VaHi t gotovini
Stev. 269.
Izključna pooblaSčenka za oglaSv
izvora: Unione Pubbliciti Ita*
II Bollettino No. 536 ;
Nuove azioni sul fronte di Marmarica
II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in dala 20 novembre 1941 XX. il se-guente bolletino di guerra n. 536:
Nelle notti sul 19 e sul 20 nostri reparti aerei lianno bombardato obietivi aeronavali delPlsola di Malta.
Ques(a notte apparecchi inglesi hanno lan-ciato bombe senza gravi conseguenze sulle citta di Brindisi e Napoli e nei dintorni di Messina.
A Brindisi h stato abbattuto un apparecchio.
A Napoli 3 feriti di cui uno grave a Brindisi un morto e tre feriti.
NelPAfrica Orientale su taluni fronti di Gon-dar sono stati frustrati nuovi tentativi nemici di forzare le nostre difese.
In Marmarica le forze moto-corazzate nemiclie hanno all’alba di ieri attaccato le antistanti forze motocorazzate Italiane. La divisione corazzata »Ariete« operando con una decisa contromanovra aveva alla fine della giornata circondato e distrut-to parte dei carri armati nemici mentre altri hanno ripiegato. La bataglia continua su un fronte di 150 chilometri.
Vojno poročilo štev. 536 :
Bojišče v Marmariki spet oživelo
V nočeh na 19. in 20. november so naši letalski oddelki bombardirali letalska in pomorska oporišča na otoku Malti.
Ponoči so angleška letala metala bombe brez hude škode na mesta Brindisi in Napoli in na okolico Messine. V Brindisiju je bilo sestreljeno eno letalo. V Napoliju so bile tri osebe ranjene, med temi ena hudo. V Brindisiju en mrtev in trije ranjeni.
Vzhodna Afrika: Na nekaterih odsekih Gondarskega bojišča so bili po naši obrambi odbiti novi sovražni napadi.
Marmarika:	Angleške oklepne sile so
včeraj ob zori napadle prednje italijanske motorizirane sile. Oklepna divizija »A r i e t e« je izvedla odločen protinapad in je ob koncu dneva obkolila in uničila del sovražnih tankov, ostali pa so se umaknili. Bitka se nadaljuje na bojišču, ki se razteza na 150 km.
Berlin, 21. nov. s. Uradno poročajo:
V Severni Afriki so angleške sile, ki so bile pripravljene južno in jugozahodno od Sidi Omarja dne 18. novembra izvedle sunek proti Tobruku. S takojšnjimi protinapadi nemških in italijanskih 6 k upi n so bile zahodno od Sidi Omarja razvrščene močne angleške sile s hudimi izgubami vržene nazaj. Mnogo angleških tankov je bilo uničenih.
Cem - Prano tir 0.40
Ijani, v petek, 21. novembra 1941-XX
Leto VI.
UredoiStvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana.
Concessionaria esclusiva per la pubblicitA di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicitš Italiana S. A., Milano.
Razvoj vojaških nastopov na ruskem bojišču:
Letalski napadi ob Črnem morju, okoli Moskve in pri Petrogradu
Hitlerjev glavni stan, 21. nov. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo:
Napadi na vzhodnem bojišču potekajo še naprej ugodno.
Letalstvo je bombardiralo sovjetska letalska oporišča ob severovzhodni obali Črnega morja in na ozemlju ob srednjem Donu. Skupine bojnih letal so napadle železniške prevoze in železniške prometne zveze na srednjem odseku bojišča vzhodno od Bolšova. Podnevi so močne letalske skupine metale na Moskvo razdiralne in zažigalne bombe. Pri Petrogradu sta dve skupini lovskih letal v drznem napadu iz velike sovjetske letalske 6kupine sestrelili osem letal.
Uim, 21. nov. s. Včerajšnje sovjetsko vojno poročilo končno poroča, da je bil Kerč iz vojaških razlogov izpraznjen. Da je mesto v trdni posesti sil Osi, je bilo že jasno povedano
v nemških vojnih poročilih. Rusi še enkrat postavljajo proti vojaški taktiki poveljnikov Osi taktiko besedi.
Berlin, 21. nov. s. Nove znatne uspehe so nemške sile dosegle na srednjem delu ruskega bojišča. Oddelki neke divizije so po trdih bojih zasedli neko vas in zajeli 500 mož, 4 tanke,
9	topov, 40 strojnic in 70 metalcev ognja. Na nekem drugem delu tega bojišča so v naskoku zavzeli različne utrjene postojanke. Tudi tu so dobili v roke številne ujetnike. Vsi sovražnikovi poskusi, da bi spet osvojil izgubljeno ozemlje, so spodleteli.
Helsinki, 2t. nov. s. Včerajšnie poročilo o vojnih operacijah pravi, da je položaj na vseh delih ruskega bojišča nespremenjen. Pri Han-giiju je zelo živo topniško streljanje iz sovjetske trdnjave, katero tolčejo težki finski topovi. Na Karelijski ožini se nadaljuje dvoboj topni-
Govor predsednika bolgarske vlade dr. Filova?
štva ter metalcev bomb. Pri Sivajaerviju je finsko topništvo na nekem določenem kraju prisililo k molku sovjetske, baterije. V vzhodni Kareliji je delovanje topništva in patrol. Slabo vreme je zelo omejilo delovanje letalstva na obeb straneh. Finci so bombardirali južni del proge, ki drži v Murmansk ter med drugim uničili pet lokomotiv.
Ducej'eva polivala Napoliju
Rim, 21. nov. s. Duce jc v Beneški palači sprejel prefekta iz Napolija, ki mu je poročal o položaju v svoji pokrajini ter o poglavitnih vprašanjih, ki se tičejo mesta Napolija. Mussolini je pohvalil delovanje prefekta Albanija ter mu zatrdil, da bodo po zmagi vprežen^ vse delovne sile naroda, da se izpopolni rešitev poglavitnih vprašanj italijanskega juga, čigar prebivalstvo sedaj
_	—	__	.	a	a	a	|	n	san| ttaujansKega juga, cigar preDivaisivo seuaj
Zakaj jc Bolgarija ob strani Osi in zakaj | iD%°je°*umao prenaia nepretržonc sovražnikove
se bori proti komunizmu doma
Sofija, 21. novembra, s. Predsednik bolgarske vlade Filov je imel v sobranju ob kontu razprave o odgovoru na prestolno besedo govor, v katerem se j? bavil z vedenjem Bolgarije v sedanjem mednarodnem položaju ter je med drugim povedal tole:
Danes smo trdno in vztrajno na mestu, ki nam ga je določil razvoj dogodkov, ali točneje povedano, ob 6trani osnih držav in jijunih zaveznikov. Verujemo vanje ne samo zato, ker so povsod pokazale svojo vojaško premoč, temveč tudi zato, ker se bore za največjo socialno pra-vično&t in za boljšo razdelitev dobrin na svetu. Verujemo v njihovo zmago, ki bo človeštvu prinesla večje blagostanje, in o kateri ie bilo vedno najgloblje prepričano, da jo bodo dosegle. Verujemo končno v zmago Osi tudi zato, ker je njena zmaga tudi zmaga Bolgarije. Svoje narodno združitev moremo doseči samo po zmagi osnih držav in njunih zaveznikov, med katerimi smo tudi mi. Iz tega izhaja naša dolžnost, da od 6voje 6trani storimo vse, kar je le mogoče, da to zmago olajšamo. Bolgarski narod je tudi tokrat pripravljen na vse žrtve, ki so potrebne za njegovo zedinjenje, kakor je bil pripravljen v preteklosti, da bi se mogel uveljaviti v 6vetu in zavzeti mesto, ki ga v družbi narodov zaradi svojega razvoja čaka.
O komunistični propagandi, ki se je razvila v Bolgariji in o njenem odmevu med ljudstvom,
Govor ministra za kmetijstvo ob začetku dela v vrhovnem svetu za poljedelstvo in gozde
Rim, 21. nov. s. Minister Tassinari je včeraj 6lovesno začel delo Vrhovnega sveta za poljedelstvo in gozde, ustanovljenega s Kr. odlokom letos maja. Mogočnega zbora, ki se je začel in končal s pozdravom Duceju, so se udeležili: podtajnik Stranke Venturi, podtajnika iz poljedelskega ministrstva Nannini in Pasoolato, predsednika Zveze kmetov in kmečkih delavcev, predsednik Narodne bojevniške zveze in drugi. Začetni govor je imel predsednik omenjenega sveta, prof. Mariani, ki je našteval naloge, zaupane tej ustanovi.
Za njim je spregovoril minister Tassinari, ki je poudaril, da je novi svet začel z delom v času, ko je italijansko poljedelstvo poklicano reševati temeljno nalogo za zmago naroda v vojni. Nova ustanova bo nadomestila številne komisije in tehnične odbore ter jih združila v enoto. To bo stalna ustanova tehničnega značaja, ki bo v vsem pomagala ministrstvu. Tej nalogi odgovarja tudi sestava sveta.
Svet bo imel prevažao nalogo, da vodi in vzporeja vse poskuse, ki naj izboljšajo poljedelstvo. Država bo dala zato na razpolago potreben denar. Druga njegova naloga bo, braniti poljedelstvo pred rastlinskmi in živalskimi škodljivci.
S tem se bo mogoče izogniti izgubam v pridelku, ki bi sicer znašale milijarde in milijarde. Tretja naloga sveta bo, skrbeti za povzdigo travnega, lesnega in krnskega pridelka ter izboljšanje lova.
V	zvezi 6 tem bo treba izvesti obsežna namakalna dela, zakaj milijoni hektarjev zemlje še čakajo na izboljšanje, ki bo koristilo zlasti živinoreji. Država bo poskrbela, da bo pri vsej osebni svobodi in svobodni izbiri delo kmetov na poljedelskem in živnorejskem področju usmerjeno po zahtevah skupnosti in državnih potrebah. Četrta naloga odbora bo izboljševanje zemlje in načrtno naseljevanje izboljšanih predelov, zlasti na sicilskih veleposestvih, v Pugliji, ob spodnjem Vol-turnu in v ferrarski nižini. Veliko pozornost bodo posvetili tudi izboljšanju kmetijstva na Sardiniji an v rimski Campagni. Za vse to bo izdelana potrebna zakonodaja, s katero bo mogoče premagati vse ovire in izpolniti Ducejevo voljo. Peta naloga pa bo ekrb za gozdove in planine. Pripravljeno je že vse potrebno, da se takoj po vojni začne odločno delo, ki naj gorjancem omogoči življenje na lastni zemlji.
Ministrov govor je bil sprejet z navdušenimi manifestacijami.
Preganjanje atentatorjev in saboterjev v Parizu in po Franciji
Pariz, 21. novembra s. Zaradi različnih nasil-niških atentatov, storjenih zadnje čase, ki so za francosko ljudstvo imeli resne posledice, je pariška policija ojačila svoje delo za izsleditev krivcev. Po dolgem zalezovanju in po velikih težavah so jih nekaj že prijeli. Pri tem je bil resno ranjen neki policijski nadzornik. Odkrili so pravo pravcato orožarno pri raznih preiskavah v Parizu in okolici.
Prijeti teroristi, med katerimi je tudi mlad Jud, kožuhovinar, so priznali, da so sodelovali pri atentatih na železniške proge, na razne pariške tovarne, da so organizirali požige žita na polju ter povzročili s tem kmetom škode za desetine ^'lijonov in ljudstvu vzeli živež, posebno važen za *in»o. Preiskava je ugotovila, da je skupina nasilnikov vodila živo komunistično propagando že °dkar so Nemci prišli v Pariz.
