IV Številka.
Trst, v ponedeljek 23. januvarija 1899.
Tečaj XXIV.
„Edinost" ithaift 4Tikrnt na dan. razun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih ichajt« ob 9. ari zjutraj.
Naročnin« /na*»: Obe izdanji na leto . . . gld. 21*— Za aamo veierno izdanje , ,, 12"— Za pol leta, četrt leta in na mesec racmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-roČbe bre« priložene naročnine ae uprava ne ozira.
Na drobno ae prodajajo v Tratu »jutranje Številke po S nvč. večerne iteviike po 4 nvč.; ponedeljake /.jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerao izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUSTTA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Siv. H70.
4 nvč.
V edinosti je moj!
Oglasi
i ae računajo po vrntah v petitu, /.a večkratno naročilo s primernim popuatom. Po« lana, osmrtnice in javne zahvale, do- : mačl oblati itd. ae računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pofiiljajo ureihilfttvn. Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo. Itokopiai se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema tipriivnl&tvo. Naročnino in oglase je plačevati looo Trat.
Uredništvo in tiaknriiM se nahajata v I ulici Carintia Stv. 12. lTprjlvniitvo, od- j pravniStvo in »prejemanje Inaeratov
. v ulici Molin piccolo Stv. 3, H. nadatr. |
Isdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konaorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Dunaj 21. Minister u latere, Szechenvi, nadalje naučni minister grof Bvlandt-Rhetdt in minister za poljedelstvo, baron pl. Kast, so bili danes predpoludne sprejeti od cesarja v posebni av-dijenoiji.
Budimpešta 21. (Zbornica poslancev.) Zbornica je potrdila /,a])isnik, na kar je več poslancev zahtevalo besedo. Ker jim starostni predsednik ni pustil govoriti, je zahtevala opozicija, naj se o tem glasuje po imenih. Na to je zbornica prešla na dnevni red, na katerem je bilo šest glasovanj po imenih. Ko se je izvršilo troje glasovanj imenoma, je bilo nadaljevanje današnjega dnevnega reda preloženo na ponedeljek in seja se je zaključila.
Pariz 21. «Journal* trdi, da je gotovo, da ne preiskava glede revizije procesa Drevfus zaključi dne 15. februvarja.
Londoil 21. Kakor poroča «Daily Mail* včerajšnjega dne iz Sangaja, je osem tisoč ustaše v iz pokrajine Gan-Huj dne 10. t. m. navalilo na mesto Ku-Yung in ubilo dvesto mož posadke, ki jo branila mesto. Ustaši oblegajo mesto še sedaj. Podkralj v Nang-King-u je poslal mestu Ku-Yung vojakov na pomoč.
Masava 21. V sredo se je v cerkvi v Edu-arian-u prisegel mir, s pridržkom, da ga potrdi neguš, do katerega so odposlali odposlanca.
Rini 21. Papež, ki se je bil minule dni nekoliko prehladil in je moral ostati v postelji, je zopet ozdravil in je vsprejel včeraj deputacijo menihov iz laterana, ki so mu izročili dar, običajen povodom praznika sv. Neže: dvoje jagnjet, katerih volna se uporabi za talarje.
Pariz 21. Danes popoludne je bila v stanovanju Zole druga dražba njegovega pohištva, da
PODLISTEK.	29
BARON IVICA
SpiBal A. ŠENOA.
Poslovenil Vefieslavov.
Talijani so se »puntali proti našemu cesarju; čul sem poke in strele okolo trdnjave. Za vse to nisem maral. Kaj je mene brigalo to? Samo kadar sem čul zvonenje, zadrhtela mi je vsa duša. Nu, kaj vam pripovedujem tu kakor baba? Bilo je vedno jednako, v ječi je bilo kakor v grobu, in huje, ker v grobn imaš vsaj miril. Sedem let sem preživel tako, imel sem jih še osem. Okolo srca se mi je bila že prijela trda škorja. Nekoga dne so nas pozvali skupaj v trdnjavo. Bilo jc popoludne. Prišel je poveljnik v paradi in je preči tal cesarsko pismo — pardon, kaj-li? Tudi meni so odpustili onih osem let. —
Ste-li kedaj sanjali, gospod, kako padate z visokega zvonika, ali da se pod vami odpira zemlja in da padate v vodo? Vidite, tako je bilo meni tedaj. Obrisal sem se z roko dva-trikrat preko oči. Nisem vedel, kaj bi. Veselil sem se in ne veselil, bal se, kri mi je šinila v glavo. Dobil sem «marš-ruto* za pot v Zagreb, in res sem krenil domov z nekim transportom. Odvzeli so mi okove, in sivo obleko «reštantov», dali mi staro vojaško suknjo, staro kapo — pa hajdi na pot. Dolgo smo se mi
se pokrije trošek 2f>00 frankov, v odškodnino dveh strokovnjakov v pisavi. Prijatelji Zole so hoteli plačati znesek v denarju, toda sodnik ga ni hotel sprejeti. O prodaji prvega predmeta, nekega zrcala, je založnik Zole ponudil potrebno svoto.
Budimpešta 21. V Lipto St. Miklos je bil danes dvoboj med višim županom Kurthy-jcm in graj šča kom Tottcrnyayem. Dvobojevnika sta se najprvo streljala s samokresi, a ko se nista zadela, sta prijela za sablje, na kar je bil Kurthy težko, Tot-tcrnyay pa lahko ranjen.
Pariz 21. V Tamatave je kuga ponehala. Od 6. do 15. t. m. je umrlo samo 28 oseb, med temi uobeden Evropejec.
Utrli s sM laskih mwi
m.
Spoštovani dra. B u b b a je župan v — Piranu. Že pripadništvo k tej slavni občini je pergament, na katerem je zapisana pravica do posebnih privilegijev v domačiji laške, oligarhije. Prav in pošteno je bilo torej, da so prvaku te — ali smemo reči tako ?! — aristokracije v družbi laških — iz-grednikov prisodili odlično mesto v družbi govornikov na slavnem protestnem shodu laških županov.
