jKunro Aro mgTKiBUTžu tmran hmct or«. «« xpthomto bt ra apt or potom« iwt. romiirm foct oitict of tow tome, h. y. By orte a ts. P»«a«a a. b. turi***. p k. gg?
V^EHr^l pj aq MAPnnA ~*~
Zapolleta..............V. S.00	\ T M J /m L f 1 /A I \j\ W l/jm	Iw™d «cept Sunday!
Za Htmr York celo leto ... 7.00 ^^p^W A. a B fl-ft W and legal Holidays. Že inozemstvo celo leio... 7.00 [|_U«t ritenskih delaVCCV V Ameriki__I —- 76,000 Reader, '
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Yn nnder the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 200 — STEV. 200. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 25, 1920. — SREDA, 25. AVGUSTA, 1920. VOLUME XXVUI. _ LETNIK XXVIII .............. —— ■ j-----————^-------
NOVOSTI IZ POLITIČNIH TABOROV <
COX BO MORAL NASTOPITI PRED 8ENATNIM KOMITEJEM. HUOHE8 PRI HARDINGU. — ROOSEVELT V SAN FRANCISCU. REPUBLIKANCI HOČEJO KUPITI MESJO PREDSEDNIKA.
Washington, 1). <\, 24. iv^uiti — Governor Cox je dol.il od NfUHioij.t Knyfton iz li>Wf pociv, naj pride preti senatni podkomitej, ki preiskuje kampanjske fonde za razne kandidate. Demokratični predsedn ški kandidat nuj jwjiuiii aenatnemu pcdkoraiteju, na kaki podlagi temelji njego%a trditev, da so zbrali republikanci kampanjski fond v znesku :1r'0U0,0U0 v namenu, da spravijo senatorja liardinga v Belo hišo.
Kot glasi, ito«V governer <*ox odzvati se temu pozivu.
Marion, Ohio, 24 avgusta. — Senator Harding je povabil na konference številna odtn'ne o.seOe, da razpravlja z njimi o Ligi na-iod<>v in da m s tem ustvari jasno sliko o položaju.
Prv« vaiaa konferenca Ne bo vršila danes in sicer s Charles Evnuh llutrhes oiii, pri'jhiijiui guvernerjem države New York. Hughes bije pripada onim, ki so za Ligo z lahkimi pridržki. Včeraj je bil pri Iiardiugu na obiski: polkovnik Harlev, o katerem je znano, da je odi oren nasprotnik IJpe narodov.
1'mlswli.ik Ha v * rcpublikaiiskefra narodnega komiteja je mne-iija, da IhmIo imeli r- pnblikaiici v prihodnjem zasedanju poslanske zbornice 1MJ sedeiev več kot dosedaj.
Ilav* pravi, da 1*1 7. veseljem pozdravil sklep senatnega komiteja, da povabi pred sebe guvernerja Coxa ter zahteva od nJega po-j.tsn.la jfieile trditv*, da hočejo republikanci kupili mesto predsednika z velikansko svoto denarja.
Washington, I), t'.. 24. avgusta. — Odposlanci gore me rja Coxa so m na vse mogoče načine prizadevali, da bi pridobili Wiliam »T. Bryan za agitaeij»ko potovanje v interesu demokratičnega kandidata. Bryan pa »oče ni.-esar vedeti o tem, kajti Cox je zanj še vedno preveč moker.
Saa Francisco, 21. avgusta. — Franklin I). Roosevelt, demokra-t.«"ni kandidat za podpredsedniško mesto, je napadel včeraj tukaj Will H I lav na radi njegove izjave glede kampanjskega loiula. Roosevelt je rekel, da iii i/java Havsa nikak odgovor na obdolžbe, katere je dvigni! governer Cox. Chicago je moral plačati za kampanjski fond $700,000 in Ko<w-veltov lastni okraj $32.000.
SPLOŠNI POZIV
NA REKRUTACIJO;
V Moskvi se boje sa sovjetsko
Rusijo vsled poraza, pri Varšavi in
delovanja generala Wrange 1. i'
_ 1
Moskva, Kusija, 24. avgusta. — Vladna konferenc komunistične 1 stranke je sklenila tukaj dvigniti ' na noge uadaljne prostovoljske'1 čete za rdeče armado,
kar je po-j I btalo potrebno vspričo rzpremenje-nega vojaškega položaja. Resolu- i cija, ki je bila sprejeta, se glasi:
ViHpričo dejstva, da je naša i zapadna armada doživela resen po. raz. ker je Francija pričela v več- , ji meri podpirati Poljska in vspri-' čo dejstva, da je postala fronta generala Wrangla glavne važnosti, je moskovska konferenea spoznala ; potrebo, da nudi vso mogočo po-j moč zapadni fronti ter oh istem, času uniči fronto generala Wrang-la s pomočjo sil, ki se nahajajo sedaj v ozadju.	i1
Vsled tega poživlja konferenea vse strankine organizacije, da izvedejo mobilizacijo z isto natan-čnontjo in naglico kot preje ter! prirede shode, ki naj razmišljajo
0	odredbah, katere je treba uve- j
1	javit i na fronti proti generalu' Wrangelu. Treba je tudi razviti
VELIKI GOZDNI POŽARI.
San Francisco, Cal., 24. avg. — [<ozdni požari so zavzeli naravnost preteč obseg v severni Cali-forniji ter v delih Montane ter se-j verozapadne paeifične obali. V dr-j Kavi Washington je več kot 500 ljudi zaposlenih z bojem proti gozdnim požarom, ki je izbruhnil pretekli četrtek v Enumenclaw in j ki je že uničil veliko drevja. Moč-j 11] vetrovi so pos]>eši!i požare v Lassen in Trinity narodnih reser-vacijah. Dosedaj so bili neuspešni vsi poskusi, da se pogasi ogenj.
Kazventega divjajo v narodnem gozdu Flathead štirje različ-tr požari, ki se tudi roga jo vsakemu poskusu, da se jih pogasi.
Farmer j i v ogroženih okrajih spravljajo svoje imetje na varno.
PRIZNANJE POSLANIKA.
Pari*, Francija, 23. avgusta. — Francoska vlada je sklenila odobriti Wilhelm Meyer Kaufberren. dosedanjega poslovodjo poslaništva v Fratieiji. kot rednega nemškega poslanika.
med masami najnbširjenso agita-eijo v namenu, da se pospeši prostovoljsko gibanje za rdečo armado v boju proti generala Wrang-el.
Premislili dobro, komu boste vročili deoar za poslati ' v stari kraj ali pa za vožnje listkt.9111
Sedaj živimo v času nagoto? osli in slorabe, vsak aknša postat!
hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Rasni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim iskuienim in premožnim tvrdkam; ' ? Vo bo pa maliar I neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje rou^emeljene oblja be, je veliko vprašanje
Naše denarne pošiljatve ee zadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanee ijivo izplačujejo.
Včeraj smo računali za poiiljatvs jugoslovanskih kron po sle dečih eenah:
300 kron ______ $3.90	1,000 kron .... $ 12.40
400 kron ____ $5.20	6,000 kron____$ 62.00
500 kron ____ $6 50	10,000 kron____$122.00
Vrednost denarju eedaj ni stalna, menja ee večkrat nepriča kovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna prej Mi računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar doep* ▼ roka.
Dmmr am j« poslati najbolj pa Danshn Uammj Ordsr, aH ps m+w Tmk Bank Dnli
Tvrdka Frank Baltser,
. a^jaSLmaif m.	m Oertlandt It, New T«t H. T
Slika nam kaze maršala Focha, Lloyd George a in druge zavezni ke državnike na konferenci v
Hythe, Anglija.
ECKERT NASTOPaL KOT
PROHIBICIJSKI URADNIK
— __ i Umorjeni, katerega so našli na Staten Island, je nosil znak pro-hibicijskega agenta.
1'mor Frederieka F. Eckerta, kojega truplo so našli v soboto zjutraj na neki samotni ce>t i na Staten Island, ni bil v torek popoldne še pojasnjen, čeprav se je že v ponvdeljek obljubljalo aretacijo dveh prohibicijskih uradnikov. Medtem pa se je razkrilo, da je nosil Eekert, ki je bil baje na-(»Inik nekega whiskey rinira", znak ptrOliibieijskega uradnika ter brzojavko s podpisom Shevlin, s katero je dobil "pravico*' nastopiti kot prohibicijski uradnik. Ta ko brzojavko je lahko vsakdo naslovil na samega sebe, a Eekert je !c brzojavko obenem z znakom uporabljal v svoje trgovske svrlie
Obljubljene aretacije se niso izvršile. ker je \ «-era j udova Ecker-umaknila obtožbe, dvignjene I roti dvema prohibicijskima urad koma, katere je dvignila v svoji prvi boleVti. To je storila v navzočnosti Avgusta Ilasenplugs. pravnega zastopnika prohibicij-skeira urada.
Oblasti so še vedno mnenja, da je bil Eekert umorjen od ljudi, ki so se bali, da se bo mož, ki je delal dosedaj kupčije s prodajo pijač, obrnil od njih.
DDTABIfE POŠILJATVE ▼ ISTRO. NA GORlfiKO IN VOTBANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po eeli Istri, na Goriškem in tudi ns Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski •rmadi
Včeraj smo računali za pošilja tve italjanskih lir po aledečil eenah;
50 lir ...... $ 2 90
100 lir ...... S 5.40
300 lir ......$ 15 60
500 lir...... $ 26.00
1000 lir ...... $ 51.00
Vrednost denarju sedaj ni stal na, menja se večkrat nepričako vano; iz tega razloga nam nT mo* goče podati natančne eene vna prej.
Mi računamo po eeni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke.
Denar nam j« poslati najbolj pa Domestic Postal Money Ordsr. atf ps Mew York Bank Draft
Tvrdka Frank Sakser,
« Oertkwtt IL 9mm Task W. .t
ROJAKI NAROČAJTE KK U "GLAB NARODA", MAJ¥KČJ1 SLOVENSKI DNEVNIK Y TSOL
HUTML
VELIKI POŽIGI | NA IRSKEM
s	—
Angleži požiga jo hiše onih Ircev, ki jim niso všeč. — P ožgano po-j sestvo katoliškega duhovnika.
Lisbume, Ir^k i. J4. avgusta. —\
I>o polno«'-! ]>• tr.tjalo požitranje j imetja nacijonalistov v t!ikaj-J š j« m kraju. M«*»l uničenimi po-1 sUipji je tudi katoliška obriiiska dvorana. Dejanski pa so vsi naei-jonalisti zapn-tili v nedeljo kraj, ker so se bali osvete za umor policijskega inšpektorju Swanzy, ki se je ^avršil v ne.leljo. Ko so se \ rsile včeraj zvečer represalije še naprej, je bila še vsaka hiša /a-sedeua. z izjemo one, v kateri je ležalo truplo inšpektorja Xwaiizy. Povsod je bilo videti angleško za-slavo in hiša, ki je ni razobesila, je prišla takoj v sum nelojalnosti. —
Belfast, Irska, 24. avgusta. — l por je včeraj zvečer na novo izbi uhnil. Izgredi so obstajali v spopadu med unijonisti in Sinfajuei. ki se je završil tia iztočnem bregu reke Lagan. Malo po osmi uri so sc spopadle nasprotne si stranke v neki ulici in padli so streli. Po-j IJciji se je konečno posrečilo raz-Lrnati upornike s krepeljci. Policija je dobila pozneje vojaško pomoč ter razpršila ljudske množice, ki so pričele s plenjenjem proda jalen.
FUMUNCI UBILI 210 MADŽAROV.
London, Anglija, 24. avgusta. V Ilermannstadt na Sedinogra-škem je bilo ubitih pred kratkim 210 madžarskih vojnih jetnikov, ki so napadli svoje rumunske stražnike. Madžarski vojni jetniki so se nahajali na potovanju proti domu iz ruskega vojnega jetništva in razkačilo jih je, ko so jih ustavili na železniški postaji v Ilermannstadt. Neka ženska, koje sin se je nahajal med voj-j nimi jetniki, je hotela prodreti | skozi kordon stražnikov. Vojaki, so jo pričeli suvati in to je takoj razkačilo vojne jetnike, da so napadli straže. Vojaki so nato pričeli streljati.
KRALJ NIKOLA — KVARTO PIREC.
Pariz, Francija, 24. avgusta. — Črnogorskega kralja Nikolo so postavili na "suho". Redne plače ne dobiva več. Da plača hrano in stanovanje, je segel po kartah ter je postal predsednik enega najbolj znanega kartaškega kluba v
Parizu.	__
. ■ i1 - ■ ■	" Z
PROGRAM NOVE
STRANKE V FRANCIJI
--
Program nove stranke je rdeča revolucija. _ Marcel Cachin pre.! ti z razcepi j en jem socijalistične stranke.
Pariz, Francija. 24. avgusta. — Tukaj se je prie-jla organizirati komiinistična slranka, ki odkrito priznava, da je njen eilj nasilno strmoglavi jen je huržuazijske ci^ vilizacijc. soglasno z doktrinami' Tretj« internacijonale ter v dru-' žbi t. ekstremniiu elementom v dela v si; ih rga n izac i jah.
Marcel Caehin, ki se je izza svojega povratka iz Rusije polastil voostva odkrito revoluci iouarne-
I
ga tlela v vrstah francoskih soei-j jalistov. je že vrgel rokavico pred ' svoje tovariše v združeni s«»cijal-istini stranki, — ki pa je združena le po imenu. Caehin namerava postati francoski Lenin in njegov tovariš Frossard, ki ga je spremljal na potovanju v Rusijo, francoski Troeki.
