*
• r.


.■
■H:.


?
-***•

Letošnje praznovanje Prešernovega dne smo združili s praznovanjem 120. obletnice nastanka Mohorjeve družbe. Dvorano smo okrasili s Prešernovo sliko,okrog pa sta bili začetnici "Mohorjeve družbe" v obliki klasičnih stebrov in lokov.Zvrstile so se tri zborovske pesmi na Prešernovo besediloma troje deklamacij.Nato nam je tajnik Mohorjeve družbe,dr. Rado Bordon, na kratko orisal razvoj in pomen mohorjevk ter podal zanimivo primerjavo meč. ustanoviteljem Mohor j ve družbe - Antonom Slomškom in Francetom Prešernom..ba sta bila sinova preprostih staršev,oba jo povezovala brazm jna ljubezen do domovine in u-metniško ustvarjanje..
Po proslavi smo si ogledali še razstavo mohorjevuh knjig,l:i so iz-, hajalè od nas šanka družba pa do leta 194-5.Med njimi je bilo okrog 30 ko-
ledar jev, mnogo jih oa ni prišlo na vrsto.Knjiga za razstavo nara jo posodila Državna knjižnica iz Nove Gorice.
Druga zanimivost,kateri se nismo smeli odr či,je bilo pustovanje.Kurentov veseli obraz se že od nekdaj smehlja oh strani Slovenvev.Tudi mi smo so na njegov god in na god vseh pametnih Slovnec v t mcljito pripravili. Glavna točka praznovanja je bil popoldanski spored pustnih burk,resnih in manj resnih.
Seveda,Pust je umrl.
Žalujoči ostali !
%cp
Black
o D
Ljudje]Umorili ste človeka!
K j e ?Kdo ? Z alta j ?
Da,poglejte na goro!
Resnično vam pravim,urnorili ste ga! "Toda koga vendar,povej nam, povej hitro!"
0,koga,la koga naj umore?
Poglejte križ!
Ljudje ob njem!
Poglejte,vendar,na njem umira človek, človek,ki je Bog,Bog Sin!
"0,ti bedak,ti blaznež, kje vidiš križ,kje so ljudje, kje elovek-Bog visi?"
Ljudje,ne,ni to laž,poglejte...
"Kolci,vendar norec,ti prekleti, utihni,sicer te potolčemo takoj!" 0,vi ljudje!
Umorili ste Ga!
V svojem srcu ste Ga zatajili!
Vi : lepi,dobri, krotki in goreči,
v
vi,ponižni,plemeniti, klečeplazni !
0,vi,hinavci,egoisti, ozkosi'ćni strahopetci, vi,nespametni vsevedci, oslcrunjevalci in morilci!
Ubogi vi!
-luka,-
* -
Življenje v semeniščih hira.Zdi se,da sistem ne ustne ne
ustreza več današnjemu času in da je izumrl ali vsaj preživel. Zato se siniša,. to obnoviti,popraviti.Spremembe se vrše po vsem svetu.Zlasti je to vidno pri današnji mladini,ki stremi po svobodi.Toda prav ta je že mare ikoga spravila v pogubo.
Zato je silno važna definicija svobode.Napačno je rečiž"bvo-boden je tisti,ki lahko po mili volji del kar hoče",To sploh ni svoboda, ampak suženjstvo n.'gonom.Na takem, principu ne more obstajati svet.Svoboda je v nečem drugem.Je v odločanju za dobro,ker je naša volja na to uravnana in to pot razum potrjuje, Normalno je,da vse dobro premislimo in se odločimo za tisto, kar je po naši,pameti pravilno.Ko razum nekaj vpozna za prav in se tega, volja oklene, teda, j je v resnici dobro storjeno svobodno,ker nismo navezani na okove greha in nagonov.
Danes so semenišča bolj odprta.,kajti zdi so,da je zaprti tip semenišča, kakor preživel,neustrezen današnjemu času in razmeram. S. tem pa ni rečeno,d' je zaprti tip semenišča neučinkovit. Iz malih somenošč lahko naredimo ra j, To je sicer idee,l,a v resnici je to težko izvesti,Malo in veliko semenišče lahko postaneta vzorna družina,pristno bratstvo,bozje ljudstvo, kjer so fantje "enih misli,enega, mišljenja in čustvovanja".
Ze Sokrat je dejal,d' je "sramotno za človeka,če nima prijatelja. V semeniščih se tega ne bojimo,ker je idealna družbena u-stanova,da se gojenci med seboj dobro poznajo,si klešejo značaje itd,V tem ni zaprtost,v tem je prednost semenišč.Spozm -vajmo se,opozarjajmo na napake,vo.rujmo se vzvišenosti,pretir-van j a,uvel j ~ vi j sn j a samega sebe v negativnem pomenu,Ne bodimo revolucionarji v praznih rečeh,v. malenkostih.
Deforme so sicer potrebne,čuti jo jih semeniseniki tako kot bogoslovci .Nov čas je prinesel nove probleme. Ta„ko se moremo seznaniti z njimi,jih temeljito preštudirati in poiskati adekvatne rešitve.Ni rečeno,da. je vse v redu, če jc lepa hiša, ki nosi morda naslov bogoslovje ali malo semenišče.