Zdaj iščejo še enega izmed voditeljev skupine, nekega Gilberta Andreja Brusleina, posebno ne-
varnega zločinca, ki se najbrž skriva v Parizu. Policija je povabila vse prebivalstvo, naj sodeluje pri zasledovanju tega grešnika. Preiskava se nadaljuje.
Te dni so prijeli še tri ljudi, ki so na skrivaj trgovali s platnom, z volno, bombažem in svilo. Zaslužili' so na teden povprečno po 400.000 frankov. Pri eni sami preiskavi je policija zasegla blaga za 3 milijone frankov.
Finska brzojavna agencija prinaša odgovor na sovjetske izjave glede ameriškega prizadevanja za sklenitev ločenega miru med Finsko in Rusijo. Odgovor pravi, da se je Finska morala nepretrgoma braniti pred sovjetsko nevarnostjo in da je docela neresnično, da bi bila Sovjetska Rusija 1918 omogočila ustanovitev svobodne finske države.
je ministrski predsednik Filov dejal: Komunizem v celoti zanika naš gospodarski ustroj, naše narodno življenje, naša izročila in naše zgodovinske pridobitve. Bolgarsko ljudstvo, po mestih in po deželi, tvorijo po veliki večini mali posestniki, v katerih je globoko vkoreniinjen čut za zasebno lastnino, ki jo komunizem v načelu odklanja in ki daje glavni zagon gospodarski delavnosti in blagostanju.
Zdaj vidite — je nadaljeval Filov — čemu se borimo in se bomo borili proti komunizmu in proti kakršni koli komunistični manifesta-cji v Bolgariji, Zlasti danes, ko se je vsa Evropa pod vodstvom držav Osi dvignila proti komunizmu, ne moremo ostati izven tega boja. Uničenje komunizma, ki vedno pomeni grožnjo evropski omiki, je bistven pogoj za uvedbo novega evropskega reda.
Komunistična propaganda se je znova poživila ob izbruhu nemške vojne proti Rusiji. Filov ugotavlja, da se ta propaganda ni omejila samo na radijske oddaje. Žadnje čase so spustila na bolgarska tla sovjetska letala nekaj skupin padalcev, ki so imeli pri sebi velike količine orožja in razstreliva. Kaikšen namen so imeli ti napadalci — je nadaljeval Filov — je postalo dovolj jasno za vse. Vi veste, zdaj, kako ljudstvo gleda na te izzivače, ki motijo red in varnost v naši deželi in s kakšno ognjevitostjo je podprlo oblasti, da hi se mogle razkrinkati njihove težnje. Vsa ta tuja propagandna delavnost je imela namen, spraviti bolgarski narod s premočrtne poti svojih pravih koristi in narediti med ljudstvom zmešnjavo. Vendar pa so se bili računi tuje propagande izkazali za napačne. Bolgarski narod je zelo dobro razumel, kakšni so pravi nameni teh central, ki 90 se zelo trudile, da hi »rešile Bolgarijo pred Bolgari« in naredile iz naše države pripravno orodje za tuje koristi, za tuje države in tuje vlade, ki zasledujejo čisto drugačne naloge, kakor pa sd jih je zastavila naša narodna politika.
Predsedniku Filovu so navzočni ob koncu, govora živahno ploskali.
Bolgarsko gospodarstvo — pod vojaškim vodstvom
Sofija, 21. nov. s. Minister za trgovino Zago-rov je govoril v zbornici o gospodarski politiki bolgarske vlade. Poudarjal je sedanj« težave, ki so zvezane z vojnim stanjem. Bolgarsko ljudstvo mora prenašati žrtve, toda vlada bo poskrbela za redno preskrbo z živežem. Zadnji dve žetvi sta bili manjši kakor pa 60 pričakovali. Uveljavljen bo zakon o ustanovitvi novega vrhovnega ravnateljstva ca bolgarsko gospodarstvo. To ravnateljstvo bo v rokah vojaških oblasti, bo pa le začasno. Novemu ravnateljstvu bo dodeljen urad za zunanjo trgovino, urad za izvoz žita ter komisariat za preskrbo. Minister Zagorov bo danes odpotoval v Nemčijo, kjer bo imel posvetovanja z voditelji nemškega gospodarstva.
Prve ameriške oborožene ladje pojdejo v kratkem v Anglijo
Washington, 21. nov. s. Na razna vprašanja časnikarjev je ameriški mornariški minister Knox povedal, da bodo po kakih desetih dneh odrinili
Prvi ameriški oboroženi parniki v angleške luke. o Knoxovem mnenju bodo potrebni štirje meseci za oborožitev vseh ameriških ladij, ki prihajajo v poštev. Seveda je vse odvisno od tega, če bo dovolj ladij na razpolago. Dejal je tudi, da bo topov za oborožitev dovolj, ni pa mogoče tega reči tudi za protiletalsko orožje.
Torpediranje turškega parnika ob bolgarski obali
Sofija, 21 nov. s. Poročila iz Burgasa pravijo, da je sovjetska podmornica kako miljo od bolgarske obale s torpedom potopila turški parnik »Enidije« (527 ton). Posadka je štela 16 mož, pa so od njih rešili samo dva. častnika. Parnik je od-
Vesti 21. novembra
Končno poročilo o izrednem zasedanju japonske zbornice pravi, da je zbornica še enkrat potrdila neuklonljivo japonsko voljo, da se brez poravnave konča spopad s Kitajsko in da se za vso vzhodno Azijo ustvari področje blagostanja. Zbornica je dalje odobrila zvišanje davkov in povečanje izdatkov za vojno.
Na Madžarskem so včeraj posebno slovesno praznovali prvo obletnico pristopa k trojni zvezi. Predsednik vlade in zunanji minister sta prvakom trojne zveze poslala zahvalne spominske brzojavke.
Finski zunanji minister je včeraj imel dolg posvet z italijanskim in nemškim poslanikom.
V švedskem mestu • Giitcborgu so komunistom
vzeli vsa mesta v občinskem odboru in občinskih ustanovah.
Madžarski minister za trgovino in industrijo je včeraj govoril v zbornici in poudarjal, da je madžarska industrija navzlic vsem vojnim težavam napredovala, da je nezaposlenost skoraj docela odpravljena in da so bile urejeno nove industrijske naprave. Dejal je še, da ima vlada trdno voljo v državi uvesti sodelovanje med vsemi družabnimi razredi in da ne bo pustila na tem področju nobenih političnih vplivov.
Madžarski državni upravitelj Horthy je spet obolel in ima precej vročine.
Iz grškega pristojnega vira poročajo, da se bo te dni začel redni promet med Atenami in- Solunom.
Na Hrvaškem so ustanovili red >Vitezov hrvaškega zmaja«. Red bo imel nalogo, varovati hrvaško narodno izročilo ter širiti hrvaško omiko in umetnost.
Angleška 35.000 tonska bojna ladja »Prince of Wales» je priplula v Capetown, poroča I>NB. Sodijo, da bo ladja odplula v Indijski ocean, nato pa v Tiho morje.
Zaradi pripravljanja veleizdajniških dejanj je bilo v Pragi pet oseb na smrt obsojenih. Obsodba je bila takoj izpolnjena, poročajo nemški listi.
V Bukarešti so začeli po vladnih navodilih
propagando za zimsko pomoč revnemu prebivalstvu.
Na predvečer 31. obletnice revolucije v Mehiki je .bil podpisan mehiško-ameriškj dogovor, ki ureja vse odnose med obema državama, zlasti vprašanje v znanem petrolejskem sporu. Dogovor vsebuje tudi več posebnih finančnih pogodb.
Gotovo so zimski večeri, ki so nastopili, zares dolgi. Nailepše bo?te izpolnili čas teh večerov, če boste brali
#9«
isoia©®"
Vsaka knjiga le 5 lir. Kdor se naroči na vso zbirko 24 knjig, [bo dobil 25. knjigo zastonj.
Upokojitev generala Weyganda
Vichy, 21. novembra s. Z včerajšnjim odlokom državnega poglavarja je bil general Weygand, bivši vrhovni poveljnik francoske vojske in glavni pooblaščenec francoske vlade za Afriko, upokojen. Za vrhovnega poveljnika v severni Afriki je imenovan armadni general Juin, za poveljnika zahodne Afrike pa armadni general Berau. Mesto glavnega vladnega pooblaščenca za francosko Afriko je odpravljeno. Za guvernerja v Alžiru je bil imenovan Chatel.
plul Iz Burgasa v Carigrad. Potopitev je bilo mogoče točno opazovati z bolgarskega obrežja, ker je prišlo do nje popoldne in v bolgarskih obrežnih vodah, To novo sovjetsko izzivanje je vzbudilo hudo ogorčenje na Bolgarskem.
Sledimo klicu svojega škofa!
Priprave za pobožnost devetih prvih petkov so v polnem teku
Delo na tehnični fakulteti ustavljeno
Že ricraj smo omenili, da teh pobožnosti naš narod v obsegu kukor je sedaj zamišljen, že ni opravljal. Zato pa je treba tudi posebnih priprav, da bo milost in blagoslov, ki ga hoče deliti presv. Sree Jeiusovo ined nas, res našlo nas vse pripravljene, da bomo Njegovo dobroto in usmiljenje sprejeli. Danes se mora strniti v teh pobožnostih sleherni Slovenec, ki ima 8e iskro vere v sebi, kajti prav v tem času je potrebno, da se otresemo pregreh in zablod, da radi njih zadostimo presv.Srcu Jezusovemu s spokorno molitvijo, da bomo lahko hodili po poti pravice in resnice.
Zato pa moramo mi vsi na delo za veličasten uspeh teh pobožnosti.
Pripravljalni odbor za te pobožnosti mora biti ustanovljen v vsaki fari, pa tudi v tistih naseljih, odkoder bodo ljudje hodili v podružnične cerkve.
Gg. župnike najlepie prosimo, da vzpodbude svoje farane k vnetemu, gorečemu delu v okviru teh pripravljalnih odborov.
V	Ljubljani naj se ustanove široki pripravljalni odbori po farah, da bodo obvladali vse pomerije župnij in pritegnili k pobožnostim vse, ki bivajo bodisi v visokih palačah ali skromnih hišicah. ' " ' i ,*	>	•
Spremembe zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na zakon o pokrajinskem zavarovanju nameščencev z dne 30. oktobra 1933. bivše kraljevine Jugoslavije, objavljen v »Službenih novinah« z dne 12. decembra 1933, št. 285, in pravilnik za izdajanje draginjskih doklad rentnikom z dne 22. septembra 1930, št. 36.034 bivše kraljevine Jugoslavije, objavljen v »Službenih novinah« z dne 30. oktobra 1930. št. 249 in poznejše spremembe z dne 16. oktobra 1937, št. 87.381,
na podstavi kr. uredbe z dne 2. junija 1941-XIX št. 492,
na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX St. 291 in
smatrajoč za umestno, da se spremenita zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev in pravilnik k temu zakonu, kolikor gre za plačilne razrede, rente vobče in višino prispevkov, da se prilagodijo zamenjavi valute in sedanjim razmeram,
po zaslišanju mnenja prizadetih stanovskih združb,
odreja:
Člen 1. Plačni razredi iz odstavka 2.^ § 4. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne 30, oktobra 1983. se spreminjajo takole:
PlaSni ratred	Lotni v od	prejemki do	Letni zavarovani prejemki v lirah
I.	57	2.400	2.400
II.	2.401	3.600	3.000
III.	3.601	4.800	4.200
IV.	4.801	6.000	5.400
V.	6.001	7,200	6.600
VI.	7.201	8.400	7.800
VII.	8.401	9.600	9.000
VIII.	9.601	10.800	10.200
IX.	10.801	12.000	11.400
X.	12.001	13.200	12.600
XI.	13.201	14.400	13.800
XII.	14.401	15.600	15.000
XIII.	15.601	16.800	16.200
XIV.	16.801	—	18.000
Clen 2. Invalidska renta iz odstavka 6. § 10. /akona o pokojninskem zavarovanju nameščencev 7. dne 30. oktobra 1933. se spreminja tako, da maša:	_________________________
«0
J-a
■2« o u
■BS®
gs«-s as s
o
•55 «
Sila
K % O
S§,3§
9 ►.S
„5 S-3
•S “ • <9
ca * •'“i
5S85
ssge
£ « 0
K* .33 d
.— 'O*-* 0) c3
1123 g ■ms s"
a
I.	480	720	36	1.800
II.	600	900	45	2.250
III.	840	1.260	63	3.150
IV.	1.080	1.620	81	4.050
V.	1.320	1.980	99	4.950
VI.	1.560	2.340	117	5.850
VII.	1.800	2.700	135	6.750
VIII.	2.040	3 060	153	7.650
IX.	2.280	3.420	171	8.550
X.	2.520	3.780	189	9.450
XI.	2.760	4.140	207	10.350
XII.	3.000	4.500	225	11.250
XIII.	3.240	4.860	248	12.150
XIV.	3.600	5.400	270	13.500
Počivamo Marijine družbe, dekliške krožke in vse fante, da se organizirano vržejo na delo, najprej v svojem krogu, potem pa tudi izven svojih krožkov, da se bo udeležil teh pobožnosti vsak faran.