Zupan piranski, dr. Bubba, je torej govoril, čim je po županu Dompieriju proslavljeni predsednik shodu, dr. Angeli, prečital dolgo dolgo dolgo resolucijo, v katero so do dna duše razžaljeni gospodje izlili vso svojo — jezo.
Gospod dr. Bubba je torej govoril |— govoril tako, da se je izkazal v polni meri vrednega svojih volilcev in prednjakov ob vsaki demonstraciji. Na isti višini, na kateri stojd »ugledni« ob-činarji piranski, se je gibal tudi govor dra. Bubbe. Kakor se ogromni večini najivnih občinarjev piran-
vozili, dolgo. Tedaj se ni potovalo tako, kakor sedaj na mašini.
Prišli smo tudi v naše kraje. Ko sem na Sutli videl naše kočarice, ko nem čul dvojnici (piščalki) in vidil žene z belo pečo in na kmetu opanke in rdečo torbo, bilo mi je, kakor da sem so prebudil od dolgega sna — in pritekle so mi solze v oči.
Vozili smo se preko Crnomcric. Jaz sem potegnil svojo kapo na nos. Tam je stala Krkovideva klop, kakor prej, ali iz hiša nisem čul glasu; ne vidil živega obraza — - - — in prišle so mi solze.
•	Jagica, Jagica!* sem si mislil, t/oja travica se ni slagala.
Prišli smo do sv. Duha. Glej jo cerkev! glej očetov grob, glej — tudi mojo hišo in kraj pota ta stari križni les, hotel sem poskočiti, ali brzo icni potegnil suknjo preko glave, da ne bi videl ničesar.
Predali so me magistratu. —
•	Ivo Krušid, kaznjenec od dvanajste kompanije, pomilodčen, iz Mantovo«, je rekel korporal pisarju in odšel.
Stari pisar, rdečega nosa, si je zravnal naučnike in pogledavši me izpod očesa je rekel :
•Lepa reč, hvala Bogu, jedna ničarija več ; zakaj te ni odnesla kolera v Mantovi. Pojdi domov in čuvaj se; ne kradi; palice so v nas po ceni, a tudi vrv ni draga!*
Stiskal se zobe, molčal sem, ker drugače bi
skih niti ne sanja, zakaj prirejajo de monstracije istotako, kakor ne vedo ti ljudje druzega razloga za svoje izgrede, nego tega, da tako žele — njih »gospodje«, istotako ni vedel Bubba povedati ničesar stvarnega, zakaj da prav za prav govori tako ogorčeno na tem protestnem shodu. Povedal je kap najvulgarnejih fraz, druzega pa čisto nič.
Ali je n. pr. več, nego prazna fraza, namenjena v vnemanje — praznih glav, ako je vskliknil govornik srdito, da jim mi hočemo odvzeti vse, kar jim še ostalo: jezik in ime, ki nosi »naslov slave«?! Mi ne moremo pomagati gospodu Bubbi, čo je že tako uverjen, da oni zgubijo vse, čim so tudi drugi dobili kako mrvvico! Mi ne moremo pomagati dru. Bubbi, ako ne more umeti, po kaki pravici da hočemo mi vladati v teh krajih ! Ali pa noče! Ako bi bil dobre volje, kakor smo mi, pa bi mu že povedali, da hočemo živeti tu po istem pravu božje narave, po katerem živi ptica v svojem gnezdu, in da hočemo biti tudi gospodarji po istem božjem in človeškem pravu, ki pravi in določa, da je vsakdo svoboden gospodar na svoji svobodni zemlji in ob svojem ognjišču. Seveda je menil dr. Bubba, da so vsa ta ognjišča po Istri — italijanska. Ali gospod doktor, to ni res in s to frazo ste se le skregali z statistiko, z zgodovino in z resnico. 184.000 ljudij — 2/:» prebivalstva — živi v Istri ob slovanskih ognjiščih in le od teh ognjišč bodo zahajali slovanski sinovi v hrvatski gimuazij v Pazinu. Mi si ne želimo nijednegu otro-čiča od njih italijanskih ognjišč : kako je mogel to« rej dr. Bubba kričati na protestnem shodu, da jim hočemo vzeti — vse!!
Župan piranski je zagrešil tudi frazo, da so Slovani gente straniera — tujci! Mi pomilujemo župana in doktorja, da si ni vedel pomagati drugače, nego s tako frazo, katero vedo na pamet že vsi tržaški postopači, ker jo sleherni dan čitajo v
ga bil ubil. Krenil sem proti svojemu domu. Da bi vedeli, kako težko mi jc bilo. kakor da imam podplate iz železa. Kaj bo? Deset let! To ni šala. Kaj Niko? Kaj Jelica? Kaj ma — mati? Kaj .Ja-giea? Udala se je, omožila seveda.
Prišel sem do cerkve sv. Duha. Stara, kakor prej. Sel sem na groblje, da obiščem očeta. Našel sem grob — brez križa. Mar so te pozabili vsi, oče moj — vsi?! Sedel sem na grob in trgal trnje. A glej kraj njega šo dva groba, oprana od deža, ali precej nova. Kdo leži tu ? Kdo { To me je mučilo strašno. Skočil sem kvišku, pak hitro tekel proti svoji hiši. V dvorišču nikogar. Hotel sem v hišo, ali na pragu se je pokazal mlad, suh kmet — Rok.
«Kdo si? Kaj hočeš?* me je vprašal ostro, •v tej hiši ni nič*.
•Jaz? Jaz sem Ivan Krušid, sin starega Krušida.*
Rok se je prijel za vrata in prebledel kakor
o unja.
«Ti?» je rekel brezglasno, «odkod prihajaš?*
«Iz Italije, iz trdnjave. Idiva v hišo*.
Rok se ja nekako branil, za tem je šel v sobo, za njim tudi jaz. Našel nisem nikogar.
«Kje je Niko?» sem vprašal.
«Nekje zunaj hise*, je odgovoril Rok v za-
dregi.
«A Jeliea?i
(Pride še.)
Zahvala.
