Oar Write Us Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. »HON£: CReldea 3—1242 Matter be»tiwh«r Zlit. IMS at tke pm4 Offk« m Ne« l«t N. Act mi Cwfi«M ef March W. 1879. 268. — Stev. 268. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 18,19 39—SOBOTA, NOVEMBRA, i 939 Volume XL VIL — Letnik XLVIL UASKI IZGREDI V PRAGI dijakov je bilo smrčenih 100 DIJAKOV JE BILO ARETIRANIH i 'RAGA, Češka, 18. nov. — Nemške nacijske ipadalne čete so včeraj aretirale 2000 Cehov, ker se upirali nacijski vladi"; 9 dijakov je bilo trel jenih, 1200 jih je bilo pridržanih v zaporih, pa jih je bilo izpuščenih. A DNI SO DIJAKI VPRIZARJALI EMONSTRACUE o velikih izgredih, ki so trajali dva dni, je tajna »licija Gestapo pričela zapirati dijake, katere so > zatrdilu nemške policije naščuvali k demonstra-pristaši bivšega čehoslovaškega predsednika Edvarda Beneša. associated Press pravi, da je bilo med aretirani-i dijaki tudi mnogo dijakinj, ki so bile odpeljane ;znanokam. PRAGA, Češka, 18. nov. — Nemška policija in icijske čete so včeraj zjutraj ob dveh zasedle četo vseučilišče in pozneje, ojačene s tajno policijo estapo, še dijaški dom. Kot pravi Associated PrcSss, so v zapore z busi od-eljali 1200 dijakov in dijakinj in streljanje je bi-» slišati pri Masarykovi gimnaziji. Pozneje je Hit-:rjeva elitna garda v črnih srajcah prišla v mesto oklopnih avtomobilih. V sredo je policija raz gnala češke dijake, ki so prizorili oo mestu demonstracije in kričali: "Svo- 000 NEMŠKIH VOJAKOV Z OKLOPNIMI VTOMOBILI JE DOSPELO V PRAGO Ob 10.30 dopoldne je nacijska milica na motel ih kolesih prišla v mesto in pripeljala s seboj tudi oljske topove. Skozi mesto so se peljali v vojni >rmaciji in vzelo je eno uro, da so prišli v taborile, ki je bilo za nje pripravljeno na nasprotni strani mesta. Bilo je okoli 5000 črnosrajčnikov. Nemške oblasti pravijo, da je prišlo vojaštvo v lesto zaradi dijeških demonstracij v sredo. »BERLIN, Nemčija, 18. novembra. — Radio po-aja v Pragi jc sinoči naznanila, da bodo vsi češk. ostovoljci, ki so se borili v češki legiji na Poljem vstreljeni, bodisi, da bodo vjeti, ali pa ce sc nejo v svojo domovino. Poveljnik češke legije general Lev Prchala, je iz 'oljske pobegnil v Francijo, kjer je zopet zbral le-Ji jo čečkih prostovoljcev. Češka legija v Franciji jteje 30,000 prostovoljcev. ftacha baje aretiran British Broadcasting Corporation poroča, da je predsednik Češke in Moravske dr. Emil Hacha za->rt, ker ni hotel podpisati ukaza za mobilizacijo ,000,000 Cehov, ki bi bili pomešani med nemške x>lke. NEMŠKI KROGI PRIZNAVAJO SUROVOST | BERLIN, Nemčija, 18. nov. — Nemški vladni crogi priznavajo,, da je mogoče usmrtitev 9 dijakov / Pragi "surovost" in da bi vlada z dijaki postopa-a milejše, ako bi se demonstracije dogodile v mir-hem času. 1 "Tako postopanje, kot je usmrtitev devetih dijakov. četudi izgleda surovo, je neobhodno potrebno, iko pomislimo, da je Nemčija v vojni," pravi neko ooročilo, ki prihaja iz vnanjega urada. CEŽKO VSEUČILIŠČE ZAPRTO Češko vseučilišče je zasedla Hitlerjeva elitna garda in zavod je bil zaprt za dobo treh let. Ta odredba protektoratne vlade je kazen za uporne dijake, ki se niso zmenili za vladne opomine, da bo policija na vsak način vzdržala red. Nasprotje v Nemčiji NEMŠKI PRINC KLJUBUJE NACIJSKI VLADI LONDON, Anglija, 17. nov.,Viljem naročil, tla se ne sirt — List '4Daily Mirror" je iz| nikdar izjaviti za nacije. Pariza prejel |>oročilo, da je D , . ... i [i', i . . ' J Razgovor meti njima je bi kancler Hitler v četrtek v svo- , . ..... , ... . . • v zelo buren 111 le Hitler sle»t-io pisarno poklical bivšega ... . . . ,,. , . ■ ii-i I njie v veliki jezi zaklieal: — nemškega prestolonaslednika' * . . > . „ - , -, .rr . "Smrt bo kazen za vsakega iz- prinea r nedrika Viljema hi . . . ,,, . ■ i. lii dajalea! 1 meira zahteval, tla ?>o United Mine Workers unije (CIO) nadaljevali stavko pri Diamond Candle Co., Inc., v Brooklvnii. Sodnik Nova je izjavil: — od Chryslerjeve odvisne. Chrv->Ierj*tve naprave straži nad M N * polieistov. "Ce bi bil jaz 9» CHICAGO, 111., 10. nov. — Na banketu, ki se ga je udeležilo nad sedemsto oseb, ki zavzemajo odlična mesta tv inda->triji truckov, je govoril tudi republika II,S|\ I ner države Michigan, bi kmalu odpravil ivse stavk«-. -trukeijska \lada, ki hi konč.«- tro} la vojno iti razpravljala o sporu z zavezniki okoli okrogle mize. Poročevalee pravi, da so v Curih prišla poročila, da jc Nemčija pripravljena odpovedati >e Češki. Moravski, Slo- in bo > v zelo težavnem položaju j U] lmmt\\ iZir„biti tisoč >o moral na njegovo mesto soI pomenilo njega urada, ali Wilhelni K. to kmu.p I|a-0 ustavne vladne Družba je delittvrc zapostav- ... Ijala, v s le« I česar so npravi.V- I 'ul,us K lleil> ni do postavne zaščite, pa je je f°Illinois. R, to v pogodbi omenjeno ali ne. j M Jt*: ~~ Le bl bl1 Jaz "ov< ' Družba ho«V zanikati dele.v-neumnoo odgovorni za nobenim pogojem udeležiti, -- Preteča stavka ,danjo zmetlo, ne pa toliko de- le izjavil. — prvič zato ne, kei in gospodarji. e in ti- ! Hollvwooda, Cal., poroča- (Joverner Heil je sam ud« le-mož t«r I JO* lle pondeljka žen jv industriji truekov. .Bohle, načelnik nacijskega vnanjega urada, ali pa Ko -štantin Neurath, prote - vaški in Ptiljski in dovoliti A v-'tor Češke in Moravske. Zmaga farmerjev vN.Y. Zmaga ni bila dosežena s pomočjo pač so si jo sami izvojevali - - pravi H. V. Noyes. oblike. — Vojna hi zatrla vse dm j oroeene -voboŠčine. ki iih uži-j-fnio kot ameriški državljan*. V dokaz na'i nam služi Kvro-i^n. kier jo v«o podrejeno nnj- "aJ uravna sp -i- i*. i , med 5000 stavkujočimi pri>ta. nadaljne delavce ,u;ki,ui delavci in družoaini, k, DETROIT, M i eh., 15. nov. >0 bavijo z obrežno paroplov- — Chryslerjeva korjioracija je j,>u- l^osl^eti bi imel že včera], i t 14-1 . - i , , " • ,odpustila \čeraj 3400 uadali- j Pa Je v'Erie, Pa., zadržan, konferenc, tih letih, ni svet prebolel um- • , , , .. . _ . ^ I .A .on- ■ . . . . , IniJi tlela v cev. Med njimi 14ro 4»ezno posredovanje j1 pisarniških nameščencev. Po- Joseph P. Ryan, pred- vod temu je dala stavka Ui.i-1^dnik International Long ted Automobile Workers m.! shoreniens Association, organi- je, v