Pokažite pri tem delu, ki je prav za prav od najmanjše simpatije za to pobožnost pa do naj-gorečnejše molitve ena sama velika prošnja za zadoščenje in za mir Kristusov med nami — da ste pravi popolni katoličani, apostoli Kristusovi, ki jih današnji čas zahteva!
Še ta teden bodo vsi župni uradi dobili navodila za delo pripravljalnih odborov in drugo v posebnih okrožnicah.
Začetek pobožnosti je že prihodnji teden, zato je treba slediti navodilom c vso gorečnostjo, požrtvovalnostjo in neizprosno točnostjo.
P res v. Srce Jezusovo kliče danes vsakemu katoličanu, da postane popoln, totalitaren katoličan, brezkompromisen apostol vsega dobrega, kar nas uči naša katoliška vera, ki nam v tem velikem času nudi posebno ugodnost, da s svojim apostolskim delom odpremo vsakemu Slovencu njegovo dušo za milosti svetišča božjega, vzvišenega Srca Jezusovega.
Člen 3. Prispevki iz odstavka 4. § 39. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne 30. oktobra 1933, se spreminjajo tako, da so:
v plaSnem	mesečno	»luibodajalca nameščenca	
razredu	lir	lir	lir
I.	24	24	_
II.	30	30	_
III.	42	39	8
IV.	54	45	9
v.	66	51	15
VI.	78	56	22
VII.	90	60	30
VIII.	102	64	38
IX.	114	68	46
X.	126	72	54
XI.	138	76	62
XII.	150	80	80
XIII.	162	84	78
XIV.	180	90	90
Člen 4. Prostovoljni zavarovanci spadajo v razred, v katerem se prispevek najbolj približuje višini prispevka, ki so ga doslej plačevali.
Člen 5. Odstavek A. Člena S. pravilnika za izdajanje draginjskih doklad rentnikom z dne 22. septembra 1930, št. 36.064 se spreminja takole:
»A. Letna invalidska renta sestoji:
1. iz osnovnega zneska, ki ga sestavljata:
a) lOkratni povprečni prispevek, predpisan za pokojninsko zavarovanje v poslednjih 120 ali manj mesecih zavarovanja, pri čemer pa najmanjši znesek ne sme znašati manj ko 780 lir,
b) lOkratni povprečni prispevek, predpisan za vso zavarovalno dobo;
2. iz */« prispevkov, predpisanih za vso zavarovalno dobo.«
Povprečni prispevek za dobo od 1. januarja 1909 do 31. decembra 1923 se določi po povprečnem prispevku za naslednjo dobo na dan 1. januarja 1924, čigar znesek ne sme biti višji od 57 lir na mesec.
Člen 6. Invalidske, starostne, vdovske in otroške rente (za sirote), vključno tekoče, se zvišujejo z izredno podporo takole:
— minimalna invalidska renta od lir 95 na lir 250 na mesec,
— invalidske rente do 27 lir se zvišujejo za 15 %,
— invalidske rente od 271 do 860 lir se zvišujejo za 10 %,	vendar	ne	6mejo	biti manjše
ko 311 lir,
— invalidske rente od 361 do 460 lir se zvišujejo za 5 %,	vBndar	ne	smejo	biti manjše
ko 396 lir,
— minimalna vdovska renta se zvišuje od 57 lir na 180 lir,
— vdovske rente do 230 lir se zvišujejo za 15 %,
— vdovske rente	od 281	do	300 lir	se zvišujejo
za 10 %, vendar ne	smejo biti	manjše ko
265 lir.
Pri vdovskih rentah se za vsakega otroka pod 18. letom starosti, in sicer za največ 8 otroke, dodaja po 20 lir na mesec.
Minimalna renta za 1 si.roto se zvišuje od 57 na 180 lir.
Invalidske rente po 460 lir in vdovske rente po 300 lir, ki tečejo do 31. decembra 1941-XX, se zvišujejo za 5 %
Člen 7. Pravico do izredne podpore iz člena 6. imajo tisti rentniki, ki so pridobili ali še pridobe pravico do rente le na podlagi zakonitega obvez-
Ljubljana, 21. novembra.
V	ponedeljek dopoldne je krajevna kvestura izvedla nenadno preiskavo v poslopju tehnične fakultete ljubljanskega vseučilišča in zaplenila številni material za podtalno propagando. Prijetih je bilo 29 dijakov. Visoki Komisar je s svojim odlokom v četrtek odredil, da se za nedoločen čas ukinejo vsa predavanja in delo na tehnični fakulteti, zraven tega pa je odredil, da se zapre tudi poslopje tehnične fakultete.
*	* *
Ta novica je presenetila vse tiste, ki jim je bilo slovensko vseučilišče vedno pri srcu in so zmerom skrbeli zanj, da bi se izpopolnilo, poveča-
lo	in postalo res prava slovenska najvišja kulturna institucija. Fašistična vlada je pokazala veliko razumevanje za ta naš najvišji znanstveni zavod, saj nam ni zagotovila le njegovega obstoja, pač pa je odredila tudi visok znesek za njega izpopolnitev in dograditev. Pred vsem je bil večinski delež tega visokega denarnega prispevka namenjen tehnični fakulteti, katere dopolnitev in tehnična oprema sta bili za sodoben znanstveni zavod najbolj potrebni. Razumljivo je, da je novi režim pričakoval, da bo vsa javnost z dijaki tehnike vred vedela in znala pravilno ceniti to dejanje. Velika večina prebivalstva je to razumela, ker so pogostokrat skozi usta najvišjih predstavnikov Fašistične Italije prihajala zatrdila, da bo ljubljanska univerza ostala in se še izpopolnila kot poseben iz-
raz kulturnega stanja in prizadevanja slovenskega naroda. Gotovo je, da v hramu znanosti ni prostora za podtalno razdiralno delo in tujim koristim služečo propagando, peč pa je to dom za znanstveno delo in izobrazbo.
Toda dogodki so pokazali drugače. Med vse-učiliškim dijaštvom se je skupina za nezdrave in našemu narodu popolnoma tuje ideje lotila službe tujim koristim in se ni ozirala na prav nobena svarila, ki so s pristojnega mesta prihajala in ki so napovedovala, kaj se utegne vseučilišču dogoditi, če univerza ne bo služila le tistemu cilju, zaradi katerega stoji. Izvedena preiskava je pokazala, da vsa svarila niso zalegla nič in da je peščica ne-spametnikov s svojim brezobzirnim delovanjem preprečila veliki večini pametnega dijaštva nadaljnji študij in strokovno izobraževanje. Ukaz o zaprtju tehnične fakultete bodi za vse slovenske ljudi in vso našo mladino jasno svarilo, da je treba priliti na ogenj mladostnega navdušenja in prešer-nosti tudi curek zdrave pameti in da je treba videti v vseučilišču narodno svetinjo, ki je last vsega naroda, ne pa skrivališče za tiste, ki jih vodijo le ozki pogledi in neresna pričakovanja. Uničevanje težko pridobljenih narodnih zakladov ni le vsega obsojanja vredno početje, pač pa tudi greh nad lastnim narodom in nad vsemi tistimi, ki so svoj idealizem in žrtve posvečali dograditvi zavoda, ki pomeni nesporno dokumentacijo za samobitnost našega naroda in njegove visoke kulture.
Knjižica italijanske liktorske mladine iz Ljubljane
Ker so od več strani prispele prošnje, da bi ljudje dobili knjižico, ki jo je pred kratkim izdala italijanska liktorska mladina iz Ljubljane, se obveščajo vsi, da omenjeno knjižico lahko dobe zastonj pri zveznem poveljstvu GILL-a in sicer v Kulturnem in propagandnem uradu.
Današnji trg
Ljubljana, 21. novembra.
Današnji trg je bil srednje založen. Veliko je bilo na prodaj kislega zelja in repe. Cele sodčke je bilo tega blaga. Meščani prav radi kupujejo 7.*lje in repo, saj je poceni in tudi zdravo .je oboje. Nekaj suhega mesa se tudi še kje dobi, tako da je vse skupaj za večerjo kar dobro. Na iprodaj je bilo tudi precej lepe solate. vendar pa je težava v tem, ker je treba z oljem precej varčevati. Seveda je bilo tudi ostaie zelenjadi dovolj. Na trgu je zdaj že veliko pomaranč, ki pa še niso tako sladke, kakor smo navajeni, da so. Dobro so bile spet s sirom založene tržnice za stolnico. Na ribjem trgu je bilo na prodaj le nekaj pladnjev velikih sardelic, ki so bile po 16 lir Kg. Gospodinje so kaj .pridno segale po njih, saj si človek včasih zaželi malo spremembe v hrani. Domačini so prinesli na prodaj tudi precej žabj'ih krakov, ki jih nekateri tudi zelo »obrajtajo«. Prav pridno kupujejo gospodinje tudi orehe in lešnike, ker se boje, da se bodo za božične praznike podražili.
V treh vrstah...
Danes bo v Ribnici gostovala gledališka družina iu bodo igrali dobro komedijo z godbo in peljem »Lepo je živeti«.
Na črnomeljski meščanski šoli bodo začeli s poukom kakor je predvideno 4. decembra.
Kakor poročajo nemški listi je bil letošnji pridelek krompirja v Nemčiji za 10 milijonov ton večji kakor v letih pred vojno.
Pred celovškim sodiščem se je moralo zagovarjati veliko ljudi, ki so bili obtoženi, da so poslušali tuje radijske postaje. Obsojeni so bili na zaporno kazen do leta in pol.
Zenska skupina koroške ljudske zveze je pričela ustanavljati svoje krožke po gorenjskih krajih. Kakor pravijo listi bo to gibanje kmalu zajelo sleherno vas.
V Gorjah je bil te dni zbor krajevne skupine koroške ljudske zveze.
Tudi v Novem mestn ljudje pridno uporabljajo oblačilne nakaznice. Največ gredo v denar galoši in copate, ki jih sproti vse prodajo.
Kakor je v Ljubljani uvedena dežurna služba trafik, tako bosta tudi v Novem mestu odprti samo dve trafiki ob nedeljah dopoldne.