I/. srca so zahvaljujemo vsi m onim, ki so našega nepozabnega sina in brata
Josipa Furlana
spremili k zadnjemu počitku, kakor tudi vsem onim, ki so nam na kateri koli nar i m izrazili svoje soeutje ob tej nenadoinestni zgubi.
Hvala vsem!
Žalujoča rodbina.
Najnoveja trgovinska yest.
»W-Y«rk21 .novembra. (Tzv. brzojav.) PAeniea za januvarja HO,9/» za maj 74'/». za mare 777/» Koruza za maj 417/8 Mast 585.
Jeflen pisar m jeflen sine,
vešča kakega godala ali trobila ter slovenskega in nemškega jezika, se iščeta. Vstop takoj. Placa primerna. Godba daje stranski zaslužek. Ponudbe do konca t. m. pod šifro »Notranjsko« na upravništvo tega lista.
V najem
«e odda čedna soba v bližini nove poste. Na-tanjčneje v naSi tiskarni.
Gostilna na prodaj!
Na prodaj je dobro obiskovana slovenska gostilna na primernem kraju mesta. Gostilna donaša do 10 gld. dobička na dan. Pojasnila daje Jože Voclopivec v kavarni »Commercio*, bodisi ustmeno ali pismeno.
G. Klemt.
Tovarila za zatvornice (Jaloualen)
Braanau na B*wik«m.
Priporoča svoia li-kratno odlikovana novovratna lesena zastirala (Rouleaux), zatvornice in obok-nice na valjček. — Cenik gratis.
Agentje
--< za privatne odjemalce se iščejo. >--
Slovenke pri sv. Jakobu, pozor!
V ulici S. Marco št. 19 je
nova pekarija - prodajalnica,
katera ima na prodaj svež krilil, razne moke za H no in navadilo pecivo, izborno maslo, frlšno in kuhano, in raziiošarne sladkarije po navadnih
cenah. Sprejema domači krah v peko. Naročeno pošilja se tudi na dom.
Priporoča se osobito slovenskim materam za pogosto obiskovanje, udani
Florijan Kompara.
i <
i \ i
3
Varstvena znamka: SIDRO.
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz Kichterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domaće sredstvo
vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kukor originalni izdelek.
Richlerjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi.
m
/1

Slovencem
naznanjam, da lxwle moja gostilna. Yi:i Rossetti st. 2, „G&mbrinua" vos pred pust ol> nedeljah in praznikih odprta do 4. ure zjutraj. Točim izvrstno vino in pivo ter imam dobro kuhinjo. -Pri poroči: in se za obilen obisk
Anton Kramberger.
Hiša na prodaj!
V bližini mesta je n:i prodaj prostorna hiša ob lepi eesti, ki je pripravna za vsako obrt in letovišče. Več se izve v tiskarni lista »Edinosti«.
SV" Zaloga.
Manitoie Black Rum
To je najboljši za priniON čaju.
KONJAK
prav dober, katerega se rabi tudi za zdravila.
I)obi se pri:
Frančišku Godnig-u v Trstu,
ulica Acqiu'dott4» 1111 oglu ulice del Toro
(
i
i
AITE & ZADNIK
V TRSTU,	'
via Nuova, vogel via S. Lazzaro 8.
TRGOVINA
IN IN
Velika zalog*
loffl in ženskih stof za vse letne sezone.
Velik Izbor plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila.
Zaloga drobnarije za šivilje, krojače iu kitničarke.—Veliki izbor perkala in satina v najnovejšem risanju.
Sprejemnjo so naročila mož kili oblek in perila po meri.
CENE NIZKE.
Za mnogobrojni obisk se priporočata udana
AITE & ZADNIK.
lOO do 300 gid.
/amorejo si pridobiti osebe vsakega stanu vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrnzpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srelc. Ponudoe pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.
•oooooooooooooooooi
'G. Piccoli
dvorni založnik
Nj. svetosti papeža
Leona XIII.
lekarnar pri angelju v Ljubljani. Dunajska cesta.
Železnato vino
Komične analize odličnih kateri ho v
■tr oko vaj ako v,
železnatem vinu,
lekarnarja Pleooll-Ja v Ljubljani 7,miruj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njeira učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsleri bolezni oslabele osebe, za blede, »loke (suhe) in boleliave otroke. Cena polliterski steklenici 1 gld. S^T Naročilu pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. a. naročniki. III.
„Viktorija" moderci
iT
sf
£ f* „ -t
VI =
Tr*'
r-
B «
f s
Velik isbor
vseh griiutOT za goniti in letu
volneno blago, perkal za obleke in srajce, eflr in oxford, lawn-tennls, satinets gladki, tiskani in mrežasti, sakovrstni svileni predmeti za obleke in kinčanje, velik izbor Ipek, trakov, zavratnikov, modnih specijalitet vsake vrste rokovic iz svile, nitij in kože, dežnikov.
Velik izbor perila dobiva se v mannfattnrnej zalotil
JAKOBA KLEMENCA
V TRSTI', - ulica sv. Antonu štv. 1. — V TRSTI*
Na zahtevanje
se dopošljejo se uzorci z dotičnitni cenami poštnine prosto
Cvet proti trpanju.
(Liniment catpici).
Prciskušano mazilo — odpravlja bolečine pri kostiholu, ganjn in revmatizmu. — Ena steklenica z navodilom 60 nv Razpošilja z obratno pošto najmanje dve steklenici
„Deželna lekarna pri Marij! Pomagaj"
Ph. Mv. M. Leustcku v Ljubljani.
Ur
Dr. Rosa Balzam Praško domače mazilo1
za želodeo.
1
♦I iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi
je že več kakor .'JO let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. 'A redno uporabo istega se probavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro najprej v Pragi rabljeno domaČe zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pusicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko.
Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu"
Vsakdanje poštno razpošiljanje. — Zaloga v lekarnah Avstro-Ogereke, v Trstu v lekarnah: (i. Luciani, E. Leitenburgr, P. Prendini, S.
Serravallo, A. Suttlnn, C. Zunetti, A Pra\murer.
