m+^n* 16 v, 'Wmt. 2. Številka. Maribor, dne 10. januarja 1918. 52. lelaik. vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 6 K, pol leta 3 K In za četrt leta l-Sfj & gior hodi sam po njega, plača na leto samo 5 K. — Naročnina se pošilja na: Upravnistvo „Slovenskega Oospodaria* v Maribora. — «ruitva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 12 vin. — UrednStvo: Koroška cesta štev 5. — RokopM m naročamo, inserate in reklamacija i Nemčijo 8 K, za UM te dopoMJ« 4o odpovedi. -i ne vračajo. — Upravnistvo i Kc izvenavatrijsfce dežele 8 K. cesta žtev. 5, List ljudstvu v pouk in zabavo. Slovenci, na delo za samostojno jugoslovansko državo! Mi hočemo lastno državo pod žezlom Habsbur-žanov» v kateri bomo sami odločevali o svoji usodi, — ta klic odmeva zdaj po vseb jugoslovanskih krajih. Veliko navdušenje za to idejo vlada povsod. Povsod se izjavljajo občine, okrajni zastopi, duhovščina žene in dekleta za združenje vseh Jugoslovanov v eni sami državi pod žezlom vladarske hiše habsburške, v kateri bo Jugoslovan sam svoj gospodar. Naši poslanci delajo na Dunaju neutrudljivo za u-resničenje te velike ideje. Mi vsi pa smo dolžni jih pridno podpirati v tem delu. Najboljše podpiramo mi jugoslovanske poslance v boju za samostojno jugoslovansko državo, a k o se g 1 a-snn izjavimo vsi kakor «u mož za zeti i n j e n j e vseh Jugoslovanov v s v o b o-d n i jugoslovanski drža v i. Potem se lahko naši poslanci pred vsem svetom sklicujejo na to, da oeli narod odločno zahteva, da se prejkoprej osnuje samostojna jugoslovanska država pod žezlom habsburškim, v kateri bo slovansko ljudstvo samsvoj gos;>od. Zatorej pa danes glasno pozivamo vse rodoljube na Štajerskem, naj storijo takoj odločne korake, da se takoj izrečejo vse slovenske občine z a z j e d i n j e n j e Jugoslovanov v 1 a s t-n i drŽavi v smislu deklaracije jugoslovanskih poslancev z dne 30. m a j -n i k a 1 9 1 7. Isto naj storijo tudi slovenski okrajni zastopi v najkrajšem Času, kakor tudi Č č. duhovščina in druge korporacije. Podpise za jugoslovansko deklaracijo pa naj zbirajo med seboj tudi naše n a r o dj n e Že- ne i u narodna dekleta in sicer po ž u -p u i j a h ter naj podpisane pole v rekomandiranem pismu pošljejo na naslov: „Uredništvo Straže v Mariboru", odkodier jih bomo poslali naprej. Cim več podpisov je na poli, tem boljše. Za te izjave ni potrebno nobeno posebno besedilo. Napiše se naj na primer na vrhu pole to-le: „Izjava: Podpisani občinski odbor (ali pa: Podpisane žene in dekleta župnije I. 1.) zahteva, da se prejkoprej združijo vsi Jugoslovani v, samostojno jugoslovansko državo v smislu deklaracije Jugoslovanskega kluba z dne 30. majnika 1917, pod žezlom slavne habsburške vladarske hiše, ker vidi edino v tem rešitev slovenskega naroda." Pod to izjavo naj sledijo podpisi. Na delo torej in sicer takoj, ker odločilni trenutki se bližajo in nas morajo najti pripravljene!! Slovenski župani, na dan z izjavami za jugoslovansko državo! Slovenska dekleta, ki ste že tolikokrat pokazale, da ste navdušene za svoj mili narod, vzemite v roke agitacijo in zbirajte podpise žen in de-klet; podregajte pa tudi. kjer je potrebno, občinske odbornike, da storijo svojo narodno dblžnost. Vašim nrikupljivim besedam se ne bodo mogla ustavljati srca tudi narodno zaspanih slovenskih mož! Kaj bo z mirom? Vs" je že upalo, da bodo v Brest-Litovsku res sklenil mir, če ne splošen mir, pa vsaj mir med Rusijo in našimi zavezniki (Avstrijo, Nemčijo. Bolgarijo in Turčijo). A popolnoma nepričakovano so dne i. januarja prispele vesti o resnih težkočali ri mirovnih' pogajanjih v Brest-Litovsku. Prišlo je do s-pora. oziroma nesporazumljenja, med sedanjo rusko vlado in Nemčijo ter zavezniki Nemčije Ruska vlada zahteva, naj se mirovna pogajali a ne vršijo več v Brest-Litovsku, ampa.k v glavnem mestu Švedske, v Stokbolmu. Ruska vlada se izgovarja, da bi bil Stokholm kot nepristransko mesto mnogo bolj pripraven za uspešna pogajanja pego Brest-Litovsk, kateri je sedaj pod nemško oblastjo. Nemški listi so takoj zagnali velik krik proti tej zahtevi ruske vlade in naglašajo, da so očividno An-gieži naliujskali Ruse, naj zahtevajo Stokholm kot mesto za mirovna pogajanja. Nemški državni kancelar grof Hertling je dne 4. t. m. v glavnem odseku poslanske zbornice v Be-rolinu izjavil, da Nemčija odklanja mesto Stokholm kot kraj za mirovna pogajanja. Nadalje je naznanil grof Hertling, da očita ruska vlada Nemčiji, da poslednja krivo razlaga ruski predlog glede pravice samoodločevaaija narodov. Nemčija je še, predno se je začel sklepati mir, pod varstvom svoje vojaške sile upeljala v pokrajini Kuronsko, kjer je samo 7% nemškega prebivalstva, glasovanje, kam hoče v bodoče pripadati ta pokrajina. Kuronski deželni zbor, izvoljen potom ljudskega glasovanja pod varstvom in nadzorstvom pruskega vojaštva, je sklenil z 17 proti 12 glasovom, da hoče odslej pripadati k Nemčiji in ne več k Rusiji. Rusko in ostalo četverospo-razumovo časopisje očita Nemčiji, da je poštopanje Nemcev glede Kuronske jasen dokaz, kako si Neetična predstavlja pravico samoodločevanja narodov, češ: Nemčiji je le za priklopitev novih pokrajin, a resnična pravica samoodločitve narodbv pa ji je deveta briga. V kolikor so ti očitki naših sovražnikov proti Nemčiji opravičeni, bodo pokazali bodoči dogodki Mirovni odposlanci Rusije in naših držav so sicer dne 4. jan., kateri dan bi se naj zopet pričela pogajanja, dospeli v Brest-Litovsk, a do danes, dne 7. jan., ko to pišemo, še nimamo poročila, ali so pogajanja res prekinjena ali razbita ali ne. Naši sovražniki, t. j. četverosporazum, v katerem ima glavno besedo Anglija, niti niso odgovorili na poziv ruske vlade, naj se do dne 4. jan. izjavijo, ali se bodo udeležili mirovnih pogajanj v Brest-Litovsku Angleški ministrski predsednik lojd Žorž je dne ,4. jan. podal značilno izjavo, v kateri je označil angleške mirovne cilje. Lojd Žorž pravi med drugim: „Prva zahteva angleške vlade in, njenih zaveznikov je popolna, upostavitev Belgije s povrnitvijo š.vode in priznanjem ljudskega prava. Potem pride upostavitev Srbije in Crnegore, zasedenih pokrajin ÄJlSMü'Jfc—i LISTEK, Vojski spomini, (Januš .Goleč.) (Dalje.) Ta gospod bo ostal v spominu vsakemu izmed ras, kateri smo mu tlačanili in katere je bičal ter nam pripogibal hrbte v prah pokorne ponižnosti in .«•irahu. Po preteku 21 dni artilerijskih in pehotniu bojev so se pomirili naši sosedje Rusi kar na enkrat. Pognali so na tisoče žrtev v smrt in pogibelj, a priborili si niso niti pedi zemlje. Ko so prekinili Rusi svoje navale, smo projeii tudi mi povelje: odkorakati iz Rarancz v sosednjo vas Toporoutz. V noči, predno smo odpotovali, smo pokopali padlega kadeta dr. Adamiča. Ob zidu on-dotne cerkve sem pustil izkopati grob. Zavili smo mrliča v šotorno j 1 atno in naši pionirji so spuščal mrliča polagoma v grob. Pogrebci so ravno sklonili globoko glave, da spustijo žrtev na dno, pa je prihušknila po zrak krogla in — pač! — zasadila se je enemu pogreben naravnost v glavo. Tre mtno je omahnil in padel v-znak v grob na mrliča. Moško krepko tru'-'> jo potresavalo bolestjo, z rokami je pulil mrličevo obleko. Grgrati in vreti mu je začeio v prsiii — umi-rai je! Počakali smo še d0'/0< eetrt ure in zagrabi i \ skupen grob mrliča in pogreben Temu podobni prizori so se tioigrali večkrat iiB bojišču. Krogle, ki frči'o preko bojne črte v ozadje, so presneto nevarne, ker poljubi taka jeklena para Človeka, Če se slučajno srečata, nr.mvi.ost v glavo ali pa v trebuh. Na onnn ponočnem pohodu ,/ Rarancz v Toporoutz smo izgubit na ta način nekaj mrtvih in precej ranjencev. Tako razsežne vasi kot je Toporoutz,. nisem zasledil nikjer. Je kar celo slamnostreho mesto, po katerem mora romati človek nekaj dni, predno se mu privadi v toliko, da se potem, spozna in lahko pogodi svoj stan. Vas diči krasna, pravoslavna cerkev. Moderna stavba, dozidana v letu 1914. Po velikosti in ličnosti presega ta božji hram pač vse pravoslavne, kar sem jih kedaj videl. V Toporoutzu smo se nastanili, da bi popravili in pokrpali vsled bobneče|ga ognja poškofclova/.ie in porušene postojanko. Ne bom hvališ al po nepotreb- | nem svojega regimenta, a bodi mu pribito v čast: ni umel pač nikdo tako lepo graditi strelskih zako-pov kakor ravno naši' ljudje. Radi te naše vrline in prednosti smo romali po celi Galiciji in Bukovini, da popravimo in prenaredimo postojanke. Seveda so naši siromaki kleli to svojo umetnost, ki jim je brusila pete, izžemala potne srage in jim iztiskala krvave žulje. Je nekaj bridkega: delaj, robotaj in se trudi po živinsko noö in dan. Ko si pa enkrat izkopal in opremil svoj kot, kamor bi lahko položil — svojega rojstva utrujene ude. pa: hajdi naprej 1 A na. tvojem prostoru pa bo počival kdo drug. ki se ni trudil in ni delal. S popravljanjem in kopanjem teh strelskih jarkov smo se ukvarjali skoro celi leti 1915 in 191 C. So nam pač rekali, da smo dobri delavci, a slabi vojaki. Trpeti smo pa morali kot vojaki in delavci. V Toooroutzu je začelo tudi snežiti in snežilo je kar ves teden dan in noč. Bril in tulil je severni veter ter kolobaril in gromadil sneg v • epreho-dne zameti. Naši ljudje so razmetavali sneg, delali i-azi, pa je. bilo vse zastonj, ker je prehudo meio. Sneg in zameti so pretvarjali že itak ogromno vas v nekako blodišče. Pogodil sem le tedaj v svoj si.t če sem se oprijel žice našeaa telefona. Ko se je pa enkrat zjasnilo nebo, nam je buk-nii v obraz mraz, kakoršnega poznajo le ti severni kraji. Veter nam je naganjal ledeno sapo do kosti, da so mi zašklepetali zobje, Če sem se le malo upal izpod strehe. Dobro sem pretuhtal vsak korak, katerega. sem bil prisiljen stopiti na prosto. Od zunaj mraz, dla mi je zastajala kri; v kočuri pa me je (bezal in ujedal oberst bolj nadležno kot uši. V tem preklicanem Toporoutzu sem se do dobra ovical za nekaj let po mrazu in jezičnem biču, katerega je vihtel po meni naš škiljavi gospodar. Ded je bil še bolj zadregast, ker sta ga priklepala mraz in sneg v kletko štirih sten, da ni mogel laziti po vasi. Preganjal si je kilometre dolgega Časa s centi moje potrpežljivosti, katero je preizkušaj od zore do mraka. Našemu staremu ni prijalo to zimsko, brezdelno čepenje v Toporoutzu. Vedno je jadikovaje tožil, do se krši z brezdelnos'o vojaški red. Iz našega polka bo postala s časom nepokorna delavska sodr-ga, ki ne bo več za vojaško službo in za boj. Dre-gal je tako dolgo na višjih mestih, da so ugodili ti njegovi prošnji in nas odpoklicali iz Toporoutza v znano Sadagoro. Tukaj bi naj ne izmetaval polk — strelskih lukenj, ampak se vežbal in uril v vojaških strokah. Novi oberst bi naj preustrojil nas dela.oe v prave vojake od pet do glave. Sad*,gora je čer noviško predmestje in nekako Abrahamovo naročje. Gnezdo, zavetišče, vseh buko-v inskih židlov. Kristjanov biva tukaj bore malo, samo pravoverni židje v dopetnih kaftanih, neobritih o o raz o v in za ušesi nadolgo v svedrih sfrkoljenih las. Sadagoro je slovela že dolgo pred vojno po ta-kozvanem čudhdelnem rabiju, ki je posedal tu svo} tran 1' 10. januarju *918, Francije, Italije in Romunije ter popolno odpoklicani** tujih armad iz teh ozemelj. Popraviti se morajo krivice, storjene posameznim narodom in državam. (Tukaj misli lojd Zorž na krivice, ki jih je haje storila Nemčija raznim državam tekom vojne.) To je temeljni pogoj stalnega miru. Franciji