Zadnjo nedeljo je bila v Celju sklenjena prva civilna poroka.
nega zavarovanja in ki prebivajo na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, pripojenem kraljevini Italiji ali v starih pokrajinah kraljevine Italije.
Člen 8. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino z učinkom od 1. novembra 1941-XX.
Ljubljana, dne 15. novembra 1941-XX.
Novice iz Države
Vojaški Savofski red podeljen generalu Fero-neju. Na predlog Duceja je Kralj in Cesar imenoval za viteza vojaškega reda Savojske hiše generala Feroneja, poveljnika divizije »Arezzo«, ki se hrabro borila na albansko-grškem bojišču in je navzlic nadmočnemu sovražniku vzdržala več zimskih mesecev na svojih postojankah in tako pripomogla, da se je spomladi grško italijanski spopad zaključil uspešno. Utemeljitev odlikovanja dalje pove, da je general Ferone s svojo divizijo pozneje prodrl tudi do Struge in Ohrida in s spretnimi manevri onemogočil delovanje sovražnika.
Sok agave kot nadomestek za milo. Profesor Mario Calvino, ravnatelj botaničnega vrta v San Remu, je pri svojih poskusih dognal, da izloča tamkaj močno razširjena agava posebne vrste sok, ki vsebuje velike količine sladkobe v sebi. Predvsem bi jo lahko uporabljali kot nadomestek za milo. Profesor je dobil iz velike take agave po tri litre sladke tekočine dnevno. Skozi 100 dni mu je rastlina dajala to tekočino, v njej pa je bilo 10% sladkorja. Ta tekočina je užitna in jo ljudje smatrajo za dobro in prijetno pijačo. Če jo puste na zraku, se začne v njej proces vretja. Če se potem posuši, ostane le še gosta sladkorna zmes, ki se da uporabiti za osladkanje mleka ali pa za oslad-kanje marmelade.
Vojni ujetniki na Božjem grobu. Vatikanski list »Osservatore Romano« je objavil poročilo apostolskega delegata za Egipt in Palestino o romanju vojnih ujetnikov italijanske narodnosti, ki so šli v svete kraje v Palestini in tam prosili božje milosti zase, za svoje družine, sorodnike in domovino. Apostolski delegat je izposloval, da so angleške oblasti dovolile ujetnikom to romanje. Romarji so obiskali v Jeruzalemu vse svet« ,Jeraje, nazadnje pa so imeli v baziliki Božjega groba, slo-vesno sv. mašo, pri kateri so vsi prejeli sv. obhajilo. Vse stroške tega romanja je plačal .*v«»Oče.
Posebna doiivljenjska podpora za Marčonijeve hčerke. Zakonodajni odbor za prosvetna vprašanja v rimskem eenatu je na svoji zadnji seji obravnaval zakonski predlog o podelitvi doživljenjske državne podpore za hčerke pokojnega italijanskega izumitelja Viljema Marconija. Govornik predlagatelj je utemeljeval svoj predlog rekoč, da je bil Marconi izreden predstavnik italijanske kulture in visoke znanosti in da si je priboril takšne zasluge, d« mu mora domovina izkazovati največjo hvaležnost. Zato je tudi prav, da se njegovim potomcem nakaže primerna podpora. Komisija je potem soglasno sprejela zakonski osnutek.
Kateheti srednjih, meščanskih in ljudskih šol imajo dane6 ob pol 7 zvečer važen sestanek v posvetovalnici KID. Vhod pri stranskih vraiih. Ako še kdo ni oddal razpredelnice za pobožnost devetih prvih petkov, naj jo piinese 6 seboj. — Odbor KD.
Za nabiralno akcijo medicinske klinike v Ljubljani so darovali naslednji privatniki: Gospa Nada Kobi, Podpeč 2C00 lir; gosp. Ivan Gregorc, trgovec, Ljubljana, kot prvi obrok za odkup ene postelje 5000 Lir; gosp. Ivan Petrič, trgovec, Borovnica, za odkup ene otroške postelje 10.000 Lir; gosp. apotekar Gvido Bakarčič, Ljubljana, 2000 Lir. — Vsem tem darovalcem se najprisrčneje zahvaljujemo, saj so s tem dokazali svoje socialno razumevanje in služili drugim za zgled. Pred-stojništvo medicinske klinike.
Earl Derr Biggers
AiVlEILA]
»Takšna tudi je,« jo je naglo prekinil. »Včeraj sem bil tam. Vse je pripravljeno in vse pričakuje vašega prihoda. Videl sem vašega strežaja in vašo tajnioo, Julijo 0’Neill. Sicer bi vas pri prvi priložnosti rad povprašal, kje ste iztaknili takšno tajnico.«
Shelah se je zasmejala. »Oh, saj Julija prav za prav ni le tajnica. Dejansko je nekaj več, neke vrste hčerka — čeprav se seveda sliši nesmiselno, ker sva sii skoraj enakih let.«
»Res?« je vprašal Bradshav seveda le sam sebe.
>'L .ulijino materjo sva bili dobri prijateljici in ko je pred Štirimi leti umrla, sem vzela njenega otroka na svoj dom. Saj mora človek od časa do časa storiti tudi kaj dobrega,« je pri-stavilu in povesila oči.
»Kajpak!« je pritrdil. »Kako bi sicer mogel priti v nebesa! julija mi je pripovedovala, kako nežno dobri ste bili do nje.«
»Za to sem bila že bogato poplačana,« je zagotavljala filmska zvezda. »Julija je silno mikavna.«
»Res.c je navdušeno pritrdil Bradshavv. »Če ne bi pozabil verzov doma, bi na njen naslov mimogrede prebral hvalnico.«'
Shelah Fane ga je nenadoma {»ogledala. »Toda Julija je šele j dva ni tukaj.«	i
»Da -*- pa jaz tudi. Imel sem za kratek čas neki opravek v Los Anglesu in sem se pripeljal semkaj v njeni družbi nal Isti ladji. Resnično krasna vožnja, prav za prav najlepša, kur tem jih kdaj doživel.' Saj veste: če sije luna skozi srebrne »blake, ko reže ladja biserne valove, pa imeti ob sebi mikavno Jeklico...«
»Zdi se mi, da bom morala nanjo malce paziti,« je rekla Shelah Fane.
Dve osebi iz potovalske družbe filmske igralke sta stopili k njima. Utrujen in brezizrazen gospod, ki se mu je videlo, da je dal obleko narediti po najnovejšem kroju, in prijetno, mlado dekle, približno’ dvajsetih let. Shelah je storila neizogibno dolžnost: »Mr. Bradshavv iz potovalnega urada,« ga je predstavila. »To je miss Diana Dixon, ki igra z menoj v mojem glavnem filmu in moj partner IIuntley van Horn.«
Miss Dixon je kar žaTela od navdušenja. »Honolulu je kar očarljiv! Tako sem srečna, da bi takoj spet prišla sem. Ta krasota...«
»Pusti, pusti,« jo je prekinila zvezda. »Mr. Bradshavv ve vse to najmanj tako dobro.«
Bradshavv se je priklonil. »Toda zmerom sem silno vzrado-ščen, če slišim potrdilo svojih besed, posebej še, če prihaja iz lepih ust.c Obrnil se je k Van Hornu. »Videl sem vas že v različnih filmih.«
Van Horn se je porogljivo zasmejal. »To so doživeli tudi doma&ini iz Bornea. Ali vam je Shelah Fane že kaj govorila o našem zadnjem filmu?«
»Dosedaj silno malo,« je odvrnil Bradshavv. »Imate v filmu dobro vlogo?«
»Vloga še nekam gre. Če bi se z njo občinstvu končrnj-veljavno pri studil, bi bilo precej hudo. V filmu igram potepuha. In zato padam vedno globlje in globlje...«
»Kaj bi pa sicer počel?« mu je filmska zvezda porogljivo očitala.
»Gibljem se tako rekoč v močvirju in pri tem se dobro počutim,« je neovirano nadaljeval Van Horn, »dokler ne bom končno — če mi verjamete ali ne — rešen! V pravem pomenu besede se bom učvrstil, veste, in sicer v ljubezni tega primitivnega temnopoltega otroka.«
»Katerega otroka?« je vprašal začuden Bradshavv. »Ah, vi mislite na miss Fane! To zveni naravnost bajno. Toda pustimo,
o	tem mi rajši ne pripovedujte več.« — Znova se je obrnil k Shelah. »Samo po sebi se razume, da sem zelo srečen, da boste nekaj prizorov posneli na Honolulu. V našem potovalnem uradu si kaj boljšega sploh ne moremo želeti. Toda moram naprej. Na krovu je namreč še ena odnosno dve slavni osebi. Neki Allan Jaynes.«
»Prav s tem sem govorila, ko ste vi prišli,« je rekla Shelah.
»Hvala lepa, takoj ga bom poiskal- Diamantni rudniki, Južna Afrika — to vse tako prikupno zveni. Glejte, mi tukaj na Havajskem otočju delamo mnogo za umetnost, toda denar... Sicer vas bom pa pozneje še videl.« In odbrzel je čez krov.
Trije filmski igralci so se počasi pomikali ob ograji.
»Tukaj prihaja Wal,< je rekel IIuntley Van Horn. »Ali se vam ne zdi kot žiiva tropska reklama?« Filmski režiser Wal Martino, sivolas gospod v čisto tropski obleki, se jima je naglo približeval. Mr. Martino se bržkone nikoli ni preveč intenzivno bavil z zdravniškimi nauki o krvnem pritisku in dietah.
»Halo,« jima je vpil naproti. »Tu sta torej! Hvala Bogu, da smo Tahiti že odpravili. Meni se tropski kraji šele tedaj zdijo omembe vredni, kadar najdem svojo kopalnico. Je bil to časnikar, s katerim ste govorili, Shalah?«
»Prav za prav ne, pač pa zastopnik potovalnega urada.«
»No, po vsej verjetnosti ste na vsa usta govorili o našem filmu,« je nadaljeval. »Sicer pa rabimo vsake vrste reklamo.«
»No, nehajte že vendar s svojim večnim filmom,« je vzkliknila Shelah.
Ladja «Oceanik» se je počasi primikala pomolu, na katerem je precej revno oblečena množica prodajala zijala. Shelah Fane je z očmi iskala med njimi, čeprav nekoliko razočarana. V resnici je bila navajena na belo oblečene šolske deklice s cvetlicami v rokuh ob sprejemu. Konec koncev pa je prišla prvikrat sem in ne bi smela zahtevati ponovitve tega prizora, ker je šele sedma ura zjutr®1
Živilske nakaznice za december
Važno pojasnilo o ureditvi in izdajanju živilskih nakaznic
Ljubljana, 21. okt 1941.
Glede izdaje živilskih nakaznic za prihodnji mesec smo se na pristojnem mestu informirali in izvedeli sledeče:
Živilske nakaznice za december so po količini racioniranih živil enake onim za november, razlikujejo se od njih samo v barvi in sicer so tiskane navadno nakaznice na sivkastem podtonu, nakaznice za ročne delavce na rjavkastem in nakaznice za težke delavce na modrikastem podtonu. Za ljubljansko občino so nakaznice tiskane z zelenimi črkami, druge pa s črnimi. Te razlike v barvah so potrebne zato, da se ne mešajo odrezki raznih mesecev in da se regulira nakupovanje na podeželske nakaznice pri trgovcih v njihovih občinah, ne pa pri ljubljanskih trgovcih. Novo je to, da je dnevna količina kruha na decembrskih nakaznicah razdeljena na dva enaka dela (zaradi gostinskih obratov).