sled katere je sedaj pri ki pripada Delavski fc- Chrvslerju 58,0(H) delavcev deraciji. »Stavka traja že št;- brez dela. Zaradi stavke jo ' rinajst dni. brez dela Več tisoč deliUVCeV i ------ tudi ]>o dr Ilirih tovarnah, ki so Avtni delavci se __| bodo pritožili eijo. Taka domneva je smešn i/ Odbor za organizacijo jtk-da bolj smešna biti ne mon. iarjev (CIO) se bo v dveh ali Saj smo vendar oddaljeni tri-itrel1 iilleh pritožil pri Delav-voJ,lv3|1»o Hitler lotil Severne in Ju tisoč milj oil H v rope. Nihče se s^eni »ladu (National Labt.r žne Amerike, ako se mu posre ne umre boriti, če nima v bl:- Kelations Board) proti Beth-či [»remagati Anglijo in Fran-1 zini bojiš,"a operacijske baze. ! b*bem Steel Corporation, ker noče .stopiti z dehfvci v kolek-t i vna pogajanja. Delavski u- čenja, siromaštva in gospo«lar ske stiskt*, v katero ga je pahnila zadnja vojna. Soudelež ba v sedanji vojni nas bi veljala najmanj petdeset tisoč milijonov dolarjev, kar bi pomenilo |iopolno uničenje srednjega stanu. — V-led gosptnlarske krize, ki bi sledila vojni, bi bili najbolj prizadeti delavci in nezaposleni. — Nekateri pravijo, da se Predsednik molči o tretjem terminu Odgovoru vsiljivega časnikarja se gnil- — Med demokrati se zopet pojavlja razkol. ___ WASHINGTON, D. C., slutil nastavljeno mu past ter rad bo tudi pozvan, naj v najkrajšem času razpiše med delavstvom volitve V četrtek je prišla v nevvvor-ški urad Bethlehem Steel Coi--i . . . s poration delegacija unije avt- Odgovoru vsiljivega časnikarja se je smeje izo- j llib delavcev ter hotel« govorili s pred-ednikoni Eugenom A. Grace ali s podpredsednikom J. B .Larkinom, pa je bilo legatom rečeno, da ju ni v mestu. Delegat je so rekli, da so predsedniku že prejšnji tedeu pisali in ga prosili za sestanek, .'novembra. .— Vsa ameriška je poročevalcu le nasmeh- Zvezna vlada ima manj dohodkov WASHINGTON, D. C., 17 novembra. — V tekočem fiskalnem letu je imela vlada nad dva tisoč milijonov dohod-kor, dočim so znašali njeni iz neralnega štaba konjeniške di- javnost je radovedna, če na- uil in mu ni odgovoril, vizije v Zagrebu, in bregaln'*- j merava predsednik Rooseve.tj V demokratski stranki so se ške divizije v Štipu. Pozneje! vt ret je koiididirati ali ne. Zna začela zojiet pojavljati stara je bil vojni atašej v Bukarešti čilno je, da niso niti njegovim nasprotja. Tekom nevtralno-K11,41 t]oblVl na svoJe P*8010 in Varšavi. Zadnje čase pa je1 najbližjim prijateljem znani ne debate je vladalo premirje. ,UTlHM,ei>ra odgovora. Delegati bil prideljen vojnemu ministr- j njegovi tozadevni načrti. Ca- zdaj so pa zopet vzplamtele stvu v Beogradu kot šef org;« inikarji pazijo na v.-ako njegti- stare -strasti, nizacijskega oddelka. | \o izjavo, toda v njegovih bese-J Premirje je trajalo šest te 'dali se jim doslej ni posrečilo dnov. Tekom tega časa ni no-zaslediti niti najmanjšega nil-1 ben demokrat* napadal Nev. Sedaj pa je bil Mr. Buria imenovan za vojaškega atate-j ja pri jugoslovanskem posja- ^ '' !J ništvu v Washingtonu, D. C. 'A njim je prišla tudi njegova soproga gospa Pauline Burja, ki je lM)do ostali v New Yorku ter bodo prisostvovali državni ken veneiji Lewisovega Kongres« za industrijalno organizacijo. J Deala, Roosevelta >o pustili v Ko so bili nedavno pri njeni miru in vsi so podpirali napo-zastopniki ameriških listov, je re administracije. To je dokaz, neki pororevalee omenil, da da je zmožna demokratska hčerka znanega našega , »»»»V™^1 podpre 1-j stranka velike in stroge disei- r\ II. sednik Ga I rojaka v Clevelandu, O., Mr.; irner nastopiti na | pline. datki nad tri tisoč milijonov dolarjev. Vsletl neprestanega priinai-j-kljaja znaša narodni dolg nad štirideset ti-soč milijonov dolarjev. i Plevnika. Na pomolu so polkovnika Burjo in njegovo soproge sprejeli Mr. Plevnik in Mr. Kchneller iz Clevelanda, in Mt i Anthony Svet iz Brooklvna. prihodnji demokratski narodu* konvenciji kot kandidat za predsedniško nominacijo ter nato vprašal predsednika, če bi to kaj vplivalo na njegove na r-rte. Predsednik T?oo«ievelt jt* za- li Nekateri demokratski senatorji, ki so nasprotovali predsednikovim predlogom, pa -c ga v zadevi nevtralnosti podpirali, so se zopet začeli obračati od njega. To so predvsem senatorji Burke, Glass in Bvnt Stavci zahtevajo krajši delovni teden INDIANAPOLIS, Ind., 17. nov. — Člani International Typographical Union so v razmerju 2:t glasovali za uvedbo petdnevnega delovnega tedna, ki naj ho uveljavljen v ttJj industriji dne 1. januarja, 194'2. P > sedanjih določbah nnije dolnjo stavci šest dni na todeu po s|est ur in štirideset mini t dnevno. *8LXB 5 IBDDP.Ke« Yoif Saturday, November I 8, I $3$ * SLOVENE (YUGOSLAV) DAIL1 Mi 99 (voivi ar .ras fkofuo Owned Md PifcUalied by nomao mmwino gomtani (A Corporation) tnak Bakaar, YnMaM J. Lcpaht, «C tho oorponttoA ta4 tdflr—» of «i>oy« officer« new york, n. v 46t/i Year 1880RD IVUI DAY HXOEPT 8DNDATH AND HOLIDAYS i.diertls(9Mnt an Agreement Zrn celo -eto feiM 11* « Aeerlko \z* New York u celo leto .. $100 1« Kanado ..............H« k tet« ................ b. pol leta *8.'K) J Z* looseaifltTo m eeto leto .. $7J» Za fincrt leta _________fl-SC'Zft pol leta ................$MJ» bbimhpmm Yearly NAROQA" IZHAJA VSAKI L>AN IZVZEllfil N1D1U » PRAZNIKOV m j las nahoda", tU west Wk STKIR, new yoke, N. 1. TELEPHONE: CHcleea t-lMI TRIDESET TISOČ MILIJONOV DOLARJEV NEMCI UNIČILI KIP WOODROWA WILSONA Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Peter Zgaga XA1PORNA VZGOJA M . -i • dostaviti. Najprej se je napil vma, raill namr(M, potem pa oetove kisline.' zastrupil na ali se ji mora priučiti, -ljubljenem kom u že danes lie-Odgovoriti inu-še na vprašane, "ce je etiketa človeku priroje- m11vaniou ... _______* _ , , love z Ilf» . naif:i 1 žira n jar pot«,m je pa po- j P^oin mo«»eniega časa. j pil toliko oetove ki>1rn<*. da je 1>a ne ho "»rezpotrebnega za ; v silnih mukah kmalu izdihnil.!A '»ft'Vanja, moram takoj povečaj «ra je poimalo v smrt, ni 'lati, da ni ]>ri rojstvu nikomur kuinofvala, am]>ak so jt mora v poznejšem življenju po lakoma, z večjim ali manjšim trudom navzeti. Že nedolžno . 1«-1 <- jj. treba z.i- četi v tem sini>)u vzgajal Matere m> seveda najboljši vzgojiteljice, pozneje v življt nju pa drugi elementi, ki od!