se mora popraviti ¿koda, napravljena v vojni leta 1870-1871. Ce sedanji vladajoči krogi Rusije nastopajo po svoje brez ozira na zaveznike, tudi nimajo sredstva, da bi zahranili nesrečo, ki bo Rusijo gotovo zadela. Potrebna je za. vse poljske pokrajine neodvisna, Poljska, Razkosanje A v str o-O grške ne s p a di a k angleškim vojni m cilj e m. Avstro-ogrske narodnosti pa morajo dobiti resnično avtonomijo. Tudi italijansko zahteve po združenju njih rojakov se morajo izpolniti. Isto velja, i za Rumunijo. C e se bo d o izpolnile te op r a -v i Če n e zahteve, bo A v s t r o -10 g r s k a in o Č, ki bo pospešil a mir i n s v o.b o d o Evrope, ¿očim je sedaj samo orodje obsojev redne pruske vojaške sile! Anglija tudi nima ničesar proti obstoju Turčije s Carigradom kot glavnim mestom, a zahteva se za vse ladje prost prehod iz Črnega v Sredozemsko morje. Nadalje zahteva Anglija, da dobijo narodi turških pokrajin: Arabije. Armenije. Mezopotamije, Sirije in Palestine posebne narodne sloboščine. O bivših nemških kolonijah naj odloČi posebna komisija, ki se mora ozirati na želje prebivalstva teh pokrajin. Anglija, hoče stalen mir, a se morajo v le-to svrno poprej izpolniti trije pogoji: Varovati se mora veljavnost sklenjenih pogodb, uveljaviti se mora pra-vica samoodločbe vanju narodov in omejiti se mora oboroževanje ter možnost zopetnega izbruha vojne. Francoski ministrski predsednik pa je isti dan iz' a vil, da se hoče Francija v družbi z Anglijo, I-kalijo in Ameriko boriti naprej do popolne zmage in 4n poraza Nemčije. Iz tega je razvidno, da je malo upanja, da bi ae .sedaj sklenil mir, kakoršnega si želi Nemčija. Vprašanje o samoodločbi narodov bo igralo pri mirovnih pogajanjih, ali se že ista vršijo sedaj ali ke-daj pozneje, najvažnejšo ulogo. Ruska vlada vstra-ia pri tej zahtevi, istotako tudi Anglija. Stališče Nemčije in Avstrije glede samoodločbe narodov Še ni popolnoma jasno označeno. Upamo pa, da bodo naši državniki v tem vprašanju celo prekosili naše sovražnike in bodo dovolili Slovanom in drugim tlačenim narodom iste pravice kot Nemcem i Madžarom. Slovani smo v vsakem oziru tekom cele vojne izvrševali v polni meri svoje domovinske in državljanske dolžnosti in torej smemo s popolno pravico zahtevati svojo narodno samostojnost in svobodo. Mi Jugoslovani smo bili in hočemo vedno ostati zvesti habsburški vladarski hiši, a dati se nam mora za-željena svobodna Jugoslavija pod žezlom cesarja Karla I. Nove ravnalne cene ca vino. Glede cen za vino nas je prosilo več vinogradnikov. naj še enkrat pojasnimo v „Slov. Gospodarju". kako je razumeti ravnalne ali primerne cene, ki jih je določila dunajska osrednja komisija. V naslednjem prinašamo strokovnjaški spis kranjskega kle- tarskega nadzornika g. B. Skalicky. Priznani strokovnjak piše: Dunajska centralna komisija za preskušanje cen je dosedanje ravnalne cene za vino razveljavila in je v vseh avstrijskih dleželah določila sledeče nove ravnalne cene za srednje vino: Za srednje vino avstrijskega izvora pri prodaji po pridelovalcu od kleti pridelovalca za hektoliter 300 K. Za srednje vino avstrijskega ali ogrskega izvora pri prodaji v vseh kronovinah izvzeinši Češke: a) za veletrgovino: za vino v sodih belo 375 K, rdeče 305 K za hektoliter; za vino v steklenicah po sedem desetink litra belo -i K 20 v, rdeče 4 K HO v za steklenico; b) v gostilni ali v nadrobni trgovini: vino iz sodov, belo za liter 4 K 60 v, rdeče 4 K 80 v za. vino v steklenicah po sedem desetink i'tra» ako se prodaja gostom za porabo v gostilniškem prostoru, belo 5 K 80 v, rdeče 5 K 00 v za steklenico, ako se pa prodaja čez ulico, oziroma v trgovini na drobno, belo vino 5 K, rdeče 5 K 10 v za steklenico. Za vino. ki ga toči pridelovalec „pod vejo", je določena cena 3 K 20 v za liter. Za srednje vino se smatra vino, ki je po izgledu. duhu in okusu brez napak in ima kot belo vino 9—10, kot rdeče vino (črnina) 10 do 11 volumnih, t. j. prostorninskih odstotkov alkohola. Za vina, ki so šibkejša kot srednja, veljajo pri prodaji po pridelovalcu od njegove kleti naslednje ravnalne cene: Ako ima belo vino 8—9, oziroma rdeče vino 9 10% alkohola, 270 K za hektoliter; ako ima belo vino 7—8, oziroma rdeče 8—9% alkohola, 240 K za hektoliter; ako ima belo vino 0—7, oziroma rdeče 7 —8% alkohola, 210 K za hektoliter; ako ima belo vino 4—5, oziroma rdeče 5—6% alkohola. 150 K za 1 hektoliter. Za vino iz naravnost rodečih. amerikanskih \rst grozdja, n. pr. Izabela. ali pa iz dlrugih mani vrednih sort je določena cona 100 K za hektoliter. Kakšen razloček je tedaj med prej postavljenimi in sedanjimi ravnalnimi cenami? Prej postavljer na cena za srednje vino je bila za pridelovalca pri nas enaka kot sedaj, t. j. 300 K za hektoliter od kleti. Ni pa bilo povedano, kaj da je razumeti pod izrazom srednje vino. Sedaj nam predpis jasno p' ve, kaj da je razumeti pod srednjim vinom, namreč vino brez vseh napak, ki ima, ako je belo, 9—10, a-ko je pa rdeče' ali črnina 10—11 prostorninskih ali volumnih odstotkov alkohola. Naša boljša, pozno tr-gana bela vina so letos gotovo dosegla in celo prekoračila to množino alkohola (9—10%). Rdeče vino ali pa črnino bo pri naš redkokje dobiti, da bi imela nad 10% alkohola, tedaj bo redkokje mogoče zahtevati za njo na podlagi predpisanih cen po 300 K za hektoliter. Največ bo pri nas dobiti rdečega vina z 9—10% alkohola, za katerega pa je določena cena 270 K za hektoliter.: Iz vsega tega vidimo, da so vinske cene, do ločene z novo naredbo osrednjega urada za preskušanje cen. za pridelovalca znatno znižane. Cene pa, ki veljajo za vinskega trgovca in za gostilničarja, oziroma za nadrobno trgovino, so 1 stveno drugače urejene kot s prejšnjo naredbo. Medtem ko je smel trgovec ali gostilničar po- sedež, svoj gradič. Bil je to Žid, ki se je odlikoval yo svoji izvanredni modrosti, nadarjenosti in pre-ikanosti. Judlje so ga čislali, spoštovali, da, naravnost oboževali kot preroka. Kar so za nas Slovence Marijine božje poti. je bila Sadagora, gradič čudotvor-uega rabija, za Žide. Romali so k njemu na tisoče, da so poslušali i/, njegovih preroških ust nauke in nasvete. Prerok je bil seveda bogatin in stanoval je v lično bogatem gradiču kot kak malik. Ko je zatis-,,il stari čudotvorec pred leti oči, je prešla njegova veemodrost in vseveda na njegovega nečaka. Ta je ril star tedaj, ko je izbruhnila vojna, komaj 17 let, i,a kljub mladosti je bil mali bog bukovinskega ži-dovstva. Preroški stolec so mu izpodmaknili-Rusi, ki so leta 1914 zasedli Sadagoro. Oudodelnik jih ni čakal v svojem kraljestvu, ampak jo je potegnil na Dunaj, kjer še menda danes kramari ter trži svojo v zvezde kovano modrost. Rusi so mu oplenili njegov gradič do golih reber. Sploh vsa Sadagora je trpela močno vsled ruskega navala. V tem mestu je velika ulanska vojašnica, ki je vsled sovražne zasede močno poškodovana, V le-to razdrapano kasarno so vtaknili naše vojaštvo z nalogo, da si naj mi sami razvaline popravimo in po-krpamo. Oberst se je nastanil s celim štabom v šoli. Tukaj se je započelo po dveletni vojni vežbanje ter tlserciranc, da so pokale vsakemu kosti. Stari se ie zaklel, da nas bo preustrojil v vzor-vojake. Vsako jutro sem spremljal gospoda na vežbališče, kjer se je zadiral in zmerjal častnike in vojaštvo. Občudoval sem pogostokrat našega očma, kako je zapazil t a vežbališču že od daleč vsako nerodnost. Komaj - i prijezdila h kaki kompaniji, pa je že kričal na l n oddaljenosti: „Temu možu manjka knol!" ^Ta ima predolge lase!" , JOni nima pravilno zvite odeje itd.!" f Sem se ojunačil in ga vprašal, kako da on li zapazi vse te malenkostne pomanjkljaje koj na prvi pogled. Lepo mi je odgovoril in me dlobro podučil tako-le: „Ce imate nalog pregledati ves regiment, si morate celo inšpekcijo razdeliti. Jaz n. pr. pogledam pri vsaki stotniji na kaj drugega. Si določim: Tukaj bom zasajal oči samo v knofe, tamkaj le v puške, zopet drugod samo v nahrbtnike itd. Pri tem tako razdeljenem opazovanju takoj zapazim: Halt! Temu možu manjka to, onemu to itd. Seveda, častniki in ljudje mislijo, dta. sem vsegaviden. če zalotim enega pri pomanjkljivih knofih, drugega pri predolgih lasih itd." Stari je bil zvit po lisičje. Meni je zaukazal na navaden delavnik sv. mašo s pridigo na prostem i ri 27 stopnjah mraza. Sem menil, da se mi morajo posmoditi ušesa, nos ter prsti, pa sem prestal le preizkušnjo brez vsake osmode jaz, Častniki in moštvo. Muštral nas je gospod z neizprosljivo Strogostjo cele tri tedne, da smo stali kot sveče ravno in se vedli vsi mirovno vojaško. Iz delavcev smo se prelevili v snegu in mrazu v vojake, ki bi se bili lahko kosali, kar se tiče kretanja, s samo dvorno stražo cesarskega Dunaja. Strogost in pokorščina ste dve prekli, s katerima se oklpsti s časom vsak nered in nepotrebna razvada. Že zgoraj sem bil omenil, da je v bližini Sa-»'agore bukovinska prestolica Cernovice. Za našega vežbanja v Sadagori sem večkrat posetil to lepo mesto. Leži ob Pruthu in je pozidano na in krog hol-;na. Notranjščina mesta je lična, snažna in prikup-liiva. Zastopane so v mestu vse avstrijske, narodnosti ; govori se pa izvečine le nemški. Največji ter trajen utis je napravila na mene palača černoviškega metnopolita in pravoslavna katedrala. Cela ogromna stavba je stala državo na milijone. Pravoslavni popje so bili z menoj prijazni in so mi razkazali vse zanimivosti in dragocenosti in povabili so me celo k svoji mizi. kjer sem nezabno dobro jedel, pil in se prisrčno zabaval. prej pribiti k nakupni ceni gotove odstotke kot zaslužek, se mu zdaj brez ozira na nakupno ceno prodajne cene za vino naravnost predpisujejo. Seveda so te cene le ravnalne in zato se smejo prekoračiti, ako more prodajalec, hoditi da je pridelovalec, trgovec. ali gostilničar, to zvišano ceno primerno utemeljiti, oziroma zagovarjati. Zlasti bo pa, lahko zahteval vinogradnik primerno višje cene za fina, sorti-lana bela vina, ki imajo gotovo nad 10 volumnih odstotkov alkohola. Takih vin bo letos precej, posebno tam, kjer se niso vinogradniki s trgatvijo prenaglili. Podpisani je sam v novomeški državni trt-nici, ki leži na mestnih njivah, pridelal mošt, ki je kazal 20% sladkorja, kar odgovarja. 