»Piecolu«. Mi se na vse zadnje ne čudi mi», da tržaškim ignorantom — v hlačah in v krilih — zadostujejo argumenti kakega »Pieeola«, ali od aka-demično izobraženega človeku hi smeli vendar zahtevati nekoliko boljega ukusa in resnowti! Po-milujemo zares! Pomilnjemo tem bolj, ko vidimo, kako je dr. Hiihha namega sebe loputnil po zobeh. Cujte le! V istem govorčiču najniže kvalitetete, v katerem je nanizal kopico splošnih traz in je trdil, da so Slovani tujci v teh krajih, v istem govorčiču je zakričal ogorčeno, tla so njihovi slavni p r d n i k i obsodili te tujce že na sestanku na rižanskem polju ! A ta sestanek na rižanskem polju se je vršil leta 804 po Kristovem rojstvu.
Po lastni izpovedi dra. Bubbe ho bili naši predniki v Istri že pred to letnico, torej je res, kar srno rekli te dni v svojem članku, da nas je previdnost božja dovela v te kraje istrske že pred 12 ali 13 stoletji. In v taki dolgi dobi naj bi ne bili pridobili prava domačinskega, po toliki dobi naj bi bili mi še tujci v deželi?!
Mi seveda ne moremo kratiti gospodi te pravice, da tudi nadalje smatrajo naš rod tujcem v deželi ; zadošča pa nam, da se čutimo domačine sami, da srno pripravljeni braniti z vsemi sredstvi to svoje domačinstvo in vsa druga prava, spojena z domačinstvotn ! In zmagati moramo mi, ker pravo, pridobljeno po nadtisočletnem bivanju na tej zemlji, mora zmagati nad frazo o neki tisočletni kulturi latinski, ki pa je pustila za seboj po vsej deželi le izmozgano zemljo, ki je lepe in rodovitne livade promenila v skaloviti turobni Kras, na katerem se mora ubijati največi trpin na tem svetu! Tisti kulturi latinski, ki je v svoji brezčutnosti in v svojem brezprimernem egoizmu zapirala resnični kulturi pot v deželo, ki je zakrivila, da je dežela istrska med najzaostalejimi v vsej monarhiji: v kulturnem, gospodarskem, finančnem, socijalnom, s kratka: v vsakem pogledu! To je tista latinska kultura, katere epigon je tudi dr. Bubba, ki je puščala cele generacije rasti brez šolskega pouka, ki je opirala svoje gospodstvo na nevednost ljudstva, kakoršnja edina poraja množico efijaltov in ki si tudi danes, ko se tem gospodstvu očividno bli ža črni petek, ne ve pomoči drugače, nego da nosi po ulicah slovansko prodano meso in se napenja krčevito, da se ne zmanjša rod slovanskih analfabotov, katere skrbno druži okolo sebe.
Dr. Bubba je vskliknil nadalje, da Slovani hočejo napraviti prevrat v kulturnem in verskem pogledu. Tu je nekoliko resnice. Mi hočemo, da se premeni kulturni red, da bode kulturna sredstva na razpolago slehernemu, mi hočemo, da se socijalni red spremeni tako, da na mesto oligarhije, previlegijev in — brezpravne mase stopijo svobodni, jednakopravni državljani, da stopi na mesto hegemonije in tiranizma medsebojno spoštovanje in jednako uživanje pravic. Takega soeijalnega prevrata želimo in smo uverjeni, da tudi pride do takega prevrata, ker taki shodi, kakoršen je bil oni, na katerem je drobil dr. Bubba svoje fraze, pač ne morejo preprečiti razvoja človeštva. Kar pa se dostaje cerkve, ne želimo druzega, nego da smemo svojega Boga moliti po svoje, a privoščamo Italijanom iz vsega srca, naj ga molijo po svoje. Da-li pa so dr. Bubba in somišljeniki med onimi, ki ga molijo, to je zopet drugo vpašanje.
Kakor je že navada tako, je tudi dr. Bubba v zaključku svojega govora zlezel na vrhunec po lestvici svojih fraz. Nič druzega, nego fraza je to, ako je trdil, da oni nočejo nikakih prednosti, da nočejo ničesar, kar pripada drugim, da nočejo nad-vladja, ampak, da hočejo le, naj se spoštuje, kar je moje in tvoje! Na te fraze nam ne treba odgovarjati. Njih delovanje, njih zahteve in njih nastopanje je odprta knjiga, v kateri je napisano, d a hočejo oni ravno nasprotno od tega, karje trdil d r. B u b b a ! Resnica in krivica v teh bojih sti tako jasni, da niti ne dvomimo, da razvoj stari preide na dnevni red preko govora dr. Bubbe in onih, ki so mu ploskali.
Najdrzneja fraza pa je bila ona, s katero si je dr. Bubba usojal govoriti v imenu Istre! Če je Istra njih, od kje pa se jemljejo vsi tisti, ki hočejo baje podirati italijanske hiše in ognjišča?
Dra. Bubbo so postavili na mesto odličnih govornikov, ali o njegovom govoru ne bi mogli reči, da je bil odličen, kajti bil je najplitvoji med vsemi drugimi! Vzet je bil notri iz sredine—piranskega življ-^ja, odgovarjal je socijalnim odnošajem in vz-
goji piranski. A ta Piran prednjači med mesti in mesteci istrskimi, kar je gotovo najl»olji karakteri-stikon sedanjih bojav v teh pokrajinah.
Politični pregled.
TRST, 38. januTarija 1HH9.
Bona fidea. Dunajska »Reiehsvvehr« je pre-i jela — kakor pravi od odlične strani — iz Fur-lanije dopis, v katerem se dopisnik zavaruje pred očitanjem, Češ, da so Furlani mlačni v varovanju političnih pravic Italijanov. Le proti temu da protestujejo, kakor da bi imeli narodni čut le oni avstrijski Italijani, ki hrepenč po tem, da bi čim prej zasijala zvezda Italije nad tem pokrajinami. Furlani da bočejo ostati Avstrijci. Da pa se Čutijo narodne, pokazali so sedaj se svojimi protesti proti krivici, ki jo hoče storiti vlada z osnutjem hrvatskega gimnazija v Pazinu.