Hočemo reforme,kjer sploh niso potrebno.Delamo jih samo zato,d,a se nekaj spremeni,da zadostimo času.Oziramo se na razne malenkosti,naveličali smo se colo molitve,pr mišijevanja.Vse to je posledica pomanjkanja vere,resnosti,nimamo jasnega, cilja, še ion j jasne odločitve za vse božje,Ne znamo se reč premagovati,ne poznamo duha žrtve,ne smisla za darovanje in za pravo ljubezen,ki se da je.Problemi so zato,ker jih sami delamo, ker ne znamo ubogati in zato smo nezadovoljni,nemirni,nesrečni.
Zato,brat je,začnimo revolucijo najprej pri sebi,pri svojih napokali, .prem nino se mi in spi omenil se bo svet.Niso zaman
rekli stari benediktinci - ora et Izbora.T olitev in delo sta pogrebna z* novi svet .Nemogoče je brez la st nog'’ prizadevanja kaj doseči,Jpostev- jmo reklo;"In hoc signo vinces- in Crux stat demi volvit terra".Ostalo bo lo tisto,kar je bozje,vse drugo bo propadlo.	_
O
Bizjak Dinlto
V svetu, lačnem hrane, je na kupe bomb! Kajn z njimi?
Nad Vietnam,, leti jo, mori jo.
A svet molči!
leti jo, mori jo,
nedolžne ljudi. ZAKAJ MOLČITE?
tudi vi ste krivi da leti jo, mori jo,
nedolžne ljudi.
Lanteus
si ti ustvaril!
Zahtevala je žrtev, veliko žrtev.
Koliko misijonarjev in misijonark je slo, da Ti ustvari kraljestvo. Ustvarjajo oni, ustvarjamo mi.
Toda žetev je velika, delavcev malo, ljudje Te hočejo in Te bodo se hoteli do konca sveta.
Ti,uničevalka mladosti, mlada celina,
drugim si uničila življenje, mnogim ga bos se uničila, a kaj je življenje proti vstajenju?
Danteus
d lotj
Vesel sem se odpravil na avtobus,kot že dolgo nisem bil, sag sem po tolikem času zopet šel domov v civilni obleki, brez težkih vojaških obveznosti,ki so me vezale kar sedemnajst mesecev.ko sem se usedel na enega izmed avtobusnih sedežev, me nekdo z veselim glasom pokliče.obrnem se in kar obstrmim od začudenja.
"Minko,kaj pa ti v tako oddaljenem kraju?"
"Čudno se ti zdi,kajne !"mi je rekel smejoč."Tu sem v semenišču» "je izjavil besede s takim glasom,kot da mu ni nič lepšega reči.
"Kaj>ti?"več nisem mogel reči od neznanskega začudenja.
"Rad bi te zaprosil,da mi odpustiš,ker sem se včasih tako norčeval iz tebe in iz tvoje odločitve;kot vidiš sem sedaj tudi jaz na tej poti."
"Minko.. ..»?"sem zopet izrekel njegovo ime še vedno v začudenju. .
"Rič me ni treba izpraševati", me je hitro prekinil,"saj
ti bom vse povedal",in pričel mi je razlagati svoje življenje zadnjih treh let.
"Tudi jaz sem že takrat,ko sva bila skupaj,čutil,kar si čutil ti. vedno sem poslušal klic,ni je vpil: »»pusti vse in pojdi za menoj»"Toda vse to sem v sebi zatiral.Ker se mi je ta kric vedno oglaševal in sem se ga hotel otresti,sem se z vnemo lotil učenja,postal sem bolj aktiven na praksi,ki smo jo imeli na srednji šoli misieč,da bom s tem pogasil tisti ogenj,ki se je v meni oglašal in razgoreval vedno bolj. Niti sam ne vem,zakaj nisem takrat sledil božjemu kricu,zakaj sera ga hotel izkopati iz duše,zakaj?Sedaj razumem,Kako je bilo tebi takrat,ko sem tako preklinjal našega Stvarnika in si mg ti opomnil na to,toda jaz sem ti odvrnil,češ,kaj tebi to mar.čudil sem se ti,kako si mogel tako javno pokazati svoje prepričanj e.Sedaj mi je jasno.Tebi je bil Bog vse, kot je sedaj meni.Ko sem nadaljeval študij,me je prvo leto, po tvojem odhodu,zanesla pot mimo neke cerkve.Rilo je že skoraj tri leta,odkar nisem bil v cerkvi.Neka sila me je vlekla in vstopil sem.čeprav je bila polna ljudi,je vladala v njej popolna tišina.Kmalu nato so pričeli moliti križev pot.Du-
hovnik je z žalostnim glasom rekel : "pil-at obsodi Jezusa na smrt»in■glej,kar nekaj se mi zgane v dusi.Kaj ni danes veliki petek?i'ja ta dan,pred skoraj dva tisoč leti je bil Jezus pribit na križ in to samo zaradi naših grehov,jaz pa ga tako preklinjam in zaničujem."pe,ti me ne zaničujes,ampak si to samo predstavi jas\»s e oglasi nekaj v meni,"prav tebe sem izbral,da boš pomagal ljudem,ki tavajo po svetu brez cilja,brez pravega smisla,takim ljubem,ki ne vedo,da sem trpel tudi zanj e,da bodo tudi oni prišli v naše občestvo!" prav tebe...,prav tebe...,je odmevalo v moji duši.oh,Oče,ne ! Razreši me te naioge,pusti me,da odidem daleč,daleč stran od tega,kar mi hočeš naložiti.to je preteško zame,sem prosil in solze so mi drsele po licu.