12% alkohola. Seveda je bil ta mošt iz finih vrst, pozno potrganega grozdja. Ker so tedaj vinske cene sedaj urejene po m-nožini alkohola, ki ga vino vsebuje, je treba tudi to stran nekoliko pojasniti. Iz sladkorja v moštu se razvija pri kipenju alkohol. Ako ves sladkor pokipi, ima vino več alkohola, kakor Če le deloma pokipi in če ostane vino še sladlko, kot se je to letos pri mnogih naših finih vi-nin zgodilo. Taka sladka vina po nižjih cenah zahtevati bi bilo nepravično. Sladkor se v tem slučaju nora preračunati na alkohol, pri čemer se vsak odstotek sladkorja računa za 6 desetink % alkohola. Iz enega kilograma sladkorja v moštu se namreč razvije pri kipenju približno pol kilograma ali 6 desetink litra alkohola. Mošt, ki je, n. pr. kazal po klosterneuburjški moštni tehtnici 15% (jt. j. Ij5 kilogramov sladkorja v 100 litrih mošta), bo dal, kadar bo popolnoma pokipel, vino, ki bo imelo 15krat šest desetink. t. j. (15krat ti je 90 : 10) 9 prostorninskih (volumnih) % alkohola, ali drugače rečeno, 9 litrov alkohola v 100 litrih vina. Tako belo vino, če je sicer brez napak, bi smel tedaj prodajati vinogradnik po 300 K hektoliter od kleti, vinski trgovec na debelo po 375 K hektoliter, gostilničar pa po 4 K 60 v liter. Rdeče vino v tej kakovosti bi smel vinogradnik prodati samo po 270 K hektoliter, seveda tudi vinski trgovec in gostilničar primerno ceneje kot belo. Kdor ima moštno tehtnico in je mošt tehtal, ta si bo tedaj lahko izračunal, koliko alkohola da ima njegovo vino in po Čem ga sme prodajati. Kdor pa tega ne ve, mora alkohol v vinu določiti Najbolj zanesljivo ali natančno se določa, alkohol v vinu s pomočjo destilacije ali pa s pomočjo e-bulioskopa. Na ta način alkohol določati pa zlasti vinogradnik ne bo mogel, ker je k temu treba ne le potrebnega znanja, temveč tudi dragih aparatov. Za to so konipetentna kmetijska preskušališča (11 pr. v Ljubljani in v Gradcu). Tudi podpisani je pripravljen, kolikor mu Čas dopušča, proti primerni odškodnini prevzeti tako natančno določanje alkohola v vinu. (Opomba uredništva: Štajerski vinogradniki se lahko v tem oziru obračajo na deželno kmetijsko šolo v St. Juriju ob južni žel., na vinarsko šolo v Mariboru, ali pa na državnega kletarskega nadzornika g. Riharda Petrovan v Mariboru.) Za navadno pa bode zadostovala priprosta naprava, ki jo pod imenom vinomer ali vinometer prodaja Kmetijska družba v Ljubljani. Z vinomerom se da vino na alkohol preiskati jako hitro, v par minu- Cernovice zaslužijo res, da si jih človek vsaj enkrat ogleda. Pač pa je moralno življenje za* časa vojne pod ničlo. Ni čuda, ker leži mesto oddaljeno od fronte komaj dobrih 12 km in je zbirališče vse moške in ženske propalosti. Več žrtev nego vsi bu-kovinski boji so zahtevale in požrle v tej vojni Cernovice Iz Sadagore so nas odposlali ob bukovinsko-rumunsko mejo, v selo Buda-Mahala. Tukaj ob ru-munski meji sem našel meni nerazumljivo mešanico. Navadno ležijo po dve vasi jedna tik druge; jedna io čisto rusinska, druga romunska. Prebivalci že bivajo stoletja skoro skupaj, a Rumun ne razume Ru-sina, Rusin ne Rumuna, pa vendar le izhajajo, se no zatirajo med seboj in se ne sovražijo. Y te naselbine bi naj poromali v šolo naši-Nemci, da bi si zasadili v srce, kaj se pravi: Ne zatiraj soseda, če tudi ti ni brat po jeziku in mišljenju. Ob rumunski meji je poveljeval svojo brigado t dolgo časa znani oberst Papp. Ko smo dospeli tjakaj mi. je odšel Papp na dopust: vodstvo ondotne bojne črte je prevzel za 21 dni naš stari. Dva bataljona našega polka sta zasedla postojanke, štab pa se je nastanil v rumunski vasi Mahala. Rusi so bili oddaljeni od naših zakopov več nego 1000 korakov, radi te razdalje je vladal mir med obema strankama. Tuintam je počil kak strel iz topa, da nas je opomnil: Še ni prifrčal iz Noeto-ve barke vojne mirovni golobček. Postojanke so bile izkopane vzorno in lepo o-kusno opremljene. Jarki strelski kot dohodni so bili vsi prepleteni z vrbovim šibjem. To pletenje pa ni bilo izvršeno po vzorcu naših plotov, ampak naravno ;t ametno z raznimi okraski iz rdečih, rumenih in belili šib. Častniške podzemeljske kolibe so bile u-rejene skoro razkošno in razsvetljene električno. Ta električni tok je bil napeljan po kablju pod zemljo iz C er novic. i (Dalje sledi.) 16. januarja 1&18. lah, seveda ne tako natančno kol s prej imenovanimi aparati i« je napaka do 1% alkohola in še öez lahko mogoča. Avstrijska državna zbornica bo kaje sklicana k a j a n Tudi v tem zasedanju ča- ka zbornico ogromno dela, kajti vlada ji bo predlo iila celo vrsto važnih zakonskih predlogov. Govori se tudi o raznih bodočih s. remembnh na ministrskih sedežih. Koliko je resnice na tem. bo pokazala bHžnja bodočnost. Proračunski odsok avstrijske državne zbornice bo baje imel svojo prvo sejo v tem letu dne 16. jan. Avstrijske delegacije bodo sklica-ae v drugi polovici meseca januarja. Arinadni odsek avstrijske in ogrske dlelegacije bo pa baje sklican 28 na dne 14. jan. Vsenemški poslanec W o B f in pruski poslanec dr, VVildgrube prirejata po avstrijskih mestih agitačne shode proti sporazumnemu miru. Poslanec VVoli hu,ska na teh zborovanjih proti slovanskim zahtevam, Prus \Vildgrube pa navdušuje vse-nemce in nemške zagrizence za nadaljevanje vojske, in proti nameravanemu miru. Prihodnje dni se bodo mršili taki shodi tudi v Gradcu in v Mariboru. Nafti nemškutarji in vsenemški polilepneži odrekajo Slovanom narodne pravice in zahtevajo, naj ostanemo pr vse veke sužnji Nemcev in Madžarov. Hujskanje pT-oti miru in za nadaljevanje vojske je na vsenemški strani vedno več,e. Ti ljudje se iz slepega sovraštva. proti vsemu, kar ni nemškega, potegujejo za to, da bi se krvava vojska nadaljevala, da bi narodi izkrvaveli in bi prišlo do gospodarskega poloma, samo da bi bilo uresničeno njih upanje po svetovnem gospodstvu. Čudimo se, da avstrijska vlada dovoli, da se ljudstvo na shodih hujska za vsenemš-ke načrte in da smejo celo tujci agitirati po avstrijskih mestih za nadaljevanje vojske, proti sporazumnemu miru in proti pravici samoodločevanja nenem-?kih narodov. Kaj bi neki storila, nemška vladaj, če bi avstrijski slovanski poslanci šli v Nemčijo agi-tirat za uresničenje slovanske misli? Na Hrvatskem pridobiva misel za ujedi-kjenje vseh avstro-ogrskih Jugoslovanov v skupno samostojno državo vedno več tal. Zagrebška duhovščina je podpisala jugoslovansko deklaracijo; njej po sledili volilci mesta Varaždin in veliko število u^est, trgov in občin. Madžari bi radi prisilili hrvatske delegate, da bi se izjav.b proti deklaraciji, ti pa so to zahtevo odklonili. Misel ujedinjanii prevladuje vedno bolj. Jugoslovani se vedno bclj bližamo uresničenju velike naše misli. V Pragi so na dan sv. Treh Kraljev zborovali roditelji Češkega naroda, vsi češki dlr-žavni in deželni poslanci. Sklenilo se je, da Cehi prejkoslei vstrajajo pri svoji državnopravni izjavi z dne 30. maja 1917, v kateri se je zahtevalo, da se irora obnoviti v okvirju Avstrije staro češko-slova-Iko kraljestvo. Zahteva se samooidločitev narodov. Na Ogrskem pridobiva nasprotstvo proti Avstriji vedno več tal. Ministrski predsednik Weker-ie je sestavil program, po katerem bi Madžari dobili svojo lastno samostojno armado in svojega vojnega ministra. Nemški poveljevalni jezik bi se naj odpravil; skupen bi ostal samo še generalni štab. Kakor v vojaškem oziru, tako stremijo Madžari tudi ta tem, da bi se čimbolj osamosvojili tudi v gospodarskih zahtevah. Minister za prehrano grof Hadik je odsto, il, ker ni zadovoljen z ugodnostmi, ki jih je dala ogrska vlada Avstriji glede dobave žita in drugih živil. Hadik celo zahteva, da bi naj Avstrija sama dala klavno živino, ki jo rabi armada na italijanskem bojišču. Ogri plačajo k skupnim državnim potrebščinam samo 36.4%, Avstrija pa 64.6%. Pravic pa bi pri državni upravi radi imeli Madžari kar 64.6%. Na Španskem bodo imeli prihodnji mesec rove volitve v državni zbor. Kralj Alfonz je razpustil državni zbor, kateri ni maral več dovoliti vladi državnih rotrebščin. Prostozidarji in prekucnili so ba;e dobili iz Franci;e in Amerike več milijonov za volilni bo'. Tudi katoliška stranka se prav pridno pripravlja za ta boj. .4 • » «-v"- f Savinjsko okrožje Z^eze slovenskih deklet. Takšnega dneva, kakor je bil 6. januar, že dolgo ni videlo Savinjsko okrožje slov. de«let Mo goče ie že kdo mislil, da je že zaspalo saanie pravilnega a ti dan je pokazal, da še živi. Vkljul hud* mu mrazu in vetru, ki je metel ta dan s sne gom, so prihitela zaveina slovenska dekleta iz raznih župnij Savinjske doline v priiazni Sv. Pe ter, kj°r še je v-šil dekliški shod združen z rbč nim zborom. Treba je samo b lo naznaniti, d prideta poslanec g. dr. Korošec in pr i ubljeni or garati r mladine g. dr. Hohnjec, in navdušenja za shod ni manjkalo. Ob 9. uri je bilo cerkveno opravilo. Pridi-goval je g. dr. Hohnjec, sv. mašo pa je daroval j. poslanec dr. Korošec. Po sv. opravilu je bilo zborovanje v natlačeno polni dvorani Društvenega doma. Prvi je govoril g dr Korošec, ki je z jas no in odločno besedo razpravljal o trpljenje jugoslovanskega naroda, o njegovih relikih ciljih in prelepih upih. Navduševalen je b 1 tudi govor vlč. g o*r. Hohnjeca, ki je govoril o nalogah, ki jih ima ženstvo, zlasti ženska mladina izvršiti v se danjem velikem času. Predsednica Marija Drev se je v imenu zbranih zborovalk zavalila vlč. gg. govornikoma in nas opominjala, naj bi dekleta Marijinih družb is Dekliških zvez bife zgled dru gim in naj b; sploh slovenska dekleta delala čast ESšemu narodu, nikjer pa ne sramete. Kerlih Francika iz Sv. Petra je orisala lepoto Marijinega znaka, pr^d katerim naj bi izgin le vsake druge lepotije Josipina Skrbeč iz Vranskega nas je navduševala za oprostitev našega na oda, kar je že v pr-roškem duhu opeval rajni pesnik Simon Gregorčič. N- ža Pere iz Celja je v ognjevitih bese dah pozivala d kleta na delo za jugoslovansko deklaracijo. Ta niča Julijana Ocvirk je podala kratko poročilo o delovanju Savinjske*» okrožja. Na to je sledila volitev odbora. Na željo zboro ▼alk se je potrdil stari odbor. Da se je zborovanje tako veličastno vršilo, se moramo razen vlč. gg. govornikov zahvaliti tudi vlč. g. dr. Jadčiču, ki so nam preskrbeli prostor, ter nas razveseljevali s petjem in z godbo, s ka-koršno se ne more ponašati cela Spodnja Stajer ska Pod spretnim vodstvom g. kapelnika so pro izvajali zares krasne toCke v cerkvi, kakor pri zborovanju, da se nam je dozdevalo, da smo na kf-.kšnem mestnem koncerta, ne pa pri Sv. Petru. Z navdušenostjo smo se razšle, in vsaka si je želela: Dal Bog še več takih dnevov! Tedenske novice j i Nov lavaatinski kanonik. Cesar je imenoval špintuala v mar borskein bogoslovju č. g dr. Ma ksa Vraber za kanonika iavantinskega [stolnega kapitelja Novi kanonik je bil rojen 9. oktubra leta 1877 v župniji Kapia Tgraške^škofije, v mas-nika posv-čen I. 1901 -; Bela žena. V Zagrebu je dne 24. decembra u-mrl mizar Josip Dušič, oče č. g. Josipa Dušiča, kaplana v Trbovljah. Naše odkrito sožalje! Muropoljslie Slovenke za ujedinjenje Jugoslovanov. Načel iku Jugoslovanskega kluba dr. A. Korošcu so poslale vrle slovenske mladenke in žene iz Bučečovc na Murskem polju naslednjo iz javo: Citajoč izjave naših zavednih rodoljubk v Lji; tljani in po drugih slovenskih krajih, nas navdaja iskrena domovinska ljubezen in želja po bližajoči se svobodi. Da, tudi me muro^oljske Slovenke slovesno izjavljamo ter pred širnim svetom priznavamo, da želimo ujedinjenja našega slovensko-hrvatsko-srbske-ga naroda pod habsburškim žezlom. — Usodopolna vojska nam s kruto silo grabi naše ljubljene može, očete in brate, a kljub temu nas doma ostale napadata beda in trpljenje. Kri naših mož in mladeničev in trpljenje nas slovenskih žen in cieklet, bodi nam odkupnina za rešitev našega ljubljenega naroda. Zategadelj zahtevamo kot varuhinje slovenskeea doma v svojem imenu kakor v imenu naših dragih bojevnikov in otrok, za naš že dolgo tlačeni narod ujedinjenja, samostojnosti in neodvisnosti Izrekamo tem ;otom najlepšo zahvalo našim vrlim narodnim poslancem za njih trud in neustraše-nost ter iim želimo nad vse srečen usreh v novem letu! — Bučečovci, dne 2. januarja 1918. — Lojzika Domnniko, T,o'zikn Kosi. Sledi 120 podpisov žen in deklet občine Bučečovci. Starotrške Slovenke za samostojno Jugoslavijo. Z občudovanja vrednim navdušenem so se izjavile za mainiško deklaracijo naših poslancev tudi žene in dekleta starotrške župnije. Namesto mož, o-četov in bratov, ki še vedro krvaviio na bojišču za milo očetnjavo, so storile žene in dekleta, kar b: sicer