Prvi korak v tej sineri je obstajal v tem da je obvbestil zmerne vo<litelje tako med soeijalisti kot strokovnimi unijonisti, da bo po svojem povratku s počitnic na deželi, kamor je odpotoval, razcepil soeijalistično stranko, razven če bo brez vsakega obotavljanja stopila pod rdeči prapor moskovskih mogotcev.
Ker nimajo zmerni kot Albert Thomas. Renaudel in Ernest La-font nobenega namena pridružiti se radikali/mu Cachina, ni nobe-neg advoma več, da bo francoska socijalistična stranka, kot ona v Ameriki in Angliji, kmalu predstavljala dva ločena in sovražna si tabora, kojih eden bo skušal doseči izvršitev svojih idealov po-j tom miroljubnih in ust a vn in sred-j stev, tlrugi pa potom revolucije in nasilja.
RUSKA SEVERNA ARMADA ZAČELA Z OFENZIVO.
London, Anglija, 25. avgusta. — Sem je dospela neka brzojavka, ki naznanja, da je stopila severna ruska rmada v ofenzivo. Začetki protiofenzive so bili jako dobri. Pri Xeidenburgu je v teku odločilna bitka.
Brzi parnik "Pesiro"
(prejšnji parnik Hamburg-Ameriške proge "Moltke")
odpluje t Genovo 1. septembra Vožnja za 3. r^red stane $ 98.50 Vožnja za 2. razred stane $168.65 vštevši vojni davek, ta cena je veljavna skozi do Trsta.
Kdor želi s tem brzim parnikom potovati, naj nam takoj piie za pojasnila.
Tffttft Tnak Ukmt
i* i '-! .	' ■ .	as ■
BOUŠEVIKI BAJE IZPRAZNILI POUSKO
PARIZ SVARI PRED NAPADOM OD STRANI IN OD ZADAJ. POLJAKI PRAVIJO. DA JE BILO NAD 60,000 RUSČV VJETIH. ZAPLENILI SO BAJE TUDI 200 TOPOV TER TISOČ STROJNIH PUŠK. — ČETRTA SOVJETNA ARMADA OBKROŽENA.
Varšava, Poljska. 24. avgusta. — Ofie jelno se poroča. «La so poljske čete zavzele Loinšo in Bjalistok. Mesti sta oddaljeni (T> oziroma ."»0 milj o<l Vaša ve.
Z zazsedbo teh dveh inest so bili« bolj.ševiki sk<»raj čisto pregnani Iz Poljske. Nahajajo se 1,- še pri Cuvalki in (irodnu.
V	zasedenem sev« rnem okraju se boljševiki v velikih množinah j pomikajo v prusko oz» mlje.
Tam je bila vjeta >.-a .">4. ruska divizija. Četrta ruska irmada je popolnima obkrožena.
Številnim ruskim oddelkom je dohod popolnoma odrezan. Med jetniki se nahajajo krnel je s kosami in krepeh-i.
General Pilsudski je pozval vse poljsko prebivalstvo naj pod pira poljsko armado pri preganjanju boljševikov.
Izza začetka poljske ofenzive pa do današnjega dne Je bilo vje-t:h nad G:t.(KX) boljševikov.
V	Parizu se baje boje, da l»i bili Poljaki napadeni od zadaj in s strani.
VELIKA PRQSPERITETA V POVEČANEM MESTUj
Prebivalstvo mesta Akron se je'
pomnožila za dvesto odstotkov._
Gradi se kot za stavo.
Akron, Ohio, 24. avgusta. — (Poroča F. C. Kellv.) Prebivalstvo tega mesta se je v zadnjih desetih letih pomnožilo za več kot dvesto odstotkov. To je eno najbolj čudnih mest v deželi in sicer mogoče raditega, ker je tam dosti novih milijonarjev in mogoče več sorazmerno kot v kateremkoli drugem mestu, katero bi slučajno omenili. V Akron se namreč dogajajo stvari kt bi se ne dogajale nikjer drugod, razven v komični operi ali kaki kino-sliki.
Podlaga mesta je guraij in skoro vsak človek, s katerim se sesta-nete, je postal naenkrat bogat. Ljudje, ki so delali za -t2."»0 na dan pred par leti. stanujejo danes v palačam podobnih hišah, ki so stale več kot pa dota kake kraljičine.
Da dobimo približno idejo, koliko denarja prihaja v Akron, je treba ohraniti v mislih, da je sella j dejanski rabi več kot sedem milijonov avtomobilov, da se izdela približno 75 odstotkov gumi -j jevih obročev v Akronu, da vsaka kara obrabi povprečno en par obročev na leto, da stane vsak obroč od $25 do $75 in da pride vsled j tega vsako l^to vkrog $700.000.000. le za obnovitev obročev na rabljenih avtomobilih. Kje pa so vsi obroči za nove avtoinobbile!
Velik odstotek denarja, plačanega za obroče, predstavlja dobiček. Povsem naravno je, da se mora velik del tega denarja izdati i in najbolj priprosta pot je izda ) ti ga za lepa stanovanja.
Številni ti domovi v Akronu so tako veliki, da bi lahko stanovale v njih po štiri povprečne ameriške družine. Če pa imate tri-1 deset ali štirideset milijonov dolarjev in e postavi vaš tovariš palačo, o kateri govori celo mesto in katero hodijo gledat ljudje tudi od zunaj, ali vam ne bo obšla skušnjava,. da izdaste vsaj en miljon za palačo, ki bo vsaj kot ona vašega prijatelja?
Neka hiša v Akronu, modelirana po uzorcu Tudor palače, je dolga 400 čevljev in če bi vam povedali, koliko je stala, bi tega seveda ne vrjeli. Lastnik te palače je najel dragega arhitekta kar za celo leto ter mu mu naročil, naj odpotuje v Anglijo ter ne dela prvo leto nič drugega kot »bira ideje. Ker jeimel denarja kot ga je hotel si je ogledal stare angleške palače ter delal zaznamke. Kupil je celo po cele tone vležane-ga lesa v starih gradovih in drugod.
Našel je tudi neke čudne vrste opeko, katero je hotel nporabiti pri zgraditvi palače. Ta opeka je imela iqsjhne vdrtine kot od prstov is časa, ko so gnetli ilovico še z rokami. Opeka iste vrste, a brez takih znakov, bi izgledala
preveč moderno. Ko so torej izdelovali opeko na posebno naročilo v neki opekarni v Akrouu, je imel gradilec hiše zaposlene majhne dečke, ki so delali vdrtine v opeko s svojimi prsti, predno je šla opeka v peč.
Ta proces izposojanja načrtov, spominja na slučaj generala Pal-merja, ki je zgradil Denver — Kio Grande železnico. Postavil si je veliko hišo v Colorado Spring* ter hotel streho iz rd^če opeke. Hotel je razventega, da je ta opeka neke posebne oblike m barve kot jo je videl na strehah v Angliji. Izvedel pa je, da se take vrste opeke ne izdeluje več. Vsled tega je šel v Anglijo, kupil tam stvar gred ter dal prepeljati streho v t'olorado Springs.
Neki nadaljni bogatin iz Akrona je zgradil svojo hišo na vrhu nekega griča. Zh dolgo časa je gojil željo, da bi imel jezero pred svojim dvoriščem. Govoril je o tem s svojim arhitektom. Rekel je, <la noče le jezera, temveč tudi potok in da mora voda teči po potoku v jezero po tramovih, poraščenih z mahom.
Arhitet je je opozoril lastnika na številne težkoče.
—	V prvi vrsti, — je rekel, — se nahaja vaše zemljišče na vrhu griča in grič je povečini peščen. Nobenega vrelca ni za potok in tudi če bi tekla votla v jezero, bi takoj zopet odtekla iz njega.
—	Jaz sem mislil na vse to, — je prizanl milijonar. a jaz hočem imeti svoj potok in svoje jezero. Dno jezera bom pokril s kon-kretom, izkopal, če bo treba, ar-tezijske studence, da dobim vodo za jezero. Nato pojdemo v gozd in prestavili bomo mlad gozdiček semkaj.
Kot se spomijam je (o tudi storil.
Neki nadaljni milijonar iz Akrona si je izbral mesto za svojo novo hišo na nekem griču, raz katerega je bil sicer lep razgied. a je manjkalo dreves. Vsled tega je premestil kar cel gozd. Tozadevni izdatek pa ni bil dosti ^elik zanj. On je hotel v nekoliki razdalji od griča gozd iz brez. Vsled tega je odel v New Hampshire, kjer je kupil lep brezov gozd, katerega je dal nato spraviti v Akron na par tovornih železniških vlakih. Nato pa se je odpeljal v Virgin i jo, kjer je kupil cel gozd gorskih lavorik.
6LAVČEV PIKNIK.
V nedeljo dne 29. avgusta bo Slavcev piknik najbrže zadnji v tem letu. Na istem prostoru bo kot je bil zadnjič, namreč v Smith v-ood parkn, ki se imenuje pa tudi Schubert park ter je to ime tudi bolj znano med našimi rojaki. — Vzemite Richmond Hill karo ter se vozite toliko časa, da boste zapazili na levi strani napis Shubert Park. Pri vhodu se obrnite na desno, ne pa na levo kot zadnjič. Za jed in (cenzurirano) bo vse preskrbljeno. Naj raznovrstne jša zabava. Ker se piknik; začne že zjutraj, bodite zgodnji. i
"GLAS NAAODAH
^M* (tLOVCNIAN DAItVl %■	.
0»M< iM ^MlthX by	_
A ILOVKXIC PUBLISHING COKPAHT ^
(a eerpwatkm)
FltAme UK»tW, »Vooldowt_LOUIS BENIDIK, TuMiiff
Ploco of Bamlnmmm K t h« Corpoeatloo an« Addrtitn of A bo v« Offtcloros __« CwtuMt Stroot. »<winh of Manhattan, Now Yor* City. N. V.
-OU« Nor»do" m>«ji m> «o« livMmil »odo!J In praznikov._
to ooto M* voljo Mot M AmoHfco	€a Now York so ceto leto	97.(M
«M Coo odo	M.M	u pol teto	»1.50
Z« pot lota	«3.00 Z* Inox»mrtvo za celo loto	>7.00
Z«	lota__ti JO____»a pol lota_>3-50
ILAI NARODA
i Volco of tiw Poopto) loouod owory day o»copt Sunday* and Holiday«
Subscription yearly f OO_
A Owort loomo nt »M tgrtcmcnt
buvM Proa pndploo In ooofenuotl oo no prlot'uje Jo. L»»nor noj ao blogovon poftljotl j 9m Mopoy Order. ITI «i>rnu»mbl krojo noro<'t.ikuv prr<otn>o. do oo nap tudt projft- ; nj* M v iJIV* Mfnarl. 4o hitreje r. ajde mo nwlomlkt.
OLAI NARODA M Cortlandt »t root. Bor o u« h of Manhattan. Now Yark. N. Y.
Ttt«phont: CortlonOt 2*7%
------" ■"■'■'	■ ...... ""	I
Neoficijelni vladar nemške republike.
I," Ei.it, t t »i«»i! I >r/a \ jt tu jay , — jf rekel nekoč neki iraiH M^ki kralj iz «lru/uje Capet, ki je nosil naslov: — Njegovo naj-1 1***1 j L^atisko \cln iu,lvo, francoski kralj. Nto hi tudi lahko rekel ! j»* ki 11 ngo i/ h-« stume*, |,i brigali /.a to. On je prav laku j \l ,ij..r v * like' države, namreč nemške republike ter nua v rokali i. oč, k i prav hm- ne - M.-iiija v svojem bistvu, ««-prav ne na zunanje, j in m«.<-jo. katero ir.*el v rokah prejšnji kaj*-r.
Si, 11*-» j. in«)/, ki je k svojim i: t sramnim nagovor«.^ skoro ilo m M; I ili. I«-a, •!a In ■«• tazbila ekonomska konft ren«*a med Xrmci in (■avMiik \ S|Mt Ku •« tra vprašati /a njegovo mnenje gle«l<* dobav«* premogu, katerega mora dobavljati Nemčija tia temelju mirovne j*o i :..* < h i I »♦■, j.- sk<» il Sinn ■ «•, pitslo da hi M*i|f| pit običaju delegatov na I t.<!. ■ !i »•>• • it'. • • ii« aii. hi noge, udarit i. roko jmi m /i ter rekel:	j
Vstal -« ui, k« • lux e-in (istImu, s katerimi fovoritu, gle«lati \ \
I'm »dal je Milbiandu in drugim zaveznikom, ne bodo dolih toliko net»škeg.i ] r* mnga kol zahtevajo in naj postavijo še toliko iii 'n v ob* vhod v \ ak rov. Nato pa je nadaljeval: — Vsakdo ki m infieiract «*l bolezni zmage,...
Pi . t« il f.ft v-.i j.- prtkinil pr««I ednik konference, Delacroix. nakar je nailatjt-val v H* 11 j zmernem tonu.