« čajo človeško u>od«j. Pre«l leti me je zanesla p«' v precej dobro restavracijo • \ jvanjcu se h* zastrupili . " ' " nkMal olrrliijk Anton Cm ju- H"*«««" .lostojc-n dan .-I, na. star (m let. Xujpwj se'j.- skc I r,,z'"' '" ,la k"raka 1 _______:i -______• „ ... ■ ii>re«ikom inoiicnu'^ r>:uu znano. Slelierneiiiu je znano, «la je vojna zelo direktnih izdatkih, posojilih, obresti na vojne dolgove in penzije. '1'reba je vpoštevati skupno vsoto, ki je tako ogromna, da jo je mogoče izraziti le v astronomskih številkah. Treba jo j«* pač predočiti v lažje mii-ljlvih pojmih, tikajoči h se armad in oboroževana. Direktni stroški vojne mi le razmeroma majhen del skupnih stroškov. I kose« In j se ni š«' nikomur posrečilo izračunati' vre«ino-ti izdihi jenih življenj, znižanja življenskega standarda in omejitve državljanskih svoboščin. Vsega* tega ni mogoče predočiti v številkah. Splošno se pa «lomiiejva, «la so direktni stivški vojne malenkostni v primeri z indirektniiiii stroški. V|>ostevajoč !e oii«h»lež-ba v •edanji vojni. Organizacija j«* ugotovila. da bi jM>tr«»šili na leto trideset ti**«i«" milijotmv dolarjev, torej dvakrat toliko kot v svetovni vojni. V t«) pa niso vključena posojila zaveznikom, obresti ali izplačila veteranom, Id hi -o v teku «1 vaj set let več kot i>odvo-jila. Tek« ru 11H7-1D18 je svetovna vojna veljala štirin«lvaj>ct tisoč sto petintrideset milijonov dolarjev, «lo danes so pa narasli skupni stroški na približno cedcm in petdeset tisoč milijonov dolarjev. S tem denarjem bi lahko zgradili vse cerkve v Združe-nih e Amerika u«leležila se*lanje vojne, bi morala potrošiti na leto trideset tisoč milijonov dolarjev, oziroma šti-diinrsemdeset milijonov dolarjev na «lan. Ta «lenar bi bilo mogoče dobili — kako, nam ni znano — toda dobilo bi se ga in 5o prav kmalo. Vmešali bi se v vojno, ki bi nas v gospodarskem pogledu nikamor ne privedla. Ako bi to ogromno v-oto porabili za domače potrebe, bi riair sčesoma prinesla ogromne dohodke. Nesmiselno j«' trditi, «la ne moremo tvegati investmeo-ta v bodočnost Združenih držav. V*i naši vladni stroški, zvezni, državni in lokalni, znašajo sestnajst tisoč milijonov dolarjev na leto. Dežela lahko po«lvoji letne stroške za domače potrebe, pa bi potrošila le nekoliko več kot hi jo veljala soudeležba v evropski vojni. Kip pre«l-ednika Woodrowa Wilsona, ki ira j«' izdelal anmrišl«:: kipar (iiitzoii Borglum ii ki je -tal na Wilsonovem trii i v Poznanju, so Nemci raz bili, k<» so z;t\/.eli ine>t«i, «"•«•;. «ia i«' hit t*umetniški nest v «»r." /z Jugoslavije IZVOZ IZ KANADE OTTAWA, Kanada, 17. ncv. — Tudi v drugem mesecu voj ne je bil kamniški izvoz znatno ve^ji kot je hil lani v tem času. Mese«?a oktobra je Kanada eks)tort-irala za devetdeset milijonov dolarjev blaga, lanske-Lra oktobra pa samo za HM mi lijonoA" «h»larjev. ]h*vozil kakšnega čl«>v« ka «l«» >mrti, prebiti uro čar-a > s\-oj«» 1 žrtvijo v tesnem prostoru, «la >e fx*|K>lnoina zave ol**cga svoje krivd«*. Nepismenost v Bosni ^INnii l«'t«)vS so obnovili v Sa-raj«'\"ii akcijo za o«h»ravljanje n«»p;sineno-ti v Bosni. iNapr«'t-kovci*, mo>v«tni »lelavei, r-«» imeli lani in predlanskim velik us)H*h. \ dv«*h l«-tili Mi naučili ud -tatistjčniih |H>:latkih na p«;«lročju I|er<*egO'V-iiie in R«jsne čitati in pji-ati ok<«li .*?0,(KNt knii«'to\ in knu'tic. Okrog 2500 vagonov sliv je že izvozila država v tujino Ker je hit starec neodjeirl'jiv, sta s«' stalno prepirala. Ko sta se na «*«*sii sj»-t >r«M"ala, >ta >e začela |i«j kratk«mn prepiru |>r«*-tepati. Te«laj je Pavlina zgrabila svojo z«*lezno lopatieo in / nj«> 7<)-let:>««ga -tarea tako prek 11 rotila, «la j«- r«*vež «i]»h4-žal skoraj mrt«»v na «-e-ti. Pavlina j«- sla potem sama prijavit orožnikom, starca pa >o; spravili v bolnišnico. Ni lahko biti župan I*r« d malim >enatoin okrožnega -odi-r.i v Mili-ki Sohoti Večinoma je šlo sadj«- v j - > ^»varjala ,K>sestniea N«* ni«" i jo in r>š koj» m »ra vnk» ;M:,riJU kVr na^ad en«cijo protektora. Kaž«* pa, da h« Nemčija kupila Š«- velike količin«' Mihih in sv«*žih sliv. V>«*-ga bo letos na raxp«»lago okrog vagonov svežih in r»IMM) vag<*nc»v -iiliili sliv za izvoz. Zaradi vojnih zapletijaj«»v se zdi. «la ho težko ka i ' i/v«»zom i župana v Kapci in ga nevarno poškofidvala. P«deti -o v domae-i vari regulirali odtok v«»«le s kopanjem jarkov in !fra«lnjo nasipov. Občina se je obrnila na va-čan«*, «la vsak po -vo.ji moči prisp«'va k prepo-trebnim ilelom, ki bo«lo v korist vsem vaščanom. Večina .se SPANJE IMA ZA POKLIC. K«lo hi ne zavidal Mr. liar »Tja ( hat t era iz Lonilona, ki mora po -v«»jeni. p«>0lužbi n«'k«' tovarm* žimuie in nima «lruge ga «l«-la, nego da preizkuša iz-«!«• k«* t«- tovarne, kar s«« tiče njih dobrote in u lobncisti. K«i {opravi svoje j>oležavanje, izreče svoje stroko\mjaš>ko mnenj«' o kakovosti novih posteljnih vzmeti in blazin. Cliattre uir«» t«>vi takoj, če j«' kakšna žinmi-"a pretrda ali nrcmiehka. Ž«4 po enournem h'žanju lahko t»o-ve vse nj«Mie napake in da li bo novi proizvod ustrezal zahtevam razvajenih klientov. ANGLEŠKI LETALCI. Angl«*ški mini-ter za vojno je neslavno izjavil v londonskem parlamentu, »la je vojaška i zob razi) ki Angl«*/«*v postavljena na |M»\>«*in modern«' tome.je, l'os«dmo v letalstvu p<»-večajo veliko važn«»>t indivi dualni izobraziti «.^ebja t«*r dajejo prt*« I no-1 razvoju individualnih sposobnosti, kar j«* bi-I«i prejšnje ča>e izključen«!. Oilločni mo-ki z ;l«>brimi živ «"i -o e zdaj hitro izvežhajo. Neka šola. ki je imela I. 1M1 pilotskih gojencev, jih ima /daj olKi. VEČ AVTOMOBII.OV KOT PREBIVALCEV. div v Francijo, Anglij«» in IIo- . , .!