Toda v meni se je še vedno oglašalo :"prav tebe.. !"Hotel sem zbežati iz cerkve,toda nisem se mogel premakni ti.padel sem na kolena,izčrpan kot še nikoli prej in rekel sam pri sebi;"zdaj vidim,da si ti močnejši,naj se zgodi tvoja volja!"
Vstal sem in šel z žarečim obrazom iz cerkve.Veliko veselje me je prevzelo,ko sem se spomnil,da se ne bom več bojeval z očetom,saj sem se vdal njegovi volji.
Sedaj sem tu,prav tako vesel kot takrat,ko sem dopustil, da je prodrla v mene resnica,da je Kristus tudi zame trpel in umrl na križu.Sedaj veš vse in mislim,da se ne čudiš,ker me vidiš tukaj."
Nisem imel besed,da bi mu ougovoril.ločila sva se le s pozdravi in željo,da bi oba dosegla cilj,ki nama e>a je namenil Gospod.
Kako lepi so tvoji načrti GospodJO-ti kako čudovita so tvoja pota,če človek samo maio posluša tvoje besede in jih spoštuje.paj da bi vsi ijuuje videli svoje življenje v tvoji smrti na križu in slavnem vstajenju.
M.
Noč je črna,nema, spanec noče na oci,
možgani hlastajo za utrinki spomina, ki se porajajo iz noči.
Misel je težka,duh se ne zdrami ob njej.
Zažari,ko se iz teme zasvetijo tvo je oči...
Kri zaplapola,prsi valovijo’ srce kipi,hrepeni --zaman-
Ukraden trenutek,utrinek noči, ki zažari,da ugasne, z njim ugasne spomin na, srečne dni.
Black
Strmim	C
v zvezdnato nebo,
to praznino,
ki jo napolnjuje On,
Beseda,
Življenje,
On živi, mi umiramo, a živimo
naprej,mi popotniki z odvečnimi kilogrami in suhci
in drugi,pohabljeni in slepi živimo !
Kdaj bomo ENAKI?
Danteus

San je, san je, san je a ti si tu,
moj prijatelj mladostni. A s e da, j jih ni, ni več - tebe.
0 s ami j en,zapus č en, v družbi atomski, a moj prijatelj?! Kmalu se vidiva! Sanje,sanje,sanje !
Zvone
o
; Ko človek bore in posluSa o nekem krmnu,si ga zeli videti, posebno,ce je ta zanimiv.
x 1'rvosolci smo slišali še pri verouJcu zanimive stvari o samostanih in tako smo izbrali nedeljski sprehod za obisk kapucinov v Vipavskem Križu.Vreme je bilo vedro,Vipavska dolina je žarela, v popoldanskem soncu,vrhovi pa so se,pokriti z belo j. ode jo, bleščali.Pot se je vila. v hrib in kmalu smo prispeli do '■'mestnih vrat.Vas Vipavski Kriz je bila. v prejšnjih stoletjih va.no mesto z obzidjem.Ponekod obzidje še sto ji, toda. zob casa ga ruši.
Po ozkih značilnih uličah smo prišli do župnijske cerkve. Ogledovali suo si slike na platnu,k.a .elico Sv, Križa in druge zanimivosti cerkve,ki je gotovo še procej stara Počastili smo Jezusa in zapeli nekaj pesmi,nakar smo šli h kapucinski cerkvi. Ko smo pozvonili,nas je pri j smo sprejel brat vratar.Sli smo po hodniku'k patru Vilibaldu.Bil nas je ve el in nam je čvr-stoodgovarjal na vprašanja,ki smo jih bili pripravili ze prejšnji dan,
Naše vprašanje 2Vemo,da je ustanovil vaš red sv. Frančišek. Kaj bi nam o njem lahko povedali?
P. VilibaldsSv. Frančišek jeustanovil manjše brate (minorite). Od njih so se ločili frančiškani;od frančiškanov pa so se od-,x. cepili kapucini,ker-so hoteli ..iveti strožje.Namen vseh teh rodov je siromašno življenje ,po evangeljskih svetih.Sv. Frančišek se jerodil bogatemu trgovcu v AssisijuFBil je veseljak, navajen razkošnega, živi jenja.Nekega dne jc kot vitez na konju srečal na poti gobavca,ki se mu je zastudi1,Obrnil je konja in zdirjal proč.Gez neka,j Časa se je pokesal svojega dejanja, odjezdil k gobavcu in ga objel.Ta dogodek jespremenil njegovo Kivi jenje.Kar se mu je prej studilo,se mu je spremenilo v vesel je.Bog mu jo dal milost,da jo zapustil boga- tvo in se oklenil križanega Kristusa.Ustanovil je menihe.Frančiškov red je temeljil na por-olnom, siromaštvu.Fran-isek je začel vse svoje bogastvo razd jati potrebnim in revežem.Oče ga je preklel, ker je,po njegovem, zapravijul premoženje.Frančišek je prosil enega izmed sobratov,naj ga blagoslavlja,ker ga oče preklinja, da bo prevladoval blagoslov nad prekletstvom.Ko je nekoč molil v cerkvi,je zaslišal božji gl s; Popravi mi cerkev !"Frančišek je začel popravljati cerkev,toda kmalu'je spoznal,da mu Bog ukazuje,naj popravi Cerkev,potujoče božje ljudstvo v nebesa. Tako je začel pridobivati r>se za božjo Cerkov,ki so ji bile prej nasprotne.Poravnal je nemire med mesti,Ob koncu svojega življenja je svetnik dobil odtise Kristusovih ran (stigme). Značilno za njegovo življenje je veliko trpi janje.Trpel je tako rad,da je v največ jem trpljenju zložil Sončno pesem .