Posamezne vrste nakaznic pripadajo naslednjim vrstam oziroma slojem prebivalstva:
1. Navadna živilska nakaznica — na sivkastem podtonu — pripada vsem osebam obojega spola, ki ne opravljajo nobenih telesnih težjih in napornejših del, ter vsem onim ročnim in težkim delavcem, ki so prejšnje mesece sicer prejemali take nakaznice za dodatno količino živil, so pa sedaj sezonsko nezaposleni ali ne opravljajo več onih del, zaradi katerih so bili upravičeni na večjo količino hrane, četudi traja ustavitev dela samo en mesec.
Navadno nakaznico morajo prejemati torej vse osebe, ki so zaposlene po uradih, pisarnah, šolah in podobno (uradništvo in učiteljstvo, razen slug), vodilno osebje v raznih podjetjih: šefi (predstojniki) uradov ali podjetij, postajenačelniki, razna višja zvanja v tehnični stroki, inženirji, višji prometniki, tehniki, poslovodje, delovodje; mojstri in obrtniki, ki osebno ne opravljajo svoje obrti, temveč imajo samo naslov; umski delavci in umetniško osebje najrazličnejših kulturnih ustanov, zasebniki, trgovci, gospodinje v družinah z 2 ali manj družinskih članov ali podnajemnikov, gospodinje v družinah s služkinjo; razni potniki, akviziterji, zastopniki, inkasanti, eksekutorji; gra-fičarji, ki niso ta mesec zaposleni; vsi otroci, šolarji, dijaki itd.
Za prejem nakaznic za ročne in za težke delavce je prvi pogoj, da tisti, ki hoče tako nakaznico, resnično v tistem mesecu tudi osebno opravlja ona težja dela, katera mu dajejo pravico na večji obrok hrane. Do teh nakaznic nimajo pravice brezposelni in oni, ki so i>o poklicu sicer obrtniki ali delavci, pa se osebno redno s tem poslom ne bavijo. Posebej pa veljajo še naslednja določila:
2. Posebna živilska nakaznica za ročne delavce — na rjavkastem podtonu — pripada vsem osebam obojega spola, ki se preživljajo od svojega ročnega dela, najetim delavcem obeh spolov, ki opravljajo ročna dela fizičnega značaja ali težaška dela v domačih gospodarstvih: stražniki, sluge, služinčad, vratarji, čuvaji, gospodinje v samostojnih gospodinjstvih z več kot dvema družinskima članoma brez služkinje, obrtniki obeh spolov, mojstri in osebje zaposleno v delavnicah; poljski delavci za časa trajanja poljskih del, dninarji itd.; zaposleni grafičarji razen črkostavcev in linotipistov, šoferji osebnih avtomobilov, trgovsko pomožno osebje, stalni gozdni, lovski in nočni čuvaji; osebe, ki stalno vršijo nočno službo v turnusih vsaj osemkrat mesečno (policija, železnica, pošta), pri čemer je mišljena pod izrazom »nočna
ff Sapone delta vlflorta autorchJce. Noflcouflde,Richie(lere esmpioni oratuil)
fiUis
m TM1SIA.
v.Bossit.msm
službat služba po polnoči, ne pa »večerna službac pred polnočjo.
3. Posebna živilska nakaznica za težke delavce
—	na modrikastem podtonu — pripada samo oniin osebam moškega spola, ki redno osebno opravljajo tako telesno delo, ki zahteva znatno več porabe telesne moči kol navadno delo. Težki delavec pa ni oni, ki opravlja težko delo samo začasno ali le nekaj ur dnevno ali samo nekaj dni v mesecu.
Na splošno se smatrajo za težke delavce vsi oni moški, ki se redno osebno bavijo s prevozništvom ali raznašanjem, nakladanjem ali skladanjem težkega materiala ali predmetov ter napornimi očiščevalnimi deli. Sein spadajo tudi poklicni postreščki in poklicni pismonoše (za pisma, pakete in brzojavke).
Posebej pa se smatrajo za težko delavce v raznih panogah industrije: drvarji in ročni žagarji, delavstvo, zaposleno v lesni industriji, gradbeni industriji (zidarji, tesarji, krovci, kopači, tlačilci terena, podajači, minerji, železarji itd.), rudarji in delavstvo, zaposleno v rudniški industriji v rovih in na prostem; delavstvo, zaposleno pri pečeh in obdelavah s trajnim ognjem v kovinarski industriji in mehaniki (kovači, kurjači in strojniki pri parnih strojih); premogarji; delavstvo, zaposleno v železniških, tramvajskih in avtomooilskih delavnicah in na progah; vlakovodje in strojevodje pri železnici, tramvajski vozniki, šoferji tovornih avtomobilov in avtobusov; železniški, tramvajski in avtobusni sprevodniki; delavstvo v elektrarnah, plinarnah in vodovodih ter pri edinicah za vzdrževanje in napeljavo zunanjega omrežja elektrike, telefona, plina in vode; delavstvo, zaposleno v papirni, kemični, cementni, opekarski, keramični, steklarski cementni in emajlni industriji; delavstvo zaposleno v strojarnah in tovarnah raznih industrijskih izdelkov, pri kamnosekih, v kamnolomih in gramoznih jamah, v hladilnicah (pri klavnicah in pivovarnah), v mlinih, v luščil-nici riža, klavci, gnetilci testa (delavci, ne obrtniki), zaposleni črkostavci in linotipisti, delavstvo v stalni službi pri industrijskih strojih, napravah, njihovem vzdrževanju v obratu in čiščenju; dez-infektorji; organi finančne kontrole (ne uradništvo), ki redno osebno vršijo vsakodnevno terensko službo ter poklicni gasilci.
Kdo dobi navadno in kdo posebno živilsko nakaznico za ročne delavce, bodo odločali merodajni preskrbovalni uradi po svojih podatkih, za kar so odgovorni Prevodu.
Še posebno je poudarjeno, da se ene ali drugo vrste nakaznic ne inore in ne sme zahtevali na podlagi nakaznice prejšnjega meseca (n. pr. če je imel nekdo prejšnji mesec nakaznice za težkega delavca, pa zahteva, da se mu zaradi tega prizna težaška nakaznica tudi za december), temvač je za prejem nakaznice v decembru veljavua poleg izdanih predpisov samo vrsta dela ali zaposlenosti dotičnega upravičenca, brez vsakega ozira na to, kakšno nakaznico je imel v novembru.
Da dobi kdo posebno nakaznico za težkega delavca, je potrebna prijava dotičnega podjetja ali tvrdke, ki zaposluje delavstvo, naštelo v točki 3. Za to prijavo ne obstoji poseben obrazec, temveč napravi vsako podjetje za vsak mesec poseben seznam ▼ dotičnem mesecu zaposlenih delavcev in sicer ločeno za vsako občino, iz katere so delavci. Te_ sezname morajo podjetja odposlati takoj, najpozneje pa do 23. novembra, pristojnim občinam. Seznami morajo vsebovati naslednje podatke:
1. priimek, ime in očetovo ime delavca;
2. rojstni datum in rojstni kraj;
3. sedanje bivališče (točen naislov);
4. natančen opis, dela, ki ga opravlja in koliko ur dnevno;
5. trgovec, pri katerem je dosedaj prejemal živilske nakaznice.
Vsi podatki v seznamu morajo biti absolutno točni in resnični ter za iste osebno odgovarjajoči šefi (prestojniki) uradov, lastniki ali predstavniki podjetij ali zavodov itd. Pomanjkljivo izpolnjeni seznami pa sploh ne bodo upoštevani. Razen tega morajo biti na enem seznamu vsi delavci enega podjetja, stanujoči v isti občini.
Potrdila, ki jih nekateri delodajalci izročajo svojim delavcem, so neveljavna in jih preskrbovalni uradi ne bodo upoštevali, zatorej opozarjamo vse prizadete, da se ravnajo točno po danih navodilih, kakor tudi, da sezname odpošljejo v določenem roku, ker pada odgovornost za prepozno poslane ali nepravilno izpolnjeno sezname samo na dotično podjetje, kajti živilske nakaznice za težkega delavca bodo prejeli samo oni težki delavci, ki bodo pravilno in pravočasno prijavljeni pristojnim občinam.
Živilske nakaznice za december morajo preskrbovalni uradi izpolniti sami in jih izpolnjene dostaviti vsakemu upravičencu osebno na dom,
o	čemer pa bodo pravočasno objavljena navodila posameznih preskrbovalnih uradov. Za Ljubljano
je to novost, ki se pa v drugih velemestih v Kraljevini že dolgo prakticira in je pokazala dobre rezultate.
Delitev živilskih nakaznic'mora biti vsak mesec izvršena najpozneje do 10. v mesecu za tekoči mesec; kdor do tega dne ni prejel pripadajoče
nakaznice, niti je ni do tega dne reklamiral, izgubi pravico do živilske nakaznice za tisti mesec, na kar prebivalstvo še posebej opozarjamo! Po tem roku se upoštevajo prijave samo za priseljence iz drugih pokrajin Kraljevine ali iz inozemstva. Za priseljence iz ene občine v drugo pa so bila že svoječasno objavljena tozadevna dolo-
čila, ki določajo, da mora potrošnik pri odhodu iz dotedanje občine zahtevati od preskrbovalnega urada potrdilo, da je brisan iz seznama upravičencev do živilske nakaznice za prihodnji mesec, ker sicer v novi občini, kjer mora poleg svoje osebne legitimacije predložiti to potrdilo in živilsko nakaznico za tekoči mesec, ne bo vpisan v seznam upravičencev do živilskih nakaznic, niti ne bo prejel živilske nakaznice za naslednji mesec.
Končno moramo omeniti še to, da bodo pridelovalci žita, ki niso doslej prejemali odrezkov za moko in testenine, prejemali od 1. decembra | dalje nakaznice brez odrezkov za riž, moko in testenine.
Trgovanje z oblačilnimi izkaznicami
Stroge kazni za zlorabe — Razne zgodbe iz lokalne kronike
Ljubljana, 21. novembra.
V	ponedeljek smo v daljšem članku poročali, da je bilo preteklo soboto 15. t. m. na mestnem poglavarstvu končano razdeljevanje oblačilnih izkaznic. Sedaj naj omenimo, da bodo zlorabe teh oblačilnih izkaznic najstrožje kaznovane.
Kakor z vsemi gospodarskimi dobrinami in stvarmi, ki imajo kako vrednost, 60 začeli brezvestneži trgovati tudi z oblačilnimi izkaznicami. Prebrisani verižniki, ki skušajo v6e pretopiti v denar in barantajo z vsem mogočim blagom, so že hitro vrgli svoje mreže, 60 že začeli tipati okrog za temi oblačilnimi kartami, spretno izkoriščajoč bedni položaj revežev, ki 60 pač lastniki lepe oblačilne izkaznice, nimajo pa toliko dohodkov in denarja, da bi si mogli kupiti vsaj kako ceneno obleko in perilo.
In pojavilo se je povpraševanje po oblačilnih izkaznicah! Sprva 60 verižniki, specialisti za vse nečedne posle, plačevali za izkaznice po 50 lir, sedaj se je cena dvignila celo na 300 lir.
Trgovanje z oblačilnimi izkaznicami, tako ponovno poudarjamo, je strogo zabranjeno in bodo kaznovani tako kupci, kakor prodajalci oblačilnih izkaznic. Moramo pa Še omeniti, da 60 v trgovinah izkaznice veljavne le proti legitimaciji nje lastnika. Vsakdo se bo moral v trgovini osebno legitimirati, da je on 6am pravi lastnik izkaznice in da rabi blago za 6Voje lastne namene. Oblačilne izkaznice niso nki prenosljive na kako drugo osebo, niti ne morejo biti predmet kakih trgovskih poslov.