>e |>red k<»nf« r •!■ «» je neiuska vlada izjavila, da ne prevzame l ikal«- « dt»'>\orip^ti 7 t to, kar b«» StiniM's povedal pred konierenco. la kai«'o 1. bil povi'b!j»*n k«»t izvt*d»'nee. Ta izjava nemške vlade /h.c . jl.i vlada ' n-Min" ni od'jrovoriui za liewilc Stinnesa. "Ta Izjava 11« ki -i e v!h. d. /na. i, «f i vlad 1 \ tf-nii i ni odgrovorua za besede Stin-, M« .i <i!tm«s pa je 1 a ;»rotis«» o«lgovoren za -koro vs»', »ar nemška \Ia«!.i d:iiies ri<» ali stori. Stinn«> namr*«' dandanes neoficijelni i> v t okra t ^ m rije.
l >1110 /vora.i d.i nima trospml Stinnes nikake^a naslova. T/ in jiopt»ln«»rtia pra\ ilu«». Mu j«- kralj n >..• %•«*<'• kot to. On jr crla st-rija kralj«-v. < j«- pr« ii'i irar >Ui kralj, železniški kralj, ladjedelniski kial \ « »luloid>ki kralj 111 » asnikaiski kralj. t>a je tudi pos»lanee v n« Miskfio liriavut-M zlmrn, kj» r j«- član nent»ke ljudske stranke. To 1 prai i. da j<* on elan te stranke približno na tak način kot j« Ko« kef> U r član Stan; rd Oil Company. On ne pripada sAranki, pa« pa pripada stranka ijjemii. Nominalno je član stranke, a dejanski
Me«l <» j 1 m i >tvilninu kraljestvi smatra eno premoga za naj IhiI ; \ ,i/iii» m /a temelj svftje vla«b?. Nekemu ameriškemu časnikar krmil (M»roeevaleu j«* i*« kel v dnevih pred vojno:
»laz trradim na premogu. < ►«! premoga greste do železa in o<l tam «lo drugih industrij, «!«• ladij in trgovine. Premog vas bo pove-ti» I «t«» <r«»/do\ in papi ja. K< r j«- l«il ponižen, nt hotel dostaviti: Papir pa val Im> |M>vedt l do « a*opt>,ia.
I ».in« s ima on v 1 kali zalo"o papirja v Nemčiji. Oti lastuje vo/do\e in papirni«**". Ima nekakako šestdeset dnevnikov ter je nr. ta 1 • in "jrlaxni »b-lni« ar ti* iii>k» j»a javnega mnenja. T«» ni enostavno govoričenje. Nemška Ijmlska stranka, prejšnja na rodim liberalna, je izvoje\.ila "\«»jo zm 1:'o pri zadnjdi volitvah v glavnem s pomočjo njejjrovih nešt*tih mil«j*mov, katere j« iz«la! v volilni kampanji.
Nj*r« k«iril \ luvni	j'- zelo teu.an, a v inozemstvu
it j- * i m «1 ime ni bilo /nano, d-.kbr ni v februarju leta If>19 Erzber jf* r pove«! a I nemški »..:r«»dni skii|»>..ini, kako ga je odstranil on iz sfe ie ki»m»*.ij« za pr» anirje k* r j*- bil Stiimes baje v glavnem odgovoren za oplenj« nje belgijskih tvorni*- in ker je dovedel nemški ge neralui štab do sklepe, da «le|>ortira belgijske delavce.
N j* gov pogubotio^ni upliv -««» Mtrogo grajali v nemški poslanski zbtiruiei tt kcim zudnj«ga junija, ka je izjavi! poslanec Hreitseheid da j«" na * ■ rt «leporiae;T. I*e!trijskih in francoskih delavcev za prisilno d« I• j > \« n . ji /a^nov.m Sliim*»: «la jt t*> te ileportacije izve«iel «r»-i.et i)! Ri>s> t g, <r*-nerab'i guverner Belgije, pod uejansktm vodstvom Stinnesa.
Ta razkritja j** [»red kratkim izpopolnil poročevalec londonske ta **Times", ki je spoiotil, *la je ilaiies javna tajnost v Nemčiji, da je napravil Stinnes u nite za ifiii-cnje francoskih premogovnikov h*xglao4to z nekim dopisnikom v f/Kurope Noti vel le je baje kupil Strnile* /a ^.tiOD.OOO frankov številna iK-Igijska podjetja in tudi javne naprave. Metoda te kolonaine transakcije, ki bi dajala Stin-n*Mi v idučaju, *la bi zmagala Nemčija. kontr«>Io nad celo zalog*» pretioga v kontinrtilaiiii K v ropi, — je bila karakteristična. V uam»' iiu. tla -e izogne javmMi, j«* stavil Stinnes pogoj, da bo plačana na kupna cena š*-sl me-*»»eev po sklenitvi miru. Sevetla nam ni treba 111-t> pripomniti, da je urslil s t eni nemški mir, z aneksijo Belgi.e in dobršnega dela neverne Francije.
\« r*« t pa je hotela, da je Nemčija izgubila vojno. Stinnes, čeprav ni pridobil tolike kot bi bil v slučaju nemške zmage, pa je pridobil celo vpričo ponza svftje dežele. Organizacija njegovega veli kanskega bogastva, katero si je pridobil tekom štirih let in pol vojne, je ostala prakttčoo nedotaknjena in danes stoji on kat skala realnosti »redi nemškega kaosa. Majhna vrednost nemške marke. V sled katere se zvija nemška industrija in trgovina v agoniji, mu je prinesla več milijonov in njegov politični upliv mu je pomagal, da je pariral udarec Krzberger-jeve postave glede obdačenja kapitala.
Stinnes ima svoj prav posebni način postopanja z delavstvom. Ta način obstaja deloma iz prekašanja zahtev delavcev, deloma pa iz teroriziranja potom administrativnega pritiska njegovega veli kanskega bogastva. Upliv strokovnih unij je domiuiral s tem, da je dajal svojim uslužbencem večje plače kot pa so jih zahtevali in zahtevam delavcev glede sovdeležbe pri upravi je ugodil s premeteno zasnovanimi koncesijami. Čeprav so se vršile vsepovsod po Nemčiji stavke, ni bilo niti ene stavke v napravah Stinnesa.	%
Htevilni nemški industrijalci so nasprotovali načrtu, ki se jc tikal organizacije takoLvanega Reichswirtchafsrat ali državnega go-epodarakegm sveta, ki naj bi ae pee al s enokonomskimi zadevami ter
, tvoril temelj strokovne reprezentacije. Stinnes pa se ni dal prestrašiti od te nemške verzije ruskih sovjetov. Vstopil je v to zastopstvo in danes je njegov uptjv v tej organizaciji vse nadkriljujoP.
Vodilna misel celega njegovega delovanja je zopetno nveljav-Ijenje nemške spremaeije na svetovnih trgih in ta trgovinska supre-mai-ija naj bi pretlsta\Ijala uvod k supremaciji na drugih poljih. Pri sramotnem uničenju francoskih in belgijskih tvornic, pri brez-smiselnem opustošenju francoskih in belgijskiii tvoriuc, pri brez-siniselncm opustošenju francoskih premogovnikov, je tekom vojne ' prispeval k osla bi jen ju trgovinskih *ekme«ev Ntmčije. S svojim aro-! » gantnlm nastopom na konferenci v Spa pa je pokazal, Ka'Ksne vrste! mož da je in kaj ima svet pričakovati od ljudi njegovega kalibra.
Dopisi
Richwood, W. Va. j
V zagorskih višavah pregledujem razno časopisje, t«.da >a>no iz, na^e bolj gozdarske kakor pa! :u*"tne naselbine s*4 'nik«l«i ne o-ela-i. Kaj je temu vzrok, skorol človek ne more pogruntati. Po ii!«»jrai mnenju je to. ker tukaj živimo tako kakor so stari Rim-' Ijani. Organizacije ni nobene, tu-«li društva nimamo nobenega. Potem ^ploh o organizaciji še misliti ni, ker se uikdo ne zanima za kaj takega ter rinemo naprej kakor' nam zap«rv«-do naši g«»-.*i>«Klje ba-: ioni. <h»i še zebj prijazni z na-j ■ ni. pa menda sam** zato. k*»r jim! velik |»r<«lit na kup nosimo.
iV'avske razmere niso preslabe, ne i»ie*l »ltr»*. I>**la se s polno paro. tudi «•}» nedcljadi, ako kateri ln*če. I»ela s^ samo 11 ur. pla*'a je( pa "»."*<• na uro. Hrano je treba plačati, ker tukaj ne <Ia kotnpa-nija proste hrane, kak«>r poročaj • lofii-iiik v š,t. < »las Narotla iz j Adolpha, \V. \*a. Portiča tudi, da
j
je l.la.'-a na 10 ur ter prosta hrana. Rojaki, ne hodite na lima-iiK*e. kakor jih je že veliko drugih! Plara je po qt'J in	ini
-	..	1
tbenem jih pa še vedno priganjajo. Po mojem mnenju po g«»zdo-vih ni potreba delavskih priga-njačev, ker se človek nadela brez njih. Po g««zdovih j«' sploh težko «lelu. tako «la tistih par ur. ko je človek prost <h1 tlela, lahko porabi v postelji. Zabava ali kaj enakega mu še na misel ne pride.
Za danes naj zadostuje, se še prihodnjič kaj oglasim. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam.
T. P. Miller.
Clinton, Ind.
NV čudite se, da se t ako. redko oglašamo v listu iz naše naselbine. Saj veste, da dobrega za delavstvo tak** nikjer nič ni. s slabim se pa tudi nočem hvaliti.
Živimo pač tako, kakor drugi hočejo, saj nas imaj«» v rokah; kar si po eni strani priborimo, to nam po drugi strani dvojno vzamejo. ,
Ako si delavstvo potom stavke pribori lUc. mu takoj podražijo živila za liUc. poleg tega pa še za-s'u/.ek izgubi med stavkovnim časom. Tak je torej končni dobiček. To se pravi: tako se postopa z ljudmi, ki se nočejo zavedati svojih m<*či.
Pa «'*e bodo premogovniški baroni z drugimi merodajnimi fak-torji skupno vedno tako drezali v sršenovo gnezdo, jih znaj«* ko-nivno zbuditi ter jo tudi pošteno izkupiti. Ker pa mora imeti vsaka stvar svoj či*s. da izzori. mora tu-«Ii čas izk«»riščanja enkrat gotovo izz«*reti in 1 »r i t i čas obračuna, l.i se ga nekateri dalekovidni vel jaki že sedaj b«*j«'- ter v strahu vpijejo, tla boljSevi/eni prihaja, če prav dobro vedo. da sami se je jo S«I«#l boljševizma s svoj«* kapitalistično nenasitljivostjo.
Razmere v naši naselbini za delavski razre«] so pač kakor povsod. Trpljenje in skrb zt prihod-njost sta naši vedni spremljevalki na potu bednega življenja. Bedni narod sirom Amerike, zavedaj se. da je vsak trpin sam se«bi d«*lžaii g!as*:*vati v merodajne prostore za osebe, katerim !>«» pravica več «*«] mošnje. T«i je edina pot, ki vodi do privilegiranih pravic, ki pa materi naravi naša lastnina, lila sujte torej pri vsakojakib volitvah za osebe iz delavskega razreda, ki so vešče biti vz«»r svojemu pokticu. ne pa za zahrbtneže. ki nam jih priporočajo in vsiljujejc denarni mogotci. V rokah glasovalcev je usoda prihodnjosti. Mi Ij«»nski proletarijat, v tebi je moč gla-uj pravilno in številno, saj ura ti je dan 111 tudi zmagal boš, akt nisi zaspan! •
Vsem tukajšnjim rojakom ir rojakinjam ter iz bližnje okolic« se daje v prijazno naznanilo, di priredi tukajšnji dramatični odsek "Lavor" dne 28. avgusta ot sedmih zvečer v Ch. Moekičev dvorani na 7. ulici, kakor navad-
no, jako zabavno in smešno igro p««l imenom "Ne kliči vraga". Kdor želi imeti nekoliko dušev-( aeira razvedrila ter se nasmejati-do solz. ta naj ne zamudi te pri-j
like' Po igri bo prosta zabava in ji]«*s. Svirala bo izvrstna g«Klba. Vstopnina kak«»r navadno: za go-sp tie 5.V. g.ispc in g«*s;>i«*e Hoc in za «*tr«»ke nad .*» do 1."». leta lac.
Ov,d>e. ki nastopijo pri igri. so: Levičar, bogati pos**stnik, Frank' Režišnik; Polona, njegova žena. Amalija Zupančič; Milka, njiju hči, Kristina Omahne; Metelkov! | Miha. posestnikov sin. Frank Ma-želj: Tone. seljan, An«lrej ("izej (»«»<li se na domu pri Levičarju.
Najvljudnejše vabimo cenjeno občinstvo od tu. I"niversala. Blan-!"rta in Terre Haute, da se vdele-Žit«* te k«»mične prireditve v obilnem številu. Se vsem priporot'a in kliče: na svidenje! dramatični; i odsek Lavor".
V	i .vJiu tukajšnjega dramatic-} I nega odseka "Lavor" apeliram | na vsa druga cenjena dramatična društva širom Amerike. kjer imate kaj več dramatičnih knjig
Iv arhivu, da nam jih blagovolite
■	prodati ali pos«*diti ali pa zame-J |njati. -V vsakem slučaju bo naš
j dramatični odsek vašo pomik* | hvaležno sprejel in seveda tudi | vse stroške povrnil. Ljubezen za I narodno idej«» in lepo tlramatien«* 'umetnost se čimdalje bolj širi in Jčimdalje je več dramati«*nih o«l-Jsekov me«| Slovenei širom Amerike. Z oziroiu na to toplo apeliram na vse. ki gojite enako ljubezen «1«» <lramatične umetnosti, da nam postrežete z vašimi knjigami in tako povzdignete lepo narodno stvar ter tukajšnjim rojakom podarite s tem iiek«diko koristne zabave in duševnega razvedrila. Vsa pisma je pošiljati na naslov: Slov. dramatični «*dsek "Lavor". Is5s North 9th St., Clint«*n, Ind.
V	nadi, da bo naš* l naš apel 'plodovi!a tla. vas z odličnim spoštovanjem pozdravljam.
Frank Rcžišnik.
Grand Haven, Mich.