storili naši junaki. Kot zveste varuhinje slovenskih domov prosijo v iziavi naše vrle poslance, .naj zastavijo vse svo;e sile zn uresničenje dr. Krekove ide;e: za samostojnost mile Sloveniie pod mogočno vlado 1'udomileora cesarja Karla T. Ob tei priliki so darovale za Tiskovni dom v Mariboru kot dobrotnik 201 K. Slava jim! Za jugoslovansko deklaracijo so se Se izjavile .ns1ftd-'ie slove^sl-ošti'orske Bez^n. okolic TCon;ice. CiOm'lsi-0, Koi-*r°e. Šolava, Grajska vas. "rnnkolovo, Brez;e. Tjiubnica, TvprpSevci pri r°d-!'or|i, Dolena pri Pt Ar^e^ko. Bln'C. Proz'«. Onr:ea. Senovo, Raztez in Stolovnik. Društva: Zveza jugoslovanskih železničariev podružnica Maribor In trboveljska društva: Orel, Bralno društvo, Jugoslovan- ska strokovna zveza, Dekliška Zveza in vse draga katoliško-narodne organizacije v Trbovljah. — Ea jugoslovansko deklaracijo se je izjavila tudi Č6. duhovščina braslovške dekanije in posojilnica v Križe vcih. Za Jugoslarij« se je izrekla tudi občina Polena pri Ptuju, največja v župniji Sv. Trojice v Halozah, s sledečo izjavo: „Z veseljem pozdravlja podpisani občinski odbor deklaracijo poslancev Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 za združenja vseh avstro-ogrskih Jugoslovanov v samostojno državo pod habsburško krono. V tem stojimo vsi kakor on mož za našimi poslanci, ker gledamo kot. kmetje vsak čas z ogorčenjem, kako nam v našem okraju reka Dravinja razdira njive in trga travnike, a štar jerska vlada se ne zmeni za naše potrebe, med tem ko dobro vemo, da so povsod tam, kjer prebiva nem-škutarski kmet, vode regulirane in je dovolj cest in ieleznic; v jugoslovanski državi pa so ¡¡ara zagotovljeni pogoji za kmetski gospodarski napredek i» za naše narodne pravice. Tudi izreka odbor prav srčno zahvalo uašemu presvitlemu cesarju Karlu i. ia papežu Benediktu XV. za neumorno prizadevanja, da bi kmalu prišel konec strašni vojni in nastopil za Avstrijo časten in za vse narode pravičen mir. Občina Dolena, dne 27. grudna 1917." Sledijo podpisi župana in vseh 11 svetovalcev in odbornikov. — Kot eden izmed podpisanih kmetov še pristavim k gornjemu: Kje pa ste druge občine trojičke župnija in sploh ptujske okolice? Ali ste slepi in gluhi za vse, kar delajo z nami slovenskimi kmeti ne samo iz Gradca ven, ampak še posebno ptujski okrajni za-etop, ki gradi na naše stroške ceste največ le k posestvom ptujske gospode, ki z našim denarjem le pa evoje gosDodari, v zahvalo za to pa nas vodi za nos, se celo postavi v službo „Štajerca" in nas okoličane zvito v Ptuj sklicuje, da se naj udeležujemo šta-jerčijanskih shodov in z občinskimi pečati vdarimo proti svojemu lastnemu narodu ? Ali si bodete dali vse to še za nadalje dlopasti ? Vse te krivičnosti in zasramovanja slovenskega kmeta se bodo nehala, ko bomo združeni v svoji državi pod avstrijskim cesarjem. Ali vam o tem še ni oči odprl dopis slovensko-štajerskega kmeta v 50. številki „Slov. Gospodarja" z dne 13 dec. 1917? Recimo tedaj vsi: Do sem in ne dalje! Krivic in stiskanja nam Slovencem nasproti je mera polna! PodpiŠimo se vsi za Jugoslavijo, ker .le s skupnim nastopom bomo močni 1 Naša deklaracija. Naša jugoslovanska deklaracija leži „Štajercu" hujše v kosteh, kakor najhujši revmatizem. Izjave za deklaracijo, katere se od dne do dne množijo tako, da bodo kmalu tvorile veliko izjavo celokupnega našega naroda, prizadevajo njegovim nemškutarskim kostem in njegovi prodani duši neznosne bolečine. Da bi si jih nekoliko olajšal, bi rad zmanjšal pomen in število deklaracijskih izjav. Pravi, da danes za jugoslovansko deklaracijo glasuje par zapeljanih nevednežev, ki se jim lilači-ce tresejo pred vojaščino in ki mislijo, da jih bode politični pop ali advokat od te domovinske dolžnosti rešil. No. no, junaški „Stajerc", kje pa so tisti, ki se jim hlačice tresejo pred vojaščino? Ali so to slovenski možje in mladeniči, ki so se vojskovali in se ie vojskujejo na bojišču ter so se pred vsem svetom izkazali kot najboljše med najboljšimi? To so tisti mnogoštevilni Nemci in nemškutarji v Ptuju, Mariboru in v drugih spodnještajerskih nemškutarskih krajih, ki so oproščeni vojaščine, ker nimajo dovolj močnih in trdnih hlač. Na nemškutarsko nesramnost pa naj naše občine, družbe, društva in posamezniki odgovorijo z mnogo- in polnoštevilnimi izjavami za našo deklaracijo. Naj se nemškufarjem le tresejo hlačice pred jugoslovansko državo! Podel lažnjivec. „Stajerc" si je v svoji po — ptujskem šno^su smrdeči glavi izmislil laž, da je Slovenski Gospodar" vojake 87. pešpolka imenoval Šno; sarje. Mi smo že večkrat pozvali „Štajerca", da naj dokaže, kedaj smo to storili. Na te pozive „Stajerc" molči. Dokazati ne more, ker ne „Straža' ne „Gospodar" tega nista nikdar storila, ker preveč s-poštu,eta slove.iske junake slavnega našega polka, ki so na bojišču z neštetimi čini proslavili ime na/-šega naroda. Kljub temu ptujski šhopsarski lump laže naprej. Nemškutarstvo je globoko padlo, da prebira in prenaša tako lumparsko lažnjivi I st. To so cvetke nemškutarske kulture: šnops in laž. Okrajni glavar Weiss gre. Mariborski okrajni glavar dr. Adam Weiss pl. Schleussenhurg je po-Klican v službovanje v ministrstvo za socialno skrb. Slovenci za glavačem Weissom ne bomo jokali. Njegovi ožji prijatelji in svetovalci so bili protestanto-vski pastor Mahnert, advokat dr. Mravlag, major Krammer, baron Bach, urednik Jahn in enaki „prijatelji" Slovencev. Glavar Weiss si s svojim postopanjem ni znal pridobiti src slovenskega kmets'.ega prebivalstva. V začetku vojske je b.lo preganjanje Slovencev ravno v mariborskem glavarstvu najhujše. Naše najboljše rodoljube so gonili v ječe, nemška poulična druhal jih je tepla, suvala, opljuvala in sramotila. Glavar Weiss je vse to mirno gledal. Kdo ie bil glavni krivec teh nečuvenih preganjanj nedolžnih. Avstriji vedno zvestih Slovencev, bo gosp. Weiss vedel na:bol še. Njemu bo tudi najbolje znano, kdo ni storil ničesar v obrambo nedolžnih žrtev in za to, da se ta nesramna preganjanja ustavijo. Slovensko ljudstvo do clavarja Weissa ni imelo nitj zaupanja in zato sprejema vest a njegovem odhodu Htran 4. 7. zadovoljstvom. Pričakujemo, da se bo s preiskovalno svetilko posvetilo tudi še kam drugam in da tudi druge enakovrstna in še višje krivce zadene zaslužena kazen. MariDTsko narodno ženstvo zbira te dni po mesiu podpise za jugoslovansko deklaracijo. Pri čakujemo, da bodo vse gospe in gospodične brez vsake razlike stanu storile svojo narodno dolžnost. Podpisovama pola se dobi tudi v naši tiskarni. Seznam darov za Tiskovni dom priobčimo prihodnjič. Posnemanja vredno navdušenje za Tiskovni dom. Župnija Gornja Ponikva šteje samo 700 duš, a jo nabrala za Tiskovni dom 1000 K. Župljani poznajo potrebo takega Doma za Slovence, zato so tako pridno prispevali. Slava jim! Darovali so po 1 K: Jelen Marjeta, Kale, Ograjenšek Melhior, Stobenik, Es Neža, Marof, Razdevšek Franc, Vrhe, Razdevšek Franca, Vrhe; po 2 K: Kuder Neža, Kale, Vasle Alojz, Stobenik. Kos Katarina, Studence, Verboten Fr., Gornja Ponikva, Neimenovana, G. Ponikva, Jelen Barbara, Grče, Jelen Joreia, Kale, Tkavc Roz., Kale, Jelen Antonija, Kale, Rezman Marija, Studence, Jelen Franca, Sp. Ponikva, Verzelak Ant., Grče, Cokan Miha, Stobenik, Malovšek Barb., Vrhe, Ledni k Antonija, Vrhe, Jezernik Jakob, Kale, Stor-urar. Marija, Grče, Kos Jožefa, Studence, Verdev Ana, Grče, Jelen Jože, G. Ponikva, Verdev Mar., rhe, Neimenovan, Vrhe, Razdevšek Franca, Vrhe, Rezman Roza, G. Ponikva; po 8 K: Praprotnik Terezija, G. Ponikva, Vasle Neža, Stobenik, Rezman Marija, Vrhe. Jezernik Marija, Kale, Avberšek Jožefa, G. Ponikva, Sredenšek Ana. G. Ponikva, Verzelak Neža, Grče, Rezman Barbara, G. Ponikva, Prešiček Eliz., Marof, Neimenovan; po 4 K: Verzelak Marija, Grče, Verdev Marija, Kale, Razdevšek ;anez, G. Ponikva, Razdevšek Marija, Brezovo, Neimenovana, Vrhe, Zupane Janez, Sp. Ponikva, Se-raečnik Martin, G. Ponikva, Divjak Frančiška, Grče, Uranjek Štefan, Sp. Ponikva, Prnovšek Antonija, Sr. Ponikva; po 5 K: Pečnik Franc, G. Ponikva, Ovčar Marija, Kale, Neimenovana, Sp. Ponikva, Neimenovana, Sp. Ponikva, Kveder Andr., Studence, Pajenk Feliks, Podkraj, Bučar Franc, Vrhe, Neimenovana, Sp. Ponikva, Rezman Marija, Spod. Ponikva, Jelen Anton, Sp. Ponikva, Ograjenšek Kristina in Marija, G. Ponikva; po 6 K: Jelen Barb., G. Ponikva, Neimenovana, Pahole Anton, Vrhe, Neimenovana, Vrhe; po 7 K: Sredenšek Franc, Gor. Ponikva, Razdevšek Janez. Sr. Ponikva; po 10 K: Kos Lovro, Studence, Rezman Terezija, Sp. Ponikva, Praprotnik Antonija, G. Ponikva, Vasle Jožef, Stobenik, Kos Boštjan, Studence, Hrastev Ant-, Sp. r onikva, Ograjenšek Jakob, Kale, Miheljak Lovro, Stobenik, Neimenovan, Marof, Podvršnik Janez, Sto-enik, Razdlevšek Marija, G. Ponikva, Zupane Martin, .Vrhe, Verdev Alojzija, Kale, Tkavc And., Kale, Včrllev Marija, Kale št. 2. Vasle Florijan, Brezovo, Verdev Ivan, Marof, Vinder Filip, Grče, Jezernik ;;]Bz, Sr. Ponikva, Medved Franca, Sr. Ponikva. Medved Jožef. Studence. Prnovšek Franc, Sr. Ponikva: po 12 K: Jelen Matija, Sp. Ponikva, Tkavc Franc, Brezovo, Verdev Franc, Kale; po 13 K: Neimenovan; 14 K: Verdev Marija, Marof; 16 K: U-ranjek Franc, Sr. Ponikva; po 20 K: Vasle Jožef, Brezovo, Kos Janez, Studence, Jezernik Mart., G. Ponikva, Vasle Franc, Stobenik; Neimenovan na G. Ponikvi 50 K, Neimenovana 100 K; Gorišek Ivan, 253 K. Prihova za Tiskovni dom. Tudi pri nas se je misei, postaviti Tiskovni dom hitro udomačila. Vsi želimo, da bi naši dobri v Mariboru izhajajoči listi dobili veličastne prostore v novem domu. Začela se je živahna agitacija. Dekleta Mar. družbe so hitro začele med seboj nabirati in pošljejo za novo leto Tiskovnemu domu 163 K; rodbina Rakova je darovala 20 K, družina Dobršekova 20 K, Vrbiše va 10 K. Bog živi vse posnemovalce! - Zadružna zveza v Ljubljani (oddelek za Štajer sko) v Manboru naznanja, da se vrši skupščin za L 1916 dne 4, februarja v Celju v hotelu »Bil vol«. 'Isti dan popoldan se vrši v Cel,u občni zbor Slov. Kmetske Zveze, pri katerem bo govor naCelnik Jugoslov. kluba drž. poslanec dr. Koro šec. Agitirajte za ohlno udeležbo! Kmetijska družba v Gradcu ima dne 21. in 22 marca svoj občni zbor. Poleg zanimivega spored? so letos na vrsti tudi volitve. Častna dolžnos vseh slovenskih prdružnic je, da izvolijo na obč nih zborih meseca jaauarja ali februarja delegat' za skupščino, kateri se morajo iste tudi udeležit in da stavjo predloge za razpravo. Kmetijska podružnica v Sv. Lovrencu na Dr polju vabi k občnemu zboru, kateri se vrši v če trtek 17. jan. ob 8. uri zjutraj v posojilnični sob pri Sv Lovrencu na Drav. polju Na dnevnem redu je por>jčilo iti volitev odbora, volitev delega ta za skupščino v Gradcu, sprejemanje udnine, nsročilo na deleljino in runkeluovo seme ter go spodarski govor nadrevjzorja Vlad. Pušenjak Go »podarji in gospodinje pridite v obiinem številu Novi vojaški nabori. Vojaški nabori mladen; čev, rojenih v letu 1900, se bodo vršili v mes«c.u januarju 1918: za okolico Maribor dne 24. in 25 januarja; za mesto Maribor 28; Lipnica 20. in 21.; Vagna 22.; Radgona 23.; Sv. Lenart v Slo v. goricah 26.; Slov. Bistrica 27.; Celje okolica od 14. do 18.; Celje mesto 14.; Ljubno 19.; Mozir e 20.; Šmarje pri Jelšah 22. in 23.; Trbovlje 24.; Brežice 26 ; Kozje 28.; Šoštanj 14.; Slovenjgr -dec 15 ; Marenberg 16.; Ljutomer 18.; Ptuj me sto 20.; Ptuj okolica od 20. do 22.; Ormož 23 ; Rogatec 25. in Konjice dne 27. januarja. Slovenski junak Mlaker zopet odlikovan. V pri znanje odlično junaškega zadržanja pred sovražm kom je cesar vnovič odlikoval znanega slovensko ga junaka nadporočnika Albina Mlaker, in sicer z zlato hrabrostno kolajno za častnike. 