Toliko v vednost vsemu občinstvu, ki naj bo zelo previdno in naj 6e ne da oslepariti od brezvestnih verižnikov!
*
Včeraj je bil na mestnem poglavarstvu zadnji dan za prijavo glede nemških izseljencev v okolišu mestne občine ljubljanske. Postopanje glede izselitve je v formalnem in materialnem pogledu urejeno na podlagi navodil, izdanih od Visokega komisarja sporazumno z nemško izselitveno delegacijo. Kakor izvemo, je bilo do včeraj na mestnem poglavarstvu vloženih nad 800 prošenj za izselitev iz Ljubljanske pokrajine. Imena vseh oseb, ki so se izjavile za izselitev, bodo objavljena v »Službenem listu« Ljubljanske pokrajine. Po uradni objavi imen izseljencev teče nato kratek rok za prijavo vseh odškodninskih zahtevkov in terjatev, ki jih eventualno imajo tretje osebe napram izseljencu.
*
Kazenski sodnik na okrožnem 60dišču je od spomladi naprej redkokdaj razpravljal o avtomobilskih in drugih prometnih nesrečah, ki 60 bile poprej skoraj V6ak teden na dnevnem redu. Včeraj je bila zanimiva razprava o karambolu, ki datira še iz julija leta 1940. Neki trgovec s Sušaka Ivan D. je 10. julija lani tako neprevidno obračal svoj osebni avtomobil na križišču bivše Aleksandrove ceste, sedaj ulice 3. maja in Gledališke ulice, da je v njega zadel z motociklom Herbert Kaiser, ki si je pri padcu zlomil levo koleno in je postala poškodba trajnega značaja. Pred sodnikom je trgovec D., obtožen po avtomobilskem paragrafu 205 k. z. zaradi prestopka telesne poškodbe iz malomarnosti, zanikal krivdo. Vozil je z neznatno brzino 4 do 6 km na uro, med tem ko je motociklist vozil z večjo brzino 40 do 50 km. Zagovarjal 6e je, da je bil neorientiran v mestu in da je bila zgolj nesreča pri obračanju vozila. Trgovec D. je bil zaradi prestopka § - u 204 k. z. obsojen na 600 L denarne kazni in v plačilo 190 L povprečnine. Zasebni udeleženec, poškodovani Kaiser je bil glede svojih odškodninskih zahtevkov napoten na civilnopravdno pot.
*
Sneg je popolnoma izginil z njiv in travnikov. Po njivah so 6edaj pobrani vsi poznojesenski pridelki. Repa je letos izredno dobro obrodila. Tudi letina za zelje je bila prav dobra. Na Barju ni bilo nikakih večjih povodnji, ki bi lahko ško-
dovale vsem pridelkom. Barjani so letos vse pridelke srečno spravili pod streho in v kašče. Letošnje novembrsko vreme je zelo spremenljivo. Za dežjem in meglo se pojavlja 6neg in nato mraz. In ta krog vremenskih pojavov se vreti od dneva do dneva. Po snegu in zmernem mrazu je sedaj nastopilo pravcato južno vreme, ko do6eza najnižja jutranja temperatura že 6 stopinj nad ničlo, ko je bila pred dnevi 6koraj do 6 stopinj pod ničlo torej temperaturni skok kar za 12 stopinj. Barometer pada.	— d
t Kranjčič Franc
V Celju je umrl po večletnem trpljenju in hudi bolezni na želodčnem raku znani pravnik in dolgoletni naročnik >Slovenca« in »Slovenskega doma« sodni svetnik v p. dr. Kranjčič Franc. Na praznik Vseh svetnikov so ga položili v grob. da se spočije njegovo trudno in izmučeno telo.
Snortne vesti
V dunajskem prvenstvu vodi Austria z 12 točkami, pred Wackrom, ki ima tudi isto število točk, vendar pa slabšo razliko v golih. Sledijo: FC Wien, Vienna, Rapid, Wiener SC, Adinira, FAC, Sturm Graz in zadnji Post SG, ki je dozda) še brez točke. Nekateri klubi so odigrali že osem tekem. 06tali pa po sedem.
Ob priliki hitrostnih drsalnih tekem, ki bodo letos 6., 7. in 8. februarja na Vrbskem jezeru, bo tudi prikazano, kako so se pred 50 leti začeli drsati na tem jezeru. Leta 1888. je bila tudi ustanovljena nemška drsalna 'zveza.
Najboljši Hrvati v lahki atletiki so: tOOm Gal 11,4. 200 m: Urbič 24.0, 400 m: Velcek 54.2, 800 m: Kotnik (Hrvat) 2:00,3, 1500 m: Kotnik 4:04,6, 3000 m:	Kotnik 8:59,2. 5000 m:	Kotnik
15:40,2, 4X 100 m: drž. reprezentanca v času 45,3, skok v višino: Sram 1.75 f, skok v daljino: Urbič 6.95 m, skok s palico: Maver 3.40 m, triskok: Gal 13.70 m, met krogle: Miošič 13,52 metrov, met diska: Goič 42.82 m. met kopja: Jandrlič 50.30 m, met kladiva: Puhovič 44,76 m.
Zadnjo nedeljo so bile v berlinski športni palači tudi velike kolesarske dirke, katerih so ee udeležili razen Nemcev, Dancev tudi Italijani. Tekmovali so v dvoje in to v treh krogih po 20 minut. Splošna ocena je bila naslednja: 1. Falk Hans-Danholt, 2. Hilian - Vogel, 3. Merken«-Scorn, 4. Clemens - Neuens, 5. Hoffmann - Wecker-ling in 6. Astolfi -Bergomi.
Koledar
Danes, petek, 21. novembra: Dar. M. D.
Sobota, 22. novembra: Cecilija, dec’.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6: mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartoiš, Moste — Zaloška 47.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Petek, 21. novembra: Zaprto. — Zaradi nenadne obolelosti ge. Ančke Levarjeve odpade v Drami nocojšnja premiera.
Sobota, 22. novembra: Predstava za Dopola-voro. Začetek ob 14.30. — »Dom«. Red B. Žače-tek ob 17.30.
Nedelja, 23. novembra: »Mali lord«. Mladinska predstava. Izven. Oloboko znižane cene. Začetek ob 14.30. — »Nocoj bomo improvizirali«. IzVen. Znižane cene. Začetek ob 17.30.
Opera:
Petek, 21. novembra: »Netopir«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Začetek ob 16.
Sobota, 22. novembra: »Madame Butterfly«. Premiera. Red Premierski. Začetek ob 17.30.
Nedelja, 23. novembra: »Princesk* in zmaj«. Mladinska predstava. Globoko znižane cene. Začetek ob 10.30.
Igor Zagrenjen:
68
Zavetje v pečevju
Tako je govoril Pohar.
»Odkod pa neki jemlje tole?« 6e je sam pri sebi vprašal Tone in tudi, če bi bil kdo Gradišarju rekel, da se je slično motal, ne bi mogel oporekati, da 6e ni potikal blizu podobnih misli, samo tako jasno mu ni prišlo.
»Pohar, lepo je bilo to povedano! Zdaj nama pa nikar ne zamerite, če vas vprašava, kaj je bilo doli?« je dejal Tone kar naravnost, da bi ga presekal. Znano je bilo v treh farah, da Pohar rad hodi po ovinkih, in če ga ne prerežeš, ne boš zvedel nič porabnega.
»Ta prekleti Lukec je potolkel Danto-na in njegove vojake! Se tisto noč se je zvedelo. Pjer in Duma6 6ta koj poslala pošto v Glavnik. Opoldne se je že vsul nazarensko velik roj v Globoko, katero hišo 60 zagledali ob poti — precej 60 bili pri nji. Vsa dolina je gorela. Proti večeru so bili v Globokem Ko so na spodnjem koncu začeli nalagati ljudi na vozove, 60 vsi na zgornjem spustili mošt, kar so ga bili pridelali! Živina pa v hosto! Dedci naglo v hrib, tudi nekaj žensk je bik) zraven. Nekateri 60 6ami že naprej zažgali, češ, če jaz ne bom notri, tudi nobeden drugi ne bo, kje pa še, da bi mi tuji požigali domačijo! Ko se je že temnilo, so pridrveli Francozi. Streljali 60 vsevprek, neki golobradi poročnik je bil čisto spredaj. Pri koritu so dobili Mohorja, ki je tekel mimo z zažgano plamenico, da bi zažgal kozolec, saj veš, tam pri Jclševju ga ima! Vojak ga je zagrabil za komolec, Mohor pa, togoten
kakor je bil, ga je osmodil z bakljo po obrazu! Nože so potegnili, precej je bilo po njem. Mohorka pa še petdeset metrov ne vstran! Kar mislita si, kako jo je moralo zadeti! Saj je cela vas vedela, da se zlepa še nista dva imela tako rada kakor Mohor in Mohorka! Najrajši bi bila drug drugega pestovala! Tinček im Minca sta se je držala, Andrejčka, kaj pa bo star, poldrugo leto nemara, pa je imela v naročju. Pri priči je reva prišla ob pamet. K vodi 6e je zadrevila. Tekli so za njo, doteči pa je niso več mogli. Najprej je vrgla v Suniko Andrejčka, potlej je pa pahnila še Tinčka in Minco. Gorjup io je držal že za krilo, pa 6e mu je izpulila in ee še sama pognala v vodo. Otrok je precej zmanjkaio, ona pa je še nekaj otepala. Gorjup je skočil zanjo,, pa je bilo že prepozno. Preden je bil pri njej, je že zame-hurilo krilo na vrhu. Prav dobro še vidim. Piavo je bilo, z belimi pikami. Komaj je bila ta žalost v kraju, pa zvemo, kaj je bil napravil Špan. Nažrl se je kakor zemlia, prišel domov in pijan in žalosten poklal V6e živo, kar je dosegel. Kure je lovil po dvorišču in jim rezal glave. Potlej se je zakadil v hlev in pobil živino, oba vola, kravo in telička. Nazadnje je ubil še Serca. Toliko časa je brkljal tam, da je polovil tudi vse zajce. Ne enemu ni prizanesel. Potlej pa je odvihral v hišo. Lučov-ka mi je pravila, 6irota 6tara— in dejal Mici, 6aj jo poznata? Takole je rekel: »Mica! Ti še ne veš, kaj 60 mi povedali! Francozi 60 tam pri Glavniku, v Oraho-vici menda, sneli župnika, mu zabodli en nož pr6cej nad 6rce, drugega pa pod njim!