«• rada o« Izviti a in minogi po lami i jo. -tniki •Xajveč zanimivosti v zvezi z a\itomoihili srečam«) -eveda v • leželi neomejenih možnosti. Mesto Cleveland, O., šteje na primer več avtomobilov nego (t dali na razpolago j prebivale«1 v. na 200.">(U ljudi 15 gospodarstev je uničil M t zn izk(>p jarkov' ki hi "o^nrido 204.0T>0 avtomobilov, ki ogenj v vasi novi Per-kovci pri Djakovu t ra I i biti izpeljani tiiili po |>o sestvu Marije Sim«mk«>. Ta . pa s t (Mil ni bila zadovoljna in j j«' v trenotni razburjenosti na-i,n j | adla župana Josipa Lebarja z ,!,"l niotiko. I ~da rila ga je oo r«iki,^i so ga izdali v državi TTtah. | i n po glavi, da je bilo njegovo takoj;/rv! jen je v re-ni n«"Vaniosti. ★ Božične pošiljatve Svoje in prijatelje v domovini najbolj razveselite če jim pošljete denarno darilo. Pošljite božična darila v obliki denarne nakaznice a posredovanjem potniškega oddelka "Glasa Naroda/9 Denarne pošiljatve v Jugoslavijo izvršujemo točno in poceni. Slovenic Publishing Co. i , ::: Travel Bureau r :: n Mew York, H. T. "eni sodišeem -:in«t priznala je dejan ie s-ke-in je bila na Og«'iij je izbruhnil v enem iftined .-kednjev, ki se j«* naha jal sredi va-i. Ker je vlekel iiKM'an veter, n«> se iskr« raznesle na slamnate stn-lie^pj jbližaijih gos|M)dar<4kili poslopij. l judje so hitro poklieali ga-jlMMp.lir] 0|aj:OValnih ok«>lno^ti, s.lee iz bližnjih ve«* ji h krajev,; }l i|ia lia 4 llw.sooo jo-to«la ko s«> ti prišli, je ogenj | ^ to-a d.i mora žunanu |m-že un.ed skoro do Ux\ petnajst" vn,]t; m;i1 .'rial no škodo, gospodar-kih jM>slopij in hiš. j Ogf-nj. m^uo jo zažgala ^ran | prenos kosti Qavrile Principa in tovarišev -|i'h ima za lnji statistiki 851.556. Število njegovih prebivalec '/.muša 1.238.048. Kako se v Ameriki šei«tijo ored nreliitrimi vozaei. kaže znkon ROJAK V BOLNIŠNICI. Sinoei je bi) ]»repeljan Hellevue bolnišnico v Xe\v V«»rku poznani rojak Anton Svet, «»«*»«* zastopnika "Glasa Naroda"' Antona Sveta, ml. Njegovo stanje j«' zelo resno. Želimo mu, da kaj kmalu okreva. SMRTNA KOSA V starosti 54 let je v Garden City Parku, L. L. N. Y., veernj popoldne umrl J. E. Adams, tast Mrs. Marte Hude-A«lams. Prizadeti dru/.ini naše so/a- Tam; mora vsak voza«\ ki jemlje! vržena neugasla eigareta. Sk«»-da j«' ogromna, pa toliko bol j J nlWaitljiva, ker mi bili kmetje deloma ni«*, deloma pa l«1 za malenkostne vsote zavarovani. Svojega 70 let starega zaročenca je skoraj do smrti potolka dimtnitkiir-fka ur-enka 24 hdna Pavlina Šandl a Valpova. Stari Ann 1 rej Višinski je bil iuka-sa-nt in se je bil zaljubil v Pavlino. V začetku j«* to nenavadno poznanstvo š«> nekam šl«>, -aj ^ta slavila eelo zaroko. Poroko pa sta odložila do tistega dne, ko bo Pavlina naredila pomočniški iapit. Ta »"-a* pa se je Pavlinimi ljub«*zen ohladila, slovljem Pred meseci so zaveli gra-edaj «lo-grajutia. njenih zidovih je vzinlanih v«^" >«t«) wp< miin.sk i h pl««^«'*, ki >«» jih preimsli 8 stii-rih groliov na starem pokopali šeu v Vi banji. Kapelico so zgradi i po načrtu beograjskega profesorja Ho«*ca v .starem srb-kem slogu. Te dni bo.lo izk«>>fndi k«»sti Gavrila Principa in tovarišev ter jih prenesli v sarkofagih v kripto nove kapelice. Prihodnji me^ec pa bo kapelica sloveč-no blago- DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo 300 SVETIH MAS LETNO v Hvtjenju in po smrti, so deležni člani "Maint zveze za Afriko.** Člarfi- rina enkrat za vedno 25 ccntov za vsako osebo," iivo ali umrlo. Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVBRJA za afriik« misijono. Dept. 8 — 36» W. Pine Blvd., St. Louis. Mo. 100 Dinar.--- $ 2.50 200 Dinar.--- 4.80 300 Dinar.--- 7.00 500 Dinar.--- 11.25 1,000 Dinar.--- 21.75 2,000 Dinar.--- 43.00 ZARADI RAZMEK V EVROPI so bile nafte ime zs denarne pošiljatve v Jugoslavijo začasno prekinjene. Sedaj pa smo dobili npr« zvezo, pa kateri ie mogoče našim rojakom vztreči In denar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana eena, ker se stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje. Opozarjano tudi, da w sen in tam more kaka po&iljatev zaradi evropskih raza* za nujno po&iljatev poslitžite 88 "cabi e order". — doplačati je trera $2— za VSAKO POŠIUATEV V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, New York V velikem )>ro>toru so bil vst' mize t>i;i;ijf'!j«' z vi>okiio lesenimi plankjimi, tako da j bilo pri mizi prostora za stil ki >«* po k«»>ilu z;ii^i« bil v eitanje. Iznenaiia zasli>im z unkrai lesene >tene slovensko b«-setl«» To je v X«'W Vorkii /<• eudiil nakijiu'je, kajti p<> \« l«*m<->. lahko tava> iln«-\«' in dneve. p.| m* b«»š nal«-t«'l na na>«'n'ii «'l«>\«-ka. Onkraj sti-ne ^ta nuiraia bi ti dva, slišal sem pa samo želi' >ki ulas, pritajen ijlas, t«»«la na Azli«* temu dovolj moean, «1; mi ni ušla nobena be>e«la. 4iu| vorila j«' v domžalskem iiare«-ji! to«la po ^ovoriei je ničeln -*p« znal. Z««el«> >«• mi j«-, «'ia j«* jfZid in razburjena, kajti «» tem >j pri«*ab* lM*>e<|e: ,— Xak, s t«'lm j pa /.«• nik«la vee nikamor ne sivin! Ti -pl«. nisi za nie«l 1 j ki« 11. Samo sramtf 1«> in škandale mi delaš. Kak pa držiš žlieo? Z «h*ema prst' nia jo primi, n«1 pa > wlo rok« Tn kakšne kremplje imaš.' Ma ] s^n takoj uuranil: — Skrbna mat je pripeljala svojega sin«"ka — najbrž prvie — v restavraut zdaj irn pa uei manir«' ozironiJ «'1 ik«*t«-. I boiro bitje, ki mu bib namenjene njene be-e«le, ni n: ti «"rliniloT pa«* >e j«- j»a brezpo irojno pokorilo stroiri \Ttarojite !ji«-i, kateri >«i -«» vsipali iz u^ «b»bri in koristni nauki, kakr. debela toea izpod «"rn«'^a neba — Pa naprej -«• drži, «la s n«» boš v«'< popacal. . . Ž«'>kriš« ti je ž«- kapnilo na pinto! Zi1 kaj pa ne merkaš! In najbol. ša pinta, kar jih imaš! Xika ne drobi kruha v župo . . .Ka misliš, da >i doma * In «Vz nekaj easa: — Mo Bos, <*«'l makaron imaš n. bradi . . . (»briši se vendar . Xe s -ervet«»m ... z rutico s obriši. Kaj b«» pa kelnar rekel . . . V levo r«»k«> primi nož i vili«-e v desno . . . Nikar n žai^aj z nožem, saj vidiš, da j k«»si . . . Xc z žlieo solate! . Z vilicami . . . pa >anio en | peresee naenkrat ... In nika tako n«' baši! . . . Najprej t st«» pojej, kar imaš v ustih . Na, pa j«' šla srajca! Ali ne mc reš malo merkati? . . . Vsi Iji d je b«>«lo vedeli, kaj si jedel Kar sram me je! Kaj pa ma/.c s kruhom po talerju? .. . Ali n veš, da se to nc sme? . . . In tako je šlo -koro celo ure Smililo se mi je bitje. To«la z etiketo je treba marsikaj poti peti. Slednjič sta vstala. Jaz ser se .potuhnil. Radoveden sen bii pa le, k>lo sta. Mimo menj hta morala, pa me nista sjh znala, ker sem bil navidez za id r>bI jen v easopis. Pa nista bila mati in sinček pa«"- pa žena in mož. Ona maj lina in d robčka na — sam je zik je je bil, on pa močan i; rogovilast, skoro šest čevlje visok. Sovitsrtvovji sem ž njiir ker ima tako strogo učiteljic in vzgojiteljico. In se dosti K moral pretrpeti, predno mu b zabila v urlavo potrebno etik* to. GLXS NiEODP-Nii Toif Saturday, November 18. 