 76 je zapravo natura vere, ka skdže svojo mdč v strdhi, v smrti> v gršhi i v vsem, ka človeka blodi i strdši. Luther. ¦ Vera vsikddr obldda i premdga vse slabosti i nevole, Luther. 6 Versko zgodoviasko čtenje. se je že pribUfavalo vremen; vu Ut-rotn je Gospodia Bog eiad Jcruzžls^om i židov sklm fsžrodom siednji -srd nasifino spuniti, kak so »e to prcrccje l sara Gospcn Kristul fe na-pre prollli i prorokuvall, so se nasledu^ajoča Ob prvim: Skžzafa se edns repa^a z?ezda, liki edno rožje, šiera je edno ceio leto cber va raša na nebi vfdena bila. Te svezde sv?klošLa je vu pogL5n! sieikl, Gjfirgja me§eca8 gadr6/a noči ob 9-toj vfir! vu cčrkvi, okol! cltara, tak vciika bila, ka Uo je jo vida, je tak m\i\ot ka je že gojdna. Nadale edae z-brunca vr&ta, k-ite~ rim je pri odperaoji 20 mdžov pctrebno bllo, Štere so z krepkimi zekznlmi pantmi, lakatmi i ii poirdjene 1 obravnane bile, so se na Ivana meseca 21 deii sm€ od sčbc odprle i v zraki med oblžki bidti vidile i liidi na nebe več tcestaj bojnska kollja, priprsve, boifi^nlkov, vi-\ii09 redovje i bojfi^ania vidlia. (?) Pali pred rlsali, gda so popevje vu cerk?! k sičtkom vsa potrebna k-coj pripraviti Uttt, je veliko rogšta-nje i rabad čuti: Odselmo se od etcc — Pri tom nikaki tfidi 16 pfa?Jjo, ka je \6 glas ! te Ifldi bio čiiti, gda se je pri Krssiuša smrti irplenji cčrkvi pokriy (feob) na dvoje rgzpraščo. Zv6n toga je i bio eden Jesue Annžaia zva"-ni mož, ki gda je na sv^tke vu JeruzakTs prišao, je od sv^toga diihš nad'gojeni gori skiiSao: Oh ?eiki kfič od zhoda! Oh kr!S od zihads! Oh krič od vse čvel^ro krajov votra. — Kričanje na ceii Jcružaletn, KriSanje na cerkev. Tužea kriČ na junake i na devojke! Krič na cčli narod! T6 kričanje je trpeio noč i den. kak besnoča po cestaj gori doli i či so se nallli nikaki, ki so ie z iibanjem protlii i to rtč, kak hfldo znati ^- špriiiš 20. DOSEVNI LIST Strdn 51 Jezuš med ludstvom. (Mdtč IX. 1.) Pisao: Tompa Mlhdly. — Poslov. FHs&r J&noš. Hodčči med liidmi sem i t&, Vučeči njč vone i doma: Jedin sin oče nebeskoga, Glasitel orsaga njeg'voga. Po njem pozdignjen i nasta*vlen Orsdga temel je Llibezen, za šter'ga je z-nebe dol' prišao; Da bi tč grehšen svet obarvao. Reč, štera je žnjega vflst čiita, Je vrdstvo dflš i kak mčd sladka. Mešter, Jakab, več vučenikov So od Jeruž&lema prišii; Gde so vu hipi pdškhe svčtkov Nikelike dni tam svetili. Gde se pot v-Bethfago obrnč, Se rurn čuje od prave rokč, Vidččo veliko vnožino Tam pri ednom drevi bodočo. Jezuš je sam gori poiskao: Koga je greh ino križ mantrao; Včio je, širio Bože krdlevstvo, Slepe ino plantave vrdčo, Mrtve zbudjavao, grešne troštao, V-njem vervajočim miloščo dao. Vu s^nci figovoga dreva Sta en mož i ženska sedela, Eden betežen mož i njega Miiuvajoča, rtiila ženska. — Gviišno je žena betežnika, Govorita dva vučenika. Ali možki erčd zahvalno: Ne mi je sestra, niti žena, Naj nje Bog dobro dd, miluje, Ka se nad menom tak smiliije! — Tuhlnec sem vu Izraeli: Obetežao na etoj poti; Pri etora drevi ž^den, Iačen, Mi je vkttp spadno osel truden, Ino men^ pod sebe vdaro, Tak sem ležao fu napo mrtev. Kre mžne so šli Iudjčvnogi; 'Izrelci, bogati i vbogi, Na te dgneca paškhe sv^tek v-Jeružaiem svčti vdrašek. Jas sem je v-mantri miSo proso Da mi naj nika pomagajo Vu Jehova svetom imeni, Ah, nš so šteii nika čttti, Erkli so: ka morejo idti Alduvaf, nemro se muditi! nje, ne radi čiili, se je donok ne vtthšalo, I gda so toga moža pred rimskcga sodnika prigniH, ki ga je kak zburkanca do krvl dao zbičtivati, je mllošče z ednov rečjov ne proso, nitl se je nč zaskuzo, nego vedno je krlčao: »Jaj, jaj, jaj, tebi Jeružalem!" Rimski sodafk ga je ksk zblo djenoga dao osraoiotiti. T^ človek «e jc sedera \&t ae tflparlšfvao z llidmi, sam jam^ren je hodo esi i ta kak tžkši, ki nlka glcbokoga zbrodjšva: Ssmo li te reci je govorio: wJaj, jaj, tebi sirotržki Jeružšlemi" i v tom ktičanji je ne obtiudo. Gda so rimlancije-ružalema raožlne (stenč) obseii, je po bai(yaj semtž krlččč drkao, ncstanonia krfčeSi: Jaj c^r-kvi, jaj celomi varaši. Na koocl je (o necš^ad no reč priložo k-coj : Jaj i msni tiidi*. Med šte-rimi rcčami je nedoveč od protivnikov zavadje ni i vtnorjeni, Zda pa hodaio i gu5mo nika od pogObeli varaša: Ds so ž,dovjes ali pa boie oacga iremtna vdikdšja, bogatašje, kapitsliitje, buržuani, fak zvial farizeušjs, plsmo zn^ncl (oaoga hipa kle-nkalcl), kim je Jezuša na biižnjegi lubeznosti podlago poclnspranJ, svžti, Boži navuk, itcri je njhov vragometen, v močvars ks!ii vtoplenl i vtepenl seblčen moiil fak z rečjov, kak z 6\k~ njem bičtivao I na pravice Bole poti preobrndti i popra?iti namšno, kak nam t6 sv^to pfsmo prš?l: Onoga z-istinom neduznoga JezuSa ne-krivično vmoriti daii, k itcfomigrfisnomi deli je to prosto, siromsško ifidstvo ravnc ne bilo zrok : Je židovskoga ors^ga dobrabodogncst nestsnotna pomenkšvala. Gla?nf mvnitelje I popevje so ne» smileni postanju?ali proti tlm nižjim čfstnikom i popom. Med titai zmožnimi |e ladala nevoš?e-aost, odurižvanje, nerazoienje. Nezbivanje «e je gajilo aied nirodom, potvšrjanje, nezavflpnost edea k-tomi diugomi i zevsega se je tak vidilo, ka se veliko zlo približava na orsag i na v&rai. Stršn 52. DUSEVNI LIST apriliš 20. Pa driigi znovt prido, ido: Ženske, možki, mladi vsi vedno; Vu mantri sem se teško starao, Ali za pomoč zaman kričao. Vsi so mi tč odgovor dali: ,,B6g nebeski te čuvaj brani!" 