219 Dopisi. Nad Salionzo takraj Minčia. *) „Ljubi prijatel! Pod prostim nebom na hribu nad Salionzo takraj Minčia Ti pisem te verstice, da tudi Vi zveste, kako se je obnašal naš regiment v kervavem in terdovratnem boji 24. dan p. m. — 23. zvečer smo prišli v Pozzolcngo sovražniku naprot, 24. zjutraj smo imeli zapoved, ob osmih se dalje podati; pa že pred sedmemi smo slišali na naši levi strani strašno gromenje topov, kjer se je 5. kerdelo že s Francozi vojskovalo. Vedoželjni smo hiteli na gričke gledat bojevanje, od kodar so se sovražno in naše topništvo kakor tudi naše in bojevajoče verste dobro vidile, kar naenkrat prižvižgajo v naš tabor sovražne krogle Sardincov. Sami Sardinci so nas namreč nenadoma zalezli. Pa kakor vihar se je vsula naša tropa za njimi, in unel se je tisti kervavi boj, ki je celih 14 ur terpel. Naš 1. batalijon s polkovnikom spredaj je pervi napadel močnega sovražnika, pa se je mogel v začetku preveliki sili umakniti. Svitli izgled hrabrega polkovnika Dorninger-ja je kmalo begajoče zbral in z *) Posnetek iz prijatelskega pisma, ki nam je bil prijazno za nas list podan. Vre4. in luknje. 1. batalijon se je bojeval z regimentom Rainer vred. Nevedojoči, kam iti, je polkovnik na kratko sklenil: j,Le pojdimo, kjer pokajo in streljajo, tam bomo gotovo sovražnika našli". Sovražna krogla je polkovniku čako pre-strelila in druga na nogi kožo obrila. Grenadiibatalijon, 2. in 3. batalijon so blizej vkup se bili. V začetku sem se pa na mestu zaderževal, kjer so ranjene obvezovali; ko sem vse ranjene sam previdil, se nisem mogel več zder-žati, in sem sel iskat svojih ljudi. Bog me je varoval na bojišu, in le zaupanje, da me bo Bog v tolažbo nesrečnih obvaroval, mi je dalo gotovost, da me ne sme nesreča zadeti. (Gosp. dopisnik imenuje sedaj oficirje, ki so smert storili na bojišču ali pa so bolj ali manj ranjeni bili). Do dveh popoldne se je naša armada tako dobro deržala, da smo si bili zmage svesti. Neizrečeno veliko Sardincov smo vjeli, druge vse zapodili. Pa previhani Francoz, ko je to zaduhal, je precej v Milan in v A1 e s a n d r i o telegrafiral, in v silni hitrici mu je proti večeru pomoč pritekla; naenkrat, kakor bi bile iz zemlje izrastle, so priderle nove spočite francozke trume nad nas, in unel se je boj, ki se popisati ne da ravno v tistem hipu, ko sem jez mirno umirajoče Piemonteze, ki so na polji ležali, prcvidoval. Naenkrat, ko se ozrem, vidim, da sem ravno v sredi med našimi in med sovražnikom, ki so se čez mojo glavo streljali. Po vseh štirih sem lezel iz verste streljanja, da sem prišel v versto ali linio topniškega strela. Ta kraj je bil manj nevaren, ker so krogle bolj visoko breučale; od tod sem se na levo stran privlekel, da sem srečno in le slučajno veliko cesto našel. To se je godilo v strašnem viharji, ki je točo metal in prah vzdigoval, da se nič vidilo ni. In ravno ta vihar je veliko kriv, da popoldan nam ni sreča tako prijazna bila, kakor zjutraj, ker sovražnik je imel nevihto za herbtom, mi pa v očeh. Naš regiment, posebno 2. batalijon, se je prav možko obnašal; veliko jih je za pohvalo in poslavljenje zaznamovanih, posebno Dejak, Cramolini, Braun itd. IVa Reki 8. julija. — š. — Tudi nas so Francozi že obiskali. Kaj ne, da se bojo čudili naši bravci nad to novico! Višji