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY KAMNITI MENIH okrog* *l let, in ki s<- kakor orlovsko lmh^Io oprijema visokih i^vin, <» plet« lufno^o >krivnootival na ^ru«lu roparski vitez miliar a svojo ženo in vtirimi "i H' »vi. Čeprav j«* I .ah« rje vi želi ž«' o«*irii obraza, n v njenih žilah se še ni hit o-ilailil plamen ^tra-ti. Teilaj J«' izgubila nioaa in vse štiri sinove, ki -o Mkujmo padli na m » ji -/-n. /a vročo kri iros.iMHlarici* z tli lu Hričova je vedel Frane 1'urso, inogorni in gralnvJjivi gos|HMlar -o-nlnjega grndu hi-n Ve. I *ii s«' je nekega dn<» po-»avil rut Urtčovu. da zasnuhi Lahar^evo vdovo. Toda on je lotel imeti >aiiM) i^rad in s tem voje ;*»-e«tYo |H)v**čano. in ijeirova mlada kri ni nil i malo Hiy.i'l-cla lKi-tarne vdove. A «.i«*j j«' liri vŠ#*č mladi. |w> vojih drznih činih slavni Tur--o, in le tfftko je s mmiiifi ia I viharja in na »voji« štiri i nove obvladala razi taljen o -trast.. Yei»lar je slednjič le iremuKula žiroči krik krvi in je ekla: 4'NV morem in ne smem prejet i v a še ponudbe, a vši*č te mi in vzamem va< za saojc- Tam pa, kjer so bila nekoč, graj&a vrata, stoji še -danes ta dan samotna pečina, ki jk> njej razločno spoznaš |n»-t;ivo meniha. . . . »dih sema stemnilo jasno of>oltlan-sko nebo in začelo je neznan-grmeti, in -e bliskati. Nastala je grozotna nevihta, ki je .spremenila cvetočo plan v liša-lo prasketan je fioili-rajočih rc drevesniHi il«4x»]. — Bli-k za bliskom je pretrgal gosti zastor »leževne ploh« Twlajri >e j<» pre(ite na Laharjevo v«lovo in izkoristile le priliko, ki bi ž njo mar-i kaj mogli popraviti.*' Tedaj se je Tni'-o nizka čil in ga je dal vreči v stolp, češ: "Zdaj pa imaš streho!** Ko je šla huda ura mimo, se je Turso olajšano zasmejal. Neznatno človeče ga je bilo hotelo Navzlie temu. da je 1 i'/bruha te vojne ž«* javnih govorov, pa se .Inobcninf t«*1i govorov obogatila zbirka zgo«bivi irskih izrekov. Preden bo ta vrzel spopolnje- na. pa navajamo nekaj tistih izrekov, ki so bili izrečeni mod svetovno vojno v letih 1914— 1918. Nekaj teh je nemara .•a sina, da va~ bom večkrat vi- oplašlti, pa niti grom ni strela lela pri sebi." Več si pa Tur-o ni želel in je il zadovoljen s predlogom. Prej j«* pa vdovo Še poprosil, da mu je zapisala grad in vse. e. Zatorej je dal ubogo ženo vreči v stolp. On«li je nesrečna vdova lela in leta trpeia in nj«Mi jok in ■tok ni prodrl v zunanji svet. Nihče ni svetlel, kaj se j<> ž njo zgodilo, in Turso je bil neomejeni ga-porlar Hričova. To zunanje si je novi lastnik gradu pač ]>ovečal oblasti, a na znotra j je vidno izgubljal svoj lir in večkrat je bil vse noči pokoncu, razmišljajoč o svojem '/lečinn in razglabljajoč o kaki bo.j^i, dokončni rešitvi te zadeve. Ko je nekoč v«*; v teh mi- Denarne! pošiljatve Denarna nakazila Izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO $ 6.00........Ur 100 11.86 ........ 200 17.60 ........ " 300 28.00 ........ »• 50Q 56.00 ........ " 1000 KM HO OINI BBOU MENJAJO WO Mi m POOVttlBKl gobi au DOLI S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY mum nkuui IM W. UNk »T. m »< Cela knjižnica besed Neki švicarski raziskovalec se je itobavil z vprašanjem, kako preživlja i>ovprečni človek svoja leta in - eiin. jih izpolnjuje. Sledeče številke veljajo za človeka, ki je dopolnil 70 let. toia izmed najbolj presenetljivih ugotovitev je ta. da je ta človek, tu«li če ni spa-J operacije, itd., tukaj ni>o vra-dal med zgovorne, v štabnih |čnnane. Še~t let je ]>orai)il 7«» letniik za jed. zanimive so tu- let, v tem času pa je presedel v šoli in se učil %anj«> dejan-sk<» tri leta. sev«»da po«lnevi in )M>noči. . Male vsji»kdan.}e Itolezni, kakor nahod, kašelj, hrkpa itd., ukradejo človeku skupaj dve leti življenja. Kes ne bolezni. VAŽNO ZA NAROČNIKE Pule« uasluva Je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prta Številka iKiiueUi niww, druga dan in tretja pa leto. l>a uam prihranite nejMitrchuegfi dela Ju »tronkuv, Vas prosimo, da skušal« uaruftul-oo pravočasno poravnati. CueljUe naročnino namvuoa: uam ali Jo pa plačajte nagemu zastopniku t VaAen. krajo aU pa katerem« Izmed ■aatopalkor, kojih Itneua au tiskana £ debelimi Črkam!, ker ao oprarl-čf-nl ol»iskati tu«»i druge naselldne, kjer Je kaj našlb rojakov oaa»-IJ^niL. Zastopnik bo Vam izročil fiotrdUo za plačano naročnino. I 'ALUOltMA: Sau Fran<->^(-o, Jarob lauihiB desetletjih izgovoril za celo kujižnieo he»ed. za velikansko knjižnico celo, ki bi obsegala 44i2» knjig jm> 3TH) strani. Kako je ugotovil raziskovale«* ugotovil te številk«*? i 'lo- v««k. ki ni »govoren mul nor- ^tane eiviliziranenfti človeku v d i številke, ki vel ja jo za oblačenje. v«*z«*uje jermenov pri čevljih, snažen je zob in tako dalje. In koliko i'prostega časa" o- I in temni oblaki vesti ^a niso mogli omehčati. Pristopil je k oknu. Priroda je ležala pre«l njim, iztezaj«>č roke nOvemu življenju nasproti, z d reve- so paxlale tt'ž?ke kaplje, in visoka trava je bila poležana. A tudi pri vhodu v grad je stala spet ona strahovita postava in j<» zahtevala vstopa v grad. Turso je velel poklicati čuvaja s -tolpa. Ta je dejal, da ni videl nikogar, da bi bil pobegnil. A menih je stal zuni.j in je obupno dvigal roke. Turso ga je dal razčetveriti in vreč' v grajski jarek. Dniiro jutro j* ,..iihitel ijraj->ki čuTaj in je ve^ pre-trasen sporočil, da tisti menih od včeraj že spet stoji pred vrati in j«' zdaj kaikor mogočna pečina. Turso je pokukai skozi okno. Resnično, ista posti.va kam-nit?ni menili. Grozeč? je dvignil roko. Strah in srd je prešinil graj-šraka. Dal je meniha razbiti in skale pometati v morje. I)rog dan je pošastna kam-nitma postava snet stala preenzum. Povprečno iapregovori človek na dan 1S.01HI bese«!. Število je videti izredno veliko, toda švicarski statistik opozarja na to. «la število bese i. ki jih -pi egovori kakšen človek, -koraj vrnlno podcenjujemo. Cehi raamero- vprav zdaj jako zanimivih. Ali mog<»če ne moremo Po- j ma m«>ičeč človek