V	mojem zadnjem dopisu sem • »bljubil cenjenim čitateljem, da se š** kaj oglasim v poletni d«*bi Sedaj doz«*revajo naši pridelki. S tem je prišel tudi čas, da izp«d-n i m svojo «»bi ju bo. Nimam sicer mnogo poročali, vsekakor pa me veseli, da morem poro«*ati le d*i-bro glede farmerskih razmer.
I/etošnji pritlelki so tu pt»p«*l-noraa z&do volji vi. posebno kar se t i«"e jag«*d, so zelo dobro obrodile in tudi z vso gotovostjo lahko rečem, da so dosegle najvišjo .stop-i nj<» gle«Je cene, odkar obstoji tukajšnja naselbina. Zuto pa gre zahvala. novi tovarni v tukajšnji bližini, katera pokupi vse naše pridelke, katere sc more vpora-i biti za vkulio. Kupi za tržno ceno,
■	ki obstoja v več mestih. P«»leg tega omenjena tovarna sama od-
-	važa naše jiridelke z naših farm
■	ter nam brezplačno vsak dan do-
■	važa potrebno posodo. Ako v pri-i liodnje ostane le pri tem, sc tU-i kajšnji naselbini t*beta lej*a pri-, hodnjost. Toliko glede farmerskih t razmer.
t Sedaj pa želim poročati bolj ža-[ losne stvari. Dne 11. avgusta sem t dobil brzojavno poročilo rz Mil->. wankee, Wis., da je tam 9. a v g. j umrl brat moje soproge in naj
■	pridemo na pogreb. Prišedši v
-	Milwaukee, sem izvedel, da je o-i(menjenega rojaka. 431etnega sam. irskega Al<*jzija Kerkoč, doma iz ) Hriba, fara Stopiče ]iri Novem -Jmestu, v pondeljek 9. avgusta ob
3. uri zj^itraj do smrti povozil avtomobil neke ekspresne družbe, t'Po natančnih poizvedbah pa sem
>	j dognal, da je glavni povzročitelj I te nesreče prokleti alkohol. Do-
Ltični rojak se je celo noč mudil !(v salunu, kjer se prodaja domači i jeruš, to je nič vredna, toda zelc -^draga brozga iz rozin. Ko je na-
>	posled saluner nvidel, da od do i nezavesti pijanega človeka s praz-
-	nim žepom nima nikakega dobiČ*
O——a^—i—i—
Peter Zgaga
* *	1	4
Neki nevyorški Žid je dobil
vojega sina s Poljskega. Navad-icga priprosfega fanta, ki se še ni :,sto pokvaril v službi kapitala.
—	No, sedaj pa telefoniraj svojim prijateljem — mu je rekel.
—	Ne znam telefonirati, — je jtivrnil sin.
—	Kako ne znaš? To je vendar •isto enostavna stvar. Z eno ro-£0 držiš telelon, z drugo pa govoriš.
f * •
Listnica.
Danza«lnem dobivam nebroj rprašanj, zniei janj in poklonov.
Hvala Bogu. da se za zmerjanje ne brigam, poklone pa hvaležno odklanjam. Tod«? odgovarjati u; vprašanja .bi bila pravzaprav moja dolžnost. Ce bi bilo mogo-"-e. seveda. o<lgovoriti na vse.
Tako na primer zatlnjič vpraša neko dekle:
—	Ali je boljše bili poročen ali ne?
Po dolgotrajnem razmisleku sem prišel «lo naslednjega zaključ-ka;
—	Poročen je dobro biti, tla človek ni sam, in slabo, ker človek n * sam.
* * •
Debs pravi v svoji kampanjski izjavi:
—	Poznam kraje, ki so premo-irarski kraji. Obdani so od premoga in zgrajeni na premogovnikih. In v teh krajih, čujte in str mite, si premogar ne more naba-\lti toliko premoga, da bi si stanovanje segrei.
* * *
To me spominja na neko bajko, ki pa ni bajka, pač pa kruta in žalostna resniea :
Človek je šel v čebelnjak ter pobral iz njega satovje. Odnesel je satovje domov, postavil ga je na mizo in začel željno ogledovati.
Pa pribenči odnekotl čebela in sede na med.
—	Kaj pa imaš ti pri mojem medu — pravi človek ter ubije čebelo.
*	o *
V trgovino pride odjemalec ter prinese marelo nazaj.
—	To marelo je kupila moja žena pred tremi meseci — pravi — st daj pa ni zadovoljna žnjo in bi r»da svojih pet dolarjev nazaj. Malo prepozno sem sicer prišel, pa----
—	Z veseljem, z veseljem gospod — pravi prodajalec. — Tukaj imate pet dolarjev. Sedaj so namreč te marele po deset.
*	o «
Pariško časopisje piše :
—	Francija, Amerika in Anglija se prav dobro razumejo med seboj.
*	* *
"Malokdaj smo se umeli, malokdaj umel sein vas, toda, ko smo v govno seli, ter se v strahu vsi objeli, bil je sporazuma čas.
•	o *
Ironija usode.
Te dni je bila pri republikanskem predsedniškem kandidatu Hardingu deputacija Indijancev.
Indijanci so ga prosili, naj se, če bo izvoljen, zavzame za njihove državljanske pravice in prostosti. ...
•	p *
Iz Maribora prihaja vesela vest. odločilna vest za našo Jugoslavijo in za bodočnost ameriških Slovencev.
Kot znano, je šel ameriške Orle zastopat v stari kraj Mr. Anton Grdina.
In sedaj poroča: Že drugi večer sedim med devetimi škofi, zato si lahko mislite, kako se čutim.
Devet škofov in Grdina, to je pa hujše kot je bil versailski po-svet^
In še škof Napotnik je bil zraven, torej človek, ki v polni meri zasluži, da mu vsak Slovenec pljune v obraz.
ka. ga je enostavno postavil na cesto s pretvezo, da je do smrti utrujeni saluner potreben počitka, še bolj pa časa, da prefteje in varno shrani svoj ugrabljeni plen. Tako je ubogi revež ostal sam brez spremstva, nezmožen skrbeti za osebno varnost in je storil žalostno smrt pod kolesi avtomobila.
Iz lastne izkušnje sem izpravi-
lugmalmmitska ffiffigj ICatal. 3rbturta
Ustanovljena 1. 1898	Inkorporirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Predsednik: MIHABL^BOVANSM;, ®MOO« J. POMNTA, B«im*
Booc 251, Conemaagh, Pa.	Diamond, Waafe. _
Fodpredop*.: LOOIS BALANT. Bos. LEONARD 8LABODBTCK, BdS AM.
UM, Faar A*enoa, Lorala. O.	Minnesota.	_ _
lajno: JOSEPH PISHJLBB, By, JOH» BUP24IK. 8. Bi B« H H|«l * Mlnnniifl	Pa.
Blagajnik: G BO. L BROZICH. Wj,	Praval CMft>r
Minnesota.	JOH1« PLAUTZ Jr, 4S2-7tH Avim OB
BlaeajBlk eelspueanth mrtaln: LOU i omet. MictL IS OOSTKLLO. SaUda. Oolo.	JOHN MOVKRN, B24-2nd AtC* DoMOk
lil lnw;8ut>.
T,klul	MATT. POOOESLO. I W. MadlMB Mp
Ot. JOS. T. 6RABEK, 848 & Okla Chlctp), HL
mtrmrnt, M. S, Pittotrartfi. Pa.	j	TBpBi iwhal QDm.
______j RUDOLF PERDAN. «02« Si. CSpH
BadendkL	Avenue, Cleveland, Ohio.
fOBR SOUŽB, Ely, Minnesota.	; FRANK SKRABEC, MM WapblnsteS
ANTHONY MOTZ. 9041 Avennd M St^ Denver, Colo.
Sa Chicago, III	GREGOR HREdCAK. 407 m M Art.
IVAN VAROGA, B12S Natrona Alley. Jotmstown, Pa. Plttaborsh, Pm.	< Jednotlno giaailo! "SLAB HARODA*
Vae stvari tikaJoSe se nradnlb nd«r kakor tudi denarne poMlJatar aaj te pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofflljajo na predaed< alka porotnega odber*. ProftnV sa pprefem rovih članov ln sploh vsa adran alškajRJrieevala oo naj poSiljajo na vrhovnega ndravnlka.
Jugoslovanska KatollAa Jednota ae priporoča vsem Jugoslovanom m *B« pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni Ima okrog $300.000. (trlntotleo« dolarjev). BolnMklb podpor, o* Ikodnin. in poonrtnln je. izplačala ie nad poldragi tnfljoo dolarjev. Jednota *eje okrog 9 ttooč rednih Sanov(lee) in okrog 3 tiso« otrok v Mladinskem oddelka. DruStva Jednote ae nahajajo po razntta slovenskih nanelbinah. Tam, kjer Jih Se ni. priporočamo vstanovltev novih. Kdor £eU poeta t! člaa na] as cglasl pri tajnica blifiaega drnStve JSKJ. Za vsUnovltev novih drnAtet* se pa obrnite na glavnega tajnika Novo draitvo se lahko vsanovl s 8 Wssl
m	«	*
tlel. da tainosnjim našim rojak«»ml preti tluševna in telesna p«*guba.; v kater«* jih .j«* privedla gr«La; strast d«» alkohola. Skrajni čas je že. «la se sti.re potrebni k«»raki, «la se po možnosti odpravi ta nalez-j Ijiva alk*>h<»lna kuira. Po moj«-m mnenju bilo bi najboljše sr***lstv«» ]»r«>ti temu zopet na vrnitev naših -tarih pravic, «la bi si človek mogel /.'»}>*"t za mali denar kupiti k>>-zaree d>»bre in zdrave pijače. f T>>rej. cenjeni r«»jaki. na dan 1 viditev vnlite vsi b* one in<*ž«'. <»«i katerih največ pričakujete, tla 1 nam z«»p*-l vrnejo, kar smo p » lastni krivdi izgubili. Vsa suha-■ ška sila ne bo tnlpruvila alkohola.
-	temveč p«>vzr«»čila ve«lno ve<*-j«* zl«>.
K sklepu prosim nase sloven-
*	ske farme rje. «la se tudi iz drugih naselbin kaj oglasijo. Vljudno po-
-	zdravi jam _ vse čitatelje in čitat«--
-	liiee "tilasa Naroda".
i	J'.seph Žura.
Portland, Oregon.
T«* mesto leži ob Willamette
-	Kivei"ju ter šteje okoli ::oo.«hhi . prebivalcev. Prebivalci tega ine
, fsta s«» i/ vseli i>«*lili delov sveta. Kakorhitro s«* pripelješ v mest<». najsibo p«< ulični železnici, po vodi ali pa po blagi»v«rzni železniei. se ti to meso vidi zelo zapuščeno. I l{«-siii«-a je ta. tla so pomoli «>b vodi r«-> v zelo slabem položaju. V-i p«*m«*li iz<;ledaj>> zelo stari-kavo in izrabljeni. Vse to p«»prej omenjeno pričakuje p«»pravila. >«■ ni dolgt« časa. ko je bil«» v dnevniku ""Morning Oregon tan", <ia •uest«» misli napravitj nove ptmiole na zah«»dni in severni strani. Ita čun. oziroma preračunjeno je bilo, da bi to de|o stalo 10 miljo-
-	nov dolarjev. Omenjeno pa ni bi-i lo. kje bi se dobil denar za pokritje stroškov. *
Seda j mislim še nekoliko p««pi-. sa*i. kako mesto izgleda -p«» glavnih ulicah in po stranskih kotih. Glavna ulica je Washington in l»roa«l\vay. Tam se vidijo prav lepe in lične stavbe in na stotine ljudi se gnete vsaki dan ]m> t«-h ulicah. Tudi se vidi velikansko bogastvo po izložbenih oknih, za katerimi hitijo lepo nali.špane Amerikanke obojega raztv«Ia, to 1 j»* revne in bogate. Zunaj mesta so krasni domovi s prav lepimi " vrtovi. Tudi je veliko parkov. " Najlepši izmed vseh v tem- mestu
*	je Counsel Crest. Dotični park je e na visokem hribu, po katerem je
-	izpeljana p«»uli:'na ž*-lezni«*a celo do vrha. S t«-ga hriba se vidi vse
-	mesto na eno stran, na drugo i stran se pa vidijo lepo obdelane
-	farme. Da se delavec-trpin odpočije tnl šestdnevnega dela, mora
_ iti v nedeljo v < ity park. Tam jc a veliko vrat živali in no prav lepo j vabljivo napravljene zelene trate _ v hla«lni senci. Tudi mladina ima n tam pr«>store za zabavo in tel«»-l. vadbo.
a Portland je t»M-li veliko indu-i strijalno mesto. Tukaj so veliki tovorni pamiki, ki nalagaj«* po-i- največ pšenico in moko za Evropo in tudi druge deiele. Na stotine i- bušljev pšenice se naloži vsaki
• lan. Kako lepo je videti delavce j»o pomolih. To delo se j»a s»-«laj prav lahko dobi. ker je sedaj tlo-*ti nov«- pšenice. Plača je Nlr na ur«». Ne manjka se tudi ne ilnigih i bol j lahkih «le!. S«»ve«ta. plače s«j pa ta«li manjše.
Ne smi-m ]M*zabiti nekoliko o-me»iiti nas Sh*venee. Pravega števila ne vem. kolik«* nas je. da smo 'malo b«il j stalno naseljeni. Hazu-; meiiio se «b'sti dobro med seboj. sicer le radi tega. ker prid«*-iao bolj pore«lk«*iiia skupaj, pa še takrat večinoma po dva. ako smo pa trije, j.- pa ž«- velika debata.