»Rrichs\vehr« opaža k temu, da tudi po tem dopisu jc lahko soditi, kako se tudi pošteni ljudje dajejo zavajati od agitatorjev, ki tudi take prilike zlorabljajo v irredentovske namene. Ti pošteni ljudje protestujejo le v dobri veri, ker ne poznajo razmer. Temu je tudi res tako. Kako nepoučeni bo zlasti po Furlaniji, kaže dejstvo, da so prav od tam pošiljali hrvatskemu županu pazinskemu izraze sočutja radi krivice, ki preti mestu pazinskemu, in potem tudi prisrčnih zahval na tem, da se on — župan pazinski — zaveden Hrvat — tako junaški bori proti pretenzijam Hrvatov.
Tako — bona fides — delajo taki sicer pošteni ljudje propagando za irredentovske namen. S tem je pač dovolj označena vrednost vseh teh protestov.
K položaju. Tu pa tam se vendar oglaša tudi v obstrukciji kakov trezneji mož, ki si upa povedati svoje meuenje, da po poti »ime obstruk-cije Nemci ne pridejo do cilja. In to so navadno najbistreje glave v opoziciji.
Nedavno se je oglasil v tem zmislu dr. Stein-wender in je dobil za to od svojih volilcev — zaupnico. Sedaj pa se je oglasil zopet poslanec predmestij graških, dr. Hochenburger, z neko brošuro, v kateri svari svoje somišljenike, da naj nikar ne kličejo pomoči od zunaj in da naj ne zahtevajo odprave jezikovnih naredeb, ne da bi povedali popred, kaj hočejo postaviti na mesto istih, da naj ne zahtevajo torej od svojih nasprotnikov brezpogojne kapitulacije.
Kajti časi izključnejega navladja Nemcev da so minoli za vedno.
Ker so se te dni širile razne govorice o posredovanju Poljakov v prid Nemcev in kar so si mnogi tolmačili tako, kakor da so Poljaki jeli omahovati, izjavlja »Oaa«, glavno glasilo poljskega kluba, da je to jednostavno politiška eskamotaža, s katero bi hoteli zrahljati zvezo večine. Na to pa ni misliti, da bi poljski klub povspeševal take tendencije Poljaki imajo polno zaupanje do vlade, zato tudi lahko privole v to, da se odloži državni zbor.
Posvetovanje radi razoroženja. Knez Muravjev je doposlal vlastim okrožnico o predlogu carjevem, v katerem je očrtan program posvetovanja. Kakor poroča »Times«, je izjavil knez, da je želeti, da bi se doseglo sporazumljonje o naslednjih točkah: Države naj se zedinijo, da za določeno dobo ne pomnože svojega vojaštva in ladijevja, istotako ne vojnega proračuna, nego, da se potrudijo, da isto znižajo v bodoče. Uvajanje novega orožja in razstreljivih snovij, ki so močnejša, nego dosedanja, je prepovedati. Na to zahteva nadalje, naj se omeji vojna uporaba sedanjega razstreljiva, na dalje, naj se za pomorske vojne prepovedo tor-pedovke ali drugi jednaki stroji. Vlade naj obljubijo, da ne bodo gradile vojnih ladij z ostrogami. Genevška konvencija izza 1. 18(54. naj se uveljavi tudi za vojne na morju; ladije, ki rešujejo potap-ljalce v vojnah na morju, naj se nevtralizujejo; deklaracija o zakonih in običajih v boju, ki se je sestavila na konferenci v Bruselju 1. 1874., a se ni potrdila, naj se pregleda, itd. itd. Posvetovanje naj bi se ne vršilo v kakem velikem mestu kake velesile, ker bi osredotočevanje različnih političnih interesov utegnilo neugodno uplivati na delovanje konference. Vzlic najnovejirn dogodkom, (menil je afero Fašodsko) in vzlic pomnoževanju armad v različnih deželah je ruska vlada še vedno tega me-nenja, da je umestno sklicati koufereneo.
Domače vesti.
Mestni »tM tržaški je imel v soboto svojo prvo sejo v tem letu. Med raznimi prijavami župana je bila tildi ona, da je inžener Smrekar v določenem roku predložil svoj podrobni načrt o vodovodu Ristriea-Reka.
Asesor Boccardi je predlagal, naj se v spomin na slavni dan 15. januvarja 1899. (ko je baje vsa Evropa gledala v naš Trst) izda spis, v katerem se potomcem ohranijo imena vseh onih občin, ki so bila zastopana na slavnem protestnem shodu, in da se vzida spominska plošča v mestni dvorani. Gospodje so hitro vzdignili svojega rojstva kosti, galerija je bučala in vsi skupaj so klicali : Evviva! Saj smo že rekli: chacun a son gout — vsak po svojem ukusu. In mi na vse zadnje nimamo razloga, da bi se vznemirjali radi tega, da so si laška gospoda deli v glavo, da so morajo smešiti in kompromitovati vsaj pojedenkrat na dan.
Istotako »nedolžen« bi se nam videl predlog spoštovanega asesorja Slocovicha, naj se dovoli ustanova z letnim prispevkom 10.000 gld. za ustanovitev in vzdrževanje laškega vseučilišča, ako nimajo nič proti temu p. n. gospodje davkoplačevalci, da se bodo leto za letom in tako brezplodno nalagale lepe svotice, ki naj bi se raje porabljale za saniranja razoranih mestnih financ, oziroma v pokritje velikega in kroničnega deficita v mestni upravi. Kakor rečeno: ako so zadovoljni p. n. gospoda davkoplačevalci, tudi mi se ne vznemirjamo, saj tudi temu — seveda vsprejetemu — predlogu ni pripisovati veče važnosti, nego one — prazne demonstracije.
Za nasad dreves pred cerkvijo sv. Jakoba se je dovolil izreden kredit 2500 gld., za prostor pred zakristijo v Skednju. Prvi predlog se je vsprejel soglasno, za drugega pa je moral župan derimirati.