Kako 6e je revež mučil! Saj veš, gospod Peter so bili, tisti, ki 60 smeli nositi mu- j štafe in brado, ker so imeli tako hude • mozolje! Ko so že jemali konec, pa 60 jim j zažgali še brado. Tako 60 napravili. Ali 1 si jx>znala Petričevko? Kaj je ne boš! Veš, kai 60 pa ž njo jx>čeli? V6o vas so zbobnali 6kupaj in zaf>ovedali, da mora priti , staro in mlado do zadnjega, če ne, bo na-j robe. Ko so bili skupaj, so zatrobentali. Prva reč je bila, da so ji odrezali jezik-
i	Ko ji je kri tekla čez brado, so dejali,
J zdaj bo pa najboljše, če ji odrežemo še nos. In tako 60 tudi naredili. Pa še ni bilo zadosti. Oči 60 ji iztaknili in ji s sekirico snemali lase z glave. Ko se je zvalila, čeprav so jo štirje držali, so ji pa odrezali še prsi. Potem je pa prišel na vrsto njen sin, tisti, ki ga je imela najrajši in ki ni hotel uiti v gore — Bvantini Temu so odprli rebra, 6rce so mu vzeli ven, ga nasadili na palčico, na listek napisali »Zdaj pa grem, kamor mi ukažejo« ter mu ga posadili nazaj v život. Ljudstvo je omedlevalo, ko je gledalo. — Čakaj, Mica, da ti še eno jx>vem! Kaj 60 napravili z mesarjem, 6 tistim Suhadolnikom, na Duplici! — To je šele nekaj! Njega, Jero, ženo njegovo in oba otroka so zaprli v mesnico, češ, vi ste dajali j>otuho plahu-tarjem. Potem so pa Suhadolnika obesili za kavlje kakor 6e obeša živina, in ga pobili. Kakor z njim, tako 60 napravili tudi z Jero in otrokoma. Potlej 60 jih pa razsekali, to je hrbet, to stegno in tako na-t prej, — in so vse skupaj kos za kosom po-j besili po kavljih. Na papir, ki so ga zgo-J raj pripeli, so pa napisali: »Prav novo .meso, čisto poceni! Kdor ga vzame več skini tre
• »\uvi s**	1 ,v*	*
kimaj, ga dobi zastonj!« Tako 60 to na-edlli, Mica! Mica! Da bi z nami kaj ta-. kega napravili, ne! Še enkrat me lepo jx>-Iglej, no! — Tako je dajal Špan. Z nožem, ki se ga je še držala kri poklane živine,
je zaklal ženo in oba otroka. Potem pa je zatulil in 6e pognal za hišo. Na tepki ee je obesil. — To so delali Francozi, do takih reči so pripravili ljudi. Kogar moškega so dosegli, 60 ga zagrabHi in zvezali. Kakšnih dvajset so jih le še nastregli. Te so naložili na vozove p06ebe. Zenske in otroke pa 60 nakladali za6e. Drhali ni bilo tega dosti. Hišo za hišo so zažgali. Dim se je valil čez celo vas, povsod 60 sedeli rdeči petelini! Drugega nisi videl kakor dim in ogenj. Nekateri kmetje so se pa sami 6poinnili in zažgali — kakor 6em že povedal. Od enega kraja vasi do drugega ni bilo slišati nič razen joka. Oh, ko bi vidva morala prestati tako noč! Pri prvih hišah na spodnjem koncu 60 pa kar pobesili V6e, na kar so živega naleteli! Pa še grozili so, da bodo prihodnjič za vsakega svojega vojaka, ki bo paael, pokončali sto naših! — Od začetka sveta še ni bilo na svetu takih zlodjev! Ti so hujši kakor vse trume hudičev tam doli v peklu! — Pa da bi videla živino! Nekaj naših se je sj>omni!o, da bi bilo dobro, če bi V6aj živino pognali na ono stran v breg, da Francozi ne bi mogli do nje.
Brž so pognali govedo in svinje v Šumko. S	palicami	so	jih	bili
in jx>ganjali, da bi	rajši šli	čez	pa	ka-
menje 60 metali nanje. Ali ti ne pridejo Francozi in začno streljati! V6e je plavalo. Ljudje in živali, V6e se je gnalo k bregu na oni strani. Večji del je res srečno ušel, nekaj pa so jih francoske krogle [le spravile vkraj. Pa potlej, ko 6e je napravila noč! Tako je bilo svetlo kakor podnevi. Hiše 60 6vetile, vsa	vas	je	bila
rdeča in tudi dim,	ki 6e je	valil	z	vseh
krajev na jrot. Nazadnje se je začelo cmariti še drevje. — Noben človek me ne bo več potolažil, toliko sem videl, toliko prestal! Bog naj jih pokosi in zaupa peklen-
skemu breznu, iztrebi naj ta prekleti, zaznamovani narod, da nikoli več nobeden na svetu ne bo po njihovem govoril! Poginejo nai stari m mladi, možje in ženske in otroci! Za tem narodom ne sme več ostati sledu! Saj to gre naravnost nad Boga in njegove zapovedi!
Ugonobljeno naj bo to peklensko seme, nikoli več ne sme vzklifi, udušeno naj bo in zamorjeno! Ko bi vidva videla, kar 6em jaz, ko bi bila vidva zraven! Hujše tudi v peklu ne more biti, prav gotovo da ne!«
Tone in Gradišar 6ta molčala.
Prehude reči je povedal Pohar. Take 60 bile, da bi jih človek zares težko verjel, če jih ne bi bil povedal Pohar. Ali to je bil mož poštenjak, ki gaje sedem fara naokrog cenilo. Kadar je Pohar kaj obljubil, je bilo opravljeno kakor je bil napovedal, ob času in do črke. Njegova beseda je zalegla, zakaj vedelo se je, da je častit mož, prav po starem kooitu in da resnico ceni vselej tako kakor če bi šlo za njegovo veljavo ali za dober glas njegove hiše.
Pohar se je spet naslonil.
Znova ga je p>rijela žalc«t.
Tone in Oradišar 6ta spogledovala drug drugega. Nič ni kazalo začenjati. Ampak, da so taki hudiči! Da jim le Bog pusti živeti, da jih ne udari in ne ugonobi!	*
Naj se le do kraja izihti! Beseda, Se tako dobro mišljena in Še tako tolažilno izrečena ne bi nič zalegla.
Dolgo sed« vsi trije čisto tiho.
Tako je šel dan. Ko se 6temni, ležejo.
Poharja kar obdržita. Kam pa naj bi tudi šel? Kmalu 6e dokraja privadijo eden drugega. Nekaj dni mine, pa so si že kakor bratje na roko. Na pogled drug drugega presodijo, kaj bi rad
Andrejčkov
Besedilo priredil Mirko Javornik
Risal Jože Beranek
lagal. Molčati pa pomeni toliKo, kaKor poveaau.
»Poslušaj!« je vzkliknil stric s tresočim se glasom in pla težim obrazom poštenjaka, ki se je z nekaj aunki komolc preril skozi gnečo zvijač in hinavščin, v kateri bi se bil skoi zadušil, a se jih je oprostil in globoko zadihal: »Vidim, da i imel prav, ker si dražil babico, prav zares! Treba je spoštov stare ljudi tudi v njihovih zmotaih. Razumem, da bodo našle« kar najhujši. Vendar pa mi je ljubše, da si tako naredil; ljubše pa bi mi bilo, če bi bil babici kar jasno in odkrito ] vedal, kako je. Te skrivnosti, to hlinjenje, to skrivanje mi
je imel navado, da je po-kadarkoli je slišal o po-
Luiza je izpregovorila te besede z nepričakovan ijn ponosom. »Da, res!« je vzkliknila, ker je stric z zategnjenim »hm!« skušal polagati dvom. »Docela prav ima! Toda,« je tiho pristavila, »odšel je baje od doma tako, da bo babica najbrž vsemu na sled prišla.«
Za Ljnd»ko tiskarno » LJablJanlj Jo*e Kramarič hvieiu naročnina j« * Ur. n InozemMto i« II* -
Vsi zobje oskrbovalnega stroja se morajo ujemati
Veliko delo, ki ga vsak dan opravi vojaško oskrbovališče v zaledju
Če ta ali ona vojska hoče doseči na bojišču večje uspehe, mora biti poleg številnih drugih potrebnih reči zlasti oskrbovalna služba brezhibno urejena, kajti na vse zadnje je le ves uspeh odvisen od tega, če ima vojak, ki sc zlasti v sedanji vojni bori gotovo v najtežjih okoliščinah ha razpolago, kar nujno potrebuje. V vojni, kakršna je sedanja, ki je stoodstotno sodobna in temelji predvsern na bliskovitosti napadalnih potez, zlasti pa še_ v vojni, kakršna se zdaj ocligrava_ v Rusiji, kjer je treba preiti ogromne razdalje in kjer pomanjkanje dobrih prometnih zve/, povzroča nemajhne težave, je brezhibno delovanje celotne službe v zaledju in natančno^ ujemanje »vseh zob oskrbovalnega stroja« življenjske važnosti. Čete. ki na bojnem polju prodirajo, topniške baterije, tanki, letalske eskadrile itd. morajo imeti vsak čas na razpolago vsega, kar potrebujejo. Nikdar ne sme primanjkovati živil za vojaštvo, nikdar streliva, tekočega in drugega goriva, nadomestnih delov in podob-
V	zveai s takšnim razmišljanjem je — liJtkjor beremo v poročilu iz Berlina — članek, ki' ga je napisal član neke nemške propagandne kompanije o obisku v nekem oskrbovalnem središču nemškega zaledja, približno 600 km preč od meje nemškega Reicha, na ruskem svetu.
v dveh dneh razdeljenih 2000 ton živil
šele pred dvema dnevoma — tako začenja svoje opisovanje — se je to oskrbovalno središče nastanilo v majhnem sovjetskem mestu, ki ga je deloma uničil ogenj. V kratkem razdobju dveh dni je bilo že razdeljenih nad 2000 ton živil kljub temu. da ni bilo primernih prostorov, v katerih bi bilo življenjske potrebščine možno vskladiščiti. Vse, kar bi vojak utegnil potrebovati, razen kruha in svežega mesa, vse je bilo zloženo v to oskrbovališče. Celo mila ni manjkalo.
• Pot od »prvega vojaškega oskrbovališČa« pri Berlinu
Toda, kako more vendar vse to prispeti t ju'' V našem primeru so se poslužiili, kolikor je bilo le mogoče, vodnih poti, plovnih rek,
Erekopov, izogibali pa so se po možnosti sla-ih cest in tudi prekladanja blaga z nemških na ruske vagone, ker imajo, kakor znano, ruske železniške proge znatno širši tir, kot pa normalne. Pomisliti je treba tudi na to, da velika večina vseh teh živil in drugih potrebščin prihaja iz »prvega oskrbovalnega vojaškega skladišča«, ki je nekje v bližini Berlina. Samo na zadnjem delu te dolge poti so se po-služili železnice.
Povp rečno
vsak dan po pet 600 tonskih vlakov
Po večini pa se pri prevozu vojaških potrebščin poslužujejo avtomobilov, ki se vijejo v neskončnih vrstah v neizmerno daljavo. Poleg vojaških oskrbovališč pa so še prav posebne važnosti vojaške pekarne in klavnice.
»14.000 km dolga štruca«
Nemški časnikar je obiskal na ruskem bojišču pekarsko četo, ki je bila od 29. avgusta 1939 samo štiri tedne na oddihu. Med vojno v Franciji je napekla nič manj ko 7 milijonov štručk. Ce računamo, da je vsaka takšna vojaška štruca dolga 20 cm in bi jih omenjenih 7 milijonov položili drugo za drugo, bi dobili 14.000 km dolgo štruco. Tri takšne bi ravno prišle okrog zemlje.
Omenjena vojaška pekarna razdeli všaik dan po 18.000 štručk! Razumljivo je, da mora takšna pekirna razpolagati z najsodobnejšimi pekarni-škimi napravami, kakor z najnovejšimi stroji za mešemje testa, električnimi pečini itd. itd. Električni tok dobavlja dinamo stroj, ki se da prenašati iz kraja v kraj. Poleg drugega ima pekarna na razpolago * tudi velikanski kotel za vodo, ki drži 5.000 litrov, in ki ga lahko vedno znova napolnjujejo z vodo iz bližnjega jezerca 6 pomočjo črpalke.
Samo omenjena vojaška pekarna porabi na dan približno 17 ton moke, 180 kg soli in 12.000 litrov vode.
V	neki vojaški klavnici zakoljejo na dan od
i	18 do 20 glav goveje živine in 25 do 30 prašičev.