'I da me že moč sploj povrgla, Eta ženska je tii se prišSa, Preci se k-meni potriidila Ino me je obravnavala, Z-svojega gvanta je včcsnola, Rane mi je žnjim zavezala, I ka je seov na olt&r nesla Bogi na dldov nakanila: Napre vzčla, mi ponttdlla 'I žgajoči žej pomenšala. Hladna pftvina ino hrdna, Moj glad i žfj mi otavila I njčne trošta pune rečf So mi nebeski balžam biii. Zda pa ludstvo ino njč znan i, Jo grajajo, tej ošpotavci, — Na oči nje vsi mečejo to, — Zamiidila je paškhe sliižbo ; Na oči mečo, ka za mene — Ar, ki sem ne žnjuve krajine, — Ki sem ne nj6 krv, njčne vere: Zamtidila svetke velike! Tak se je v-srdci očistiti Zamtidila norlavo tudi, Tam pri oltari sv^te hiže, Gde dim i plamen v-nebo ide. Mogoče je z-skvasom tiidi jeia! Kričfjo: skam'nfijmo jo z-cela. I kak trda pečina z-morja, Z-vnožine riimečega lfidstva Se odktipite! voprizdigne Ino govorl reči ete: Što jeste med vami, ki vfdi Skos trde pečfne trak mili? Ali v-srdca skrovnost globoko? I viipa dati sodbo trdno ? — Pravda neprepove z-stiidenca Sobotni dčn vo vzeti jiinca. I tak, ki v-svetke pomdgajo, Betežnikom : Dobro činijo! I zaistino velim jas vam, Ki ste vu cčrkvi svetili tam, Živeli z-neskvašenim kriihom, Bogd molili z-mrzlim duhom: Ste ne telko dobra činili, I Jehovi se povidili, Liki ta smilenoga srdcš Smilenost činčča samica! Što je t^ m6ž, kf tak govori ? Pita iiidstvo i se čemeri, — Ti zmožai nezbi?anje, med sebom odiirjž vanje, strankarstvo, zviša?anje, osob preberanje, kri?o inšienje, k tomi ve?f61e ?darcov, ncsreč prlhdjanje, mesto Bože, mamoni slSžbe, nemo-ršlnost, hotllvostl, svetski dobrot vži.anje i zgžnjanje. vu všraši i zviina njega, — z rečjov: tak svetsko, kak cerkevno ra^notežie se |e v-eden krsj nagaoio, z-šteroga neptide zbogianje, (e.nbole htidoba. Medtem se je pa zgddilo, ka je Nero casar Cestfus FJcrusta poslao v-Ž?dovs'ii ondg, kl si jc viie rnere trdao djao z židovmi. Lakoven bo-doči, je nezgovorno sigurnost i skopost činio, zglzdavao se je, necaoralea, vtepeni žitek je žl?o, za iteroga volo so ga židovje pregnali, vu boji je 5000 ludi zgflbo. Tak da so zda že žldovje tQdi z-Bože miloiče proti rimlancom divjali ino se od njih odtiihili. Ksk je tu casar pievido, je Flavius Vesržs ^nusa z Titus sinom poslao v-Sirio na hraelitance. — Vu tom vrCmeni kak je t6 Tranq?ilius doii spisao, je po ceiom zhod-nora kr^ji le glas zišao: ka nifcl, kl so z Judeje prlšll, so na celom svetl velfce znamenltostl. — T6 pa či je ravno prf Krisiuša nebeskoga or-saga priiestje istina bi!a; Lr je Kristuia imč, ki je po teli Židovskega nšroda sm bio, je po Ev&ngelioma g!a"šenji po celom svetl ?e3lko biiO, žtero so pa nikaki na teva dva Vesp3z!šna raz-melt l razlggali. Židovje so pa na sčbe razla-gall, tembcle, it so po siišternom boji srečno prekprišli i z tčm se zvliž^avši, od nadfihtostl grani, naednok tii glavne vcje si zebrali i As« kalonijo z reikov ob'a6tjov obseli, -.H v dvema boji so jako oslabili, ar so zvon generališov 70,000 iudi zgubili. Potom je Vespasianus na casan zapoved v Galileo državo odhajao, štera je z Ifldstvom nagosti naseljena biia. Vse je z-opusto, vmarjanji, roblenji, požigd?anji je ni kraja, ni konca ne bilo. Vnogo židovov je spoklano, spomorjeno, Spriliš 20. DUŠEVNI LIST Strdn 53. Ali ti misliš, mi verjemo, Ka je ne greh, či nczdržtmo Pravdo? — ali ti pa verjemo, Da ki nezdrži, — čini dobro ? Jeli je mogoče z-etoga Sad trositi,. dre^a siihoga ? I hitrorna veter nastane, Zača tiositi dreva veke: z-šteroga včasi v-obilnosti Zreli sad zača doj kapati. — Ludstvo se podd ino muči, Čtiduvujoče Bože moči. Odkupitel nadale veli: Potnik! gor' stani, v-miri idi! Ti pa dobra žčnska se vrni K-iim tvojim domo, k-tvojmi hrami. Blajženi so, ki reč zdržijo: — Ne dldov, — smilenost činijo! Ženski It@ti2eit® Sprotoletje. Pomali tnine zima, stopaj za siopajom ide nazaj, toplcjše grata, sunce ma vekšo moč, liidjč si že Bčejo opravka vflnej, čisto!;nara>no je, tea si človek žele po dugoj zimi na p61e, v I6g. Kract je stvorjeni za to delo, nemre živeti brez njega. Zem!% je svčta, Lr z njč shaja vse. I prav je, če pravimo, ka je kmtt stvoritel i nositel n&-roda i bogšstva. Država je samo te !ejko zdrava i močng, če močno ktu^čko liidst^o mž. Wl nfe sarno nositel naroda je kmečko Ifidstvo, (udi nositei vere je. Kak močnt i trdi so bili nal! očicl, ki so nam n\k\i za herbijo nsšo Juteransko vero, Prvi pripadniki navuka Luther Martona so bi!f kmetje i meitrl. Eiče pctom se je razširila dale i dak nied drugo lodstvo. Ali v sprotoletp nas obids donck žalost, gda mislimo na to, ka do naii llidje ceio leto pre^eč zaposleni, puni de!a l nedo meli več te!