V njej proslavlja Boga,boš je stvarstvo in smrt.Zvezde imenuje sestre,mesec in sonce brate. Živali so ga imele talco rade, da so ga na prvo besedo ubogale.Tudi volk,ki jeprej klal, je
postal krotak,Njegov duh jebil vesel in siromašen.Poudarjal je da je v odpovedi vesel je.Učil jepotrpezijivo prenašati tegobe, ponižanja,obrekovanja.„,Umrl je ster 44 let.Danes ima na svt tu veu kot 30 000 elanov,
-Zanima nas,kdaj je bil istanovlejn samostan v Vipavskem ((po starem Svetem) Križu.Kaj nam lahko poveste o zgodovini gradu, cerkve in samostana?Kakšen pomen in kakšno delo je imel samo© stan nekoč in danes?
-Kapucinsko cerkev je dal sezidati 1636 grof Friderik Attems Posvečena je bila 1, 1643 sv. Frančišku Asiškemu.Glavna oltarna slika v kapucinski cerkvi predstavlja ustanovitelja in sv. Klaro.Župni jskn cerkev pa je bila dograjena 1660. leta.Kako je prišlo do ustanovitve?Kriški grad,sezidan 1492.kot obramba pro ti Turkom,je bil last grofov Murnov (tàe là Torre).Ker so ti grofje postali protestantje in so želeli tudi ostati.so se morali izsaliti.Grad so prevzeli grofje Attemsi 1505.leta.Tako j so se pokazali verne in ustanovili cerkev s samostanom.Pokli'-cali so kapucine,ki so ostali tu nepretrgoma do danes.Grad je propadel,ker ga je 1864 razkrila močna burja,Pod cerkvijo je grofovska grobnica,ki se je upor-bl«jola skoro dvesto let d Napoleona.Pod cerkvijo je na drugi strani tudi samostanska grobnica.Obe sta z zidom loe eni.Znamenita in zelo dragocena je velika slika na platnu "Slava presveta Tro jice , delo p, Gesualdo. Slika je bila večkrat na razstavi v Ljubljani in jo hodijo ogledovat mnogi turisti,Lesena kipa Marije in sv, Antona Padovanskega sta krasno delo tirolske umetno ti,Tret ji oltar predstavlja svetega Valentina,ki prihaja iz nebes ozdravit božjastnega.. Sv. Velentin je namreč zaščitnik zoper božjast.Ta slika je umetniško delo,kakor Kristusovo bičanje in obglavljenje Janeza Krstnika na hodniku v zakristijo,Nase delo je v glavnem misionarsko.Pomagamo na župni jah,spovedujemo in pri -di gamo. Samostan je odigra.l #a^no vlogo v zgodovini v verskem življenju ljudi.Ta vloga se je predvsem kazala v spovedoval' in pridiganju.
-Iz vašega samostana prihaja tudi vec pomembnih mož.Najbol' se odlikuje po svojih pridigah Janez Svetokrižki.Kaj bi nam povedali o njem ?
-Rodil se je 1664 v Vipavskem Križu v eni izmed hiš na. 4 Bil je več let samostanski predstojnik.Spisal je znamenxte pridige.Umrl je v Gorici,kjer je tudi pokopan.
-Kakšna je vaša povezanost s svetom ?
-Znamo se približati ljudem, naša povezanost se kaže v t digah in spovedovanju.
-Kako strogo živite ?
-Ne živimo tako strogo kot sveti Frančišek shodil je bos,no sil spokorne pasove in se bičal do krvi.
-Kako si delite delo,koliko elanov šteje vaša samostanske družina in koliko naraščaja imate ?
-Tu živijo štirje patri,trije bratje,en upokojenec in kapDr"
na zdravi jenju.Delo je lepo razdeljeno.P. Erispin obdeluje vrt, jaz sem p, Vilibald,gvardijan pa je Peter Krnel j. Narašča, j imamo v Ljubi jani;zadnjič smo imeli tukaj 4 novince (19707?toda od njih ni nobeden ostal v samostanu.
-Radi bi videli tudi knjižnico.Ali imate v njej dragocene knjige ?
-V njej so predvsem stare in del le latinske knjige ter nekaj itali jenskih.Ko so prišli Italijani v Vipavski Križ 1913 (po prvi svetovni vojni),so za..gali vse bogate slovenske knjige in tako osiromašili knjižnico,Pridige Svetokriškega pa so se izgubile neznano kan.V našem samostanu želijo ljudje videti pridige v originalu,a jih žal ni,
-Koliko kapucinskih samostanov je se v Sloveniji poleg vašega?