<	"u Iiio mi v idi. <la se Terbovčev I Tone ne ttglasi pri nas Slovencih.
P*»t*-tii bi nas pa že nekoliko pre-jrcšetal in poučil, kaj in kako bi se napravil boljši biznes.
Včasih me tudi pot zanese 15 milj od tukaj v Oregon City. Mesta m* bosa .»p i so val, čeravno mi f j«' precej dobro znano. To prepu-'slitu kakemu drugemu. Le rad še i vidim moje stare prijatelje pravo gorenjske korenin«'. Kako se Slovenci v j*oprej imenovanem mestu razum»*j«». pa prav nakratko povem. Kjer jih je velik«* število skupaj, tam sta povso«l «lve stranki. Vsi hočej > imeti pravo, kakor v Versailles na mirovni konferenci. Tam sklepajo mir, obenem pa napovedujejo vojne, pravi mir pa: go to beli! SI »venci v Oregon
<	ity in i u« 1 i p«» drugih krajih se Ze!« j jeze radi t is' eg a društva, ka-ter*-ira zadnji konec bo g«*sptxl
, Tr« št «»1 esel v Kvropo. K«lor zna. ta pa ima. -la/. se jim pa le v p«*st -niejem, ker mu nisem šel na liinan«*«*.
i P« »zdrav vsem Slovencem iu Slovenkam p«» Ameriki.
Michael Stružnik.
§ ,
-
<
Kot razsodnik
pri razdelitvi donavskega l*r«>-dr»vja tlo|.«-eni ameriški polkovnik Hvnes skliče v kratkem na Dunaj tehni'*ue delegate .Ingosla-vije. Ceh«. Slovaške. It««lgarije, Grške. Kiimunijc, Nemčije, Avstrije in Madžarske, s katerimi se bo posvetoval o načinu razdelitve ladij.
, Izgovarjava angleških besed.
i _
Doctor Kern je pred leti kot »lijak votlil večerno šolo za angle-šino in učil rojake v Clevelandu* Izkušnja mu je pokazala, kako naj v besednjaku označi izgovar-javo angleških besed, tla jo bodo Slovenci umeli in z lahkoto rabili. Če se zanimate za ameriški jezik, vam bo besednjak velika pomoč. Cena knjigi je pet dolarjev. Ta «lenar .se vam obrestoval tisočkrat, če boste rabili knjigo. ' Naročite besednjak na sledeči naslov:
!	Dr. F. J. Kern
6202 St- Clair Ave., Cleveland. O.
Istotam lahko naročite Zorma-nove pesmi, ki bodo všeč zlasti mlajšim rojakom in nežnemu spolu. Cena je $1.25. Obe knjigi z enim naročilom dobite za 6 do-«{ i larjev,	_ _ ^ ____|
^	^	- -t-	-
■(T e ž le o č a.
Joief Keating
I C
(Konec.)
Bil je do pasu v vodi. Toda vedel je, da je delaf Ksteria sin 1*» dvanajst komolcev nižje v ro-\u. Tam sta morala hiti pogrešani mož in deček. Ali bo našel funta T Kaj pa, če bi bil rov žalit?
"Nij bo živ aii mrtev, imeti Rt moram!*1 je kričal v smrtni
irrori.
Ko je dospel do kupa, je zapazil ob svitu luči ogromno grmado skal, ki mu je zapirala, pot naprej. Da so to nagrobni kamni
Kdvinovega "moža", tega ni vedel Videti je bilo na vrhu ogljene črne drobce. Kazhurkana voda, ki je sedala do polovice rova. se je bleščala v žarkih svetdjke kot reka ob luninem svitu.
Povzpel se je na grmado in zle-rel v luknjo v stropu. Ostro kamenje se mu je zabadalo v golo telo, toda tega ni čutil, četudi je kri v curkih rdeeila zolte valove. Prilezel j** baš na vrh. ko nm je; udaril v uho od drugi strani nekak strašen grom. brez bliska grom-1 k< in silovito. To je bil tisti tok. ki je odne*el velika ledena vrata i iu dečka v koncu rova. škropeč' in drobeč stropni les ob premog.
"I'h!" je zastokal Kadval, ko' j« pena pljuskuila v njegovo lu-! knj<» in mu zlobno skušala uga-; sniti luč. Za hip je zaprla voda I zrak in vsako upanje in Kadval) se je skoro zadušen zgrudil na i kup vrh kamenja in ^e valil proti luži. Najbrž so mu rešile zavesti samo bolečine na nogah in po ce-
leiu telesu, kajti vsepovsod je bil!
porezan.
Nov dotok je odnesel penečo!
*e lužo stran in prepustil spet zrak v luknjo. Dvignil se je na krvava!
Na valovili iu vrtnicife se je pri-\ rtela velika razvalina do njega' Sredi poeetiih plank, ostankov ne-' kih zračdttih vrat. kakor je spo-{ znal. je posvitila Kadvalova sve-l tiljka na obličje dečka, ki je bilo! Čisto belo, ker ves ogljeni prah lUlli je izprala voda.
Bd je to deček, kateri sra je so-' rr.iiI. Neznano, fiadno čustvo sočutja se je j*»lastdo pri tem p«»gle-j, du K advalovega srca.
'-.le li mrte\ V* je vzkliknil. vr-j gel se v luJo in zgrabil dečka, I**5-J <leii ga je iu"ire| potreti mikajoči ir» grgraj«»»'-i vrtine« in imi ga izvitit
iz rok
V je l je Kdv ina iu ga hmpeč pri-l tisiiil na pr»a. V nenadni ljul»ezni, ki mu je topila in trgala srce, je! mož zastokal.
"Bog. daj mu live ti!" je molil iu se )MU"il z tietignanimi. Indmeči-mi vmIovi, /jm-util je. «la inu je. Mviaavi roka objela vrat, in naklada veselja mu je skuro vzela' iiKx'-i. Kretnja je bila mogoče sa-| mo zadnji, nezavedni napor uto-l
T«m1« mož je iiftal — ne. molti.j ila ga je misel še pravočasno.
Z eno roko je objemal bledega j dečka in zlomljeno desko. Ni se tipal ispustiti deske, ker se je Ital. j da iigubi dražje breme. Med stro-J pam in valovi je zijala zdaj večja! zdaj manjšji praznina, včasih dve nogi široka, včasih manj. Svetiljka je hda Življenje, in držal jo je kr-
Nvetila je zgoraj na skale, spodaj na vodo. na mirne, blede poteze Kdvinovega obraza in na nje-
K ud val se je obrnil, da bi po*ku-sit }m»\ ratek na vrh, odkoder je prišel To bi bil edini izhod, o katerem je bilo možno govoriti — tako je mislil. Zadnji potres pa je preobrnil ves rov. in najslabša me | sta so se ie udajala. 1* luknje nad j grmado a*» je odtrgalo več skal in zdrknilo v globočino. Ta pot ni bila več prosta. Stisniti se je moral nazaj, da je aam ušel smrti.
Ali se površina vode ne izravna-j va? —- Tam na spodnji strani, si jc moral tok prebiti drugo pot. ker voda je padla za nekaj palcev, četudi so posamezni valovi še vedno namakali Kavdalov vrat in na v*e načine poskušali, potegniti ga
•	seboj.
Zdaj je veljalo pretolei se skoti rov sam. Ni se več obotavljal Ojunaeil •#> je. — Vedno, kedar j« pod tok pristal slabši, je občutil da se dotikajo noge dna. In bre-del je in plaval, kakor je mogel. Irmal
u je postil premogov kup za seboj. Luknje v stropu niso vedno odgovarjale ofaargu odlomlje-rah skal, omogočale pa so mu, da «i je oddahnil, »tmkajoč ae ob stran
•	84 »Mi. Kovalo, da je izgu M* ▼ rmlorih levi fevelj, vsled
•	f!^, - -s* —. aSR?
lela. Med kamenjem si je prerezal
—	tako se mu je zdelo — čevljev trak. Objemal je Edvina tako strastno, kakor je hrepenel po objetju
Estere. Diha li Edvin ali ne, ni mogel razločiti zakaj, grom in hrup voda ga je oglušila.
"Svežega zraka potrebuje! Kaj ne vidiš tega, norec!" tako je Ka-dal karal samega sebe. Ni več po-j c.val. Rezal je vodo. da se je perila. Bezal, bežal je dalje. — Njegova težka borba pa je je- i
njala prej, nego si je mislil. Tok ■<i je zalival strmino v vsej dolžini, ] je postajal plitkejŠi. tako da je Kadval končne bredel že z lahkoto. .
Trudil se je baš najbolj, ko mu je deček v rokah zakašljai in krče- ' vito vxt repe tal.
Kadval ^e ie ustavil. Edvin se ni več ztrantl.
"Najbrž je poln vode." Preobrnil je'dečka in ga držeč 1
pri petah, stresel. Edvin je bruhal ' S silo; Tli bilo še dovolj časa, da ' bi bil deček Utonil, tako «a je pre- J
hitro odnesel h grmadi. Stresa nje je dečka ogrelo, in voda. ki ga je ; dušila. je tekla iz njegovih malih • ust, ko ga je držal Kadval z gla- , vc proti tlom.
44Dobri dečko!" ga je pohvalil , Kadval razburjen in ugibal, ko- ! liko časa sme dečka držati narobe * de mu ne bi škodoval.	ijMg 1
Ni se upal več čakati. Obrnil je spet dečka, kakor je bilo prav, in veselo vriskajoč je stekel proti izhodu. Bil je že vi-*r-ko, in voda mu je komaj še močila hudo razpraskne »rležiije. — Naglo je hred. 1 Kadval proti kon- , eu rudnika. Brozgal in skakal je , preko podrt in .preko prepadov in dospel končno h gruči, ki je oblegala vzpenjačo.	J Skoro vsak mož je rešil cneea ^ izmed dečkov. Nihče ni zapazil * Kadvala ki se je stisnil v košaro in s s«- pripeljal na svetlo. I Prostor pri izhodu je bil na- » tlačeno poln preplašenih žena, ki < so kričaje iskale mož in sinov. In ! ko je Kadval zlezel iz košare na > s\et!o, ni vedel nihče, kaj vse je j pretrpel spodaj v temi. Ester je j bila tu preslepa od strahu in solza da bi videla kaj drugega kot sina. Kadval ga ji je položil molče v naročje. * i 'e bi deček umrl, se ne bi ni- * komu niti sanjalo, koliko je Kad 1 \ul ri-kiral, da je rešil dečka. Niti 1 Kdv in sam m mogel o tem vedeti!' dosti; Kadval je odaepal na sestrin l dom. kjer je stanoval s sestro in i njenim možem, in čakal v bojazni i novic. Zavedal se je silne ljubezni v Esterine do sina. <irozna bi bila , posledica njegove smrti. ^
Ponoči je prišla sestra z vestjo. d;» je fant prosil, naj ga Kadval 1 obišče.	'
**Živ je kot ti"* je menila sestra. \ Vsaka žilica na Kadvalovem te- J lesu je bila ranjena in komaj je J n-ogel hoditi. Vedel je. da bi mo- i ral pravzaprav v posteljo, še rajši 1 pa je bd v Est e rini kuhinji. 1
Ester -e je ravno pripogibala rad ognjiščem in pazila na majhen „ lonec, kjer se je nekaj kuhalo, ko t je vstopil Kadval.
"Kako — kako mu je!" je vpra šal šepetaje.
' * Oh, čisto pri močeh je že. hvala bf>gu.'4' — Ester se j? sme- { h!jala. — "Tudi to že ve, da si ga 11 rešil iz rova. Kadval, in videti t<- hoče.44
Sel je z njo v sinovo spalnico-. , Edvin je ležal v pernicah. Oči so t s- mu zasvetile, ko ju je videl vsto P'ti. in v otroškem vzhičenju je ! objel Kadvala krog vratu.
"Mislil m m, da sem mrtev," je 1 h del govoriti, "no. mama mi je • povedala, da Ste me vi prinesli 1 ven, kakor — da bi bili moj oče! ! jNe sovražim več. Kadval. Rad 1 vas imam kot mamo.**	i
Ester je'držala Kadvala za" roko 1
—	ob sinovi postelji — in solze , steče so ji zalile oči ...	,
!
Dr. Viktor Sušnik umrl.
V mariborski bolnišnici je umrl odvetnik dr. Viktor Sušnik h Pti-berka na Koroškem. Kane. ki nm jih je zadal napadalec, so bile ta-J ko težke, <la je bilo ozdravljenje j izključeno, navzlic temu. da je ne-j kaj časa kazalo na boljfte. Pokojnik se je š-le par dni pred avojo smrtjo poročil v bolnišnici z gdč.
' M ileno Kavčičevo. |
Italija je ratificirala dogovor glade Valone.	[
"Corriere deU Sers" javlja, da j'1 italjanski ministrski svet ratificiral italjansko-albanski dogovor igtede Valone.	f
GLiAS NARODA, 25. AVG. 1920
; - ■ i " — — ^ Stara Nemčija je pokopana,
Skoro nevrjetno izgleda, če pomislimo, kako neomejene dimenzije je zavzemal pangermansk: imperializem tekom vojne in še v zadnjem trenutku, ko se je zrušil pod težo svoje brutalne vradohlepno-sti. Sklepi mirovnih pogajanj v Brest-Litovsku in Bukareštu so dokazali tudi ouim, ki so še vedno verovali v slepeče fraze militaristič-nih krvnikov, da ni nikakor neutemeljena trditev protivojnih elementov, da je cela "pravična" vojna le krvavo sleparstvo, za katerim so kapitalistični krosri skrivali svoje načrte glede gospodarske nadvlade nad ozemlji, ki bi segala od Belta do Bagdada.