18 jmna»-ja 19®. ogromen, kor ga pri begu ni bilo mogoče spraviti šez reko. Tudi na drugih krajih se je aašlo obilno j plena. In to je borba za zaželjeni mir, kojqga pričakujemo. Iskrene pozdrave! — Jože Lah od Sv. lie-carta pri Veliki Nedelji. Slovenci! Vaša narodna dolžnost je, da g o vorite na svoji zemlji vedno le slovenski! Poslužujte se povsodw v uradih, trgovinah iti v vsem javnem življenju le slovenskega jezika. Zapomni si slovenski kmet: Trgovec, ki Ti prodaja blago, je odvisen od Tebe in ne Ti od njega. Uradnik v mestu je radi Tebe in ne Ti radi njega. Zahtevaj zato od obeh da bodeia govorila s Teboj v Tvojem je z i k u. Nekaj za župane in občane. Iz marenberške-ga okraja se nam piše: Od vseh strani se slišijo ¡•ritožbe o sedanjih težavnih razmerah. Posebno čutijo te razmere župani, pred vsem v hribovitih in v velikih nbčinati. Brez tajniške pomoči grozno trpijo. Občanom niti blizu ni znano, koliko dela je v pisarni in koliko potov mora opraviti župan, Če hoče vsaj približno rešiti vse naloge. Kmet-župan je za vse odgovoren, za vsako rekvizicijo, za vsak Claryjev in glavarjev odlok. Ce vse tako ne izvrši, kakor mu predpišejo uradniki, pa se mu grozi z vpoklicem ali hudo kaznijo. 'Ker nima svojih delavskin moči, mo-i ra delo na svojem posestvu pustiti, zanemarjati ali j pa le površno opraviti. Župan mora zmeraj misliti ] in dlelati za občino, za glavarja, za uradnike, za deželo in za državo. Občani naj torej imajo potrpljenje z župani in upoštevajo njih težavni in zelo mučni položai. PoSOjanje denarja v Rusijo ustavljeno. Poštno ravnateljstvo nam naznanja, da je od dlne 2. januarja naprej ustavljeno pošiljanje denarja vojnim vjetnikom v Rusiji potom poštnih nakaznic. 1 Na bojiščih Na italijanskem bojišču med Brento in j Piavo živahen artilerijski ogenj, sicer pa položaj nespremenjen. — VMacedoniji bruha bolgarska artilerija hud ogenj na sovražne postojanke. — Kicer pa na nobenem bojišču kaj posebnega. Pohod v sovražno deželo. Ob Piavi. Kakor znano, soške fronte ni več. Kar nam je sovražnik v dveh in pol letih, v 11 krvavih bitkah z groznimi izgubami iztrgal, to so si naše in zavezniške četo priborile meseca oktobra 1917 skoraj v 2 in pol dneh. Zemljelačni tujec je že dobil in še dobi zasluženo plačilo. Vihar vojne je izginil iz primorskih tal, čeravno je žalibog pustil grozna znamenja, loda to se bo nadomestilo. Danes, ko pišem te vrstice, imamo tri reke za seboj in sicer Sočo, Tilment in Medino, naši topovi bruhajo ob Piavi. Plena in živeža je veliko. 20 dni že nosim laške čevlje in deloma tudi obleko; obuvalo in obleko bi lahko vsak dan izmenjal. Imel sem tudi priliko se poslužiti vi-ciemskega žlahtnega vina, drugih izvrstnih pijač in jedil, kojih bržkone Kadorna v presenetljivi nagli-c ni mogel vzeti s seboj. Na cesti, ki pelje iz Ko-droina j f-oti reki Tilment (8—10 km) se je nahajalo nešteto topov vseh vrst, osebnih, sanitetnih in težkih avtomobilov, trenskih voz, koles, municije itd., in sicer na obeh straneh ceste, tako da je le v sredini bil prostor za korakanje. Plen je bil zato tako Resna beseda našim oblastim. V ..Slov. Ooa- u" štev. 5i z due 40. dec. lin/ srno priobčili članek pod gornjim naslovom. V tem članku je opisal slovenski kmet razne krivice, ki se godijo našemu kmetskemu prebivalstvu in kako oblasti merijo z dvojno mero, drugače, če merijo meščanu, drugače, Če pride na vrsto kmet. Z ozirom na ta naš članek zahteva, kakor smo izvedeli, cesarska namestnija v Gradcu potom mariborskega okrajnega glavarstva podrobnih podatkov in številk glede naših trditev. Danes objavimo samo nekaj točk: 1. Rekvizioi-i a živil. V mestih Gradec, Maribor, Ptuj in Celje se ne rekvirira ne žita, ne moke, ne fižola in ne drugih živil. Na kmetih pa se rekvirira a veliko strogostjo. 2. R e k v i z i c i j a živine. Kmetu s« vzamejo zadnji voli iz hleva, da, celo dojne krave se rekvirirajo na kmetih, da ima mestna gospoda kaj mesa. V mestih Gradec, Maribor, Ptuj in Celje pa smejo meščani sami prosto prodajati živino. Tu nima živinoprometni zavod ničesar opraviti. 3. Oprostitve Glede te točke nam niti ni treba navajati dokazov. Naj oblast sama pogleda, koliko je oproščenih kmetov in koliko mestnih trgovcev in agentov. Z ozirom na točke 4., 5. in 6., t. j. glede občevanja uradnikov, glede na odmero davkov in glede na odlikovanja pa je vsakemu jasno, kako stojimo. Omenjamo še samo, da na pr^ meščanom, ki imajo polne hleve sena, ni bilo treba oddati ne kilograma, dočim so kmetom vzeli v mnogih slučajih toliko krme, da bo njegova živina gla-dovala, ali pa jo bo moral odprodati. Cesarski namestnik je odredil, da sme kmet porabiti za vsako odraslo osebo samo 50 kg mesa in špeha žive teže zaklane svinje. V mestu pa uživanje mesa v zasebnih gospodinjstvih ni omejeno. Kdor ima dovolj denarja, sme magari desetkrat na dan jesti meso. Le ubogemu kmetu, ki se ie trudil noč in dlan z rejo živine, se je od grofa Glaryja strogo določilo, koliko mesa in masti sme zavžiti celo leto. Vprašanje dvojne mere, s katero meriio g. Clary in niegove oblasti kmetu in meščanu, je poglavje, o katerem še bomo večkrat govorili in na katero bodo naši poslan« ci kakor prej tako slej v drž. zboru opozarjali našo-vlado in javnost. Slovenske kmetice o Claryjevi svinjski na-redbi. PiSe se nam: Koprivniške žene odgovarjamo grofu Claryju z ozirom na njegovo odtredbo glede oddaje masti in mesa in da se svinje ne bi smele drugače zaklati, kakor da se mora poprej naznaniti o-krajnemu glavarstvu. Gospodje po mestih lahko tako pišejo, ki sedijo pri zelenih mizah. Ali nam kmeticam je drugače: Svinjereja je težavna. Vsled letošnje suše je zrastlo malo svinjske krme. Sedaj pa mislijo nemški gospodje pri zelenih mizah v Gradcu. kaKšna mast, da se bo letos cedila iz svinj. Naj le pride grof Clary malo pogledat, kako se kmetice zelo trudijo s svinjerejo. Skoro pol ure rlaleč moramo nositi vodo in drva moramo same sekati in oepiti. da se svinjam kuha krma. Potem pa, ko bi se kaj zredilo, bi se pa še moralo pri glavarstvu prositi, če smemo zaklati. A tedaj se pa ni treba glavarstvu naznaniti, kadar se svinjam nosi živež? Gospo-die menda mislijo, da je treba svinjo samo enkrat na dan krmiti in da od tega zrastejo kar celi centi masti. Svinje se mora no petkrat na dan krmiti. A! pos;!odje v Gradcu tega seveda ne vedo, ali pa nočejo vedeti. Gospodje naj naredijo po svojem, a me bomo na tudi po svojem. Ne dražite nas! Ali ne veste, nemški gospodje'v Gradcu, da smo kmetice steber države9 Grof Clary je pri obetlu po štiri vrste mesa. Prijatelj lista nam piše iz Gradca: Claryjeva odredba, da sme kmet uporabiti za hrano svoje družine i delavcev samo 50 kg žive teže zaklane svinje, o^ ziroma .HO kg suhega mesa ali špeha, je izzvala pri kmetskem prebivalstvu veliko nevoljo. Ta nevolja je tudi v vsakem oziru opravičena. Dočim grof Clary predpisuje kmetii, ki redi svinje in govedo, tako borne množino mesa in masti, pa uživa cesarski namestnik sam pri enem obedu po štiri vrste mesa. To mi je znano iz čisto zanesljivega vira. Grof Clary si je dal spraviti nedavno večjo množino svinjske masti, dobiva na teden po več kilogramov surovega masla. Prihodnjič vam bom poročal še o drugih takih Claryjevih dobrotah. Oskrba z usnjem v slovenjgraškem okraju, župani celega okraja so se obrnili na mene s prošnjo, da posredujem radi usnja. Da mi ni treba pisati vsakemu županu posebej, si dovoljujem tem potom iaviti županom, da sem takoj stavil v tej zadevi na Dunaju interpelacijo, v kateri sem tudi zahteval, da se dovoli kmetom dati kože doma zaklane živine usnjarjem v delo. Kak uspeh bo imela interpelacija, toga še ne vem. Obrnil sem so pa zajedno tudi v Gradcu na gospodarski oddelek štajerskega obrtno-pospeševalnega zavoda s prošnjo, da skrbi ta zavod za usnje celega okraja. Javilo se mi jo, da je Sta-iorskft dobila za leto 1917 ia Dunaja Rfckazanih 50 10. januarja 1915. SLOVENSKI GOSPODA!i P?tran S, tisoč kg usnja, katero se je porazdelilo na štajerske usnjarje in trgovce z usnjem. Za slovenjgraški o kraj je dobil g. Potočnik nakazanih 285. kg, za šoštanjski okraj g. .1. Klemenčič v Šoštanju 245. kg. Za marenberški okraj pa mora skrbeti za usnje g. Karel Wrentsohur. Koliko je prišlo od nakazanega usnja na posamezne občine, tega seveda ne vem in je tudi težko dognati. Najboljše bi pač bilo, da vsa-ia občina priglasi pri dotičnih usnjarjin. potrebno količino usnja. Obljubilo se mi je v Gradcu, da se ( odo ozirali še posebno na te okraje. — Poslanec dr. Versiovšek. Priglasitev sadjevca in sadnega jesiha. Cesarska narnestnija je odredda, da morajo pridelovalci do 1B. januarja 1918 priglasiti sadjevec, če ga imajo več kot 600 litrov, in sadni jesih, če so ga pridelali več kot 60 litrov. Tadi obtniki in kup-čevalci s sadjevcem in jesihom morajo svoje tozadevne zaloge prijaviti uradu »Gewuse und Obst landesstelle, Gradec, Kaiserfeldgasse št. 29.« Pri občinah so v to svrho :na razpolago uradne dopisnice. Kdcr svojih zalog ne bo naznanil, je v nevarnosti, da bo občutno kaznovan. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu ni bilo v pretekli dobi skoro nobene kupčije s tujim hmeljem, in sn bile cene samo na papirju. Gibale so se med 140 in 150 K za 50 kg. — V preteklem letu je v Avstriji zaradi pomanjkanja ječme a bodisi popolnoma bodisi deloma ustavilo obrat 48 pivovarn. Cene za les. Dunajske Velike lesne trgovine so sklenile sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlodi (smrekov, jelov, borov les) 45—60 K; hlodi (bul ov, hrastov in sploh trd les) 98—120 K; hrastove debele deske 240, tanj-Še 268 K. Otesani ali oglati žagan les (smreka, bor, jelka) 65-85 K, bukov in hrastov pa 230 do 269 K. Ža Češko so lesne cene za 15—20% višje, v Galiciji pa za 10—15%. Za Štajersko so določene sledeče razmeroma nizke lesno cene: Mehki hlodi neotesani 40—60 K; trdi 55-100 K; mehke deske 90-120 K; oglati ali otesani mehki hlodi 80—110 K: trd1« deske 110—200 K. Cene za les naraščajo, blaga jo malo, popre Seva n-o n 7'ahno. Maribor. Dne 25. januarja se bo v frančiškanski cerkvi kakor navadno slovesno obhajal praznik Matere Milosti. Vabimo hvaležne Marijine častilce, da se te svečanosti kolikor mogoče pridno udeležijo. Maribor. G. trgovec Andrašii se je oglasil v našem uredništvu in je z ozirom na naše poročilo o zaprisegi novih mariborskih meščanov izjavil da mu niti v ssnjah ni prišlo na misel, da bi bil rabil podtikane izraze. On je po končani slav-nosti pri obedu rabil približno naslednje besede: »V imenu »spodnje hiše« in navzočih trgovcev si usojam vzdigniti čašo ter napiti g. županu in mu pokloniti cvetico, da bi mu bilo še večkrat usojeno sprejeti v roke prisego 25 novih meščanov « To je govoril in nič drugače. Ce so nemški listi kaj več pisali, so •— lagali. — Mi smo omenjeno notico posneli po graških nemških listih. Čudno, da so poročevalci teh listov besede g. Andrašiča tako zlorabili. Kot pošteni časnikarji vzamemo izjavo poznanega g. Andrašiča z veseljem na znanje in s tem lojalno popravljeno naše tozadevno poročilo, Maribor. Kdor hoče v mestni klavnici klati svinje, mora poprej