-Je še sest samostanov in sicer v Ljubljani.Cel ju,Ptuju,Krškem, Škofji Loki, v Mariboru in pri nas.
- Kaj je prinesel koncil vašemu redu ?
-Prinesel nav je poživitev kot ©stalim vernikom ter nekaj • sproščenja; okovi srednjega veka so izginili,
-Na kakšen način pridobivate nove poklice ?
-Na župniji pridemo v stik s katerim velikodušnim fanton,ki ga Bog kliče; -Ge hočeš,pridi in hodi za menoj!1' Vendar imamu malo pokliceV' s Primorske.,
-Kakšni so pogoji za vstop v vap samostan?
; Za brata sprejmemo fanta,ki ima predvsem trdno voljo in sposobnost .Do vol j je osnovnošolska izobrazba.Gojenec je eno leto ali dve kot pripravnik v samostanu.Sledi leto preizkušnje,nakar se fant odloči.Za patra-duhovnoka pa. so potrebne vse sole kot za škofijskega duhovnika.
Po končanem pogovoru smo krenili v staro obednico s slikami iz življenja, svetnikov in svetega pisma,potem pa v knjižnico. V njej smo si ogledovali selo debele (tudi 25 cm)ladinske knjige. Od tam smo Šli v kuhinjo in v celico enega izmed patrov.Celica je ozk- sobica s posteljo,omaro in umivalnikom.Brat vrtnar nam je pokazal širok in lepo urejen vrt,od koč er je lep razgled na velik del Vipavske doline. Za tem smo šli v zalcristi jo,k jer molijo kapucini brevir in molitve. P. Vilibald naia je povedal tudi dnevni red; ;:0b 5. uri in pol vstanemo,nato imamo molitve in premisijevanja.Sledi >aša.Dopoldne dela. vsak svoje pr-ktično delo»popoldne gremo, na župnijo ali kam drugam;starejši ostanejo
doma in opravljajo kakšno delo.__
Urin kazalec se je pomikal proti pol štiri,zato smo se zahvalili ,zatem pa odšli v cerkev.Pomolili smo pred najsvetejšim, na.to pa zapeli na koru dve Marijini pesmi. Odšli smo, bogate jši in srečnejši.
1. razred
V imenu Očeta...
oh V-h0 lopo jutroi
Pticlci pojo, naziv n j a j o pomi ad.
Kriz,ukor j bo povzdignjen,poveličan...
h:, n j a bo trpel Sin,
molil.
Cn,ki je Vs ,bo molili Zate.
Z ame.
Za naju,ki se nikoli ne ljubiva, nikoli ne ljubiva, da se darujeva za druge!
Samo padava.
Molitev.
Smejav^ se,misliva na nekaj, samo na danes - nikoli na Njega,
na Alelujo!
-liv-
Hf*itt#§ Js
Odrešenik jo smrt premagal! Izpolnjena je obljuba, v raju dana.
"Ne misli vec na krivdo, vsi bomo vstali !!l Kristus je vstal...
Pl a j, sivi jen je večno nam je dano !
Padujmo se:
Kristus je vstal...
Letošnje Iskre so na prvih straneh prinesle tudi tako imenovano "Semeniško kroniko1'.Ob branju tega s stavka sem se zelo začudil prvemu delu,v katerem avtor govori o problemu naših prvošolcev.V vsebini so izražene težave naših dijakov,ki hodijo na državno gimnazijo.Te vrstice so le delno upravičene,vsaj kar zadeva
državne gimnazije in njenih predmetov.
V
Zelo pa sem ostrmel ob odstavku,ki prinaša mnenje ostalih someniščnikov.Zdi se mi zelo neodgovorno od avtorja,da svoje mnenje skriva za skupnostjo semenišč-nikov.Mislim,da je to mnenje n~ku skupine,ki ni zadovoljna z življenjem v semenišču,ne pa mnenje večine . Prepričan sem,dà je večina dijakov in profesorjev še vednQ za notranjo gimnazijo.
'Letošnji prvi razred šteje le pet članov.Zamislimo
» .
se malo ob tem številu; če bo šlo tako naprej,je zelo nevarno,da bo nekoč slovenski narod ostal brez duhovnikov . Izkušnje so pokazale,da so v glavnem vsi naši duhovniki ohranili svoj poklic v semenišču in le.malo takih,ki so se "prebijali" skozi državne gimnazije.
Ne moremo pa reči,da so duhovniki,ki so prišli iz semenišča, slabši in manj izkušeni kot drugi.Tudi semeni-ščniki,ki ne obiskujejo državne gimnazije,živijo v skupnem slovenskem svetu,da lahko spoznajo,ali imajo duhovniški poklic ali ne.
Ugotavljam,da so naši prvošolci ob.tern polletju \ jasno pokazali,da tudi v državni gimnaziji ne delajo "čudežev",kot misli avtor članka "demeniška kronika".Tudi. sen o priznanju šolanja ni tako upravičen razlog,da bi ukinili semeniško šolo,kajti,kar kdo zna,tega mu nihče ne more vzeti,pa naj bo priznano ali ne.