izgovori sa-Ijakov ^-pomniti tNtili besed i mo pri večernem razgovoru belgijskega kralja, ki jih je bi! 4. »vgusta 1914\ izrekel v |xi-slan»-ki zbornici, in ki je ž njimi izrazil neomajno zaupanie lietgi jskega ljudstva. n*koč: 4*Dežela, ki se brani, uživa spoštovan ie vo upravičila izrek kralja in besede miiiNtrskega r>rent-elnika «le Brwjuevilla. V dobi, ko .ie bila Belgija zasedena, so izšli znameniti pastirski listi in nro-vor kardinala de Me.rcierja. ;>(MM1 do fil MI I m ' s ed. lS.fXMl be-*»<*«1 na]H>jni približno ."»4 strani, a na let«> bi ponn-nilo to (Ki knjig o«» M> rt rani, v , "snlio jezerci** v Sre hi ji Avstraliji. Dolgo ča-sa je bilo to jezero popolnoma n«*hfstopno, potem uia Baiaut. John Kuala Youngat«»wn, Autou KJkaU OIUBUON: Oregon City, J. KobLar PENNSYLVANIA: B-a-viuw, John Jevnlkar Broughton, Anton Ipavec CoufmaugU. J. Brexatec Cov»*nlale U okoUea. Sira. Ivana Kupnih Kil h »rt, Latui SupančM Farrell, Jerry Okorn Voceat city. Matb Kanala Fr. Blodni kar Oreeuaburx, Frank Novak Homer City, Fr. Fervarhak Johnstown. Jaha* Palanis Kra\ n, A nt. Taulel) laarrat. Frank Balloch Midway. J«uu Žuat Pittsburgh In okoll«*a, Philip Pragar Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Bchlfrar Went Newton, Joae|ib Jovan...... WISCONSIN. Milwaukee. Weat Ally, Fr. Shah Sheboygan, WYOMING: Ko)*k Sprlnga. Diamond vllle. Joe Uolu n Vaak taalapnlk lad* patrdila t» svata, katera je preje!. ZaaUpalke tapla tTFtAta an 4Annua* so se napolnil«* r* slano vtwlo. rob«Kvih je površina jezera dvignjena in razpokami, tako da tlela v-a jezerska ploskev vtis krožnika. Nad je- soli. <*e si malo oddaljen od bregov, jih ne vi«li^ in »lobiš ob čutek. kakor da si muha sredi g!olw>k««ga krožnika. < robu jezera j«' največ mokrote. Tu je vitleti tudi -!e«love konj. zerom se u|»odabljajo čudne fate mi organe. tako tla imaš vtis. j kengurujev in emujer in najti kakor da se povsod dvigajo je okostja živali, ki morajo le- Njih nirt kajitlco — ' 'How to become m »Uiian af Uae United States". V tej knjigi bo vsa pojasnila In aako-nl za naseljena Cena 35C- BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 71 atranl. Cena 35c. DENAR. Spisal dr. Kari EngUS. 23« atranl Denarni problem je celo zapleten in težaven ia ga nI mogoče storili vsakomur Jaanega. ' Pisatelj, ki je snan fiefikl narodnogospodarski strokovnjak, je raafilrll svo> delo tako. da bo služIlo slehernemu kot orleutaCnl spis 9 denarja. Cena 80c. domači 2lVlNOZDRAVNlK, spisal Franjo Dular. 278 strsnL Cena trda ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opts raxnlb bolezni in zdravljenje; alike. DO ORH1DA do BITOLJA. M? »tranL Zanimiv potopla • slikami rotili krajev uaie stare domovine, ki mu aioven^m le malo Cena 70c. GOVEDOREJA. Bplsal 8 slikan** R. miSffvavt. 143 strsnL Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIHODE. 83 atranl. Poljudni spisi o naravoslovju In avesdosnaa- Cena 50c. KOKOfiJERBJA. Sestavil Valentin Razlnger. M atranl. Cena trdoves .... JM Broi. .... JM KRATKA SRBSKA GRA^ATOLf 68 atranl Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. »S strani Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. Cena $125 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 atr. Cena 50c KUBIČNA RAČUN1CA. Trda ves. 144 »t*. Navodila za izraCunanje okroglega, /esane-gs in tessnegs lesa. Cena 75c. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša In praktična zbirka navodil za kuhinjo ln dom. ' Cena 50c MATERIJA In ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer-melj. S slikami. 190 stran* Nauk o atomih, molekullh ln elektronih. Poljudno pisana razprava o ia"leokin uoderne ananosti. Cena $1.25 MLEKARSTVO. Splaal Anton Pevc. 8 slikami 108 atranl. Knjiga sa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh. Cena $1.00 NAROD. KI IZUMIRA. 101 strsnl. Poljuden nuts najsevernejšega naroda na »vetu. «Jegove iege ln navade. Cena 40c. naae škodljive živali v podobi in besedi. Opisal Fran Erjavec. 224 strsnL Bro«. Cena 40c. obrtno knjigovodstvo. 258 strani. Ves... Knjiga je namenjena ▼ prvi vrsti ra stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo »«r kele-aollvsrstva Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal ti. M AJAR. Trlja deli: 162. 141. 133 strsnL Cena mehko ves Poljuden la natančen opis odkritla novega sveta. Spis se čl ta kakor zanimlvs povest ter je sestavljen po najboljših virih. Cena 50c. PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda ves. 281 str... Priročna knjižica, ki vaebuja vse. kar Js pri nakupu tn prodaji notretoo. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE m>OZOKIJE Spisal dr. F. Veber. 341 strsni. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče sesnanlU a glavnimi črkami sodobna filozofije. cena 70c. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrsfue »uske struje. Cena $1.50 SPOMINI. {£rlBki Jože Lavtllar.) Mi strsnL V tej knjgl obu|a nafi znani potoplsec župnik I.avtlžar spomine na svoja brezštevilna potovanja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUk, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. cena bros. Cena 50c. SLOV .-ANGLEŠKI IN ANGLEftKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 atranl. Cena 90C. SLOVENSKO-NEMŠK1 SLOVAR. 143 str. Druga polovica knjige vsebuje uemfiko-alo-venski slovar ln kratko slovnico slovenskega ln nem&kesa jezika. Cena 40c. UVOU V FILOZOFIJO Spisal dr. Frane Veber. 362 strsni. Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Frsnc Povie. cena bro«. Cena 50c. VELIKI VSEVEDE2. 144 atranl. Zbirka sanimivlb in kratkočasnlb spretnosti ; burke ln Šaljivi poskusi; vedeževalaa tabela ; punktlrsnje; ssstsvlce. Cena $1.40 VODNIKI IN PREROKI. 1-cS strsnL Knjiga je lzčla v založbi Vodnikove drnlbs ter vsebuje Življenjepise mož. ki so s svojim delom privedU slovenski narod »■ -uženjstra v svobodo. . Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strsnL Zanimivosti ls ruske sgodovlne la netančea opis vojaške republike sapo roških koaakov. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽELldČA. 62 strani. Cena, 50c. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strsnL Gena.. J Eden najboljtlb spisov trsneoskegs mojstra, v sets is naSega kme takega življenja. \ VOLK SPOKORNIK (aplsal Fraae Metka; a $L8t ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA KNJIGARNA "GLAS NARODA" MMiiattMMmiwmxmnotgtttmm »BIXI IIEDDP-Hrt Toif -A. Saturday, November 18, 1939 HLUVSFE (YUGOSLAV) DAILY Kje si bil tako dolgo? Soman U življenja — Za "Glas Naroda" priredil L H. 74 Te besede spre.mflja z majhniiii priklonom. . Kurt WeyerebeiK notkoli'ko potsmehovmno skomigne z rtu i ion i in pravi: : m daj se hočem zdržati vsake izjave." Ko ilo je bilo končano hitrejše kot običajno. In ker si je Kurt Weycnabei*< privoščil precejšno mero močnega bur-guiufva, jKK>lujie tako truden, da pozabi, da bi sežgal potni 'i*t in gie v «vojo spalnico. Klaue in Kut »e £ pogledom! sporaizumita, da je sedaj naj-h-l^a priložnost, da se snkleta v parku. Ida pa oklene svoje matere in ipravi proseče: "le nisi pre t rud na, mati, bi te prosila, da oetaneŠ nekaj čri^a pri meni, ker želim s teboj nekaj važnega govoriti." Ze dolgo .se ni zgodilo, da bi bila Iduna enojo mater tako ljubeznivo objela, da jo mati zelo začudeno pogleda. "Kako naj bi bila trudna, ako mi imaš kaj važnega povedali, Iduna," odgovori tiho. . Kurt in Rut hodita po parku roko v roki. . Srci ulndi sta prepolni in tako pride mnogo skozi njuna j usta. Koliko se je danes med njima dogodilo in koliko si imata povedati! Ruti re zdi nekaj neizmerno dobrodejnega, < a se more izgovoriti, kar ji leži na duši. Svojemu ljubljen- < u ne zamolči niče.-ar. Govori o strahu, ki ga je občutila, ko je videla striea vzeti potni list, govori o ten}, kako je pre-1 resi o njtne prsi, ko po je naglo odločila vzeti potni list. Klaus jo globoko ginjen pritisne k sobi. . "Rut, ne moreš razumeti, kako uslugo si mi storila. Ko bi stricu posrečilo potni li«st uničiti, bi mi bilo zelo težko dokazati. kdo sem.** Smeje se med solzami ga Rut ljubeznivo pogleda. "Oh, Klaus, Klaus!" Več no more govoriti. Sole čez nekaj časa zopet povzame besedo in govori, kako WJ« vesela, da je prišel sosed, ki je ponudil travnik na pro-<'lj in da je pogajanja zavlačevala, kolikor je mogla, da je tudi odiinila trenutek, ko bi jatrie opazil, da je potni list izginil in bi ji tihi i svoj sum povedal naravnost v obraz. Klnus se pri njenih besedah smeje. "Misliš, da se bo drznil? Toda samo mirna bodi. Kar zadene tnrvnik. ,ga ie že moj oče hotel kupiti, ko sem bil še doivn, toda ga ni mogel dobiti." Rut prikima. . "To nama je tudi povedal sosed. Ž njim nisem samo barantala zaradi tega. ker sem hotela pridobiti nn, osn, temveč tudi zaradi tega, ker sem ga v resnici hotela kupiti, ker je ta»ko 7elo pripraven za Gravenstein." Klaus jo smeje pogleda. . "Z marsikaterim nasvetom mi boš morala stati na strani, JZut, kednr bom vzel vajeti v svojo roke." '"Hvala Bogu, da bom še pozneje moirla pri hiši "kaj koristiti. d marače bi si mislila, da sem odveč " KI a us ji globoko pogleda v oči. Nikar si ne delaj skrbi — občutek, da bi bila odveč, ti boiu temeljito vzel. Toda, moja Rut, odkar sem se vrnil, *va komaj mogla kaj govoriti — tudi jaz sem medtem doživel mami kaj zanimivega. Ali veš, o čem bo sedaj tvoja seMrična govorila s tvojo tetol" Rut ga radovedno pogini u. "Kaj pa?" "Povedala ji bo, da je iz noumne Mune zopet postala pametna in pridna Ida." Rutine oči zažaie. MAli je tudi res?" "Da! Zelo čudna prememfoa se je izvršila v njej. Spočetka je hotela z zelo drznim napadom proti meni obdržati svoje stalhšče. Ko pa je pri tem doživela razočaranje tedaj — In Klaus ji pri povodu je, kako se je premislila in kako naenkrat se je v ničnem srcu zbudilo hrepenenje po Hansu Hollu. Rut je tega poročila zelo veeela in pravi smeje: "Vedno som upala, da bo Iduna — ne, od sedaj naprej, ho zopet Tda — postala enkrat pametna, kakorhitro bo prišla iz svoje neumnosti, da je bogata dedinja. Glede tete Marije pa me posebno veseli, da je sedaj prišlo tako daleč. Kako bo srečna, ko bo svojega otroka zopet imela. Ali pa si ji *vploh povedal, kako je z nama?" Klaus zmaje z glavo.. "Ne, tega Še nikrfo ne ve; sploh pa prepustim tebi, da požrejo podaš svojo izjavo. Najprej moram biti priznan dedič Gravens-teina. Kakrh sumničenj, ki mi jih bodo očitali, pa re *meš de!jti z menoj. Težko mi je, da se moram svoji Ruti kazali takega tujca — nekaj ča«a moram še potrpeti in ti tudi, moje drago srce." Njene oči žaieče vpro vanj in poreden nawneh se za-7 i bije okoli njenih ustnic. "Meni se prav nič ne n|udi, da bi drugi izvedeli, kako zelo sem srečna." KI aus jo ves srečen pogleda. "Ko bi vedela, koliko me velja, ko morem tako hladno it tuje hoditi poleg tebe, ko bi te najrajši nikdar več ne izpustil iz svojih rok/' In tesneje jo pr.togne k sebi. Oči v oči, roko v roki si stojita nasproti. Več si Klaus noče dovoliti, toda težko je obvladovati se, ko vidi, da se mu mieje na-^proti brezmejna iju/bezen iz Rutini h oči. Nekje ee oglasi ptič, i *3budita se k& svoje zatapfljenoeti. Zopeikujejo in motijo. Tim bolj je v svetu padala vera, tem bolj je raslo praznoverje. f'lovek je tako ustvarjen, da mora v nekaj verovati, če ne pravo, pa v neumno. Zato niso nikdar razni preroki in aJvezdogledi bili tajko upoštevani, kakor v dana-šnjih ča-fih, ki so baje obračunali z vsemi "nestvarnimi" ostanki nekdanjih dni in ljudi. (Vprav to človeško norost, ki jo samo potvarjanje globoke človeške potrebe po veri v Neznano, obsojamo, moramo priznati, da je vsaka doba ^res imela tudi svoje preroke, video. ki so napovedovali — včasih s presenetljivo točnostjo — bodočnost. Danes je čas, ko nas neizrečeno zanima vse, kar bi bilo v zvezi z bodočo usodo sveta in Kvrope. Ta stara in nova prerokovanja je prod nedavnim zbral neki nemški pisatelj in jih izdal tudi v knjigi. To so prerokovanja o svetovni vojni v bodočnosti. Ta pisatelj meni, da bo 'svetovna vojna št. 2* v času mod letom 1940 in 1950. Države, ki se bodo udeležile te svetovne morije, bodo preživele nepopisno strahoto. Ta prerokovanja so zelo slikovita in seveda polna neno-momlbnih podrobnosti. Nekatere i7imod njih na imajo c^o vrsto točnih podatkov. Sveta Otilija je imela že pred letom 720 privid, da bodo Germani najprepirljivejši rod n« svetu. Vojne, ki bodo nastajale druga za druiro in, ki bodo