-ko časa za vsrsko premiilavanfe i za cerkev. Mladina odide po sveti, nžj si zs-:s!uži kvoj krfih, domš ostšnejo samo včrtje, deca i starci. Nšjbole žaiostao je gMdati pržzno cčrkev. T6 nžj pri nas v Prekmurji nlgdar nede. Nedela naj osi&ne Gospodnov 6€a, Ceii keden se ttfidi naie ludstvo na polLj, nedela more cslati s?Ltek. Ndj se nikomi ne vnoža pot v c^rkev, če tiidi jc daleč. Ar ra?no v cerkyi nšjdeš oni počinek, šte-roga domš med delom celi kedea ne n^jdei. Ne samo felo trfidno grata, tudi duša ob-trudi med vsškden^šnjimi skrbmi i za to je najti viast^o v Boži rečdj. V zitnski ^eč^raj je S?eto pismobilG radosino čtenje, prebrodilssoiojezuiov sveti navuk, Kak pa bode zdaj? V let! je malo čr.sa za čtenje I mirno premišlavanje. Zato ?am naj bode nedelski z*d?ečarek. NS je glavno, telo nahraaitl, telo je sprhlivo \ prejde, a!i duia osta-ne na veke. Zdsebno ti, drags ženska, tnoreš v 12 sanio edno pot više 50 000 caožkov je spad nolo z?6n žensek, dece i na bojO?anjc nespo-dobni. MUošče jc nišče ne dobo. Šet jezero mladdnco?, kak svoji ifidi je pcslao Vespaz anuš vu Achajaba ns kopanje Istmuia. Treseti jezcro židovski mlidi vi(6zo? je za peaeze odano ; pet jezero je ji pa, kl so vcaglost spadaoli3 z-vis ki kregd? strmcov vu globočino zosunjeai, gde so vsi z groznov smrtjov spovesnoi?. Vu onosr* vremen! je bfo eden vrli. moder znanec. popovski Cestnik, po imtal Josepbdnus, iterf je včas! vu bojne začetki z-nikakimi v-edao brlogo pobegno. Pri Galiieje, Jotapdta zvšfioni vdraši je zgrablenJ i k-Vespasian! gnani, ki je zšto, žr je prorokUvao; ka de Vespšsianus za Rimskoga casara skričani v5, miloščo dobo. To hiJtorijo je te Jozephus pripovedšvao. Dokeč so se 14 vu Galilei godlia, na ed-noga velikoga gospoda Johannesa ratanje, se jc eden hfidoga, roblenja nagiba šereg v Jeružalem napoto, ds žnjega pomočjov, gSavno drželo osvojo, sebi pod?rže. Z ičm se je zda pa znovi, skrivoma, nezgovorno vaogo vmorjenjš, roblenja, str^nkanja, krvi prelejšvafija ?u Jeruždiemi go-dilo. Za iteroga voio so se vsi ns varoša po-gfibeli cdvrajerije zdrulli i pripravili. Vu krat-koga vremena tekaji je več gia?oi popč? vmor-jenf, kak je to Josephus spiiao : 12.000 ifEenlti židovov je spadnolo, šteri vrednost ino imšnje je aa porob prišlo. Že pr?Ie, kak se je t€ vihdr zbfido, je varaš od troje f^!e nesreče zburkavani. T6 je to: od rimlancov, revoluclondrlušov i od iyranlušov, ki so sebč po skrovni praktikaj vi-siko pozdgncii i z% volo kraluvanja dosta ne-dužne krvi prelefaii. Gda so se že Gardarenušje z rimlauci pro-tiviti i&šatt, Vespazfšnuš je pdsiljeoi bio z zim° skoga kvartela odhaiat: i Gadra varsš je podza-jao i po s?ojem gener^Siii, Placiduši je 23009 varafanskj pdrgaro? dao osmrtiti, 2000 je ji za- Stran 54. OOSEVNI LIST dpriliš 20. tom letnom časi skrbeli nL samo zs tsojo duio, tOdi za one od tvoje facEllijc Vsaki vefčr poii-jč§ korine v ogračeki, ar so žedne i &i szenieš ča$ za 16! Jeli moliš z tvcjov decov? Verl mi, moiitev zvecer |e radiomi člcveki tkvno teiko, kak korfnam voda. Jeli fdeš z njinji ? ncdelo ? cčrkev, all pra?iš, ka nemal ččsa je oblačiti Y svčtainjo 6prs?o? Prsv pomlsii, draga jestra, ka je bolc po trebno, dfišo nssiiiii z Božo? rečjov, r*ego telo z zemelskimi dobrdtariai. Ka booio sčjali, io bo-mo tadi žt!i. Č« hodirno po Boži zapovedaj, bo~ mo sejali saiao Iflbčien, dobrčlc i vornost, pa tudi želiborno Božo ifibčzeni sffliSeoo odpiiičanje. Frida KovLti. Botri i konfirmacija. Ko&f rmacija je ne samo kotif nuanduiov i njthovs roduelov sv^lek, nego to je tfldi svčtek za botrino. Preveč dosts iakŠI Ifidi jeste ki prsv za pra? x oje botersko poz?šnje v nikoj ne vzemejo I ne preštimajo. V več mestaj se bctri niti telko ne potrudijo, da bi v cčrkey šli, gda se n|iho?o krstno dete krst!, nego samo njihova itnena se džjo notrlspisati v maiično knfgo. Tak preveč neoarao bi nišče ne smčo prevzžti botersko ponanje, V več raestaj pa z malim detetom samo bctra ide v cerkev, boterfpa doad os^ne, največkrat se veseiivši v ?esčloj drfižbi pri vlnski giažaj. Ka mislijo ! ka držijo tžkii iiidje od šakramentuma svetoga krsta, či oni svčti krst samo na telko preštimajo i cenijo? Pa botri prl svetom krsti Bože zavupanje dobijo, Bog njim ono pravlco ČA, da naj z posvctorn evangelfoma služijo na nji zavupanomi krsžnomi deteti, dužnost molitvf zavupa na ni/, naj kak Luther pršvi, Bog po njihovoj vreloj i gorččoj molitvi vero dL njihovomi krstnotni deteti. Oh feelko botro? si niti ne misli na to, da b moiiii za svuio krstno deco, ali pa da bi jo ga evangeliorna zoaaost i iepoto včili. Pa pri sv^tom krsti vsžki boter i botra na gcrid^na pUanja z razmetim i jasnim ja odgovorom more odgovoriti, itero telko pomeni, da so oni pred Bužm licom obliibili, prlsego dolidjali v imžni svojega tnaloga, gingavoga krstooga dsteta, da se bode po Bolem, Kristuiovom cšvuki gori-vzgajalo. Botri pri svetom krsti namestijo svoje krstno dete, i ršvno z^to %o poleg njegovi rodltelov za tcga deteta dtiie?no osnavlanje v velkoj m&ri tddi^botri odgovornl. I tL cdgovornost pa do konf-roiacfje trpi. Pri konfirmaciji vsdki otrok satn da i pokaže svedostvo od svoje vere, ali do njegove konf rmžcije so