BURJA
'V	r.
o
o
Ključ je rahlo zaškripaj, v vratin,še rahel pritisk na kljuko in težka hrastova vrata so se počasi odprla.Hladen svež dih mi je planil nasproti,počasi sem stopii v mračno svetišče.vrata so se za mano kar sama zaprla in ostal sem sam v tišini sam s seboj.Začudeno sem se ozrl okoIì sebe, hlad in tišina sta me prevzela,nisem vedel,kuaj sem pokleknil in se počasi usedel.
Bil je sončen poletni dan,sonce je veselo sijalo iznad kopastih oblačkov in se lesketaj e odbijalo v drobnih kapljicah,ki so visele na bilkah in vejah od nedavnega dežja. Narava je bila umita,nebo se je modro lesketalo kot velikanski moder baldahin,po katerem so se sem ter tja podili drobni oblački,kot majhne čredice ovac.
Že od jutra sem v sebi čutil nekak nemir.Bil sem nezadovoljen in ko sem bil pri delu,so mi misii uhajale drugam. Motilo me je enakomerno sopenje živine v hlevu,motilo me je sonce,ki se je navihano ogledovalo v vodi in vabilo k sebi rahle meglene koprene,motilo me je rahlo šumenje listov,motil mir sam.
Nikjer nisem mogel obstati,hotel sem iti v gozd,kamor mi je prej velela iti mama,a nisem mogel napraviti Koraka.
S podešeno glavo sem jo mahnil proti cerkvi,Ki je s svojim visokim zvoniKom risala dolgo senco preko sosedovega dvorišča.Brez misli sem sei,ker sem upal,ker sem vedel,da bom tam našel kar iščem,ker sem vedel,da bom tam mogel najti
sebe in se zopet uravnavi na pot,ki sem si jo že tolikokrat izbral,pa mi jo je vsakdanje življenje vedno iztrgalo in zakrilo njen sijaj.
in sedaj sem tu...
Sončni žarki rišejo čudovite podobe na tlaku in jih v skrivnostnem mraku oživi jajo.Sliši se enaKomerno tolčenje kapel,kì padajo zunaj s strehe in udarjajo ob trdi tlak, iz globine prezbiterija se utrinja drobna lučka,ki naznanja prisotnost večno živega.
Molil bi rad,pa ne morem,nemo zrem predse podpiraj e glavo z rokami.
počasi sem se potopil v premisijevanje.Nisem čutil več, da sem,počasi sem zgubil smisel za rahlo bolečino,Ki me je začela spremljati zaradi sedenja,le misel za mislijo je z ostrino udarjala v glavijčutil sem jih,kot udarce,ki so silili iz glave in se dvigali v visino,v nedogled k svojemu nastanku.
"Človek sem",mi je vedno sililo v ospredje.Meso sem,slabše od živali,stroj sem,šibkejši od drugih in vendar sem postavljenja. postanem svetu vse.Udog in šibek sem pred orjaki iz narave, vendar tisti,ki si Ialino vse podredi, sem močan, pa se tolikokrat čutim šibkega v sebi.jaz,ki sem naravi vse, ki sem njen višek,sem sam zase ubog.urejam vse,ne znam pa urediti samega sebe,ne razmerja do drugih.Sem tisti,ni misli,da sem že zelo visoko,pa se spustim tako nizko,da sam sebe uničujem,ko izdelujem orožje proti sočloveku,ki mi je popolnoma enak in ki ima podobne naloge in isti cilj.Sem tako šibak,da zaradi svojega ugodja uničujem življenja,da tako hitro menjam mnenje,da ne znam rad imeti soljudi.
in vendarlejčez angele me je povišal.pritegnil me je k sebi kot nekaj,brez katerega ne more biti,kar mu je bil smisel vsega stvarjenja.Za sina me je poklical,ko nas je v svojem Sinu združil v eno,v zvezo,ki se hkrati z Njim neprestano dviga iz nižin k svojemu uresničenju...
Zdramil sem se iz misli.Ura je pravkar udarila in njeni udarci so se zamolklo oglašali smozi debele zidove.čuhno mirno je bilo;trznil se. okrenii.Sončni žarki so poševno padali skozi okna,obzorje je raeio.pilo je ze pozno popoldne.
Zopet so se odprla vrata,počasi sem izstopil.Rdeč blesk sonca me je bodel v oči.Začudeno sem se ozrl okoli sebe.Saj svet je vendar lepjBil sem srečen,ker sem spoznal,kaj sem.
Ko se sedaj spominjam tistega dogodka,se mi vedno obnovi, kar sem tedaj mislio..Dogodki vsakdanjega življenja me zopet bremeni jo,a sedaj jih veliko laze osmislim in tetko premagam težave,ki me spremljajo.
t
Na ulici, j ili- vidim, '. za.dolgimi lasmi in. brado., ■
* —	t.
s kitaro pod roko, ko strmijo neznano kam.
Kdo si ti?
Mladina,
generaci ja,ki protestira, ž ivi
in ustvarja, a mi jih ne vidimo, nas je sram, ker so morda boljši kot mi
in se borimo za svobodo jutrišnjega dne. Tudi v njih je Kristus!