Vendar, zjrodilo se je drugače in mesto da bi se bili dopolnili vsi veliki upi. jih je potlačila zmagujoča sila zapadnega imperijaliz-ma. In zavest njegove zmage, mu je tudi narekovala pogoje, ki so bili 7.jno/ui. da da u davijo enkrat za vselej svobodne polete nasprotnikovih miklepov. Ne nazadnje je povzročila trdoto teh pogojev bojazen, da bi se utrgnil poteptani velikan d,vigniti k novemu življenju.
Toda bojazen ni opravičena, ker kakor smo že povedali v enem zadnjih Člankov, ne -tremi sedanja nemška politika po ničemur drugem, kot da obvaruje s sinotrenim delovanjem, s krvavimi žrtvam1 pridobljeno svobodo in da spravi v vseobčo zmešnjavo kal bodočega reda.
Napačno pa je Si o. <l;i -o na vodilnem nie>tu spričo ententnih ciljev en ča$ nehote »Ij.iali potulio ravno militarističnim elementom, ki so s svojimi patrijotskiml pustolovščinami spravili nemški narod do rolia pogube. Amps*k še ta nezaželjena vzpiwlbuda je imela svoje razloge v stremljenju nemške vlade, da obvaruje oslabelo državo pred špartakističnimi eksperimenti.
\e smemo namreč pozabili, da tvorijo sedanjo vlado večinoma zastopniki meščanskih flojev in ti so po svoji konservativnosti.proti vsem elementarnem iz premem bani, kar nas navdanja z mislijo, da čakajo Netnč:jo še v»*;:ki notranji boji. iz katerih bo končno izšla v oirl i k i. kot d jo skuša ustvariti raz red noža ved ni proletariat. Bodisi kakor li<>č« eotovo je, da pokazale zadnje velitve resno voljo nem-šk 'g;i 1 ju a. da ne bo več podpiralo nobenih imperijalističnih mahinaeij.
Dogodki v FuerstenfeMu.
Avstrijski državni tajnik za zunanje zadeve, dr. Keimer. je po vrsii sprejel poslanike Italije. Velike Britanije. Francije, Združenih držav in Japoiislrc. da jim pojasni položaj, ki je nastal vfleu \7»ada v Fuerstenfeldi. in vsled nabiranja čet po legiji v Zala-Egera-zegu. ter obrazloži svoje korake, ki jih Avstrija namerava napraviti na konferenci veleposlanikov. — Da>i je bila Nemška Zapadna r»grska vsled sant germainske ipirovne pogoclbe pravno vel javno ]iri-sojena Avstriji, ni avstrijska vlada napravila nobenega nasilnega koraka, in sicer z oziiotu na splošno negotovost v Srednji Evropi in na bodoče, trajne odnošaje do Madžarske. Avstrijska vlada je s tem dokazala, da hoče na vsak način vzdrževati prijateljske odnosaje. Navzlic temu z madžarske strani nočejo ponehati ogroževanja Avstrijo. Zaradi tega mora Avstrija dobiti zaščito zaveznih drži; \ ker ji mirovna pogodba onemogoča uspešno samopomoč. Državni tajnik je naprosil poslanike, naj obvestijo svoje vlade, da to stanje nepre-stanega ogroževanja zelo lahko ovira notranje pomirjenje in ga spravlja v nevarnosr. — Državni tajnik je nato pojasnil kodanjski dogovor glede povratka vojnih ujetnikov, ki je v javnem mnenju držav zbudil masikatero nesporazumi jen je. Ta dogovor nima političnega značaja marveč predvideva izključno le povratek vojnih ujetnikov. Avstrijska vlada se «a mora posluževati iz človekoljubnih in notranjepolitičnih ozirov. Državni tajnik ne vidi nobene točke ,kjer bi ta dogovor bil v nasprotju z mirovno pogodbo. Ako bi !ako nasprotje obstalo bi na vsak način določbe mirovne pogodbe imele prednost. — Kočno je dr. Ber.ner nagla šal politične zmede v vzhodni Evropi. Avstrija želi. da ji po možnosti ti dogodki priza-i evepjo. Avstrijska vlada želi biti popolnoma nevtralna. Glede pravic in dolžnosti nevtralnosti, v zve.».i z mirovnimi pogodbami, se sedaj vršijo po razgovori med poslan išk o konferenco iu nemško vlado. Ker,sta si versaillska in st. germainska mirovna pogotlba v tej ltn"-ki popolnoma identični. ho<-e avstrij-ka vlada počakati konca pogajanj z Nemčijo in izid enostavno sprejeti. Državni tajnik pa opozarja na to. da socijalna konsolidacija v Avstriji še ni tako napredo-^la, da bi mogla vzdržati težko preizkušnjo. Avstrija je še vedno bolnica, skozi katero ni mogoče voziti z težkimi tovornimi vozovi. V »a Avstrija prosi, naj se ji pomaga, da morebitni predstojeci dogodki gredo mimo nje je ob njenem ozkem robu. — Zastopniki velesil sv nato podrobno ra zmot rival i vprašanja, ki se jih je dotaknil državni tajnik in so izjavili svojo pripravljenost, poročati o tem svojim vladam in poslaniški konferenci v Parizu.
Obravnava proti morilcem srofa Tisze.
Pred budimpeštanskim divizij-; ».kim sodiščem se je pričela obrav-i nava proti morilcem grofa Štefana Tisze. Morilci, ki sodijo l>od( kompetenco civilnega sodišač, se bodo v najkrajšem času zairovar-: Jfili pred civilnim sodiščem. Glav-j ni obtoženci so nadporočnik Alek-. sender Huettner. praporščak Ti-' l^or Sztankovski, mornariški na-: rednik Stefan I>ogo in infanteristj Wagovilheim. Obtoženec Huett-[ ner je je že priznal zločin. Brani se s tem. da navaja tedanje razmere. 1. oktobra leta 1918 so se zločinci zbrali in so se pod vod-: sHom Pavla Kerija posvetovali o posameznostih zločina. Na vprašanje kdo da bo umoril Tiszo, je odgovoril Robert Pogonvi da bo to že on opravil. V seji 18. oktobra, ki so se je udeležili tudi grof Karolvi, Štefan Barezv. Pavel Keri in Štefan Friedrich, (klerikalni diktator), so govorili o ciljih in namerni stranke neodvisnih. Karolvi in Friedrich sta pozivala navzoče častnike, naj delujejo na te, da vojaki v primeru revolucijo ne bodo streljali na ljudstvo. Sestavili so tudi zapisnik, katere osebe se morajo v primera revolucije napraviti neškodljive. Se-
stavila se je tudi komisija treh članov, v katero so vstopili grof Korolvi. Heinos in Štefan Friedrich. ki jiin je bilo naročeno, naj izvrše vse potrebno. Czernik j*' dobil naročilo, ila podkupi Huett-nerja za umor, ker se je Huettner vsem zdel za to najbolj zmožen. Dne 28. oktobra 1918 je naroČil Keri Beli Vagoju, naj poizve. ali je Tisza. doma Popoldne je dobil Csernik Huttnerja v hotelu Royal ir mu obljubil za umor Tisze svo-to 150 tisoč kron ter mu za to svo-to dal tudi pismeno jamstvo. Popoldne je imel vojaški svet sejo. (P&vel Keri in Štefan Friedrich sta hotela poprositi nadvojvodo Jožefa, da bi se vsa stvar mimo rešila. Istočasno so odposlali v Pe-što množico, ki je demonstrirala. Vendar množico pa je policija rez gnala. Keri je ta večer v pri-| sotnosti Dogoja, Friedrieha in Sztankov&kega izjavil, da more položaju koristiti samo to, da se proti Tiszi kar najbolj energično postopa. Ko so zarotniki izvedeli, dc je policija obstopila hišo. v kateri so zborovali, so pobegnili.
'osa k B5s ssa V tsss
mm «	1
• - - ' - ;
Finske strokovne organizacije
so imele pred kratkim prvi kongres v Helsingforsu. Jz poročil je razvidno, da se finsko strokovno gibanje krepko razvija, navzlic ti- ' sočerim preganjanjem, ki so jih morali prestati finski sodnici s « strani belih gardistov. Od 1. 1910. ' do 1916. je bilo" gibanje razmero-!" ma počasno , «k1 l.",.:U6 na 41.Sm članov \; toda v revolucijskem le-' tu 1917. je jxiskfM-ilo število or- -ganiziranih udov naenkrat na -i 16i).69."» organiziranih delavcev. 1 Potem je prišlo leto trpljenja!] 1918.: !MI.00O delavccv so zaprli-1 l>eli buržoaziji. .W.OOO so izbili' ^li jiH je umrlo na lakoti, drugi i so bili razpršeni. Kotnaj 20,<>K) članov je ostalo do prvega četrtletja 1919. No. danes jih Štejejo!
organizacije ze okroglo 60.000._
Delegati so izvolili ><»dr. Valsaue-na kot predsednika Federacije.
Zagovornik polkovnika Aurela Stromfelda,
bj\-šega šefa generalnega štaba bivše madžarske rdeče armade, ki .ie bil obsojc:i na tri leta težke-ječe, j.^ prijavil proti razsodbi; ničnostno pritožbo,
ŽENITNA PONUDBA.
Fant stal- 24 let se želim oženiti s slovenskim dekletom v sta-', rosti oil 1S do 22 let. Katero ve-| seli stopiti v zakonski s?iin in živeti v bodočem življenju na mali farmi, naj uii plšt1 in priloži sliko. Na zahtevo sliko vrnem. Ni je izvzeta tudi dekle, katera je prišla pred kratkim iz stare domovine. Vsa ptsma naj se pošiljajo na: F. J. Gornik, liox 1-11. Johnstown.i
125-27—^)'
Kje sta moj mož ALOJZIJ ROZ- < MAN in hči MAKSI,ki je pri- s šla let os v aprilu iz starega kra- J Ja * Se/.nala sem. da se je nasta- ^ nila v Aiiquippa. Pa. Prosim; i ecnjeiie rojake, če kdo ve, da 1 mi javi. ali naj se pa sama og-la- ' s'ta. — Josephi:ie Rosman. c o -White Plains, R. F. 1». 2. Sv-ars-jl dale, N. Y.	(25-26—8);
Kje je JOŽ K F KIHEL? Prosim cenjene'rojake, ako ve kdo za njegov naslov, da mi gn naznani, ali pa. če sam čita. da se mi! javi. — Frank Cln-rnko. Iloxj 271. Iselin. Imliaua Co.. Pa. 1, (25-26—8)	■
Hatla bi zvedela za naslov mojega1! brata FRANKA ADAMIČ, do ni a iz Luž;irje pr": Velikih La-šr-aii na Dolenjskem. Zadnje pismo sem prejela od njega 18. novembra !?«>'» iz Kuhi. Minn. Kje s,- sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njegor .naslov, da mi trn na/nan<. ali pa naj se sani z«rlasi svoji sestri: Annie Ada-mič. 588 K. 152. St.. Cleveland,j Ohio.	12.",-27—8)
Rada !»i zvedela /a moje dve se-' strieni MARIJO in IVANO BA-| JIX'. pfslomače Ošterjeve iz Rejt št. 52. sedaj omoženi M A-j RTI A BCNtlNA in IVANA [ ItARTOL Pr«•sim ju. da se mi; '»trlasita. če bereta ta list; ako' slučajno ne bereta, prosim cenjene rojake, če jim je kaj znano. da mi sporoče njun naslov, ali pa ju opozore na ta oglas-da s,, mi javita. — Mary De^>e-Ijak. sedaj omožena K«»zj-k l»ox 325, Newberry, Mich.
Za bolezni in bolečine
4*
PAIN-EXPELLER
Trorailki znmki rmg. v pw. ur. Z«lr. dr. &
Prijatelj v Potrebi
Revmatizem
ZDRAVILO OA ONI. K. OA IMA.
Spomladi leta 1893 m m« J« loti muskularni In vnetni revmatlsam. Tr Del mmm Trt kot tri leta. trpel kot tc do eamo oni. ki «a Imajo. I>>ek«iSa aem zdravilo za zdravilom. adraTolka ■a adravnlkon, toda dobljena pomo Je bila Morene Končno eem 4otH zdravilo. U me Je oadravflo In bol« zen ae al »rt ▼mtla. dal aem sa Ste Tflnlm. MoJa felja J* 6a M vsak »o ■kušal to čudovito adravUno mot N podljlta sobctiesa eeata. PoAJIta sa mo rmb Sme la bmIw la Jas vaaa bom poSlal poekuSnJo sutonj. Ko boste to porabili ta se boste prepričan da Ja nspeSno ar val revmatlaatn. pa« MJIte ceno. en doUr. Pomlsttta, da Jsaf nofem denarja, dokler ga n« peHJet* prostor oljno. AB niso to čtstt računi?
ZakaJ M txpak mMK Ca as vam na dl aspedna pamočT Ne sdUAaJte raw
Mark H. Jaeksati. Nn 425 ci, Ovrston
' f - — . . . „	I
POZOR, ROJAKI!
Kdor ve kaj za JAKOBA: SIRK. ki je nekaj časa delal v i Kersrus Falls. Minn., naj to sporoči na naslove Legation of the , Kingdom of rhe Serbs. Croats ' and Slovenes. Washington. I>. ('. !