Surovine so na svetu krivično razdeljene
Nekateri jih imajo toliko, da niti vseh ne porabijo, drugim pa primanjkuje
najpotrebnejših količin
»La Corrisponrfenzac prinaša daljši članek, v katerem najprej poudarja, kako krivično so na svetu razdeljene surovine med posamezne narode, da jih imajo nekateri^ kakor Angleži, v vsem izobilju, celo dosti več, kakor jih v resnici potrebujejo in porabijo, drugi narodi pa nimajo niti najpotrebnejših količin. Angleške, belgijske in holandske kolonije lahko dobavijo neprimerno več surovin, kakor pa jih njihove matične države porabijo, dočim uta na drugi strani Nemčija in Italija, ki imata sami tako malo kovin, odrinjeni od kolonialnih .posesti , ki imajo bogata ležišča najraznovrst-nejših rudnin.
Obilica kovin, s katero razpolaga angleški imperij — nadaljuje svoje poročilo »La Corri-spondenza« — je bila tudi vzrok, zakaj bivših nemških kolonij ki so danes pod angleškim mandatom, niso v geološkem oziru tako temeljito raziskovali, kakor bi bilo potrebno, in kakor bi jih prav gotovo raziskala Nemčija, če bi tudi po prejšnji svetovni vojni svoje kolonije obdržala.
V	naslednjem navajamo podatke, ki jih je
omenjena agencija zbrala o proizvodnji rudnin v angleškem imperiju. Številke pomenijo tisoče ton.
Leta 1933 je znašala proizvodnja bakra
280.1, poraba surove kovine 149.9; svinec
498.7, poraba 247.0; cink 337.2, poraba 141,0; kositer 37.0, poraba 19.5;
leta 1934: bakra 341.4, poraba 222.7: svinec
556.6, poraba 333.8; cink 408.3, poraba 181.0; kositer 53.6, poraba 20.5;
leta 1935: baker 387.6, poraba 244.0; svinec
531.8, poraba 332.4; cink 430.7, poraba 205.0; kositer 59.8, poraba 20.0;
leta 1936: baker 391.2, poraba 262.0; svinec
543.7, iporaba 251.2; cink 473.8, poraba 226.0; kositer 88.5, poraba 24.2;
leta 1937: baker 523.0, poraba 308.8; svinec 573.0, poraba 346.9; cink 496.2, poraba 230.0; kositer 100.6. poraba 26.2;
leta 1938: baker 547.9, poraba 262 2; svinec
630.2, poraba 350.0; cink 511.5, poraba 198.0; kositer 59,2, poraba 21.0.
Kar tiče bivših nemških kolonij, pripominjajo na pristojnih mestih, da Angleži zato
niso naložili kapitala vanje, ker so mislili tudi na to, da jih bo spet treba vrniti Nemčiji. — Nemčija pa po njihovem mnenju ne sme dobiti nazaj svojih kolonij, ker potem ne bi ▼ Angliji več naročala tolikšnih količin surovin, kakor jih je na primer v zadnjih letih pred sedanjo vojno.	.
Iz gornjih številk se vidi, da le v Veliki Britaniji razlika med proizvodnjo kovin in njihovo resnično porabo vedno večja.
Tudi vizitke so kitajska iznajdba
česa vsega niso iznašli Kitajci, ti nesrečni Kitajci, ki jim je svet tako malo hvaležen za vse, kar so mu dali! Med drugim so zadnja odkritja pokazala, da so starodavni Kitajci poznali tudi že vizitke. Torej imajo že zelo dolgo zgodovino.
V prvih začetkih so te kitajske vizitke vsebovale poleg imena osebe, ki je nameravala narediti obisk, tudi neke vrste voščilo, ki je bilo upodobljeno.
V Evropi je imel prve vizitke Joan Wester-trolf. Bilo je to leta 1560. Vizitka je spravljena v doževi palači v Benetkah. Na njej je napisano; »La speranza mi soBtiene<, kar bi se po naše reklo: »Upanje me podpira«. Iz tega se vidiv da so tudi prve evropske vizitke vsebovale podobne napise kot kitajske. Toda s časom so razna gesla tudi s kitajskih vizitk izginila. Na vizitkah večine narodov na svetu pa se je ohranil grb, na Kitajskem pa poseben družinski simbol.
Električna postelja
Neka ameriška tovarna je poslala na trg posteljo, ki ima to posebnost, da jo greje elektrika in da se temperatura da tudi primemo uravnavati. Toplota 6e lahko giblje med 18 in 35 stopinjami. Posebna stikala služijo tudi za priključitev budilke, lahko pa je na taksno toplo posteljo priključen tudi radio ali celo električni štedilnik.
Vse švedske cigarete odslej s papirnatim ustnikom
Pristojni činitelji, ki imajo v rokah švedski tobačni monopol, so sklenili, da morajo odslej vse švedske tobačne tovarne izdelovati samo takšne cigarete, ki bodo imele papirnate ustnike. Nemški dopisnik iz Stockholma piše, da na Švedskem na ta način nameravajo odslej varčevati s tobakom pri izdelovanju cigaret, kajti saj za vsako ne bo treba več toliko tobaka, ker bo na enem koncu prazen ustnik. V svojem poročilu tudi pravi, da bodo Švedi na ta način prihranili na leto nad 800.000 kg tobaka. Za izdelovanje cigaret porabijo na Švedskem vsako leto približno 3 milijone kg tobaka.
UUDIU
Luiza mu je odgovorila samo s tem ,da mu je znova stisnila roko. Stric je bil zanjo več ko oče, bil je hišni angel varih, četudi v svoji veliki, preprosti dobrotljivosti ni niti sanjal, da ima kako zaslužen je za svojo sestro in nečakinjo. Kaj bi bili siroti brez njega z onimi ubogimi dvanajstimi ali petnajstimi tisoči petakov, ki jima jih je zapustil Rigey? Stric je imel kot inženir pri Uradu za javna dela zelo	dobre	dohodke.	Zmerno
je živel v Comu s svojo staro gospodinjo.	Njegovi	prihranki	so
prihajali v Rigeyevo družino. Sprva je bil nastopil odkrito m odločno proti Luizinemu nagnjenju do Franca, ker se mu je zdela zveza preveč neenaka. Potem pa, ko sta mlada človeka le vztrajala in je tudi sestra privolila, je ohranil svojo sodbo zase in jima je pomagal, kolikor je bilo v njegovi moči.
»In mama?« je ponovil.
»Zvečer ji je bilo zelo dobro in je bila čisto mirna, sedaj pa je malo razburjena. Pired pol ure je namreč prišel Franc in po vedal, da je imel prepir z babico.«
»Joj meni!« je vzkliknil inženir, ki miloval s tem vzklikom samega sebe, greških drugih.
»Ne, stric! Franco
Luiza je som. »Da, res!« skušal stavila,
Saj je boljše tako,« je rekel stric in obrnil korak proti ploščadi.
L ti n a je bila zašla; bilo je tema. Luiza je zašepetala: »Mama je tu!«	.
Gospo Terezijo, ki je imela hudo naduho, so tedaj prenesli naslanjaču na ploščad, da je imela nekaj več zraka in ji
je bilo lažje.	....
»Kako se ti zdi, Peter?« je rekel glas, ki je imel isto barvo kot Luizin, a je bil bolj truden in bolj mil: bil je to glas blagega srca, ki mu je svet povzročil mnogo bridkosti, ki pa je že vse odpustilo. »Se ti ne zdi, da je bila vsa naša previdnost zaman?«
»Oh- ne, mama, tega še ne vemo, tega še ne moremo reči!« Med temi Luizinimi besedami je stopil na ploščad Franco, ki je bil dosedaj z župnikom v sprejemnici, da bi strica objel.
»No, kako je?« je rekel ta in mu ponudil roko, zakaj ob jemi mu niso bili všeč. »Kaj je novega?«
Franco je popisal ves dogodek, a je nekoliko omilil besede stare matere* ki bi bile lahko preveč žalile Rigeyeve. Popolnoma je zamolčal njeno grožnjo, da mu ne bo zapustila niti vinarja. Obtoževal je skoraj bolj svojo občutljivost kakor pa babičino ošabnost. Omenil je končno tudi svoje naročilo, nalašč napovedano, da bo ostal vso noč zdoma. To bo babici dalo povod, da bo vse odkrila. Gotovo ga bo izpraševala, kje je bil, on pa ne bo
-	“	‘	toliko, kakor povedati.
stric s tresočim se glasom in plam-z nekaj /sunki komolcev v kateri bi se bil skoraj zadihal: »Vidim, da nisi Treba je spoštovati da bodo nasledki da si tako naredil; še kar jasno in odkrito po-
nikdar ugajalo. Prav zares! Poštenjak to, kar stori, tudi odkrito pove. Ti se hočeš poročiti proti volji babice. Dobro, pa je vsaj ne goljufaj!«
»Toda, Peter!« je vzkliknila gospa Terezija, ki je imela poleg ostrega čuta za dolžnost, kakšno bi življenje moralo biti, tudi izborno razumevanje za življenje, kakršno je v resnici. In ker je živela dosti močnejše versko življenje kakor brat in bila v mislih mnogo bližja Bogu, si je lažje pridobila prepričanje, da Bog ne bo zameril zaradi načina in oblike, ko gre za dobro stvar.
»Toda, Peter! Pomisli, prosim te! (Gospa Terezija je bila mnogo mlajša od brata in je govorila vedno z nekim spoštovanjem z njim.) če bi grofica tako zvedela za zakon in ne bi hotela ničesar slišati o tem, da bi vzela Luizo v hišo, kaj naj bi potem ta dva človeka začela? Kam naj gresta? Tu ni prostora, in če bi tudi bil, ni nič pripravljeno. K tebi tudi ne bi mogia. Treba je to premisliti. Če smohoteli mesec ali dva vse ohraniti skrivno, nismo hoteli zato s tem babice varati. Hoteli smo imeti več časa, da pridobimo babico; in če ta le ne bi hotela popustiti, bi pripravili nekaj sob v Orii.«
»Joj meni!« je rekel inženir. »Dva meseca potrebujemo za to! Nemogoče!«
Globok vzdihljaj je v tem trenutku družbo spomnil na prisotnost gospoda Giacoma, ki se je v kotu naslanjal na zid in se zaradi teme ni upal naprej.
Gospa Terezija ga niti ni bila še pozdravila.
»O, gospod Giacomo!« je rekla z veliko naglico. »Oprostite. Tako sem vam hvaležna. Pridite bližje! Ste slišali, kaj smo govorili? Povejte še vi! Kako se vam zdi?«
»Vaš vdani sluga sem,« je odgovoril Giacomo iz svojega kota. »Prav zares ne morem naprej, zakaj moje slabe oči...«
»Luiza!« je zaklicala gospa Terezija. »Prinesi svetilko ven! Slišali ste pa, gospod Giacomo; kako se vam zdi? Govorite, no!«
190.
»Ne vem, ali so mrtvi ali še žive,« je nadaljeval Aleš. V kratkih besedah je povedal, kako ga je Peter našel v gozdu in ga rešil smrti. Ko se je spomnil Petra, se mu je milo storilo. Nič več ni mogel govoriti. Rašet je nekaj mrmral, kakor da mu je enako pri srcu.
192.
Rašet je žalostno zadušil vzdihljaj, ki mu je hotel vstati iz prsi. Aleš ga je pa spraševal naprej:
»Povej mi rajši, kaj se je zgodilo mojima tovarišema. Na ladji ju ni, vem pa, da je oni dan, ko ste ujeli mene, takoj odrinil čoln na ono stran še po njiju.«
191.
Vprašal je potem Aleša, kako je prišel med morske razbojnike. Aleš je začudeno raztegnil roke, rekoč:
»Čudne reči me sprašuješ. Saj sam dobro veš, kako se pride med tako drhal. Človeka pograbijo meni nič tebi nič, potem ga pa prodajo ko pri nas žival.«