napisati prošnjo za klavro dovoljenje, naslovljeno na magistrat. V prošnji mora eovedati, do želi klati svinjo, ki je težka približno toliko in toliko kg, da bo porabil meso in mast za domače potrebe in da je v družini na hrani toliko in toliko oseb. Prošnjo se nese na magistratu v sobo št. 9, kjer se zapiše v zapisnik. Od tam se nese orošnjo ravnatelju klavnice Kernu, ki jo potrdi. Se le potem smeš klati svinje. — Na kmetih še občine niso dobile tozadevnih navodil. Torej je še klanje svinj na deželi prosto. Hoče. Katoliško bralno in gospodarsko društvo in Dekliška Zveza imata v nedeljo, dne 13. t. m., popoldne po večernicah v kaplaniji svoj občni zbor, ob enem je tudii tombola. Pridite v prav obilnem številu ! Sv. Anton v Slov. gor. Dne 17. dec. je umrla Helena Kukoveo iz Andrenc. Pokojna je bila vedno vzgled dobre krščansko gospodinje. Kako zelo priljubljena je bila pri vseh, je pričal njen pogreb. N. v m. p.! St. Lovrenc nad Mariborom. Na boštjansko nedeljo, t. j. dne 20. januarja, se bo pri nas vršil gospodarski shod. Naprošen jo tudi en državni in deželni poslanec. Domačini in sosedje, pridite! Zhigovcl pri Radgoni. Tukajšnja begunka iz Goriškega Ivana Stubl, ki se nahaja od leta 1916 v ibigovcih, ima šest sinov-vojakov. Ti so: Alojz, Karel, Franc, Josip, Ivan in Emil. Pač častno za slovensko mater, ki je zredlila toliko sinov za cesarsko suknjo! Sv. Jurij ob Sčavnici. Dne 30. dec. je po zelo kratki mučni bolezni in siprevidena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala mlada kmetica Antonija Stramič iz Stanetinjec. Pogreb se e vršil ob obilni udeležbi ua novega leta dan. Rajna je bila komaj 34 let stara ter zapušča moža in pet ma hnili otrok. Naj ji bo žemljica lahka! Sv. Križ pri Ljutomeru. Stalni dobrotnik tukajšnje revne šolske mladine so naš vlč. g. župnik Josip Vv'eixl, ki so tudi letos v enak namen darovali iO K, za kar jim zahvaljuje v imenu uboge šolske mladine — šolsko vodstvo. Ver/ej. Na Božič je nagloma. umrl Ivan Raj nar, veren pošten ia značajen mož, ki je bil za radi svojega mirnega nastopanja obče priljubljen. Polnih 16 let je gospodaril pri tržanki Ter. Oni šak, 9 mesecev je bil tadi v vojni službi Dolgotrajna, zavratna bolezen ga je spravila pod grndo. N. v m. p.! — Doe 20. decembra je zaspala v Gospodu po dolgi bolezni Jera Žabota, žena ver-žejskega cerkvenika. Dva dni pozneje se je vršil pogreb, katerega so se razen domaČih občanov s svojim župnikom pridružila tudi iz Marijanišča 2 duhovnika ter več slovenskih klerikov in fantov. N. p. v m.! Ljutomer. Tukajšnji železniški uslužbenec Košar je padel pretekli petek dne 4. t. m. pri pre mikanja tako nesrečno pod lokomotivo, da mu je stroi odrezal obe nogi; razven tega pa še je do bil nevarne poškodbe v trebuhu in na glavi. Umrl je že eno uro potem na poti v radgonsko bolnis nico. Zapušča vdovo 3 6 nepreskrbljenimi otroki. Pokojnik je bil marljiv, skrben in zanesljiv v svojem poslu. Težko ga bodo pogrešali na kolodvoru. N v m. p.! «•«. Sv. Marko niže Ptuja. V nedeljo po večernica , dne 18. t m., bo v »Posojilnici občni zbor Bral m ga društva. ,. ^ip: - - , Ptuj. Ker je tajnik Kmetske hranilnice in posojilnice pri vojakih, prošnja za oprostitev pa Še ni j rešena, in ker nimamo v okolici Ptuja na razpolago | uradnika, ki bi lahko vodil posojilnico, mora prilia-| jati uradnik iz Maribora, kateri vsled obilice svojih { poslov more priti le v nedeljo. Prosijo se vse stran-I ke, da ta vsled vojne nastali psložaj upoštevajo i 1 i se v nedeljo od 9. do 12. ure predpoldan in popol-; dan pred in po večernicah od 1. do 4. ure potrudi-| jo v posojilnico, kjer lahko opravijo svoje j osle. U-{ pamo, da bo kmalu mogoče uradovati v večjem ob-| segu! Sv. Juri j ob južni žel. Vabimo k občnemu zboru Kmetijske' podružnice v St. Juriju ob južni žel. v nedeljo, dne 20. t. m., ob 9. uri dopoldne, v ljud-ki šoli v St. Juriju. Vspored: 1. Poročilo načelnika in tajnika. 2. Poročilo blagajfiika in pregled računov za leto 1917. 3. Volitev delegatov za občili z-bor v Gradcu. 4. Pobiranje uclnine za leto 1918. 5. Predavanje potovalnega učitelja, g. GoriČana. 6. Raznoterosti. 7. Volitev novega odbora. Teharje. Naša dri^iva pri rede prihodnjo nedeljo, t. j. dne 13. januar hi, popoldne po večernicah dr. Krekovo slavnost z jako zanimivim vsporedoai. Čisti dobiček je namenjen Tiskovnemu domu v Mariboru. Pridite v obilner število, '1 nkc pomagamo tudi mi . os a?iti sredi „nemškega" Maribora ponomi Ti kovn doru. Celje. Mestni magistrat naznanja, da je s 1. jan. stopilo v veljavo novo obdačenje psov za mest i r!elje. Do dlne 15. febr. t. 1. morajo biti na mestni opliolji naznanjeni v svrho obdačenja vsi psi, kojih i lastniki se nahajajo v Celju. Za pse, priklenjene na j verige, je plačati 10 K letnega davka, za ostale pa i 15 K. Za ose pa. ki so samo mimogrede v celjskem i mestu. 4 K davka. Lepanjlva pri Mozirju. Dne 31. dec. smo spre-j mlinli k zadnjemu počitku vrlega moža in dobrega ; posestnika Franca Mikek. Star je bil 62 let. Bil ie I skrben in vnet za gospodarstvo. Bil je veren mož, ? znan daleč na okoli. Blagemu možu svetila večna luč! Snleška dolina. Dne 2r>. nov. in dne 23. dec. : so se priredlili trije delavski shodi in sicer v Ska-• lah. v Velenju in v St. Janžn na Vinski pori. Go-( voril je in obširno razlagal o uspešnem delovanj ". ■ državnega poslanca dr. Karla VerstovSkn rnd'ar V. - /aic. Vsi trije shodi so se iz1 orno obnesli. Delavci » po novsodi 'zrekl? neomaieno zmvanje svojemu poslancu dr. Karlu Verstovšek. Brežice. Slovensko katoliško izobraževalno društvo, Dekliška zveza in Slovenska Straža priredijo i v nedel'o, dne 13. t. m., nonoldne no večernicah, v ! župnišču svoj redni letni občni 7v,or z trovori in de-; kiamacitami. Priditev v obilnem številu! Mrkopalje na Hrvatskem. Naznani, dobrodošli 5 ..Slov. Gospodar", da je umrla dne 2. dec. rnnogolet-1 na bralka „Slov. Gospodarja" gospa Antonija sopro-5 ga vmir. nadučitelja g. Franca Sinko v Mrkopolju, ? Kateri že 50 let službuje ter je 40 let zvest naročnik ] , Slov. Gospodarja", da poizve vsaki tedien, kaj se li ; godi po Slov. Stajerju, zlasti pa v ro stnem kraju, ; pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Bila bi letos zlata gostiji ja, toda smrt je uničila, tedaj ne več tukaj, ampak j nad zvezdami se vidimo! Najnovejša poročila. Sporna točka mirovnih pogajanj. Trockij je na čelu ruskih mirovnih posredo valcev dospel v Brest Litovsk. Pogajanja še se torej niso razbila, kak r so se nekateri bali. Pač p je točka o samoodločbi narodov, v kolikor pridejo v poštev nekdanje ruske pokrajine Poljska, Litev sko, Kuronsko, še vedno sporna. Nemri so na sta lišču, da se je samoodločitev v teh pokrajinah de loma že izvršila, deloma pa se bo; o umaknjenju čet pa sedaj nočejo nič slišati. Boijševiška vlada jim je nato odgovorila: »Nemci govorijo o tako zvanem izrazu volje, ki je bil že podan na Polj skem v Kuroni in v Litevski. Nemci dobro vedo, da gre samo za izraz vo!je skupine novo ustvarjenih državljanov in posestnikov v zasedenih pokrajinah, da pa o narodih samih ni govora. Pod izjemnim stanjem, pod nemškimi bajoneti in pod vodstvom generalov je smešno govoriti o svobod nt-m izražanju ljudske volje. Če so si tega tako svesti, da je ljudska volja taka, kakor oni žele, da bi bila, zakaj se potem tako zelo lojč staviti svo bodno vprašanje do prebivalstva. Nemška vlada je pripravljena opustiti del zasedenih p; krajin, ki pri padajo Rusiji brani se pa zapustiti Poljsko in Li-tevsko. Tega ruska revolucija ne more sprejeti in ne bo nikdar sprejela. Ruska revolucija ne bo sto rila nobenega koraka nazaj. V takih okoliščinah pač ni upati, da bi se že zdaj skien 1 mir. Že to je veliko, če se bo podaljšalo premirje, ki poteče dne 1 i januarja. Boljševiki in Ukrajinci, Mirovnih pogajanj v Brest Litovsko se tudi u deležuiejo zastopniki ukrajinske ljudovla.de. Boliše-viki torej sedijo skupaj z Ukrajinci pri i-ti mirovni mizi. Na Ruskem se pa tepejo med seboj. Dne 5. januarja je namreč pceklo premirje, sklenjeno med beljševiki in Ukrajinci, in boj med četami obeh strank se je že začel z vso srditostjo. Brez Akacije in Lotaringije ni miru. Pre'ek!o nedeljo je sklical francoski ministrski pr?dsedmk načelnike vseh francoskih strank, da jim naznani radoge, vsled katerih Francija odklanja mirovne predloge. Pri tej prdili je rekel: Dokler Nemčija ne vrne Franciji deželi Aizacijo in Lota-ringijo, kateri ji je odvzeli v francosko nemški vojni leta 1870, ne sklene Francija nobenega miru. Nove cene. Vsled velikanske draginje smo pri» rrorani zvišati tudi cene listom v podrobni razprodaji. Od zdaj za naprej stanejo posamezne številke „Slovenskega Gospodarja" 16 v, p o n d e 1 j k o v e „Straže" 10 * in petkove „Straže" tudi 16 v, kar naj cenj. kopovalci listov blagohotno vzamejo na znanje. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru naznani l cen jeni m odje ¡v icom. da bo njena trgovina celi mesec januar vsak dan od 3. ure popoldne naprej zaprta radi ogromnega dela, ki se kupiči dan za dnevom znotraj in radi pomanjkanja osobj . Cene za naznanila aii inserate v Slov. Gospodarju se zvišajo. Draginja od dne do dne bolj narašča. Tak.) se je podražil papir za 600'- , barva za 400%, masa zi> valjarje za 1000%. surovo olje za 300%, kurjava za 500% itd Zaradi t e g a s m o žal prisiljeni od zdaj za naprej zvišati 1 eno za inserate. Od zdaj za naprej bo stala pri enkratni objavi 1 petitvrsta, ki ,e 3 milimetre visoka in 47 milimetrov dolga 48 vinarjev oziroma kar je isto, 1 kvadratni centi meter prostora stane 86 vinarjev; pri dvakratni ali večkratni objavi pa bo stala petitvrsta 40 vin. oziroma kvadratni ce; i ni-le. 80 v Pri »Malih oz-nanilih* pa bo stala vsaka beseda 10 v. Cenjene inserente prosimo, da blagovolijo to zvišanje vzet^ na znanje. Kako si je treba naročiti Siovenske^a Gospodarja? List je treba plačati vedno naprej Kdor ii bst na roči po dopisnici, dobi le eno šte/ilko s položnico na ogled še-le, ko pošljp denar, =?e mu začne list redno pošiljati. Svetujemo -sem. ki želijo postati novi naročniki našega lista, da ne pišejo prvokra! dopisnice in nt» zahte- S trac S, SLOVENSKI fiOSFOOAS 19. jauuarja rU*. vejo lista s položnico na ogled, ampak naj »i k«- j Kompletno pijo na pošti poštno nakaznico ter nam takoj pošljejo po nakaznici denar, potem bodo list dobili y roke tekom enega tedna.1 Če pa najprej zahtevajo od nas položnice in potem j po njej požljejo denar, lista gotovo pred tremi ; tedni ne bodo redno dobivali, ker položnice mi j preko Dunaja včasih še-le čez 10 dni dobimo, i Na položnico ali nakaznico napiši razločno svoje ime ter kraj in pošto. Ako si list že dozdaj dobi val, napiši na položnico ali nakaznico besedo: star iraročnik in pristavi zraven tisto številko, ki jo najdeš na ovitku svojega lista. Če si pa list naročiš prvokrat, potem pa zapiši na položnico ali nakaznico: nov naročnik j »Slovenski Gospodar« stane za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K; za vojake za celo ; ^»mfcak.' leto 4 K. za p<>! let t '2 K, -a četrt leta 1 K. j —---- Naročniki, pozor! Pri poštni hranilnici na OBGANIST IN Dunaju stavkajo uradnice, ker se jim ni zvišala pla- cerkovnik - (invalid) fca. kakor so zahtevale. Radi te stavke ne dobimo s- JWt 8laibe kja B(l boljii itunjjj koraj nobenih položnic iz Dunaja. Mi torej ne ve- Pred »sen. ti ieli prosto staoo , , v . rr I a ' »a»J«, i» mogoče g kakim vrto» mo. kdo nam je poslal naročnino. Zato se zdaj j klžej „ai,opi todi „iasn0 Blagohotne ponudbe ca up avo- k orjake j«K" "■»■——. v vsaki velikosti, stroje za valjenje za male in velike posestnike, mb.Be za drob ijenje kosti sa pripravo k »ti za krmo (na rošro a>i go nilni» moč), se kopi pri tvrdfci Nickerl & Co, dužba z o. z »p cijal iO podjetje za racio rn-loo gojitev |era'nne in dinge drobne do&ače živine, Iczersd ri št 84. pri Doraja Zahtevajte velik cenik. Učna knjig» it. 84 za 1,— K v (Mosse 1) dogaja, daj marsikateri naročnik, ki je list že plačal, lista kljub temu ne bo dobil, ker še mi n i.s m o d o h i 1 i denarja. Posebno novi naročniki bodo še morali potrpeti, dokler se razmeri na Dunaju ne izboljšajo. Kdor pa si lis želi na novo naročiti, naj ne piše dopisnice in ne fcahteva položnice, ampak naj takoj pošlje denar po nakaznici ter naj pristavi k svojemu imenu tudli besede nov naročnik. Potem bo list takoj dobil. Križev pot za vojni čas je nedavno izšel v Tis karni sv. Cirila v Mariboru. Vsebina je mila, ret Licitacije konj Licitacije konj, ki potrebujejo še odpočdka, oziroma takih, ki so nesposobni za vojaško službo, e bodo vršile pri stabilnih konjskih bolnišnicah itvo H lov. On?. | invalid it. it." pod „Organist- , Da t« t najem dobro idcča go-: stilna io trgovina s tcee. b'agou ; na okr cesti Siedilče-Ljatomtr, . igspji in Tina te toči ca eto čet j 600i! hI Pogo.i ugodni. Kder žel vzeti v naitm, se naj oglati pri Martina Trrten.ak, «ostiin , Vo d rasti 2, p. Bv. Bolfenk pri Bi» diSža. «0 ■ lijem za trejo posegtvo, kater* | m«ri 15 oralo», blizo Slatine le i že:e, vešč ga in pridnega vinl-čarja. » poš'e» pride droi.na, Zamenjam lepo črno sukseso jope, taatfce lovske srajce, blcz», ■taro peste) j, pernico ia »glavnik za špih, olje in surovo mu'o. Predpasnike, nove prtiče in it lezno peč prodam proti goto rini. Schmidi, Maribor, Koroška cesta 18. I. nadstropje. 60 Išče ge piidna sližkinja k uči-teljskm.u paru, katoa »a ka- bati. ¡Sit Is družina, malo pige- , . . .,»!>■ stvo v tiiž ni meeta. Samo take. i m razpečalnicah konj kot slem: V stabilni konjski bolnišnici v Mar;boru dne | 12. in 26. januarja, 9, in 23. februarja ob 9. ori j predpoldne, v stabilni konjski jbolnišnici v Radgoni ; dne 8., 19. in 28. januarja, 5 in 19 februaija, vsakokrat ob 9. uri predpoldne, v stabilni konjski j bolnišnici v Šoštanju pri Celja dne 18. in 27. ja nuarja, 7. in 17. februarja, vsakokrat ob 10. uri predpoldne, pri razpečalnici konj v Ljubljani dne 12. in 26. januarja v Nusakovi vojašnici ob 9. uri predpoldne, pri razpečainici konj na Uncu pri Rakeku dne 10. in 24. januarja ob 10 uri predpoldne, pri razpečaln.ci konj v Kočevju dne 10. in 16. januarja ob 10 ui predpoldne na šolskem travniku K licitaciji bodo pripuščeni le taki ponudniki, ki bodo imeli od pol ticne oblasti potrjeno legitimacijo, da so kmetovalci. Konjski mtšetarjiin pre-kupci ne bodo pripuščeni k licitaciji. is ki g!ui Jo po več let, ge nai oglait pod „M G. 62 na uredništvo 81. Gosp." Učenec poštenih starš»? ia ■ delnim šo tk m Sfriievaloro se sprejme v trgovino Da>orin T. Hibah, 8v. Vid pri Ptuja. 61 Apno, nergašeno cdda za drva Jtžef Neger, Maribor, glasni trg št. 2 u 64 Proda ge z'mska suknja z» gospode celo prevrtana g kožuhovino. Sfagibtr. 11/III., vrata 16, Maribor. 63 Mizarski učenec se takoj sprejme- M&nb&r, Kotoiiki tjg B. 66 Najercmircska ia obrtna h^a Doki ženijo za sebe «a živež is tih tega še dubro plači. Ponudbe ped „Viničar št. 2o' na upram i kaura je že bila kje z» vinčarja v srce segajoča, nanašajoča se na razne razmere, ? i« »e pri vaškem dein spozna ki so nastale vsled vojske ter silno tolažljiva za trpeče domače vojskujočih se vojakov. Pridejane sc molitve za mir, kakor tudi prošnje za ž i v e in pobožnost za duše rajnih naših vojakov. Knjižica stane s poštnino vred 30 vinarjev in 3e naroča v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Jo jako priporočamo! sfr. y - eim -1 * . P. 2. Spod. Vol. S t.: Obrnite se s posebnim pismom na dleželnega odbornika dr. K. Versiov-Seka v Mariboru. Opišite mu ves Vaš slučaj. Pozdrave 1 — Mala Nedelja: Žal, imamo premalo prostora za take pozdrave. Naj raje opiše boje njegovega oddlelka. Pozdravljeni! — I. F. Bren-g o v a: Hotinja vas je v župniji Slivnica pri Mariboru. - P o s t i 1 j o n V. R.: Hvala Vam. lepa za članek. Bomo priobčili v prihodnji številki. Le večkrat nam kaj poročajte 1 — Slovenski topni-'(■. a r j i o b P i a v i in drugi: Za poslane pozdrave iskrena hvala I Slovenskim junakom vračamo rodoljubne pozdrave! — S t ar it r g F. F.: Obrnile se na dotični naslov. — Poljčane: Obrnite se do svojega državnega poslanca. — Sv. Jurij v Slov. gor.: Pride prihodnjič med „Žrtve." — Dopisniku o zaprisegi novih meščanov v Mariboru: G. trgovec Andrašič nam zatrjuje, da je izvršil potrebne trgovske šole z odliko ii je nemškega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožen. Njegovo geslo baje je: Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš. — Dogoše: Poročajte nam, kdo hnjska proti jugoslovanski deklaraciji. Takim nemškutarjem, ki pljujejo v lastno skledo, je treba odkupiti korajžo. Pozdrave! — Stavenski vrh: Za to številko prepozno. Priobčimo prihodnjič. Po ročajte o tem .poslancu Roškarju! — S v. A n a v Slov. gor.: Prepozno za tokrat. — P o d o v a: Opišite cel slučaj roslancu Pišeku. — Oblaki — j u r š i n c i: Prihodnjič. — P e p c a M u r o -poljska: Hvala za izvrsten Članek, ki pa je do-Fl>eJ za to številko prenozno. Iskrene pozdrave! — F. V. Botkovci: Žveplo in galica se naroči po c^čini pri okrajnem zastopu. Ali ko letos dovoli ga lice. šo sedaj ne vemo. — Braslovče: Bodemo priobčili. — Več dopisov in poročil smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjič. Andrej ffnb»» pemioniat v Smar-[ Ju pri Jelšah, £«1 kopiti »it » \ nuj m t eii n<»jh>o posestvo s \ »toao»! nif ar. n hlev ni, ns kat>-I r*a> bi se pririeblo is osebi | iu za (.ar sv nj potrebnega i veža Potestro bi moialn bit blizo ce«te in v ravnini z dobro pitno vodo Tndi mora biti piiložnut kupiti prtrebnih drv. <1 Fcšttba kuharica, ki tna sama dobrr kuhati, sredn.ih let, se preti d> trem plajiln tukoj sprejme. Oglasi se i b) t trgovin gosp. Vilič a v Liu. H j._ 33 D a zakonska, krepka, brtz otrok, ifcetta naio poBestvt. v lajem > i a -ta o r» nje z tekaj njive »,rei meta tudi skžbo zrn niajrrii- ali vi ličarja v maribnr krm okra u Naslov: Fanz Mtjer, pri Grilu, Atiendoiiber^, p. Tobeibab pri Oraden. SO Več mizarskih p močnikov »prej ne mukrtk» de avi>ica s strognim obrati m I O. Rtpič, PoliMa pri '"eljn. Stano^ap.e in hraoa ▼ bi »i 4B Du ovnik v prkoa kufi hišo, pri prosto b< lj ca i-smrti b po»e j stvum r» eno tra*»». Ponndbe s reo > ia np'avuU vo lista ped „uuhovsih št. .7* v Varibom z velikim dvoričria in vrtem se pioda Nataičneje pod .Soriška u ;ea L 641 na Kitnreicbovo siicnino ekspedi eijo Gradec, Fsekur * (Eim8) ¿tire, ve;-dar za i »polnitev po poluon:» spr sitne SODE iz »rdrja leta, o jotte ali fi ns-žive, kupi vpiko mmin-. to~ onibr z mvidio .ssbn-. štrvila n feaVov. sii stdev te [iš j«jo na n.sbv: Iirdurtrie-u. Vernorire k .Urti", Gradec, 8tr»u«hergante št, 16. (Kient. 6) Ročni mlin m zdrob in moko! Lepilo raztlinski I m „SILESIA" ttkrč, ra Ukijšn « rake za pošte, žrlejt ške t rt de, obuti in m duttrije K 16t,— 10: kg, v se d h po 500 do fOO i g bri. tt > za oet o od biadra V napo njenih g( d h pol )i 0 kg 1 kg ro t 80 K Emta až£ in dovoz »e pose bej zaraiuni. Poit a poi Ijaiev: f auko tmb»i»^a in p. štnma v pli ievirasti pose di 4 R 6" vin. 10 6 t g brez lametva za msnko K 1' 80 Za naročila » vugnnih specialne cene. Vs ofrrt neob vezni. Velika riz^ošiljajaica: Indnjtrie u. VerSaodwerk UBAX% G ad c, Pt aucherg. v B Ttitfoi) O.n (B eu. 4) Cena 155.— kron. Poljedeljski stroji in orod.e! Teža približno kg- Poljedeljski stroji in orodje! Mlin se razpošilja opremljen z zamahni m kolesom in akiranim vsipalnikom. Cena mlinu je v tovarni 155 — kron, plačljivo v naprej brez odbitka; zavi janje in poštnina se računi za lastno ceno - sepa ratno. Mlin melje troje vrst izdelka in sicer: debeli zdrah, fini zdrob in fino moko Za kval teto, da naročaš prejme dober in nepokvarjen m in se jamči 1 Mlin se naroča pri tvrdki: „U. STtTCMl Dunaj XVIII. okraj, H&hnegasse št. 4." (DopUeje te sle>ea«ko) 38 Kdo k»j -e kje je beiuntc Jnfef Fornezi r t.. (u»ač it Pt Lo* re r» pri Moš , ki se nahaja baje v ptuitkrm r t aj' Nasxvse'ai gjoroíi na na lov: Mark>včič ivfn, k o k 8ub Abt., 111 Z .p, Gurnja Ra g na $laj 49 Podpiíata re m r»zžali!a p. hrtit ■»lj» | ri ri k *i>i a n ž vine ia ga piosim i dpr 'r i nj . Uria Gaelnrn, 44 Dogoše pri Maribora. Harironii n» dra man-alt, jaVo prip a en ra org ui n a,pr>d»or gtn:»t pri 8« Jakobu v 81nv. i nt. 86 Učenec, k'e «k ii »drav g pri-| meim .k nobratlo re 'P ej j n>e tak j » tr ntini z me anim ! biat-'it L 8fL-«vejiner na Vra« ¡ skt> 81 24 Lit dne B. i»nr »rja 1918 1' 7« 12 69 59 fiti 79 Vabilo na naročbo Pondeljkove Straže. Straža, ki izhaja v pondeb^k, se more naročili tudi sama za ] se. Sama pondpliko^a Straža stan^: z* celo leto K 4-— za pol leta K 2 — vb četrt leta KI — Naročnina se pošlje na naslnv (IpravništvO Pond^bkovp Straže v Mariboru Ž» zadnji poridel jek smo priložili položni e nekdanjega Našpga D ima po katerih se tudi lahko poš je naročnina za Pondelikovo Stražo. C kr avstr. vojaški vdovski in sirotinski za ! klad pod na višjim pokroviteljstvom Njpgovt ga ces. in kralj apost. Veličanslva mi je dan« s ¡ o svojem zaupniku g Ivanu Vod fik, c. kr. davinem u>>ra v t^liu v Šent Lenartu v Slov goricah : nesek po 1000 K, za katero svo'o je bi noj umrli mož Ismac B«uu an kot vojak zavarovan, v gotovini iz plačol N^1 glede na malenki s-tno premijo, ka^ro sem o I podpore v obrc kih plaj° pod Hajagodnejšimi pogoji IvuUJllfl. in sjCer na vknjižbo po 5%, na po roštvo po 51/2 %. Izposojuje se tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema posojilnica v svojo last. j Tozadevni stroški ne presegajo nikdar 7 K. Pro i šnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris sta- i rih posojil dela posojilnica brezplačno, stranka i plača le koleke. v TIradnA upp vsa^ Pete^ do 12. UidUlK' 111C ure dopoldne. Ako pa pride na ta dan praznik, se uraduje naslednji dan. Ob uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Posojilnica iz-j plačuje tudi obresti VOJUill psojil brez vsakega odbitka, | Piiaonjlti se dajejo, prošnje sprejemajo in vsi | rUJdbUiiU drugi uradni posli izvršujejo vsak de 1 lavnik od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Uradni prostori Gars"l Siran 8. SLOVENSKI GOSPODAR. Iß. januarja lilb. I MjiLJi mzmmiik I b»»eda ilue 5 rkujef, petitvraU 18 vin. Mrtvaška oznasila in s¡kiti* vsaka petitvrsta 24 t, Itjave in Podano 88 vinarjev. Za več->:>*ino objavo zntteu popnst. Inserati te sprejemajo le proti predpla iiln. Zadnji čas sa «¡prejemanje lnseratev torek opoldne. Dve pridni osebi, ki bi pomagale v gospodarstva, se sprqjmete v lepo stanovanje pol are od mesta. Vpraša se pri g. Koprivšek v Maribora, Bismarkova nI i ca 1. Iščem malo posestvo kje na Spodnjem stajcrikem, z gostilno in trg,vino, 4 6 oralov. Ponadbe na Joiip Rose, St. Jobann ob H&hjn-barg, Štajersko. 