pa botri odgovorni za to, jeli se tisto dete po Krlstušovotn evange-iiomi vzgaja I osnAvla- Dostakršt tiidi žalostno moremo ugotoviti to, da nižterni botri niti na svojega krstnoga deteta konfirnnacijski svetek ne pridejo vu Božo robo, z-ts ovi mest vkUpspižvlena vnožlna je pa v-Jorda*n vode potoplena, tak so židovje z c(c kraj Jcrdana tudi vu nevatnosti bili, Kak je Vespazianos Nero casara smrt zvedo, se je z cesarie pobrao — Idotneušov i židovov vse trdnjšve je podzajao i zvon niiterni mčnži, vse z-rimiinskimi vitčzi napuno, da nsj Jetužalem. kak najhitre sebi podvrže. - Potom je Veipž-zianua od tabora za casara voskričani, je v* Egiptom i odnut v-Talanski orsag hito. Pioti židovotn bojiivanje je na Tiluš voja zavfipao. — Titus je pa Jeružšlera railuvati meno, kak je k-viraii blfizi priiao, je malo falilo, ka bi vu ži-dovov tok€ spadno. Potom je tabor postavo pri Skdpoii od Jeružalema na eden fertal mile zemle. Tak je razdelo gori iereg, ka je odnut varai lehko napadao. Prigodilo se je pa, ka *e je na vUzemske svetkt velika vnožina pričredila v-Jeružžiem sve-llt: toga hipa je vnogo bild tam hfidi, bojdikaj lfidi, ki so z Gaiiieje vo biii stirani. Tak da so zda v-Jcružalemi trije šeregi s(ali, Ednoga šerega voj je El.azer Šimona sin bio. i€ je cčrkev i n\€ krajino čuvao, i varašance jako odurjavao. — Varaša spodnji tai je Janoš voj meo v-rckaj/^od kcga je te glas bio razneicni, ka je vsa~ke ne-sreče začčtnik. Toga zgornjega varaša \t pa Si-mon zvani voj bio i 20,000, Idomeus vit^imi, ki so pozvani bili, da varaš proti celatov nap^danji braaijo. — Titui zvedivši, ka je vžrai z-tak ve-likov vncžincv naseljeni, se je kak najhitr^ paičo na njega podzajanje. Velke močine je dao okoli njega pozdignoti, kik^je to g. Kristui napre na-zvčsto, da glad naslaae vu njem. Gda so td ži-dovje na patnet vzeli, so z celc mdSi naracnili prekratitf. Ali vse je zaman bilo, že se njitn je ntka več ne posrečilo, Bdg njim jc konec šteo včiniti, i tak vu veliko) nerednosti so vnikom ne mogli napre idti. Vu varaši je tidi veliko napadanje nastanolo, pri cčrkvi branenji je ji vnogo spadnolo. Apriliš 20. DOSEVNI LIST Stran 55 hižo. Pa so prl krsti iog« deteta cbluhiH to, da bodo za io dete odgovorni l na njega pazko ncsili, pri konfsrmaciji ji pa njihovo krstno dšte gorimenttije cd dalešnje odgovoraosti, ar pri toj svčtoj priiiki že ono sarao da s?edostvo od svoje vere, V koDfirmaciji dete odrašeaa, odgovorna kotriga posfane, i ra"/nozato aa koKflrraadjskom svčtki, gda t6 dete obprvim živč z KristuŠcvov svčtov veččrjov, tudl botri morejo i dužni so na^zoči biii. Pri sta"ri rimiascajfso velke slšv-nosti, iepe svčtke držali cb tisti prliikaj, gda |e mladiiDa punoldna postanola, i tam so navzoči bili ne samo roditelje i bratja, aego i ceia rod b\m} zna"nci3 sosedje, tam so se veseliii i mia~ dino so pa obdaruvali z dragimi šenki i todi z dobrimi tanači. Pri konfirrraclji vsški konfirman-duš Bože materec6rk?! odraiena8 punoletna kot-n'ga postšne, zato pa to priliko, te sv^tck, na velko moremo prežtimati i ceniti, nji potrditi v našem evangeličanskom vadluvanji, i dati njim dobre tanLče na pot Živienja. To naj činijo tudi stariije i botn, da nsj ta d^ca nigdar ne oda svojf vere za premenlive svetske dare, Labi^ni konfirmandušje f Proste lepo svoje botre i liidt svoje rodilele, rodbino, znžnce, naj bodejo navzoči na vašem koufirmacijskom osvetki, naj vsi oni z varai vktiper molijo i tiidi pri toj priliki živdjo z Kristuiovov svetov yečerjoy. Si-rotinski, ostsvleni je tisti konf:rmanduš, za šte-roga se ojegovi botri ne bngajo, i nejprldejo ga posliiiat v cčrkev, gda on svcjo prvo i sveto prisego dolidene, da bo i ostane do smrti svoje evangeličšnske cžrkvi verna kotriga. Lfibični konfirmanduije! Zdaj pri konfir-maclji tiidi vi ono pravico zgdoblte, da po ctoraioga leko boiri postžnete. Vzemte svoje botersko pozvanfe verno, i ka ednok kak botri obliibite, tisto tudi verao i pošteno zdržfe, Boj-dite svojoj krstnoj d6ci pravi potikazAč, vzgled y požtenocD, vernom i pobožnom krščsnskora-evangeličankorn žlvlenji, Ar botri edino tak pos-tšnejo tolmšči Bože s?eie ?6Ie. H. Od vczdžioje s!a;e frtncoske protestantske cerkve nas po^či pozi? Osrednjoga urada za cerkvene pomožne akcije v Genf 1, šteri pravi: .Francoske cerkve so od inda rr.ao pozna-le sirotnaštvo, pritisk i preganjanja. Dnes z\\€ francoska protestantska cčrkev pa edtio s?oji naj-žmetnejit vremenov. Francoski duhovniki čiido-vito delo opravi^jo v ednoj s taia cerkvi odtuh-njenoj, s ta!a ketoličanskoj drža^i. Dnes ]e vno-go dfiho?nikov v vojaikoj siužbi, K tomi pride ešče, ka so obmejne krajine spr&znjene. Nad 500 jezero iudi se jc mogio presehii v znotreinjo Francijo. 