Na to so se vsprejeli predlogi šolskega odseka za zboljšanje plač učiteljem na srednjih šolah komunalnih in na ženskem liceju. Mestni svetnik Ra-scovich je bil proti, dokler se ne zboljšajo plače tudi učiteljem na ljudskih šolah, V tem zmislu je stavil tudi svoj predlog, ki pa je bil odklonjen. V zmislu predloga šolskega odseka se poviša šolnina na srednjih šolali občine tržaške.
Slovanski svetovalci zvesti svojemu sklepu seveda niso došli v sejo.
C. kr. uradniki z italijanskimi kokar-(laiui. »Nekje je društvo, kateremu je predsednik neki pisarniški c. kr. sodni uradnik! Ta predsednik je imel na Silvestrovo govor, s katerim je močno škilil doli v Italijo. Ta govor je takd navdušil tri njegove c. kr. tovariše, da so si pripeli — italijanske kokarde na prsi, na ono mesto, kjer bi drugače nosili spominske jubilejne svetinje. — Za danes zamolčimo kraj in imena, a nam je znano vse, ker vemo, da vedo tudi tisti, ki morejo poklicati take ptičke na odgovor. Radovedni smo namreč, kakd bo deloval tudi o tej priliki znani — Vertuschunsapnrat, ki se je tako izborno izkazal n. pr. takrat, ko so c. kr, uradniki razbili cesarskega orla nad tobakarno!« — Tako piše »Soča«.
Veliki ples »Del. podpornega društva«.
Bil je vreden svojih prednikov — ne, dvignil se je nekoliko nad svoje prednike! Več mu ne moremo reči v njegovo hvalo! Prodalo se je par sto vstopnic več, nego lani, tako, da lahko rečemo, da je bilo v gledališču najmanje 8000 ljudij. Dvorana je bila odičena narodnimi in cesarskimi zastavami, a v ospredju odra je visela krasna zastava »Del. podp. društva«. Lože polne vse, galerija polna, v parterju gneča, da si se komaj gibal in veliko veselje v — restavraciji. V ložah so bile deputacije raznih društev. Le ena je ostala prazna, ona, v katero prihaja navadno kdo od — namestništva. Prosimo pa čitatelje, da naj radi tega ne mislijo ničesar posebnega. To se je valovilo, to je bil šum, to je bilo radovanje! Ples »Kolo« seje moral ponavljati, ker je občinstvo zahtevalo tako. Vso čast plesalcem tega divnega narodnega plesa slovanskega in vso čast gospodu plesovodju Uineku, ali ni bila samo njih zasluga: tudi divni motivi slovanske glasbe so, ki elektrizujejo srca. Čudni časi so prišli nad to mesto tržaško! Le trikrat v tej sezoni je bilo natlačeno to gledišče: dne 18. decembra, ko so protestanti morali bežati, na koncertu »Kola« in v soboto na velikem plesu »Del. podp. društva«. Torej le o povodih, katerih si
Rlavna signoria gotovo ne zapišejo v knjigo častnih dogodkov svojih ! Res čudni časi.
Vojaška godba je svirala prav pridno, plesalci in gledalci so bili vztrajni — in tako je prišlo, da je bilo gledališče ob 3. uri popoln noči — ko smo odhajali domov — istotako |>olno, kakor zvečer ob 10. uri.
»J)cl. pod p. društvo« sme biti popolnoma zadovoljno, kajti dokazalo je vnovič, da mu gre in da mu tudi naše občinstvo priznava častno mesto v naši narodni organizaciji.
Vivat sequens — v »Narodnem domu« ! Tako sije pač mislila marsikatera slovenska glava!
l inrl Je v Goriei 80-letni notar dr. Friderik della Bona. Pokojni je bil izvrsten jurist in neutrudno delaven do svoje smrti. Vzlie temu je umrl v velikem ubožtvu.
Tudi na razglednicah so proslavili oni »zgodovinski« trenotek, ko so dne 15. t. m. protesto-vali proti kulturnim stremljenjem ljudstva. »Pie-oolo« pravi vsaj, da so to »cartoline« — historične, Bodi mu, toda mi bi pripomnili le, da je tudi v hi- j storiji marsikaj — nečastnega!
Prosim zabeležbe! Prejeli smo in objavlje-mo: Z ozirom na notieo v eenj. »Edinosti« pod naslovom: »SI oven en« v blagohotno opozorjen j e si štejem v dolžnost opozoriti slavno uredništvo »Edinosti«, da slavnoisto moje črtiec »važne občinske volitve v Istri« ni povse prav razumelo. V tej notici ni rečeno, da bodo Italijani hoteli Marezige že pri bodoči v o 1 i t v i — kar niti n« morejo hoteti, ker »Marezige so ostale naše« — pač pn je izraženo s tem, da bodo hoteli Italijani za Pomjanom tudi Marezige tako, kakor hočejo sploh vso Istro, vse Primorje in kdo ve kaj še, ako bi jim tega ne branil nikdo. Z eksperimentom ločitve občine pomjanske pa so menda baš nekaj taeega nameravali.
Iz »Slovenčeve« notice torej ni soditi, da je nevarnost za obe občini že v najbližji bodočnosti, saj baš v tej notici povdarjam, da imamo »Slovani tudi v Pomjanu še krepko zaslombo in lahko zmagamo, ako smo trdni v boju itd.« Ako je pa Pomjan propal v slo d razdelitve občine ali pred razdelitvijo itd., to je menda pač bolj stranskega pomena; dejstvo je, da je propal in še žalost-neje dejstvo, daje menda »propal« po — naši krivdi . . .!
Kar pa se tiče »Hrvatov« na Pomjanščini, si dovoljujem pa še jedno od svoje strani žiniti. Jako čudno se mi res zdi, da bi nazivanje »Hrvat« tako moglo plašiti Pomjanske — Slovane, da bi vsled tega že mogli gubiti veselja do narodne borbe. Saj je vendar znano, da je italijanaški stranki (tudi nemška v Avstriji ni drugačna) da nazivlje s »eroato« (Nemec pravi »krobot«) vse kar je slovanskega v Primorju, zlasti pa v Istri, katera se često nazivlje hrvatsko. V tem pogledu menda z naše strani ni treba take previdnosti in, ako na Pomjanščini nismo dali Italijanom nikoli druzega sredstva proti nam v roke, kakor je to, da jo neki slov. list govoril (najbrže z ozirom na sploh hrvatsko Istre) o »hrvatski stranki« na Pomjanščini, tedaj je gotovo, da nam ne bode treba več trkati se na prsa in klicati — »moa culpa!«
Toliko v blagohotno opozorjenje, da ne bi si javnost prikrojala stvari — po svoje.