naši vladi pa se to že pred ni mogoče zdelo, zato je velela vsem uradnikom, naj bojo pripravljeni, ako bi utegnil sovražnik priti, se umakniti v bolj notranje kraje naše dežele proti Zagrebu, družino svojo pa pustiti doma. In glejte, 6. dan t. m. popoldne ob šestih prijadrate res dve francozke vojne ladii; poveljnik pokliče mestnega župana k sebi na ladijo; mestni župan gre berž; ž njim pa grejo še rusovski, belgiški in rimski konsul kot pogovorniki (parlamenterji). Francozki poveljnik jih izprašuje to in uno: je H kaj vojakov in koliko v okolici reški? itd. Potem se poslovi od njih in jim reče, naj potolažijo mestne prebi-vavce, da se jim nič zalega zgodilo ne bode; drugo jutro ob štirih bote ladii spet zapustile Reko. Res so Francozi drugo jutro ob petih jadrale od tod, pa obljubili so, k mali spet priti. Po tem takem imamo nepovabljenih gostov tem pred pričakovati, ker le 7 ur od nas na otoku Los i nji malem (Lussin piecolo*) biva že francozka armada in so ondotni ces. uradniki že danes le-sem pribežali. Lahko si naši bravci mislijo, v kakošnem neizrečenem strahu smo bili vsi tisti večer, ko ste sovražne ladii pred našim mestom stale! Tukajšui vojaki so vsled višjega ukaza mogli berž marširati iz mesta; tudi cesarski uradniki skoraj vseh ob-lastnij so se podvizali 6. dan t. m. ob osmih zvečer Reko zapustiti; vzeli so seboj iz kancelij najvažniše pisma in kaše; tudi telegraf je bil že preč poslan. Drugi dan pa, ko ste sovražne ladii odrinile, se je sopet vse vernilo nazaj. To pot nas je Francoz le vstrašil, — kaj bode počel drugi pot, kdo ve! (Vo tem dopisu se je, kakor se v da- *) Lošinj mali, Lošinj Veliki, Cres, Kerk itd. so kvar-narski ali horvaski otoki v zalivu ali zatoku jadranskega morja med primorjem istriškim in dalmatinskim. Francoz obrača, Bog pa oberne! VredJ) Iz Laporja 1. julija. — r. — Nikdar se še ni bralo v ^Novicah'' od naših skritih krajev, pa tudi ni čuda, ker se tukaj malokdaj kaj zanimivega prigodi, in ker mi tako rekoč po svetu malo znani v ljubem miru samotni živimo. Včeraj je pa bilo vse veselo in živo; privrelo je od vseh bližnjih far veliko ljudstva v naše tihe Laporje, ker smo posebno slovesnost obhajali; blagoslovile so se namreč nove orgije v naši cerkvi. Cerkev je bila natlačena s pobožnimi, ki so željno veličastno-mili glas novih orgelj poslušali. V pripravnem ogovoru se je pričujočim razodel namen orgelj v cerkvi. Da je vsem nazočim govornikova beseda v serce segla, se je vidilo očitno iz tega, da je pri sv. maši vsa cerkev kakor iz enega fferla navadne cerkvene pesmi po-pevala. V raji misli človek da je, kjer v cerkvi vse ljudstvo poje. Želeti bi bilo, da bi v tej reči učniki ljudskih sol si bolj prizadevali! — Bilo je k tej slovesnosti tudi povabljeno več v orgljarstvu zvedenih mož, naj bi jih poskusili in sodili. Vsi so bili ene misli, da so orgije zares delo pravega mojstra. Naj tedaj njegovo ime po ^Novicah" širocemu svetu razglasim in ga duhovnim gospodom živo priporočim! Adalbert Kafka iz Marburga, dasiravno še malo okrog znan, je pokazal, da je v svojem delu zares umeten mož. Veliko jih je sicer, ki se z orgijami pečajo pa le malo je pravih mojstrov, dosti več je kazimojstrov, ki sicer na videz lepe orgije napravijo ali v mehaniki njih in harmonii se