15 protestantski duko?nikov se ]e pre selilo s svojimi verniki i je daleč od doma znO-?a spržvlajo v gmajne." Evang. cerkev v Francijj je 85 dahovnikov postavila v sltižbo vojaški dtihovnikov. Pod orož- V-tom kraji jc virai krepek bio, v-trč]tne' staj z-trdnjavami obvzeti i zato je rimski iabor z celov močjov ta ziconcentraa: i tiidi je trojae močinc ob?zeo i pcdzajao. V-tom hipi je nezra-čurikna vnožina od glada smrti prelšla. Zt eden falajček krfiha so se eiče ti najbdgii prijatelje doi dali zosekati; deca so z-roditelov lamp lo viii hrano. Žlahta so eden toga ovoga nL mllQ-vaii. Eden, eden kebel silja je za niiterni raniki odani, niiterci so živiae lejea, ti drflgi sedlov leder vživali, pri aiiteroi od glada mreti lampaj je seno naideno, z iterim so se hranlli; t\ drfigj so z straniiča lenovjoai ie branili od glada smrti, Kak je to Ananiai, Eleazara sin vadliivao, ka je edno pot 115.000 od gl&da mrtvi naideno. Ege sippui piie, ka je na saroo edne vrata telko tnrt?! nešeno vo, kelko je ji prl obscdjenji notrl prišlo, viic 600.000. Židovje so ešče ladali, v-rokaj so meli Antonius tdrem, iteri je velika trdnja?a bio i cerkev z-štere je eden most pelao prek. Te (al varaša je žmetneše oilO podiajeti, kak ova mesta. Titus je dobro znao, ka kkoncovi glad židove oblada, ali zato je vojnike nestanotna biidio naj nepopiistljo. Nevarnost je prevelika bila, ali dtf-nok je ?se v-rimlancov roke priilo. Kak so rirn-lanci grad obvzeli, je trombitaš toga znamenja glas stulo, zda so židovje, ki so na baitjaj bili, doli.ioskakali; oišterni so žnjih vu varaS odbe-žali. K-konco?i to že samo oni meii delo, ki so vu cčrkvi bili. To se čtč z stžri pisem, ka je Titus vespaniaš cerkev milOvati Jteo, ali zobston, tota je bilo žc miloičo činiti. Ar da so se že za njo dugo grozno bojGvali i židovje so ni na l^-po reč, ni na čedno činenje ne popfistili i n^ dali prek, x vitčzov niki so ogen pfistiii na cer-kev i tak vu ednoj kratkoj vori je ona odičena i vclke vrždDcsti c^rke? z-ogojom zničena i na pepel spravleoa. Židovje, ki so varaia zgornji fal držali, so zs(ala v-spodnji t&\ varaia zbežalj Stran 56. DUSEVNI LIST dpriliš 20 joro sffizi okoli 300 evang. dOho^nlkov. Od okro-glo 600 ev. duhovnikov je tak 60% * vojaikoj službf. Za e?ang. vojake se zosebni verski Hst izd&va i širi v 7000 izvodaj. Za evangeličance, ki so mogli z Eiišša i Lotaringije prcsellti v not^ajost Francije i so zdaj raztepeni po vsoj drža>i, se je vodila zč-sebna nabi?Ltna akcija, štera je snogo darov pri* nesla v penezaj i pridelkaj. Katoličanski dfihovniki so beguncom vno-gokrLt m razpolago *ta?iii svoje cerkve za dr-žanje evang. boži slfižb, ali pa pozvali e?ange-ličance k papinskim božim slfižbam z zsgsuSa-njem, ka predge i moiitve nedo nlksj zdrža>ale, ka bi žaliti taoglo njihovo versku čiiter.je i cgvuiaoje. Zs prebivdlstvo, štero se je z obmejni kra jov preselilo v znotrešnje departemente, drži francoski radio vsakšo nedelo božo slfižbo v nemikom jeziki, tak za evangeiičance, kak za katolifžne. Poleg predg čfijejo verniki tiidi na gramafonske piošče vzeto zvonenje štrasburško-ga doma i pevski zbor ie cerkve. (S »Protest. Rundsckau* jan. 1940.) Gladuvanie bože reči, Noneiko bibiijsko drOitvo je 5. nov. 1939 držalo s?oje 123. letno spraviščc, na šterom je driiitveni tšjnik poročo od naraščajočega razšir javanja bibiije. ^Vsa bibiijska druitva lutijo eto povekšano potrčbo po svetom pismi, zosebno pa driištva v Norveikoj, Holandskoj, Angleikoj i Netnčlji. RazširjaFanje biblije je najvekše mere zavzelo v Vzhodnoj Ažiji i v Južnoj Afriki. Taj-nik ncrvčškoga biblijskoga drfištva pa ]e znao tudi pokizat' na celo vrsto resnic. itere feažejo, ks je rszšijrjavanje bibiije nej samo zvonejšnje, nego fiidi znotrejšnje. V denčšnji žmetni vreine-naj vnogi sčgajo po svetom pisrnf, ki so ga za-pretoga držali med svojinii drugimi knjigami. Od norveškoga biblijskoga driištva je znao poročati njegov tžjnik, ka je že ona sams nad 4 milijo-no? sv. pisem dalo v rokč fcožo reč giadii^a-jdčemi liidstvi. Svojim ameriliansbim naročnihom pošlemo z etov numerov »Diiševnoga lista" tiidi po eden Evangeličanski kalen-dari, ar smo skiipnoga naročila nej dobili. Prosimo vse, ki ga dobijo, naj nam ga plačajo vkiiper z naročninov Dtiševnoga lista. R e d i t e 1 s t v o. ali večina je ji od rožja vmorjena. Popevje so se za s?oj žitek molUi, ali že je minolo miloiče vremcn tak pred Bogom, kak pred ladmi. Titus njira je sonazvesio: da je cerkev totž — toiaje tfidi slfižbe činenji popeffje so n§ potrebni! Cer-kvi opfistšenje se je na Male mešemeseca 10-ga &r€rt: godilo, ržvno na takš' den, na šteroga je od Babilonitšiicov ta prva cčrkev požgana bila. Gda so že žldovje nateliko stiskavani bili i donok so ne popustili, kak (o Josephus piie yu oni dnčyaj, gda |e cerkev spožgšna, se je edna velika groznost zgodila. Bila je edns og!