Za«levii j*- važna. 25-26—> ^ -----
POZOR, ROJAKI! Posestvo naprodaj na Kranj- J -skeni v vasi Zemelj. fara Podxe- « melj. okraj Trnontelj. Prodam za- \
to. ker ne mislim iti v suir>» do- ' movine. Rojaki. lej»a priliKa. kateri misli iti v Jugoslavijo. Kaitt-- , r*eoa ves-li kupit, naj ni i piše na i naslov: Joseph Miliek. :$177 Ely-' ria Avenue, Lorain, Ohio.	i
(24-26—S)
Rati bi zvedel, kje se nahaja moj!! brat JOHN BROŽI(\ Doma je i/. Vrbi. e štev. :{ pri Ilirski Iii-f| striei na Notranjske i. V Ameriki biva nad 1<> l»-t. Imam mii'1 poročati nekaj važnesra iz sta-j rega kraja. Zato prosim eenje- , ne rojake, ako kateri ve za nje- s arov naslov, da mi blagovoli po-•!
r^'ati. ali če -atu bere te vrsti-: ee, naj se oglasi sv.-j^mu bra-.1 tu: Joseph Brožič. 1221 Ni»r-', wo<k! Road. rie\-oIand. Ohio. ' i
(24-27—8) I* _______J
Iščem JOSIPA T1RK. ki je bili J svoječasuo pri meni na stanu.■ Ne iš<"em ga radi kaj slal>ega. ampak zato, da mu pošljem pisma. d«^!a na moj naslov iz sta- I rega kraja. — Mark Šneper-irer. Iiox M. Helvetia, \V. V a _ (24 25—8)	;
VABILO NA VESELICO.
katero priredi Slovensko svobodomiselno podporno društvo "Jo-', sip Jurčič" št. 152 SSPZ. v South I Forku, Pa., v soboto 28. avgusta
zvečer. Tem potoin vabimo rojake in rojakinje, da nas posetijo na omenjeni večer. Vstpjmina za moške	dame l^r. Za vsestransko postrežbo bo dobro preskrbljeno. K obilni vdeježbi vabi ' 24-25—si	Odbor.
Suho Grozdje
importirano is starala kraja 22 centov funt Bakra 50 funtov $11.00
Passim* cans na veliko.
BALKAN IMPORTING CO 61-63 Gharry Strast Hew York, H. Y.
7. naročilom pošl jite v nsorei l
METANJE PARNIKQV
KEOAJ PREBLIŽNO ODPUUJEJO IS NEW YORKA.
LAFAYETTE	27 «VQ.	— Havr«
ROTTEVOAM	28 Jva.	— Boulogne
PESARO	1 sept.	— Genoa
t-A SAVO IE	3 sept.	— Havre
PHILADELPHIA	* eept. — Cherbourg
FRANCE	8 MPt.	— Havre
NOORDAM	S eept. — Boulogn«
LA TOURAINE	14 sept.	— Havre
PRES. WILSON	14 eept.	— Tret
N. AMSTERDAM	14. »ert	— Bouloflnt
LA LORRAINE.	17. eept	— Havrw
BELVEDERE 21. aept — Tr»t
RVNOAM	22. eept — Boulogne
COLUMBIA	28 sept — Tr«t
ARGENTINA	7 okt- — Tret
PRES. WILSON 3 novembra — Tr»t
Glede cen za vozne ritve r« ve« vrugo
DOjatnJla. Obrnite te na tvrdko
FRANK S A K r E R _______«2 Corttandt St. New V arte
French Line
CAMPA6KIE 6ENERALE TRANSATLANTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
tzzr:* ...........~
^ance....... ::::::::::;;:.A
T0URAINE .................... 14. eept.
Hitri pam I k I « Mriml In dvema vijakoma.
Poeebnl zaaiopnlh |u<}calovanaka vlad« b« Pričakal potnik« ob prihodu naših parni ko v v Havru tar J,h točno odpremII. kamor eo namenjeni.
Parnlki Francoeke 6rt* »o traneportlrall tekom vojne na tisoče £ehoalova*klh vojakov brez vaa noprlllka.
Za ilfkart« Jn cena vpraiafta w
DRU2BINI PISARNI. 19 Slate St,t N. Y. C
a« pa PH lokalnih asantlh.
Cosulich črta
Direktno potovanja v Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
PRES. \VII«Si>V 14. septembra BELVEDERE ... 21. «>ptembr«
Potom llatkcv. Izdanih za va« kraje v Jugoslaviji In Srbiji
RjLzfcrAr.e u*odnf»fl prven. drv
se»» In tretjesa raareda
Potniki tretjega razreda dobivale
brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & CO.
Paaaenger Department 4 Weal Street	New M
LLOYD SABAUDO
Prihoilr odplutje Iz New Torkm tmr-Jik na 2 vijaka S. 5. "PESARO"
1. septembra Ix&ajajo <w <Jlr»-k tnl vozni ilaikt do ve«a
davnih rn-nt v Jarnftlavtjl. Br-iplai^no vlr.o potnikom 3. raar<-0a.
I Grška narodna parobrodna
Potniški prekooceanski parnik na dva vijaka in I
[	pluje narav«ost Iz New Yorka v I
■ OIII2I	Dubrovnik in Trst
pondeljek dne 13. septembra.
j	Cene v Dubrovnik ali Trst so:
|	Prvi razred .......................... $250.)
|	Drugi razred — Promenaden prostor____$215.) Pristevši $5.00 !
|	Drugi razred — srednji prostor........$195.) davek.
|	feedkrov.............................$125.)
! Obrnite se za vožnji listek na naše zastopnike ali pa naravnost I 1 na ffisvni urad.
i M. GALANOS & CO. 20 Pearl St., New York, N. Y. \
__" '	I III I I ................1 "■»■» ....................
ALI STE BOLNI?
Jaz vam bom ozdravii. Že vec kot trideset let ^m zclravil vse bolezni. Kožne, krvne, živčne, želodčne in revmatizem ter vsakovrstne drug« bolezni Lahko vam pokazei-i več dokazil naših rojakov, katere sem ozdravil. Jaz sem ozdravil, ko drugi niso mogli. Ne čakajte. Pridite" k meni predno je prepozno. Cene so take, da jih lahko vsakdo zmore. Preiskava brezplačna.
EUROPEAN MEDICAL OFFICE
IPECWALIIt	-*
311 Smithfield Street NMprati pottn^ urada. • Pittsburgh, Pa.
Potrebuje se 100 premogarjev!
Največje maj ne v Upshur County.	" v
Največje plače v državi West Virginia.	S? i
Nasi
možje zaslužijo 3 do 5 sto dolarjev na mesec. Zgradili mo nove liiše in jih. nanovo opremili. To nam omogoča zaposliti še sto delavcev. i
Če ste tujec in če iščete prostor, kjer lahko napravite velik denar, pridite takoj.
Naš premogorov je šest čevljev visok in imamo stalno delo.
Mi imamo dobre šole in katoliško mašo vsako nedelja Priglase naj se samo tujezemci. i C. T. GBIMM, Gen. Siipt., Bnckhannon River Goal Company, Adrian, W. Va.
Zveza JugoftL	Pcv. Društev
Glavni sedež: VBjMjW Johnstown, Pa.
Program koncerta ZJPD.
v Yonngstownn, O., 5. in 6. sept.
Sol»ota. 4. septembra: sprejem prihajaj.m"i1i pevskih društev; rve«Vr irb 8. uri skupna pevska vaja v društvenih prostorih Hrvatskega p*v. društva "Str**« maytr".
Nedcija, r». septeiabra: ob 8. uri d«r|M»ldrie sktrptia j>»-vska vaja v -M'«« Auditorium na \V. Board-man St.; ju »poldne ob 2. uri koncert v M»*w Auditorium na W. HoarJiiiun St.; zvečer ob 7. banket.
Pondeljek,. fi. s«|»tend>ra : ob 8. Uri zborovanje v društvenih pro-i Klorih pevitkega društva *'Stross-maver"; ]*<»}*.. l.Lie piknik.
Torek. 7. septembra: sklepanje računov.
KONCERT:
I. DKL:
1. — 1 »odba; tamtniraški rl>or.
.2. O Hail ur yee free. J. A. Park«*; moški zlw.r, Rodoljnh. Johnstown. Pa. Pevovodja Mr. Theodore Rendessy.
3.	— a ^ Njega ni, Anton Foer-ster. moški zl**r. — b) Pastir. Kerdo Juvane; iimški zbor; tenorski«* Mr. Frank l>evar; barrton-m>1o Mr. Priipož Kogoj. — Samo Cleveland. Ohio. Pevovodja Mr. Primož Kogoj.
4.	— a) Ljudmila. lir. Volarič, mešani zbor; tenor-solo Mr. fh«s. Rem*; s».|>ran-soI,, Misu Miini Drčar; duet Miss Mirni Drčar in Miss Ivanka Šub el j. — b) Pala je, pala, slanica, dr. Anton Schwab, mešani /bor. — Slave*«. New York City. Pevovf>dja Mr. Igtt Hudč.
•"i. — a) Bosanski Karabljar. nioiki zbor. — b) Bi mirna noč. moški zbor. — Strossmaver, Voungstown. Ohio.
fi. — a^ Domu, Tgn. Hladnik, moški zbor. — b) Sirota Anton Hajdrili, moški zb<ir; al t-solo poje M iss Ague* Bobnar. _ Zvon.
Cleveland. O. Pevovodja Mr. Pri-
m«»ž K < »troj.
7.	— a) Hrvatsko j, Vilko No. \ak, moški zbor. — 1») Noe na morn, Vilko Novak, bariton-solo, poje Mr. Frank Brentar. — Edinost, Cleveland, O. Pevovodja Mr. P. Kogoj.
8.	-— Prosvetom k slobodi. Talilo Se*tak; skupni moški zl>or. Pevovodja Mr. Ign. Hmlč.
S pevskim pozdravom •
Ign. Hude, g
Cortland t St.
— Nazaj v planinski raj, Anton Nedved; skupni mešani zl*or. Pmovodja Mr. Ign. Hudč.
II. DEL:
10.	— Tamlraraai.
11.	— Mi vstajamo, ''Petričev", nova »kla<li*a ; skupni nunski zbor Pe\M»vo<lja Mr. Ign. Hude.
12.	— a) Straža ob A«lriji, An-t«»u Koerster, nova skladba; mešani zbor. — b) Mladosti ni, nez Lahamar; mešani rbor. —Jugoslavija, Johnstown, Pa. Pevovodja Mr. J. Potoka r.
13.	— a) Savska, dr. B. Ipave«\ moški zlnir. — l>) Narodna, moški zlw»r. — Slavec, New York N. Y. Pev«»vodja Mr. Ign. Hud\
14.	— Sopranov samospev, Miss Mimi Drčar; na glasovir spremlja Mr. Ign. lliulč.
15.	— a) Pastirček, Fr. Gerbič. moški zlM>r. — b) Straža ob Adri-ji, Anton Foerster. mo6ki zbor.— Prešeren, Pi ttsburgh. Pa. Pevo-| v<»«lja Mr. J. Kidander.
Iti- — Soči, Jakob Aljaž, moški zb«»r. — So«"-a, Cleveland, O. Pevovodja Mr. Primož Kogoj.
1". — ai PjesmA Slavulja, Ivan pl. Zaje. iz «»pere L'aii Twardow-sky, mešani zbor. — b) Naše g«»re. Anton Koerster, mešani zbor. — |So.'a. Cleveland, Ohio. Pevovodja Mr. Primož Kogoj.
Is. — a) Triglav, Jakob Aljaž, moški zb«»r. — b) Pobratimija, Danilo Fajgelj. moški zbor. — Bled. Conemaugh. Pa.
1». — Zlatan krst, dr. M. VI. Grb uijak, za ork«-ster priredil Mr. Th. Rendessy; bariton-solo Mr J«»s. Dupin. glasovir Mr. Th. R«*n-dessv. Pevovodja Mr. Th. Rendessy.
20.	— -Ta«lransko morje, Anton Hajdrih, skupni meiani zbor. IV-
Ivovodja Mr. Ign. Hude.
21.	— Ujetega tička tožba, Ja-Jkob Aljaž, skupni mešani zln.r.
Pevovodja Mr. Ign. Hudč. * • *
Tak bo približno program letošnjega k«»neerta Zveze Jug«>sb>-vanskih Pev. Društev v Youngs-townu, Ohio, 5. in 6. septembra. Ako bi kd«> našel kak iw»gre£ek. ga prosim, da mi to nemudoma naznani, da popravim. Morebiti bo ne kaka izprememba, toda v glavnih potezah ostane v veljavi ta program.
;1. pevovodja, .	New York Citv.
N A ZNANI L O!
V splošnem moram opozoriti občin m t vo, da naj ne smatra tega koncerta za navadno domačo veselico v domačem krogu. Koncert je v vsakem oziru veliko večjega pomena in se mora rudi četa prireditev vzornejše voditi, zlasti iz umetniškega pogleda S tem hočem re«M. da se morajo poslušalci drugače obnašati kot pri domačih veselicah, Pogovarjanje med petjem mora popolnoma odpa*»ti. Zlasti naj bi stariši ne privedli s seboj malih otrok, ki so nestrpljivi, se ne zanjo za«lržati mirno, kar se jim pa ne more šteti v zlo. Ako »o tedaj stariši prepričani, da se bodo njihovi otroci mirno obnašali, tedaj naj jih pripeljejo s seboj.
drugače pa je boljše. <*a jih puste doma. Šepetanje, šum in ropot m«»ti pevce, pa tudi poslušalce. I Pričakujem, da nas bo v precejšnjem številu posetilo tudi doma-i če angleško občinstvo in posebno zaradi tega moramo gledati, daj bo koncert potekel v najlepšem1 reflu in da bo v vsakem oziru na , vrhuncu.
Želel bi, da mi nikdo teh pri-j pomb ne šteje v zlo, temveč naj jih vsakdo sprejme za prijazno priporočilo; potem sem prepričan da bodo koncem koncerta tako pevci kot poslušalei rekli: "Bilo! je nekaj lepega!"