prav ne iznajdejo; pri naših orgijah se pa pred vsem odlikujete te dve lastnosti. Hvala tedaj, komur hvala gre! Iz Železnikov 8. julija. — Danes okoli 10. ure zjutraj smo zapazili pri nas na obnebji prikazek, ki je v podobi velikanske mavrice okrog in okrog solnce obdajal; obnebje je bilo nekoliko omrenjeno in solnce je sijalo kakor skozi sito; barve kolobarja so se proti jugu in severju posebno razločno kazale; poznej se je nebo še nekoliko bolj pooblačilo, pa kmalo se zopet razjasnilo, in v tem je tudi kolobar minul. Terpelo je vse skupaj okoli ene ure. Proti večeru smo imeli hud piš z dežjem. Da ljudje o temu pri-kazku marsikaj ugibujejo, ni treba praviti. — V naših hribih, posebno v Jelovici in bohinskih gorah se klati mnogo vojaških begunov; največ so Lahi. Pretekli teden so preiskovali tukajšni žandarji najprej Jelovico, potem pa se združili v okolici Triglava z graničarji, ki so v enakem poslu prišli od Tomina, kjer jih nek stoji cel batalijon. Zajeli so o ti priliki več begunov, ktere so v Tomin gnali in tam so prejeli zaslepljeni siromaki žalostno plačilo svoje nezvestobe. Naj bi bilo to vsem njihovim bratom v svarilen izgled. Jos. Levičnik. Iz svetega Križa na Doleiiskeni i. julija F. K. — Prihodnji teden se bo pričelo taisto delo, ktero je pri nas skoraj najbolj potrebuo; začeli bojo namreč novo šolo zidati, ktera pa letos ne more popolnoma izdelana biti, ampak samo toliko, da zidovje pride pod streho, da se do dobrega osuši in drugo leto prav do čistega izdela. — Žitno polje, hvala Bogu, prav dobro stoji zunaj ljubega krompirja, kte-remu se že zdaj cima močno suši, ravno tako kakor lansko leto, pa večidel na bolj debelih zemljah, na plitvih in pc-šenih pa ne tako. Tudi vinska terta se dozdaj prav dobro obnaša, in je v lepem vremenu že večidel ozvela; sleherna je obilno grojzdičev nastavila. Ce kaka nesreča čez viške gore ne pride, se bo dovelj sladkega vinca pridelalo. — Tudi bčele se sedaj v lepem vremenu prav dobro obnašajo, ker so se dobro oživile v kostanjevem cvetji. Kostanja, kteri sedaj najbolj cvete, je pri nas dosti in se za nič slabeje ne šteje kakor ajda, ako lepo cvete. Iz okolice novomeške. * V okolici naši sterno žito lepo zerno kaže, kar je toliko bolj veselo, ker je bila rija leta 1857 in 1858 sternino tako posmodila, da pičli pridelk skoraj nobene cene ni imel, ker je zerno le otrobe neumakljivo serčnostjo eo pregnali Sardince v njih doline današnjem „novičarjia bere, marsikaj novega prisodilo; 220 221 dajalo, moke pa skoraj nič. Krompir je že na več njivah čern viditi! — V Novo mesto, pravijo, pride v kosamo iti vojaški magacin več sto ranjenih vojakov. Al škoda, da ravno pretečeno spomlad se je iz kosarne vsa oprava, to je, postelje, mize, stoli itd. prav po ceni v dražbi prodala. Iz Ljubljane. Danes (v torek) popoldne ob y2 5. je presvitla cesarica iz Dunaja prišla v Ljubljano, kamor iz Laškega pridejo jutri tudi presvitli cesar. Ali se bota kaj več časa tukaj mudila ali ne, ne vemo; tudi to nam še ni znano, ali grejo cesar potem spet na Laško nazaj ali s cesarico na Dunaj; to pa je gotovo, da so se gospod deželni poglavar s svojo rodovino-preselili v škofijo, ker v njih stanovališču bote stanovale Nj. Veličanstvi. Sprejem ljubeznjive cesarice je bil kaj serčen in vesel.