čd-na vu poštenje živoča, z-velke faniilie shajajoča žensks, itera je vstrahoti gda je cerkfv goreia, v J»iU7a!em odbežala i gda je všraš od glada stiskavani, je svoje cecatje dete v zibeii vmorila (misiiti se da z~kakšov srdcd bolesnostjov), njc-ga te!a polojno \t spekla ! potrošila, ovo poloj-no je pa vojikom, ki so hr^no prosili, dala. Vojnici so se na to delo vu srdcl strahiivii Go spodom notrš zglžsili. Nad tem se zburkavži, so med sebom skončali, ka se duže nedo bojuvali, nego sc podajo. Z Titušom sose v^pogodbo pu- stili.iaH da se je okoli mtrazvčzanja vreraen du-go vleklo, so nika ne gvinali. Veiika vnožina od te grozncsti i od g!ad% stiskavana, je z vžraia v-tabor hltila i t«m je cd neprilateiov po fal ce-ni odana. Zgod lo se je ps, ka je rden vitez na pamet vzšo, ka vu n|egovorn lejžni z)žt išče, šteroga je on požro i iudi je hitro glas ziiao, ka židovje, k\ so vu tabor pnb^žaii, so zlate žpožrll. bteri glas je (6 zrokfi?ao, ka so vitezje z t6m ludi slepili, ka vsaki židov z'at ma" skrito-ga vu žalddci. Edno noč je viie dve jezero ži-do?ov vmorjeno i več bi jih prepravili, či bi Titus to slgurno ne bi prepovedao. K koncovi so varai podvzdli i ni m!adogy, ni s(arcga so ne rnilflvali, li samo one nevolnc, k« so ne sno-gli rožjž prijeti v roke. Tak je Jeružalem vse opuščeni, ii satr.o nlšterna hiža je ost&la, v štere ;e siiaža skvartelivana. To se je pa zgOdilo Mi> halovogn mcseca 8 ga diič?a, z petimi rceseci po zasedbi. Z-nezračunani zgrableni je Titus 17 000 v Egiptom poslao vu Aleksandrijo na odajo za peneze. Vnogo ž dovov je liki živina sploj fal odžno i 2000 jeji vuorsagi razposlano. apriliš 20. DUŠEVNI LIST Stran 57. Radosti glas: »Sptvajte Gospodni novo pesem, ar On čiidna dela čini. On premdga s svojov desnov i s svojov svetov ramov". (Žolt. 98, 1) Škof D. Dr. Popp — kralevski se-nator. Naš prezvišeni gospod škof so s kralevskim ukazom za senatora postavleni. Pozvanje našega cerkvenoga voditela v n&jvišiše rarodno predstavnišivo je z ra-dostjov i zadovolstvom napunilo vse ver-nike i čestnike naše cerkve. Vnogoštevil-nim čestitkarn i pozdravnim pismom se ttidi mi pridružimo z viipanjem, ka do naš gospod piišpek, ki so se vsikdšr odločno boriii za pravice naše cerkve, z ešče včk-šim uspehom zastopali v ministerstvaj in-terese naše cerkve. Njegovcmi Veiičanstvi, svojemi krali, smo zahvalni za eto naklo-njenost, svojemi g, pušpeki pa želemo bo-ži blagoslov na njihovo delo v senati. Finančna komisija, štero je naia cerkev na oblast namenila poslati v Pirekmurje, naj pre~ gleda gospodarskc rnoč naši gmajn, nc prlde k nani, ar so na merodajnom tnesti sprev d li, ka naše cerkvene občine že itsk velka brcmena pre rašajo i nemre|o se njini eiče nova naložii. Lepoša Štefan, k\ je že dve počltnci sifi žo našoj cerkvi kak izsdjeniški dtihovnik za ka gda so rimlanci narodne zmene, veseHce dr-žali, so |e pred giedalcroi z divjačfnov razčesali dali. Vu žitkl ostšnjeni robo? je 97,000 biio, geto je pred zasedjenjcm v-Jeruzdleaii 10 sto (ezero bilo, Si eo bžr ne vsi domačini bili. Jeružalema-ta grozna, ve^ika nesreča, se je po sveta slvorjenji na 4034 leto godiia, — po Kristuša smrti trplenjem aa 40 leto. Tak jc pokašt gao G Bog njegovoga sve-toga Evangelioraa zavtženost i preganjanje ino pred celi s?et, kak strahlno peldo pokšzao. Tak je vse rarode opomeno. da se cjega bojijo i k-njemi povrnejo. Ar čl je G Bog ne milfivao on tiroA, šteromi je teliko obiube i piednjosti obe-čao i daruvao, z-šteroga je teliko veliki proro-kov, svžti Patrfarchov, i z šteroga je Krjstui tfldi po teli zhajao: z kelkim de si trdae djao z timi drfigimi, ki njegov Evangeliom zavržejo i odurijo. (Dalc pride) Nemčijo, tč dni prevzeme jlfiibo osčbncga ka~ plšiia pri križavskcm duhovniki. 2 radostjov po-zdravlamo etoga novoga delavca v slfižbi naše cerkve i vnogo blagoslova prosimo na njegovo žmetno ali zvileno Sobot«. Verski postni zadvečarki našega ženskoga društs $o tildi ietos dobro bili obis-kaai. Poleg deklamacij solske dec^ je nastopo ludi per,9ki zbor Dijalkoga doma pod voditd-stvom ge. KhngerGve. Viakso nedelo so držali preda?anja: donaci duhovnik od razločni lem, kspfdn od msfer no^cga zdkona, Klingcr Anton, cskrbn k Dijaškcga dooia, pa od razločnivodil-ni oižb zviinejinje rafsije. — Gmajna je 7 aprila držala sroje r^dno letno spra?iščc, štero je v na)!epšcm redi pctekio. Verniki so z zanimanjem poslušali poročiia svoji gragjntki predsednikov. SprL/išče je kfiič cerktene d&?e povzdignolo s 3 na 6 proceniov drzšvnoga dšvka. Izpit za državnoga verovučitela je položo v Zagrebi Darvaš Aladar, so-boški kaplan. Pucoticl. Fara je r^dno Jetno spravtfče marc'uSa 14 ga trela. Po viSlom spžvanji »Vad-iii dnje, oh ii boži č&t l* i molenje je sprivJiče z ži;ov pazkov pos uhšalo letno naznanilo dO-hovnika. Nekaj z toga naztianila objšvimo na-sledujoč: Zosebno f fttira odgovornosti puno Omurncsi rsčund^vanja vu oni leiaj, štera pred težko vardevanje pcstavijo n&io cčrke?. Kmični oblacke se tormijo na tčbi svetovne hištorije. Krstlatistvo je puno z jaj kričom, stiskdvanjem, z vernim dslom i z vrelim delom. Kajkoli pa nsj prinese čas, rri nevejmo hvšle v drfigom, nego vu našem Gospodni Jezuli Kristuši. "Lwi i oblada naia cčrkev z evangeliomora, ali vesne, či nebo podložfia Božemi evaogeliomi. Jeli nc-kaple zaman vii Vaša srca nazvešč^vanje Bože Reči ? Jeii jo pos uhšate i obdržavate ? I potom jeli je nej zaman tudi domž pred Vami BSblij* ? Jeli jo goriodptčte i čtete ? Ka sekta gorivddri svojo giavo, tomt smo vsi vzrok. Nindri falinga jeste. Toga betega vretina je vu tom, ka ncga bibiijsfeoga, evangeliomskoga žitka, nega