»Slovencev« sotrudnik.
Pripomba uredništva. Mi ne umemo, od kod jemlje »Slovenčev« dopisnik pravico, da vedno govori, kako je »Pomjan propal«. Kajti, kolikor poznamo iui vroča tla pomjanska — in poznamo jih dobro (to že moramo povdarjati še enkrat) iz lastnega izkustva — ni bil Pomjan še nikdar ni za las bolji, nego je sedaj, pač pa — slabši. O »propal« ne more biti torej nikakega govora. Stvar je jednostavno taka, da je vlada — da ustreže Italijanom po stari navadi svoji — razpustila narodni občinski zastop, da se jo potem zatezalo z razpisom občinskih volitev toliko časa, da je mogel deželni zbor skleniti zakon za razdelitev občine, da je vlada predložila ta zakon v cesarsko potrjenje in da stojimo sedaj pred volitvami za obe novi večini!! S tem pa, da trdi dopisnik cel<5 to, da je Pomjan propal po »naši krivdi«, je povedal le, da mu je Pomjanščina — še precej — terra ineognita. Tega izreka njegovega ue moremo umeti drugače, uego da je bila naša krivda — narodne stranke namreč — da je moglu vlada razpustiti občinski zastop prejšnje ve-
like občine Pomjanske. I mi nočemo trditi, da j* bila občinska uprava v Pomjanu naj vzgled ne ja, ali to pa trdimo, da ni bila nič slabša, nego je v mnogih drugih občinah Istre, kjer pa vladnim organom niti ne prihaja na misel, da bi razpuščala dotične občinske zastopo in to iz jednostavnoga razloga, ker so isti v — laških rokah. Vzgledna pa ni mogla biti ta uprava že zato, ker je prevzela najžalostnejo dedščino prejšnje laške uprave! Ako se hoče v kratkih par letih urediti tako zmešnjavo, morali bi zložno sodelovati v to vsi in-teresovani činitelji. A kako se je godilo bivšemu občinskemu zastopu v Pomjanu ? Politična oblast mu je dosledno metala polena med noge, mesto da bi mu šla na roko, deželni odbor mu je zaustavljal sklep za sklepom, dosledno ustrezaj« naj-frivolnejim protestom lahonske manjšine v občinskem zastopu, ista avtomna oblast je puščala uloge občine nerešene mesece in mesece, proračun občine se ni odobraval, tako, da občina ni mogla pobirati nikakih doklad in je ostajala po vse leto brez vsacih dohodkov itd. itd. Kako je možna dobra uprava ob takih okolnostih ?! Take stvari treba — vedeti, predno se govori o »naši krivdi«. Sicer pa, ako »Slovenčev« dopisnik ne verjame nam, naj se blagoizvoli obrniti do jednega ali druzega gg. duhovnikov na Pomjanščini, ali morda do gosp. deželnega poslanca in dekana Kompareta — tega specijalista v pomjanskih stvareh — in ti mu povedo natanjčno, zakaj je »Pomjan propal«. Ali pa naj bi bil prišel na ples »I)el. podp. društva« in izvedel bi bil od Pomjancev samih, kako sodijo oni o njegovem sporočilu o pomjanskih stvareh.
Gosp. dopisniku se čudno zdi, kako da naj bi epitet Hrvat žalil slovenske Pomjance, ali »Slovane«, kakor meni on. Mi mu ne moremo pomagati, ako se on čudi — dejstvom. In mi smo kon-statovali le dejstvo, o katerem smo se nverili — na svojo žalost — v mnogih ljutih borbah. To je predsodek, ki so ga vcepili Italijani v mnogih letih gospodarstva njihovega. Take predsodke je možno odpraviti le sčaHoma, po vztrajni, sistematični narodni vzgoji; za tako vzgojo moramo skrbeti vsi. A kdor bi hotel to zlomiti na kolenu, ta je pač velik idejalist in morda tudi navdušen Slovan, 'ali — politik ni. Mi pa moramo biti pametni politiki. V borbah, ki jih moramo bfti v sedanjosti, treba, da računamo z ljudmi, kakoršnji so, in ne z ljudmi kakoršnji bi morali biti in kakoršnji tudi bodo sčasoma, ako je božja volja. To treba, ako nočemo, da Pomjan res propade.
Najtnndainentalneja zmota dopisnika pa je, ako meni, da hočejo nasprotniki z eksperimentom razdelitve sčasoma dobiti tudi Marezige. To je — oprostite — nezmiselno. Ako niso mogli dobiti Marezig poprej, ko so bile združene z bolj lahou-sko polovico občine pomjanske, kako naj jih dobe sedaj, ko bo ta zavedneji del — samostojen?! Nasproten razlog je vodil Italijane : ker bo vedeli, da jim je v tem delu občine odzvonilo, hoteli so odpahniti ta del, meneči, da si s tem zegotove gospodstvo vsaj v drugem, bolj udanem jim delu !
Ponavljamo torej: v krajih, kjer je ljudstvo tako zbegano po peklenskem delovanju nasprotnikov, v krajih, kjer je gospodovalni sistem namenoma puščal ogromno večino sedanje odraščene generacijo brez vsake šolske vzgoje, se ni čuditi predsodkom, in smeti filozofirati, ampak treba — modro računati z resničnimi razmerami. In prav v zavesti o tej krvavi potrebi, smo napisali svoj blagohotni opomin!!