vedno strahotnejše, bo izzval človek, ki se imenuje Antikrist. Vojna bo izbruhnila na področju Donave in vojaki s krili bodo uničevali me-ta in vasi. Po velikem zmagoslavju Germanov — nadaljnje njena prerokba — bodo propadli in njihova država bo razdeljena na 32 majhnih državic. Na koncu pa bo prišel veliki Antikrist, po vsem tem pa bo imela Germanija spet svojega kralja. V 16. stoletju jo prerokoval nrior samostana Maria Lach, da bodo v dvajsetem stoletju tri velike vojine, ki bodo vso German no in obrne ine zemlje spremenile v prah in pepel. Potem, ko bo Germanija že izgubila vojno, bo nastala še strašnejša vojna, v kateri pa bo Germanija popolnoma uničena. Strahoviti stroji bodo poteptali vso travo na poljih in ogenj in strupeni oblaki, ki so jih naredrli ljudje, bodo na nebu. Talko bo propadel zli duh. Prior Leon Magmi s je v sedemnajstem stoletju prerokoval, da bosta v dvajsetem stoletju izbruhnili dve vojni in, da bo v drugi vojni vse porušeno. kar je bilo postavljenega, da bodo nastali strupeni oblaki, premakljive trdnjave, leteče ladje in. da bodo ljudje ponoreli sami od sebe. Leta 1794 je izšla tiskana knjiga z naslovom "Prerokovanja iz samostana M-arien-thal." V tej knjigi piše, da bo en rod po veliki svetovni vojni izbruhnila še veeja vojna in to s te in one strani tefkoče vode. Napoveduje železne konie, puake na vozovih, ognjeni dim iz oblakov, ki pravzaprav niso oblaki, velike orle v zraiku in krte, ki riiejo pod zemljo. V prerokovanju iz leta 1811 5e zapisano, da se b6 dogodila velika nesreča, ker je v nelci o bodoči sve-vojni- deželi v srednji Evropi nastalo nezadovoljstvo z njenimi poglavarjem. Zmaga bo prišla z zahoda in to zmago bo izvojeva-la armada sedmih narodov. Glavna bitka bo na Renu. in zmagal bo beli knez iz Francije. Leta 1814 .je prerokovala o-patinja Katarina von Emmerich, da se bo petdeset ali šestdeset let pred letom dvatisoč osvobodil L/ucifer, da bo srce, Evrope vedno večje in večje, da ga bo nato ranil beli knez in. da bo neka država v srednji Evropi razjpadla v več manj&ili držav. . Leta 1866 je neki župnik v Franciji objavil prerokovanje nekega francoskega vojaka. V tem prerokovanju zatrjuje, da bo v dvajsetem stoletju izbruhnila vojna proti onim, ki ogrožajo svet da bodo Italijani zahtevali Nico, pa je ne bodo dobili. Francija bo po velikih težavah prešla čez Ren in uničila zvezo v srednji Evropi in da bo Franciji spet zavladal kralj. Predvsem je v teh prerokovanjih in tudi v mnogih drugih je zlasti zanimivo opisovanje novega, tedaj neznanega orožja; v tem so torej vsa ta prerokovanja točna. Dejstvo, da so o zrakoplovstvu že zdavnaj govorili. Čeprav ga v tem času še niso TX>znali, igra v teh prerokovanjih veliko vlo-iro. Temu se no smemo čuditi, nko se opomnimo starih slik in bakrorezov, na katerih so bile že upodobljene slične stvari. Na Durerjovem bakrorezu "Jata ptic." leti čudna jata ptic, podobnih letalom, i Prav lahko smatramo, da so dotični duhovniki kot preroki poznali umetnost prerokovanja ml svojih prodnikov ali so pa v>aj čisto podzavestno razvijali dalje svoje privide. Še bolj pa so zanimive glav-nene misli teh prerokovanj; vsa imajo i-to vsebino: boje med dobrim in hudim, med svetlobo in temo, med pravico in krivica. Načelo "Dobrote" jo knez v beli obleki, načelo "Hudega" pa pooseblja "Veliki" kot prikazen, ker je tujec v božjem kraljestvu. Na koncu vseh teli videnj pa stojita sreča in mir. — Novo nebo in nova zemlja! IVsi prividi ^e vidijo okoli dvajsetega stoletia, okoli reke Rene. Zakaj? Odgovor na to vprašanje prav za prav ni lahek. Vendar si lahko razlagamo, da so jasnovidci in preroki (frovorili to. kar so običajno delali umetniki, ki so slikali stvari iz Svetega pisma: svoje privide so po-tavljali v okolico kjer so živeli sami. . Durer na primer je prikazoval Babilon kot sitaronemški gred. Kot največjo reko sveta so si pač predstavljali Ren. Ljudi je leto 1000 razočaralo, zato so preroki vzeli leto ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI • ■ KRIŽARJI L in II. zvezek, broš. . . . $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.)- Slovenic Publishing Company I 216 W. 18th Street New York 20()0 kot apokaliptično in usod- > "k« astrologi bodo „v,j \ "CLAS NARODA da omaloževali ta prerokovanja, kakor omaloževajo današnji kemiki staro alkimijo. Nostradamus jo bil bojda leta 1503 v južni Franciji in je spisal "skrivnostno knjigo", kakor jo imenuje Goethe. Nostradamus je prerokoval svetovno vojno, po ruše nje stolnice v Reimjsu, bitko na Marni, rusko revolucijo, propad (Vš-ke. Kakor pravi Maurice Pri-vat., prerokuje Nostradamu-veliko vojno v letu 1944. Vojna bo v Sredozemskem morju, v njej bosta iqrala veliko vlogo papež in Anglija. | J pošiljamo v staro dki maršal baron van Onnliolm. V svoji oporoki je maršal, ki jo bil star samec, določil za univerzalno dedinjo svojo strežnico Joha-no van dor Plamcken. Poliei- žila tožbo na sodišču v Amsterdamu. Sele limono let jm»-»neje je dobila tožbo njena b"-i Bertha, tudi sloveča lepotica. Me>to Amsterdam je pa olu-nem zaseglo 2S šatulj polnili zlatnine, ki je imela že takrat i ogromno v n m hi rt-1. S tem je mesto krilo maršalove dolgove. Prišlo jo do novega procesa- ki se je vlekel « presledki do naših dni. V teh dveh stoletjih je zapuščina naraščala in zda i znaša 150.000.000 holandskih cekinov.. Predsednik Ecuadora nevarno zbolel QUITO, Eeuador, 16. nov. — Predsednik Aurelio Narva- ja je" taik ra t iz javi 1 a, da je o-i« m'varno 7'bolel tor P° Z;" poroka ponarejene in izredno t:zdravnikov ne bo voc lepo dedinio je z«prla. ker je; okreval. Včeraj se je nezave-bila osumljena., da je o»>oroko: zgrudil v svoji pisarni. V ponaredila. Kmalu so jo Meet -lučaju njegove smrti bi po-iznu^ilU toda deflščtne ji niso j^tal njegov naslednik pred prisodili. Oškodovanka je vlo ! sednik senata Arroyo Delrio. VPREDPROOfcJ Slovensko Amerikanski Koledar za 1.1940 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPIS IVANA BUKOVINSKI - JA: Iz mojegft življenja. Koledar je bogato illustriran. Naročite ga pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — Wo>lnj«fco j uero KNJIGARNA "GLAS NARODA" i l 216 WEST I8th STREET. NEW YORK T-