Na svidenje na koncertu! ___Ign. Hude
Koroške novice
Slovenci so na konju!
I* Velikovea z dne 2-"». julija se( por«»ča : Nemei. folkwverovci ho-j I če jo imeti demarkaeijsko črto od- | prto. Ta glas. ki so ga raznesli i nemški agitatorji, je zadnjo nedelj«* tako razburil vso Podjuno in | velikovško okolico, da so glaao- 1 valei kakor hudournik privreli i ml v»eh strani v Velikovee, ki je i bil kmalu kar preplavljen od slo-j' venske množice. Kdo bi mogel j našteti v*e. ki ho prišli? Že v i zgodnjih urah se je zbirala naj-h blrija okolica, tudi zgodnji vlak1] iz Zvezne Kapic jc ie pripeljal!i kot skala trdne gorjance s Kart, ] Obimkega in izpod Pece; preno-'i liili mm m t <>li< ni Kapi i, urno da hip bili pravočasno na mestu. Kmalu^ nato ao ae tačeli v sipa ti okrašeni i
vozovi iz daljne okolice v mesto. Nepregledna vrsta jih je bila, nabito polni, vsi v zastavah in z napisi. Moral bi našteti vsa društva in vasi velikovškega okraja, ako bi hotel vse imenovati. Posebno posornost pa so vzbudili jezdeci-telovadci iz Šmihela. Bili so pravi znal^ dneva: Slovenci smo na konju. nikdo nas ne spravi več doli! * Navdušenje je rasti o, čim bolj se * je množica zbirala. Posebno po- , zoni ost pa je pri vsem prekipe- 1 vajočem navdušenju vzbudila ne pregledna vrsta vozov rz Dobrle ve*i z godbo ter sklenjena vrsta poltisoč Vobrjancev z vrhrajočo zastavo in godbo. Iskreno se je vzklikalo tudi Labudu, Žvabeku in drugim oddaljenim krajem ob demarkaeijski črti Množica na
GLAS NARODA. 25. AVG. J920
mestnem trgu je narpstla na va-| Lujuče se morje, da se vsa ukiia | stanovanj Nemcev xaprla in za-drla. Pa tudi v temi so morali slišati naš vrisk in naše vzklike. Pa vedno so še prihajale nove trume vojV-akov «»d vseli sfraui. Vlak Iz l*liberka in <lrugi vlak iz Žel e-zne Kaple pa sta imela ]»re<-ejšnj«» za-
uudo. Ob pol 12. uri šele >e je mogla za«'-eti sv. maša na mestnem rgu, kater«» je <laroval kanonik .votuik. peli pa so pevci *" ljubljanskega Zvona". Kele med mašo o prikorakale proeesije iz Bele
u pliberške okolice, novi tisoči, kaere je vlak s toliko zamudo pribijal. Pa tudi iz grebinjske <»ko-tice in 'hI ilrugili strani s<» se vtnl-u«» prihajale prave procesije. Na-»rala >e je medtem taka nepregledna množica, da je bilo težko lajti primeren govorniški prostor. ."e najboljše se je rešila ta težkoea tako. tla se je zapeljal s.redi i.ied mnoeieo visok tovorni avtom«»bil. kateri je p«*tem služil za g«»vi miški «Hler. In zbrala se je tam okoli nešteta množica, da se je t ščala glava pri glavi na celem velikem prostoru zgornjega • lela liiesinega trga. Valovanje in bučanje te množiee j«- utihnilo. k«» je povzdignil svoj «r!as prvi «;o-vornik, k«<r«»ški r jak dr. Ravnik. Za njim jc govoril župnik Arnuš. ljubljenec R«.žauov. p«»tem naša kremenita znanka Priršnikova iz lU*le. končno otlvetnik dr. Mi«ller. i.i je prečital resolueijo. in k«»ro-ški bojevnik l ile. Vsi govorniki v t g.»v«»rili nepregledni množiei ]»rav i/, srea. «h1 burnega pritrjevanja in navdušenega vzklikanja •j» bili vedno prekinjeni. Kak«»r morje, ki se razburka ob viharju do dna globin. tak«> je zahučala ta množica kr«»tkih koroških Slovencev «»b vesti, <la hočejo lačni Nemci in f«dksver«ivci odprave demarkacijske črte. da bi se k«»t gladili volkovi vsuli v naše minit kraje, se najedli za svoj ničvredni denar našega belega kruha. «la bi iw»tem bolj m«»gli liujskati prot: nam. Blizu deset tis«x"' pt'sti se j« lisiiilo. k«i je jMivedal govornik Arnuš, da si znamo svojo pravici poiskati tudi sami, ako* bi h<*tel«< ententa snesti dano besedo in raz trgati pisan«» ptigodbo. Gnnnovi to sc je pritrjeval«« <»dh»čuim be se«lam g«*s]»«Hlične Prušnikove. k je z vsem povdarkom izjavila \ imenu k«»roških žen in deklet, dii bi tmli «'lie j»ottale lev in je v sa !iM»<»bra'ubi. ak«» bi nas vlada za dosti ne ščitila. Ali kor«»ški Slo venci smo na konju, kdor bi sku šal nas spraviti doli, ta pride ikxI kopita! Cel svet naj sliši to našt odločno svarilo. K«» je dal dr. Mul. ier resoluei j«* na glasovanje, se jf «lvignilo stotine zastav in tisoč« rok. ki bod«> na dan glasovanja »nidale najmanj polovico glaso\ ■ celega velikovškega okraja za Ju Sf«»slavijo. Brez šale! K«l«»r je gle «lal to plamtečo manifestacijo, k« se je brez priprav fn brez bobna i:ja zbrala polovica volilcev cele i»a olisežnega okraja v Velikovcu kd*»r ima količkaj soli v glavi, da preračuna. k«»liko naših zavetlnil I ljudi je moralo doma ostati, ta sf I je moral res vprašati: čemu spl«»b I glasovanje? Pa dobro, če so si vi ~oki državniki že vtepli v glavo, da moramo sv^»jo pravi«-o črno na belem »lokazati. dobro, storili bomo to že zav«»1jo tega. da za ve«l-
n«» za vežemo široka usta napihnjenih nasprotnikov. Ali predrznost. da hočejo ti naduti nasprotniki še zadnji trenutek napraviti **kšeft" na našo škodo, vdreti proti naši volji v našo mirno hišo. to presega pa vendar že tudi našo znano potrpežljivost in tudi mi znamo povedati celemu svetu: Do sem in ne dalje! — Po veličastni manifestaciji je odkorakalo na-vdušeuo ljudstvo v mog«»čnem sprevodu, kjer se je j»«vpoWliie pr«»-sto zabaval«*, posebno v telovadnici, kjer je govorila še gdč. Panter ter se je z velikim usj>ehom igrala igra "Judež", g. Gaspari pa nam je zapel primeren kuplet
0	Celovcu in lintvemu. Slučajno je napravil en del i_'x>ri »valcev navdušene ovaeije delu ententine misije. — Kot znak naše samo-zavesti naj navedem, da se kljub znanim cTogodktun v Trstu niti las ni skrivil komu. da. «*elo znani s«> slučaji, da s«» bili manifestanti politi z «»kna z vodo, da so slišali besedo "čuš", pa so se zadovoljili s primerno reakcijo in aretacijo krivea. Zagrizenim Velikovčanom pa povemo prav jasno: ne praskajte. kjer vas ne srbi. tudi vi znate priti pod kopita! — še nekaj ne smem pozabiti: na velik«* žalost Nemcev Bog očitno s Sl«i-venci drži* Cez noč se je izlilo in shladilo. fez dan pa so delali oblaki prijeten hlad. Ob sol ne u bi se ob plamtečih besedah govornikov
1	res preveč ogreli! — Resolucija: 'Osem tisoč shnenskih glasovalcev velikovškega okraja odločno protestira proti nameravanemu
!«»dprtju drtinarkacijske črte med jevnama A in 1» iz sledečih razlo-■ lov: 1. Bi t«i bilo očitno kršenje /a yas edino merotlajnih določil : komaj ratificirane st.-germainske mirovne i»«»g«»ilbe. 2. Z o«lprtjein 1 meje nast«*pi za našo aprovizacijo težka kriza, ker bi za cono A namenjena živila romala čez Celovec v celo Avstrijo in bi nepri-I merilo manj vredni nemško-avstr. j denar jK*plavil ves nrfš pas in. ]>ah-nil zaupljivo ljudstvo v hudo g«»-spodarsko šk«»do. Red in mir. ki smo ga komaj vpostavili ter ves (čas vzdržavali, bil bi zopet ogrožen; nemški nasilni agitat«»rji bi :ik prisl plebiscitom namc-noma ! p«»vzručali ]»retei)e in J>«»b«»je, sani«« da disk redit i rajo našo upravo, še v preživem sp<uniiiu nam je čas, ko je divjalo prek«* nas ne-brzdano nemško nasilje, k«* s«i 'nemške tolpe plenile, ko s«» skru-uile naše cerkve, teptale naše sve-
Ilinje in žugale vsem. ki jih zaenkrat še ni mogla udariti njihova roka. Mi slovenski Korošci ne ma-|ramo več takih časov in rotimo našo vlado, naj pod nobenim pogojem ne pripusti odprtja demar-• kacijske črte, ker bi drugače ne jšk«» nasilje morali ubiti s samopomoč jo.
Raoul Villani,
ubijalec Jaures-jev, je bil aretiran. Pečal se je s plemenito obrtjo veriženja. Svoj čas so ga izpustili, češ. da ni .'normalen".
Med španskim delavstvom vre.
I Po ve.steli, ki prihajajo s Špan-Iskega. je posneti, da vlada meti jtamošnjim delavstvom veliko razburjenje in nezadovoljnost, ki u-'tegne roditi nove stavke.
♦ GROZDJE, GROZDJE
IZ KALIFORNIJE.
PAZITE, zdaj je najboljša prilika naročiti grozdje za to leto, ga dobite naravnost iz vinograda v svojo hišo.
"Naše cene so za vas kakor za vsakega prekupca. Zakaj bi potem pustili, da drugi za vas naročajo, ki zamorete sami, kot trgovci. Naročite še danes in prihranili boste na vsaki toni od $30.00 do $50.00, pozneje bodo cene grozdju precej višje.
Sedanje cene so: $80.00 in več kakoršna je vrsta grozdja. Denar pošljite po bankovnem čeku na:
GREAT WESTERN GRAPE COMPANY, 307 Morewood Bldg.	E. E. Pittsburgh, Pa
ZASTAVE Ps-^
teamk vai njak
VICTOR »VIŠEK, 331 torn St., CMEMAU6H, Pi
---—- --F-:- -
Najglasnejši pravi Colombia gramofon.
V zaloci jih imamo 451. Cena takega kakor ga vidite na sliki 3?3«. Cena na dva peresa $<0.00 Poje glasv?, da rb slišite na miljo daleC. Bre* eo»ninc' sa lahko nesrte vstari kraj-Prave Vai« Kranjce Columbia plošče je dobiti pri nas. Cenik pošljemo brezp'afno. Naročite si edino le pravi glasni Co*
iumbia gramofon takoj, dokler zaloga ne poide. Pošljemo ga prvi dan. ko dobimo Vaše naročilo. Ako ni resnica, kar Vam pijemo. Vam vrnemo denar-
Kar kupile od nas. Me sigurni, da je pravo in pošteno blag« ter se ne boste kesali za svoj denar.
IVAN P.VIK 24 MAIN STREET CONEMAIT.H, PA.
Dr. Koler
slovenski zdravnik
638 Pewa Ave. Pktsk«rf b. Pa.
fl i Dr. Kol m- U naj \	starej*! »loTfMii
\	ravnik. Ipm;.
Itat ▼ ntt«t>«imbu
- ^ ki ima n-Utm A prakM ▼ gdravl]*
nlu vs«h moiklb
JSr bolezni.
Zutrupllen]« kr D®' »1 adravl a |lt w>v1tem SO«, kt ra Je liumel ar. prot Erlich. <*> Ima t« muwU« »II nMOur fke po telesu v *rlu. Iipatenj« laa bol#^lne v kosteh. rHdlt. In Mlatit vam bom kri. N« CaLaJt*. kar ta bs lexen m nalfM. Vae moika bolerant adravlm po o-
kralbrl metodi. Kakor hitro opkklt*
da vara prensjuja sdrav>. o« tekaj
te. Umvtf urldit* In Jas vam n bon.
s«iH>t povrnil.
Hydrowl« all vodno kilo otdnrlm v SC. urj In alfar Lrn o. »racija.
Hole*"! r.MturJa. ki pevmro<^1o bo Wn« v Wrllu In hrbtu lr. t^mIu tudi pri pukvanju vode. usdravtu a Koto voatlo.
Revmatfsem. trranje. boMb« O tek Itn«. .rbWIr*. IkroO« In dru*. ko
trie Kolesni, ki naata.^Jo valad načt-
•te krvi. ozdravim v kretkem C asu i nI potrebno letati.
1'r.dne ur.j- vsak dan od I. ura aju-I I raj <lo 8. sveder: v v-tklh od i. aju trst do t. txiiMildn«: ob uedallab od «1ntra1 do t. ttotvildnr.
Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah
"GLAS NARODA"
(Glasilo J. S * K. J.)
Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov.
a
I	STANE:
Za vse leto - - -	$6.00
za pol leta - - -	$3.00
za mesto New York za vse leto	$7.00
Najmodernejše vre j ena
TISKARNA
Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir
itd.
Točno in po najnižjih cenah.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street. New.York City.
- .