Danteus
Krik...
Kri !
Na. cesti lezi
telesce, drobne kosti. Mlado srce
še živi...
Modre oči polne življenja, tiho ugašajo.
ìlcfri in jal -	..........
Sedim pri oknu in gledam dež-vn . kaplje,kako polzijo po steklu.Naenkrat zagledam voznika s konjem,ki se pomikata skozi vas.otojim pred težko odločitvijo;kam naj se dam po osnovni šoli?
Voznik je potegnil konja za vajeti in ta se je odzval stisku.Naenkrat mi prešine glavo ena sama misel:Ali se more fant pri štirinajstih odločiti prav?
Samo človek je postavljen pred to nalogo,nobeni živali se ni treba odločati.uboga samo človekova navodila.
Iz kuhinje je prišla mati in se usedla nasproti mene.
-	No,Miran,kaj si takšen zadnje čase?Se nisi še nič odločil,a?
Samo skomignem z rameni in molčim.
-	Veš,to je tako,-nadaljuje mama- kamorkoli boš šel,povsod boš moral najprej gledati,da boš človek,ki zna nekaj ustvariti,ne pa ‘hšleva" pod vplivom drugih.
Kar požiral sem njene besede.Takih naukov je zmožna na tako preprost način dati samo mama.Tista mama,ki so jo opisali literarni velikani in jo sedaj mnogi opisujejo.
-	Veš,mama,-začnem skoraj šepetati- rad bi šel v semenišče!-
Hitro sem jo pogledal.V njenih očeh se je zabliskal žarek veselja,čeprav se ni nobena poteza na njenem obrazu spremenila .Nadaljevala je odločno:
-	To je najtežji poklic,ki si ga moreš izbrati.Res je lepo
biti zdravnik in reševati človeška živi j^en j a ali biti arhitekt in graditi drzne stavbe, vse to je nekaj lepega.,\ ršševati duše je še nekaj neskončno lepšega.Težko je biti duhovnik v današnjih dneh in kljubovati viharjem časa.Vsi ljudje te ima-
i	*
jo na očeh in najmanjša .napaka se jim zdi nemogoča.Ali se zavedaš vsega toga?
-	Da-,sem ji odgovoril.
.	"* v' ■
-	Toda kljub vsemu temu'je v tem poklicu nekaj lepega.Kako
••V
veliko zaupanje ti- Bog izkaže,ko t izbere za svojega glasnika med ljudstvom.
Ne rečem pa ti:pojdi tja ali tja .T"akor si boš izbral, tako boš ležal._omni pa:č- ti jt Bog poslal ta poklic,prevzemaš sedaj veliko odgovornost,za katero boš nekdaj odgovar-
*V'
jal,ali si jo izpolnil,ali.ne!?-
Da štedilniku je nekaj zacvrčalo ih mama je pohitela tja.
Najin pogovor se je tako končaloda bil sem ji hvaležen za te besede in ji bom hvaležen vse živijenje.ues,mati je nekaj nenadomestljivega.	j(j	Miran
V semenišču je izgubil nogomet: svojo popularnost in še dolgo bomo zdihovali po razburljivih in senzacionalnih igrah na stadionu " Za semeniščem",kjer je bila tribuna nabita do zadnjega sedeža oziroma stojišča -Pogrešali bomo reprezentanco,ki je Vipavce pre-magala z dvoštevilčnirn rezultatom.
Nič manj /morda tudi več/ prijateljev si je pri -dobil "duhovni šport" - hipnotiziranje.Beseda je izp peljana iz grške besed e'l'ireos ,kar pomeni spanje. Čeprav opazimo spanje še po šesti uri zjutraj,potem
C /
v kapeli, v šoli, med studi je, rabimo izraz tvi/oj le za umetno spanje.Kdor ne more ponoči spati ali pa _ . premalo sanja,gre k g. prefektu ali tov. Škofu /lahko bi naštel še katerega/ in ta ga zaziblje v globoko hip nozo.Pacient mora biti resenlksr se drugače ne more zbrati in mu potem rečejo,da simulira.Dokaz za popu* larnost so polne spalnice,kjer je premalo postelj za vse in se morajo opazovalci zadovoljiti s stojišči.
V semenišču krožijo različna mnenja,ali je hipnoza le trik,ali dejansko vplivanje na voljo tuje osebe.0 tem ne bom razpravijal.Hi.motizerjem želim veliko uspehov in napredovanja ter dovoljno število preskusnih kuncev,firbcem pa veliko zabave in uživanja.
Kaže,da je tudi v semenišče končno le prišel čas refofm,ki so se drugje že pred nekaj časa izvršile.. Majbolj je to vidno pri naših najbljižjih in neposrednih predstojnikih - pri gospodih prefektih.Do lani smo imeli /meno se to ne tiče/ predstavnika oblasti, lotos smo dobili dva filmska igralca - mnogo bolje.Morda bomo dobili naslednjič kar tričlansko Apollovo posadko.
Max
Black
v/
Hitro sva se vzpenjala proti vrhu visoke gore.Pred nama je bil cilj - razgled.Bila sva že pod vrhom,ko sva zagledela v dolini ljudi.Hotela sva jih pozdraviti z vriskom,toda glas nama je ostal v grlu.