Burni prizori v okrajni bolniški blagajni tržaški. Včeraj se je imela vršiti volitev razsodišča v okrajni bolniški blagajni. Toda izvoljeni socijalistiski odborniki so jeli obstruirati: zahtevali so besedo jeden za drugim, ne zmenivši so za pozive predsednikove, prišlo je do besednih spopadov, kričali so in slednjič so jeli — peti! Vendar se je pričela volitev, a hkratu je pridrlo v dvorano kakih 50 sooijalistov, ki so vse mogoče očitali predsedništvu in drugim členom ravnateljstva. Hoteli so odnesti tudi žaro, v katero so se metali glasove, in nekdo je zalučal eel<5 stol v branitelje žaro, no, slednjič so mogli spraviti v varnost ta imenitni volitveni instrument.
V tem hipu sta došla v dvorano policijski ravnatelj in poveljnik Gohl, z četico redarjev, ki so odpravili demonstrante. Ker pa je bilo razburjenje veliko, je vladni komisar proglasil sejo zaključeno.
Laški listi so izven sebe radi teh dogodkov in o bsi pijejo socijaliste najhujimi očitanji, češ: kaka sramota da so taki izgredi! I^e ne tako nedolžno goHpAda: šola izgredov je vaša šola! Kdor upri-uprizarja izgrede danes, naj se ne čudi, da so izgredi tudi jutri, in izgred je izgred, na ga že uprizarja delavec proti laški gospAdi, ali pa ga uprizarjajo laška gospoda proti - slovanskemu ljudstvu!
»slana demonstracija, a vendar /načllua.
Sinoči je bil - kakor običajno vsako nedeljo v gostilni »Giardineto«, nasproti gledišču »Policama« koncert vojaške godbe. Kar je prišla notri družba laških tmandolinistov«, ki so jeli udarati koračnico sv. Justa, katero zlorabljajo Italijani v demonstrativne svrhe. Jeden del občinstva je jel aplavdi-rati demonstrativno in je pozival inandoliniste, naj ponavljajo. Ti so seveda radi ustregli tej želji. Zopet demontrativen aplavz. Tedaj pa je bilo menda preveč tudi kapelniku vojaško godbe in dal je zasvirati koračnico. Oni del občinstva je protestiral tako dolgo, da je posegel vmes policijski funkeijo-nar in je aretoval jednega demonstrantov !
Ta dogodek porablja »Piecolo«, da denuncira vojaškega kepelnika, češ, da ga je jezil oni laski eutuzijazem. A mi vemo, kaj pomenjajo včasih take laško denuncijacije.
Nora podzemeljska jama na Kranjskem S
S Pešate pri Cerkljah poročajo, da se v 30() m. visokem Pešaškem Vrhu najbrže nahaja podzemeljska votlina s kapniki. Izpod hriba izvira potok Pešata o povodnjih donašajoči saboj ribe in 2 do 3 kile težke postrvi. Pod hribom ho je pred leti odprla globoka navpična odprtima. Pred kratkim se je spustil po vrvi 32 m. globoko, tamošnji stu-denčar (šternar), ki je našel, da je luknja pod zemljo jako velika. Luč je v jami rada gorela. Krasno je odsvitala luč od neke bele skale in čudni' tenki kamni, najbrže kapniki, so štrleli kviško kakor smreke. Bilo bi dobro, ako bi se naši prirodoslovci zavzeli za stvar.
Koroške novice. Med Celovcem iu Beljakom napravijo letos telefonsko zvezo. — Dopolnilna 1 volitev za velikoposest mesto'S. Rainerja, ki je odklonil svoj deželuozborski mandat, bode dne 18. februvarja. — V Celovcu so je obesil dne 5. t. m. hišni posestnik I. Porta. — V Mlinskem grabnu pri Velikovcu so dne 9. januvurja našli 33-letnega Franca Krala 'zmrznjenega. — V Malem Št. Vidu so dozidali šolo. Zgrajena je s pomočjo nemškega »sehulvereina«. — V Gosinji vesi pri Važenbergu je pogorela hiša s skednjem posestniku p. d. Erhartu. Škoda je velika. Posestnik je bil zavarovan za 5000 gld. — Na Koroškem je 32 odvetnikov, od teh jih je 15 v Celovcu. — Šola v Petrinju je razširjena v štirira-zredno, v Št. Juriju in Porečah v trirazredno, v Št. Jakobu ob cesti in v Selah pa v dvorazredno.
Hrvatska čitaonica v Kastvu priredi dne 1. feb. zabavo v prostorih tamošnjega »Narodnega doma«. Začetek ob 7 in pol uri. Čisti dohodek je določen v dobrodelne namene.
Pevsko društvo „Zarja" v Bojanu vabi na veselico s petjem, igro in plesom, ki bode v v nedeljo dne 29. januvarja 1899. v prostorih (krčmi) »Rojanskega posojilnega in konsumnega društva v Rojanu«. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vspored: 1. A. Foerster: »Planinska«, možki zbor. 2. I). Jenko: »Što čutiš«, možki zbor. 3. Prizor iz operete »Komunski trobec«. 4. Ig. Hladnik : »Pri oknu«, dvospev za sopran in tenor s spremlje-vanjem glasovirja. 5. H. Sattner: »Nazaj v planinski raj«, mešan zbor. 5. Staroveroc: »Kakor ti meni, tako jaz tebi«, ali »Lonoevezar«, smešen prizor. 7. Ples. K plesu svira Sv. Ivanska domača godba. Ustopnina k veselici 20 kr., sedeži 10 kr., k plesu za gospode 50 kr., k plesu za gospe 30 kr. Najuljudneje vabi	Odbor.
Zdraviliška postaja. V mesecu decembru je zdravniška postaja delila pomoč v 787 slučajih na postaji sami, v 2G3 slučajih pa izven postaje, torej vkupno v 1050 slučajih.
Okrajna bolniška blagajna. V minolem tednu je bilo prijavljenih 440 novih slučajev bolezni, ozdravljenimi pa je bilo proglašenih 442; v zdravljenju jih jo ostalo 1163. Od teh jih je 17t> ponesrečilo na delu. Proti odredbam zdravnikov se jih je pregrešilo 114. Na podporah se je izplačalo 121,111.90 kron.