verva-joči mcd vernikmi. Nemolijo Božega svčtoga im^na, nego je preklinjdvajo i oipofa*?ajo. Ne pos,etiavajo Gjspodnovoga dnčva, nego ga cskrunjavajo. Nema zmožnosli sekta tam, gde rnočna, vervajoča gntana jeste. Bojdi zato naie liidstvo znovič vu cerkev hodčče, Biblijo čtejoče Štrdn 58. DOSEVNI LIST apriliš 20. Ino mol&če! Predvsčm pokoro činSče I Voditelje i vse kotrige naj bodejo ?ojnici Reči Bože! Vu pajmo se vu Bogi, kcga dobrota se vsakdša ponAvla nad nami. Nevkleknjeno vero javim : »B6g je obramba i tnoč naša, vu vsakom stis-kavanji gotova pomoč n&jdena, ZLto se neboji mo, čl bi se svšt premenjivao i gorč se pre obračale na »rčdo vu raorje. či bi žumlelo, z vžlovjem divjalo raorje i od njegovoga vdčrjanja gorč prepadnole. Gospod šeregov je z natni, Verostfijmo i raolmo! Mer Gospodnov ostani z natnl." — Spravišče je odobrilo gmane račune pretečenoga leta i preračun tekočega leta. Z ra-dostjov i zahvalnostjov je siihšano, ka je na različne cile 10 377 75 din samovolni darov prišlo vkiip. Z svojega duga je v pretečenom leti fara rešili 7 617 din. — Štipendij z funda-clje sebeborskoga nemeškoga Luthžr Gergora i fimilije je votirani Kuhar Jolanki i Luihar Kšroli 260-200 rfin, Berke Ernesti 400 din. — Spra višče je gladko, vu najlepiem vkuprazmenji doliteklo. — L. Postna predaranja. V Puconskoj cerkvi so domanji duhovnlk od prve postne nedele mao notri do Velkogapčtka zvun predge meli tadi predivanje pod ctira titulora: nkrlž Kristušov je sredlna svetL* — Na Velkipčtek je predanovski tneški khorui pod vodstvotn Jonaš Štefan kate-heta tidi povidno popevao edno pripravno pesem. Gornja Slaveča. Farno žensko drUitvo je na Cveino nedelo, 17. marca zadvečara ob poi 3 vori držalo postni sadvečarek v cerkvi s sle-d^čioa redovekom: 1.) Občna pesera 219. 2) Mo-litev dom. dfihovnika. 3) Žoitar pokore" pisao Silvanus, dekl. Celec Emilija iz D. Slaveč. 4) Na-prejdivanje dotn. duhovnika o temi wZgQblent tin\ 5.) »ZgObleni sin* pis. Kovač Frida, dekl. Čurman Karol iz Sotine. 6.) Postna igra: ,Zgu-bleni sin" pii. Kovač Frida, napreddli: Kuzmič Geza, Drvarič Ernest, Potočnjek Henrik i Kisilik Viktor. 7) ,,B6g je lobezen', posl. Fiisar Janoš, dekl. čurman Alojz iz Sotine. 8) Zaprtna pesem 207. Po verskom zadvečarki je bio cffertoriutp držani na naio farno žentko društvo. Daruvani je 112 Din. — Po verskom zadvečarki je bila izvenrčdna seja ženskoga driištva. Skončalo se je, da d&jo cerkev malati. Malanje bo koštalo približno 11.900 Din i ženskomi druitvi eiče fali nikaj penez, zato bodo hodile odbornice po naši veinicij pobčrat dobrovolne aldove, da naj tfldi one, šttre so nej kotrige driiitva pomagajo k miianji naše cerkve. Delo se začne v nžjkraj-šom časi. —- Na novo selansko cerkev so v na-šoj fari po vesnicaj nabrali selanski odposlanci z pomočjov naii veiki kurštorcv: Gor. Siaveči 762, Dol. Slaveči 476, Kuema 314, Matjašovci 70s Gcr. Lendava 265 Vidonci 416, Pertoča 190, Sv. Jurij RogaševcS 100, Scrdica 563, Sotlna 493 50 Din, vkOper 3649 50 Din. Z?fin toga je nabrano 4 50 nemški mark. Petrovci. Mescca marca sta se pri nas narodila 2 ofroka, zdalo se je 6 pžrov. Na Qus-tav Adoifa diuitvo te je v 1939 leti nabralo: v Adrijanci 46; v Boreči 41, v Petrovci 123, v Lu-covi 4150, v Neradno\cl 56 50, v Sižnje^ci 190 50, v Šiilinci 62, v Ženavli 81 dinarov. Na-bčranje šolske decč je ešče nej dokončano. Mojoj cerkvi tfidi dam. Vdova Vratarič Terezija, roj. Franko, ki se je v Puconci naro-diia i 9. jan. t. ]. v M. Soboti vopreminola, je v teštamcnti 1.000 din. gotovine zaptistila Pu conskoj grnani. — Vdova FJisar Ana, roj. Pčček, ki je v Sebeborci vu Gospodni zaspala, je v testamenti 100 din. gotovine zaptistila Puconskoj gmani. Gda eto daritev ffidi na etom mesti z stca zahvalimo, (e zednim blagoslavlamo spo-min obedve oaritelkinji i plemento činenje njidvi kak p^ldo položimo pred naie vernike. — Far' no vodstvo. Turobni glasi. ZAdnji metec so se odse-lili vu večnost z Puconske fare: MikoSa Pavel v Andreci, s!ar 67 let; Bacfi Franc v Krnci, st. 52 1.; Berke Kata, roj. Banfi na Vaneči, st. 811.; Jošar Msrija v Pužavci, »t. 65 1.; Farteij Franc v Krnci, st. 78 1.; FJisar Maria z Pužavcc (v Soboti v špilali), st. 10 1.; Franko Franc v Pu cond, st. 77 1.; Sečko Gezi na Gorici, st. 33 1.; vd. Šantavec Kata, r. Benkič, Pečarovci, st. 73 1.; Žbrik Sidonija," r. Balek v Predanovci, st. 48 1.; vd. Kerec Ana, r. Veren v Sebeborci, st. 69 1.; Hari Verona, r. V6r6š v Sebeborci, št. 431.; Teralin Mihalj v Moičancl, st. 36 1.; Železen Franc v Sebeborci.st. 74 I.; Katona Franciška v Šalamenci, st. 68 1.; vd. Kukojca Eva, r. Kar« doš v Andrejci, stara 77 let; KQiič Kata, roj. Temlin v Salaraenci. stara 75 let i 3 otroci. — Z Gor. Slavečke fare: marca 3. vdov. Krenos Ana roj. Rogan, obč. sirota, ki je zmrznola v Sotini, z Nuskove v 82 1. st.; marca 28. Kisllak Erika z Gor. Lendave 8 kčdnov stara; apr. 2. vd čurman Franc z Kuzme v 89 leti starost/. — Z-Soboške fare: vd. Novak Ana, roj. Horvat ? apriliš 20. DOSEVNI LIST Stran 59 VešČfcl, 77 1.; vd. Hajdič Marija, roj. Banko v bolnici (z Dankovec) 68 1.; Ktihar Irma z Nem šavec, 31 1 ; Mačck Janoš v Mur. Petrovcl, 861 ; Pčaiek Kalman v Mur, Soboti, 45 I.; Rehn I?an v KBpšinci, 86 J.; Nemec Karolina v bolnicl (s Kruplivnika), 32 1.; Norčič Karol v M. Soboti, 3 daf. — Z Gor. Petrovske fare: Lazdr Magda v Stanjevci, 78 1.; Smodlš Jožef ? S anjcvci, 81 1.; Boba> Franc v Sfšnjevci, 60 1.; Šebjanič Adatn v ŠuHnci, 85 1.; Bagar N. v Šttlind, 21.; Bsgšr Lajoš v Šulinci, 42 1,; Širer^k Jožtf v Šulind, 52 !.; Lucu Štefan v Adrijanci 4 m ; Bohar Zoltan ŠOlinci, 21 d,; Bohar Zoiian v Čepinci, 2 m.; Pondelek Msgda v Lucovi, 73 !. Simovoln? d&ri. Na gorldrzanje DUševnoga Lista: Fllssr Lajoi Brezovc! 