Nemo sva sedela na robu in noge so nama bingljale nad pre-pado.Obdajale so naju vidoke gore.
V dolini je bil že mrak,le vrhove gora je obsvetljevalo sonce. Opazovala sva lepoto narave.Bila sva brez besed.Kako naj bi z besedami opisal veličastvo.Bilo je,kot bi pogledal skozi kristalen kozarec,na katerega posije sonce.Na sredi je bil očak ves v zlatu,ki sta ga obdajala dva mladeniča.V polkrogu so ga obdajali vrhovi in se mu priklanjali kot dvorjani kralju.
Za hrbtom sva zaslišala dihanje.Obrnila sva se in zagledala fanta,ki naju je prehitel s pozdravom.
Vprašal naju je,v kaj sva tako zamaknjena?
"V to,kar vidiva in tisto,kar se za to lepoto skriva."
"Res je lepo,toda kaj naj bi se skrivalo za naravo?"
Dolgo časa smo molče sedeli,nato sem mu rekel:
"Nekdo je inorai te gore narediti."
Debelo me je pogledal in ostal brez besed.
"Ali vidva verujeta?"
Brez besed sva prikimala.Začel nama je pripovedovati življenjsko zgodbo:"Kot majhen deček sem hodil v cerkev in v verouku.
Ko pa sem prišel v višje razrede osnovne šole,sem prišel v slabo družbo in opustil maš in verouk. ;ehal sem verovati. Edina ljubezen,ki jo še imam,je ljubezen do planin."
Nekaj časa sva ga pustila,da je premisijeval,nato sva ga poklicala v kočo,ker je bila že trda tema.
Sprostili smo se po pobočju,veseli lepega doživetja.
Heraklit je dej'al,da so vzrok gibanja nasprotja,ki se pojavljajo v svetu.To se je očitno odražalo v zgodovini,ko so druž -bene sloje pretresala nasprotja in rojevala nove družbene sis -teme o Tudi danes so v svetu nasoglasja in nasprotja,ki tarejo človeštvo.
Mlad sem.V svoji popotni torbi imem le malo življenjskih izkušenj , trpi jen j a, temne plati živij enja.Okolje me pač poskuša obvarovati pomanjkanja,zablod in razočaranj,obenem pa mi nudi možnost ugodja,zabave,dela in svobodnega ustvarjanja.
Biti mlad pomeni biti aktiven v družbi,prinašati življenjsko vedrino,postopoma dozorevati.
Marsikdo od starejših pravi,da je današnja mladina pokvarjena,brez idealov,plitva,nezmožna pravega živijenja.Upam si trditi,da je današnja mladina taka,kot v preteklosti.Vesel sem bil pripombe,ki jo je izrekel nek možakar :"Zaupam mladini,moram ni zaupati,ker je v nji prihodnost." Današnja mladina je pripravljena na življenje zavestneje in svobodneje kot nekoč.Ne kaže obupati nad njo,ampak jo skušati razumeti.
Če razvijamo to razumevanje,trčimo ob konflikt med starsi in otroki,vzgojitelji in učenci,predstojniki in podrejenimi. . Starejšim bi rad povedal naslednje:ni bolj mučnega za mladega človeka,kot če je vklenjen v ozke okove reda,ukakov in pred -pisov.Mladost je vendar iskanje in izbiranje !Ravno v tem vidim veselje - v možnosti tehtanja in izbiranja.Včasih pomočiš nogo v mrzlo vodo,vendar to pripišeš samemu sebi in je to dragocena izkušnja za živijenje.Mladost je posejana s cvetjem čistega vesel ja,ki izvira iz idealizma,življenjske pristnosti in mladostnega poleta,ki se ne zaustavlja pri porazih in. neuspehih,ki c gleda na krivice sicer kritično,a ne doume globine,ki nam daje voljo do eksistence in življenju.Mladost ni obremenjena s slo po lastnini,ne s hinavskimi prijateljskimi nameni,niti s pretirano strastjo po užitkih.Mladost je čas spoznavanja,odločanja, razvoja in dozorevanja.Ne vem,mordo, se starejši bojijo za svoje naslednike,jih skušajo obvarovati,jih odvrniti od razočaranj,ki so jih sami doživeli,ne morejo premagati ljubosumja do svojega doraščajočega otroka.Ni tako lahko prepustiti življenjske vajeti mlademu neizkušenemu človeku,vendar se morajo dokopati do
spoznanja,da je človek najbolj gotov na svojih nogah.Starejši so dolžni posredovati mlajšim začetne življenjske akorde,predvsem pa dober zgled
Saj je upravičeno njihovo tarnanje nad neresnostjo in nevestnostjo mladih pri učenju in pri delu,nad netrezno zlorabo svo bode - vsak začetek je težak,še posebno pa vstop v osebno in samostojno ..ivijenje.hladi imamo prijatelje mad svojimi vrstniki, vendar, če se bodo tudi starejši ljudje iskazali zaupljive in poštene osebnosti,bodo berz dvoma pritegnili našo pozornost in nas nehote usmerjali.
Exempla trahunt.
Razumem starej še,vendar jih mladostna kri ne more vedno poslušati.
Janko Bizjak
e m