6 Nova „Šladminska" zimska suknja in druga obleke se zamenja ca mast ali moko. Mariiior, Koroška cesta Si. Mehka pašteti z vložkom, dobro ohranjena, z.ata 18 kar. genska ara; zlate kravatske iglje z Si malimi diamanti, kakor todi zlati ženski nbani se prodajo ca živila. Gjjps Fischer, Maribor, Garten gasee št. I. naditropje, vrata »t. 5. 18 Čevlji vseh vrst se izgotovijo za posestnike, ki sami prinesej? potrebna usnje in drugo gradivo. Pojasnila daje: čevljarna, Maribor, Grajska ulica št. 10 (Bargesse , med 12. in 1. uro 11 Sin¿erjer ši.aloi stroj s sukancem (erirnom) vred se zamenja ca živila. Latinger, Maribor, Perko-strssse št. 6, (tfagdalensko predmestje, zraven barak;. 26 Zane ilj v majsr; mož mora biti izurjen v vmegr&dniški, sadjarski in živinorejski stroki, žena v svin jereji in mora kuhati za majerje, eventuelno !mi lahko tudi 2 večja otroka, se išie z» rogsško okolico. Vpraša se pod „Zanesljiv mije; L 6Í9" pri Kienre hovi delavski posredovalnici, Gradec, Sack-strass- št. 6. (Kíenr. 1 Posestyo v največji blišini m?sta v hiii prostor sa stranke (asjem-niko), mlekarstvo, točilnici» čez ulico, lep a&dn. zsleniadni vrt, se takoj proda. Saslov pove uprav-ništ/o pod „8tud»nci pri ttaribo ru." (znar-ka sa oJg ivor.) 27 Vinagradao posestvo 30 minut od Marmor», lepa gosposka hiša, vi-niéarija, gospodarsko poalopje, lepe kleti, vinograd, sadni is selen jaJnl nt, njive, gozd trarniki, se proda za i J.OCO K. Soiiniek, Ez-herz, Eugcnatr. 6, II. naistrop. ¿es 'O 26 Cunje 7seli vrst^j^ta,*o"ipltkiTo"-vega sukna, krojaški ódrezki, r*c-trgdae noga rice, raztrgane moške iu ž-n«&o obleke, stare posteljne odeje, koče, kosti, kojske repe, svinjike ščetine, lisičje in zajčje kože, kupuje pa naj'üjih cenah M. Tsorinefe & Co. Celje. Trgovci in aakipo?alci od h še do hiše dobijo bolj Se cene. 18 V župiišča Št. Ilj v 81ov. g>r. je na proiaj še skoraj nov domači mlin s k^ma , ki je posebna pri-r>ra?Jj»n sa vitel j ali za mot«. C na 600 K. 3J Nove gorske üevlje in nov kožuh iz fiaega blaga, podlaga is kocj« kože, je ns ore daj. Naslov: Mah Erzherzog E^genstrasse 8/L. Maribor. 29 Na prodaj je 2 leti stara, 4 me sece breji vsre/na teliea. Kdor j žili kupiti, naj si jo ogleda v Hotinjivasi h šiev. IV. Proda se radi pomanjkanja krme. 22 Zamenjam za živež aH prodajem r^iau pohištvo, otroške čevlje itd. Poundbe upravi lista pod št. 23. Viničtr ss išče, z t ali 6 delavskimi možmi, pod dobrimi pogoji bi'zu Maribora Kje pove uprav-niitva Slov. 9osp pod št. 28. Dve ta^li, veliki suknji proda Weixi, «äsribor, Z^ffjta trg 3, 1 v. stp , 2. n&dstrp. 1? Hiša z gostilno iu gospodarskimi poslopji ter dv* orala zemlje se t<»oj proda. Naslov: Jaza Roís, Haj lin, Ptuj. li Malo lep) posestvo z novozida- n>iu paslo ijeiii sa t.-kf.j proda. Natlov: Jeza Roza, Hajdm pri Ptuju. H Zamenjam lepo črno jopo iz sukna in zimski pl.sč, bluze predpasnike, moške lovske srajce, dve stari postelji, posteljno blaz do in zgUv-nike ta ípeh, o jo sirovo maslo in drva Schmiil, K rožka cesta 13, I. nadstropje Maribor. 85 Veselo in srečepolno novo leto 191S Vam želi tisti, kitari vam skorc vsak dan prit,esc nekaj n jvega Kdo prinaša in odlaša? To je pismanoia! Prijatelji Ne žaluj den.rja I Narodi si „Gospodarjat" Jožef Senšer, tO pismonoša na Dravskem petja. Kupim velik štedilnik (š,arherd/ sa denar ali za živila. Naslor pri upravniitru Slov. Gosp. pod št 21. Lepa zimska obleka se proda Frauengasse 2, Maribor 18 AtJtsmaHčna mife s» c-íágasi K 8-2t sí &¡S:4 K 30 v, T «si t* es f ter i ft 40 Nobena vreni» a* vpliva In it sam» Rredijo. Lovilniisa ca kuhinjske i« ieik® „Rapid" polovl n* titož. žuželk v eni nocí, K S'79, Lovilo« muh -Nova" K 2 80 ko». Powe« ssajboljši uspehi, Mnogo pokvafcii flmis. Se poiiij» proti pevzoSj« ešteina 80 rim. Äaapolüjalnic« Tiefer, Tí"naj nl.,7Ü. Neoiinf l'li» i%. íl 7.-MEŠŠ', Kupim ali vsacaem v najem hišo, kjer je gratilaa zra-en in nekaj posestva da se lahko redi nekaj stiaj. Na deželi, ob veliki cesti ako je mogoie, kje pri žuj>oiKu v kaki vasi »a Spodnjem Štajerskem. Ponudbe sprejema iz prijaznosti Alojzija Orel, Lsški trg. Do!|a zimska euktij < za velikega moškega se namenja ca 10 kg š^eba ali masti. Naslov pove upravniJtvo lista pod „ Suknja ši, lv89". Misareki učenec se takoj sprejme pri celotni oskrbi: Rudolf Salz». Gö'Jbestr. št. 10. Maribor. 108Í ROŽE lisic, zajcev, dihurjev, ksnic, srn 1.1, d. kupvje po rajbo^ših ceaah T. Brsun, M»r;bor, Korcška nI. it 18. 1058 Tropiio?ec, slivovfco, YÍDsko žg&D'e, vinski kamen, éebekí vosek, strd, jakoika plača najbolje Jcs. Še res, trgovec, Maribor Tegethorf-ova ulica 57. 1038 Želim in prosim gospode In dsme, da mi naznani-nijo imess gvepodov Ugovcev. ki bi prodanih fcot-iumn. big go. Do nisi te tavamo Ecg-j Pollak, Sí sij ViLobiaéj J ai get no va ul. št. 88. Praga. Nove drohy cbsži. 108 7 0ospe ki so dobro upeijane v industri »lnih krogih, pj-i špediterjih, Is-karnirjib, dr^gistih, rudnikih, jol-jedeisk.ii zadrugah in velepo»»»«-aikih, dobe koristno zastopstvo v kemični tcvarni Hugon Pollak, Kri. Vinogradi, Jungrnannova ulica I|. 33. 746 Stare ospe In cunje kupuje vsnko množino po n»j«i£j b cerah Jan-{ ko Artman, Št Jurij ob južni žel, 1010 „Peva oči slavec". Knj'ga pod naslovom „Pe->aj či 8li»ec" s trideset mi krssaimi no vimi narodnim pesmi. Pošljem jo vsakemc, kdor mi p šlje za K 1 70 norh neobraMjtnih [oStnih znamk ali pa denar po poitni nakaznici. Na dop saiet in splob na brez pl« tuu naročila s* pa ne morem ozi»atiI Naroiuje r-e pri M/kT. BELEC pri 8v Bolfanku v Slo. goiicah via Ptnj ts>aj 875 lesa id kurjavo tadi na štoru takoj kepi Z. W5siai( Mancor, T.Rttkiiiova ulic» itev. 12. 4e< Posestvo it mogoče c lepim gozdom kupi Matija Obran, Maribor, Fischergaaae 9. _388 Pi'/or! Franc Drobnič lesni trgovec v Laškem trgu kepi vsako množin» bukovih drogov (švelaijev) toi plača lato po 7'50 komad. Kopi» pa tudi okrogel bukov let, 7H Suhe jedilne gobe, kmano, vinski kamss, melišno mok»; sploh vae dtžfclae pridelke knpnjs v vsaki množini po najii$ft cenah Janko Artman, Št. Jurij ob južni žel. 1018 Na prodaj novo zidane eno in dvo nadstropne hiše v mestu, davka in občinskih doklad proste, s velikimi in majhnimi stanovanji preti minesi obrnjene, s-s prodaji-pod lahkimi pogojL Vpraif te pri Jožefn Kefaiji t Maiifccrc Menart sirarn št. 39. 48* Konjak „Maus,, 8 tri- „URAX-žeblji za čevlje" Patent glavice kotno ostrino. Pošilja se vsako množino po pošti proti pomtja Velikost št. 2, 1 zavoj po 1000 komadof K 5 85 Velikost št. B, 1 zavoj po 1000 komadov K 7 85. Od 15. novembri naprej se gornje eene radi povišanja cen blagu ztiiajo za 10%. D, VemniMte „UBAT StrMc&erpse Si. 15. (Kienr, 47.) destiliran Iz vin laetaaga pridelka. Pri oslabelosti od starosti in želodčnih telkošah je is vma destiliran star ksajak že stoletja caaao preiskušeno okropiilo. 12 let starega v 4 pollitrskih steklenicah pošljem franko sa 60 K, mlajšega 8 letnega, čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo sopor trganje v udih, 4 pollitrske steklenice «8 K. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči buc-guniec per liter K 4*60. JBercedikt II e r 11 * veleposestnik, grad Golič pri Ko njicak, etajenko. iospodjt ki so dobro npeljani v Imiust?;->-.ln'h krogih, pri Špediterjih, lekarnarjih, drogistih, rudnikih, poljedelskih zadrugah in veleposost-nikih, dobe koristno zaitopttre v kemični tcvarni Hugon PoHk, Kri. Vlgogradl, Jungniannova ulic* it. 33. 741 r Kupim posMtio s dobrimi travniki In gos-dovi na Južnemštajerskem (najrajše v Sav. dolini) in prosim ponudbe s podrobnim opisom. Naslov pore upravn štvo „Slov. Gospodarja." »62 ^_I • •••-V'"-;^ Naznanilo. Podpisana usnjarja Ignacij Sinigoj (Stei-jer) in Jožef Novak v Ljutomeru naznanjava tem potom, da vse svinjske kože, koje so bile do 1. maja 1917 nama za vstrojenje izročene, se morajo do 1. februarja 1918 dvigniti. Kdor bi to tega časa ne dvignil teh kož, izgubi pravico do njih. Pripcmnima, da svinjske kože se še nadalje sprejemajo v delo, ne pa telečje, goveje in konjske kože. Ta pripomba je veljavna za čas vojne. Trgovina je odprta v torek, petek in riadeljo. 16 Ignac S r.itjc jj Jržtf NataS-:-. Kmečka hranilnica in posoj IImhm w Ptuju, minerifslti siirestir * naznanja, da se vrš , dokler se ne rešijo vojaška zadeva tčjnika, uradni dnevi samo ob nedeljah od 9. do 12 ure predpoldan in od 1 do 4. popoldan. Prosimo, da stranke to uvažujejo. Ko bo mogoče poslovanje v prejšnjem ob segu vršiti, se bo javilo. ; 6 MUZEJ Slcv. »godovmsköga dnaátrs, Maribor, Koroceet^ 10. ßwtnjte tsačj ¥ß& zgodevmsko vnšn» predícete, oaobito vojse sp^^ls-s »TOamwiK« AX- leseni podplati za popravljanje čevljev. Pošiljt se 6 parov, par od 3 K 50 v naprej, za čevljarje, prodajalce na drobno, konsume, zav de, tovarniške obrate, trgovine z usnjem, vojaške delavnice. Indusiri/a in razpohii alnica ,.URAX", Gradec, Strauthergasse št 15. Prava dobrota za čleveštvo je WeberjeT pateat-podplat,Ideal'. Se vpogne kót usnje, Bfez šema koi usnje, NepremočJjir kot usnje» Trpežen kot usnje. Pri številnih vojaških poveljstvih, obrtih, koa«umnih b društvih i. t. d. v Avstro Ogrski v rabi. Cena za nabijanje podplatov: Moški in ženski Čevlji J 1 par K čevlji za dekleta in fante „ ,, ,, otročji ^čevlji „ „ Obnovljenje peté: iz trdega usnja za ženske in moške čevlje „ „ „ fante in dekleta „ „ „ „ otročje čevlje Di'nga popravila po kakovtsti čevljev 1, 2 in 3 K od para. Edini delavnica: CR*PEC, Saskstr. 3. Prevzeano mesto v Gradcu, Sackstr S. Prevzemno mesto na deželi: Ernest Sark, Ljubljana; E. Hauck, Opatija 166. Ustanovila se Se bodo druga prevzemna mesta v Gradcu, kakor tu Ji v provinci na Štajerskem. Občinstvo se vabi, da si ogleda nafio okrt, Gradec, Sakstr. 8, Tam se dobijo tudi Še drugi pogoji. C48 Kienr.) 7 650, 5 50. K 4-—. K 8 —. K 2—, Na suhocepljene trte so na prodaj za leto 1918 Cepljenih trt še je v a'ogi 30.000 komad«;-in sicer najbolj rodovitnejše sorte. Trte so cepljene na podlagi Rip. Portalis in na Gothe št. 9. Cepljene trte se dobijo enoletne in dvoletne posebne močne. Cena. trtam je po dogovoru. Cepljene trte prodaja: Frane Slod^jak trtnsu ' 6 pri Sv Lovrencu v Slov gor., p, Juršinei pri Ptuju, Štajersko. noooosoooo Koledar za slovenske vojake i& leto 1918. T» priljubljeni vojaški koledar je zopet izšel. Male pač je vojakov, ki bi ne bili še imeli dozdaj vojaškega koledarja in na tisoče si ga ie naročile, že za leto 1918. Zdaj torej lahko imajo našrvrli vojaki zopet svojega zvestega spremljevalca. V koledarju najdejo naši vojaki mičen spis o cesarjn Karolu I in cesarici Žiti. Čisto nove določbe o državnih podporah za svojce vpoklicanih, razprave o pokojninah in vzgojninah vdov in sirot, o pokojninah invalidov itd. Poleg tega se v koledarju najdejo tudi natančni predpisi, kako je treba postopati beguncem, da dobijo begunsko podpore. Ob koncu ima koledar kratek verski poduk za vojake in pa molitvenik, obsegajoč najpotrebnejše molitve za krščanskega vojaka. Poleg tega im* koledar 80 strani praznega papirja za pisanje in svinčnik. Vojaki, sezite po novem koledarju irt naročite si ga. Domači kupite možem in sinovom ta potrebni koledar in pošljite jim ga na bojišče! Vkljub temu, da se je v zadnjem letu skoraj vse podražilo za več kakor 100%, stane Koledar za slovenske vojake s poštnino vred samo K 130. Naroča se samo v Tiskarni sv. Cirila v Maribor n. fciAielj íis tami&lJc; titSÄ^ Odgovorni urednik: Franjo Zebot. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.