2, Domjan štefan i Kiilits Mihalj Brezovcl 5-5 Dln, — Na nesprh livi včnec Lutharove Fiisir Sarolte: Oergorec Jo!«f Puconci 10, Tkautš Koltnan Sebeborci 10, Cpott Gizele, r. Baofi Polana 10 Din. Dari na plj. Dom: Horvat Ferdo trgovec v Bogojini 20 din, Obal Jeno mli-nar v Pertoči 2 1. olija. — V 1938/39. leti so dariivaie vesnice Gor. petrovske fare: Adrijanci 3 1. ž., Boreča 1 1. ž., 5 1. pš. i 650 din; Gor. Petrovci 16 1. pš., 12 1. ž.; Lucova 10 1. pš., 35 1 ž.; Nerddnovci 17*50 1. pš, 23-50 I. ž., Ženavle 181.ps., 46 1. ž., Šulinci 2 1. pš., 11 1. ž. i 2 din, Stanjevci 14 1. pš., 18 1. ž. BelgSjska evang. cčrkev, štera se je vsikddr odlikovala po velkoj darovitnosti, je med vojaki raztalala 2994 celi biblij, 11.409 no i zakonov, 57.572 evangeliomov. Z zosebnim verskim llstom »Podzastavov" zdržava cerkev vezalo med vojaki i njiho vimi gmajnami i rodbinami. Evang. cerkev na Vogrskom L(6 dnes 567.000 diiš. S svetov vcččrjov je živelo la"ni 218569. V službi cerkve stoji 337 fararov, 62 verovučitelov-duhovnikov, 131 kaplanov. — Predsednik vogrskoga parlamenta je Dr. Tasnadi-Nagy, predsed-nik protestestantske Bethlen Gdbor — zvi-ze, podpredsednik parlamenta pa je evang. cerkv. inšpektor Tčrž Tibor. Cerkev na svetovnoj razstavi. Na prestčri svetovne razstave za leto 1940, štera de se v Rimi držala, se postžvi tiidi edna cerkev. Td misel odsdmoga Musso- linija, voditela talijanskoga naroda shaja. Talšjanska krdlevska držina je daruvala za to cerkev šest veliki poslikani oken. Da bi td cerkev sredi razstdve, štera de sa-dove človečega dela razkažUvala, vnogim v svedostvo služila, ka vsdka človeča modrost i zmožnost nazidnje od vsamo-gočega Bogd shaja. Ka človek znd i pre-more, je od Njega vzeo, zato naj vsa člo-veča dela Njemi sliižijo na diko! Je sv^t misijonirani ? V nebčsa od-hajajoči Zveličitel je svoje apoštole v svet poslo z onov zapovedjov: MIdite, včitevse ndrode i krstite je!" Jeli je krščanstvo po dve jezero letaj spunilo že eto zapčved svojega Gospodna? Eden misijonski list (Freimund) v svojoj numeri od 4. aprila našteje velke krajine, v prvom rčdi otoke v holandskom imdnji, v štere je ešče nej stopo krščanski misijonar. ,,K vnogim mi-lijonom ludi je ešče nikdar nej prišo mi-sijonar \u V Španiji, štero je brezb6žni komu-nizem osvojiti mislo, je 40 novi seminarov (kath. bogoslovni ščl) nastdvleni. Račdn dija*kov je tak velki, kak je ešče nigdai nej bio. Štiri jezero mlM liidi si je od6-bralo pozvdnje diihovnika. Edna čarna mantrnica. Pred dob-rim letom je mrla v Rubagi (v vzhodnoj Afriki) sto letna kralica Emiliana Muko-mugabi. Ona je bila edna od vnogi Žen poganskoga krala Mukabi. Pod njegovim naslednikom je prišlo leta 1885 do krva-voga preganjanja krščanstva. Tfldi Muko-mugabi je obtožena bila. Zvezali so jo, zgladtivali i bičlivali. Vendar se je nej dala omajati v svojoj veri, tiidi te nej, gda so se njej popretili, ka njej dajo od-sekati njene kotrige. Tiidi te je nej zat6-jila svoje vere, gda so jo z žarečira pe-pelom posipali, jo davili, z ostrimi iglami preba"dali i več dnčvov brezi vsakše hrdne pustili. Samo po vn6gi letaj, gda se je v drželo povrno mLr i rdd, se je mogla kr-stiti dati. Do svoje smrti (Idni) je živšla satnotno sredi svojega sadovnjdka bliizi pokopališča v Rubagi. . Stran 60. DUSEVNI LIST apriliš 20 Dogodki zadnjega meseca. Premi-njeni dnčvi so prinesli najvčkši dogodek angleškonemške bojne: Angleži i Francozi so bliizi norvčške oba"!e polož
  • , M hol ci Vticnoia, KsrdoS I^ana i Kfizma Jinoša srao v roke dobili. Istia-sko zahvšlnost Vam vadlfijemo za trfld i vrelost pri raziirjanji naši čssopisov. V pismi ?eč. & ! Šlnko Tereztja, Škrllec Zoltdn, Kalamdr Kdl-mdn, Montevldeo. NapreplaMo hvaJefoo prejčli. Črepnjak Franjo, Rezovac N?preplačilo i 50 Dln d&a za puconsko cčrkev zah^žlco pre-j61}. Vst Vara bonr«o rčdno pošilali, Kovačec Glzella, South Bethlehem; 1 doldr smo sprijaii. Dobill smo za njega 54 dinšrov. S tega smo zračunali 30 za naroJnino llsta, 8 za kčJendari, 12 pa za preplačilo. Vfipamo se? ka te bole liino vdšblah Hst. Srčnirn pozdtA?om. murska soboja ALEKSANDROVA cesta 23> Prvo Prekmursko Pogrebno Podjetje SKLADIŠČE PRI POKOPALIŠČU. Sprejmem naročila tudi za sveže vence ! ! I Izposojam mrtvaški oder (ravatal) in voz. Izvršujem : kompletno pogrebe, prevoze in izkope vse po zmerni ceni. ^ Nagrobne vence umetne od < Mrtvaške rakve mehki les od