SLOVENEC Političen list za slovenski narod. - , , . „ , Po posti prejeman Telja: * cdo MM. » ^.J^jm, „ , _ f 1 . . ... v ■^■JrtHMUl prejeman velja: V Lin Ml i** POi'e'a 6 M fieW leU 3 » i— mesec V Ljubljani „. dom poiiljan velja 1 sld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kp. jeden i I Vredniitva tAUf«B.i»— n n Naročnino in oznanila (inserate) ».prejema npravnlStvo ln ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. Rokopiai se ne vračajo, nefrankovana piBma ne vsprejemajo. Vredništvo je v »emenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan. iirxem«i nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 17G. Tržaška jezikovna naredba. Kakor strela z jasnega neba presenetila je vse javne kroge tržaške vest, cla je došlo z Dunaja tržaškemu poštnemu ravnateljstvu povelje, da mora nastavljati na tržaški pošti ondi, kjer ima poštna uprava neposredno opravilo s strankami, le take uradnike, ki so zmožni tudi slovenskega, odnosno hrvatskega jezika. Ta ministerski ukaz je dregnil v sršenovo gnezdo. Da je možno ta utis umeti, treba seveda poznati razmere v vseh tržaških uradih. V Trstu so najkonservativnejše razmere v celi Avstriji in napredna je jedino le iredenta! Da je moči prav razumeti »konservatizem« tržaških oblastev v jezikovnem pogledu, je samo treba znati, da je uradništvo poštnega ravnateljstva v Trstu tako zaljubljeno v italijanščino in nemščino, da se večinoma ne zmeni za pravice slovenskega domačina na tržaškem ozemlji. Z jedno besedo: Slovenec na tržaških tleh je velika ničla. Pripomniti pa moramo, cla se tržaški Slovenec za svoje pravice ni mnogo brigal do poslednjih let in je malomarno prenašal, da so ga prezirali. A ko sedaj slovenskega naroda zastopniki in voditelji vedno odločneje zahtevajo ravnopravnost tudi za slovenski jezik, dvigajo laški gospodje svoje glave ter se začudenjem poprašujejo: Kaj, Slovenci naj bi nam ukazovali ? In vendar mora priti do tega, da bodo zmožni slovenskega jezika oni uradniki, ki imajo opraviti s slovenskimi strankami. Sicer pa so ti gospodje v večini slovenskega rodu in posluževali bi se slovenskega jezika, ko bi se ne bali višjih gospodov in ne ozirali na svoje laške in nemške tovariše. Treba je le nove motle, ki bi očistila poštne in druge urade starega duha in kopita. Prav zabavno in poučno pa je, kar piše »Pic-colo« povodom označene »jezikovne naredbe« za Trst. On pravi: Vsak hip nas preseneti nov udarec na našo (hebrejsko ?) narodnost, nova nezakonitost proti Italijanom, nov dokaz o krutosti surovih Slovencev. Nemški listi, ki prinašajo to novico o ministerski naredbi, nam zdaj očitajo, da sc naši poslanci niso bolj potrudili na merodajnem mestu, da bi zaprli sapo slovanski samopašnosti, ki razteza svoje poželjive roke po vsej Avstriji. A mi tem listom naravnost odgovarjamo: Kaj pa bi bilo pomagalo? Ali niso Vaši poslanci razbijali klopij v poslanski zbornici in metali ob tla črnilnikov? Ali niso nemški poslanci izpremenili zbornice v pravcato menežarijo? Ali niso strmoglavili dveh ministerstev? Ali ne pripravljajo padca tretjemu? Kaj pa so s tem dosegli? Da sta jezikovni naredbi še v veljavi in da ostaneti v knjigi avstrijske zgodovine. Nemški poslanci so tudi dosegli, daje državni zbor zaključen in da so odprte temnice za one, ki brez poslaniške nedotakljivosti lahko zabredejo za mrežo, ako bi »preodkrito« dajali duška svojim čustvom. Tako »Piccolo«. Kar pa se tiče »slovanske samopašnosti«, naj člankar prime sebe in svoje tovariše za krive nosove. Večje samopašnosti niti Turek ne pozna, kakor jo kaže laška iredenta. »Piccolo« tudi meni, cla za peščico tržaških Slovencev pač ni treba plačevati posebnih poštnih uradnikov, zmožnih slovenskega jezika, češ, da imajo okoličanski Slovenci dovolj svojih pošt. »Piccolini« malo počasi! V Trstu je do 40.000 Slovencev, in teh menda ne spraviš v svojo pest, če tudi je grabežljiva. In ta množica, ki tvori tretjino tržaškega prebivalstva, ima vendar toliko pravic na svojih in avstrijskih tleh, kakor prise- LISTEK. A 1 a s k a. Letošnjo pomlad, največ početkom meseca junija, se je vršil oni veliki, ogromni naval lovcev za srečo v novo deželo zlata, v Alasko, o katerega pripravah so razni listi poročali že vse mi-nolo leto. Dasi od Slovencev najbrže ni nikogar mej temi lovci za zlato srečo v Alaski, vender utegne zanimati naše čitatelje, da kaj natanjčnejega zvedo o tej čudoviti deželi. Alaska je nekak poluotok v severozapadnem delu severoameriškega suhega ozemlja. Pokrajina meri 1,435.380 štirjaških kilometrov, od katerih odpade na bližnje otočiče okoli 72.232 štirjaških kilometrov. Prvotno ruska last, »ruska Amerika« imenovana, prešla je Alaska leta 1867 v posest Združenih držav severne Amerike za neznatno ceno 7,200.000 dolarjev. Zakaj je Rusija odstopila in pod tako ugodnimi pogoji Amerikancem to čudovito deželo, je še danes marsikateremu uganjka. Sedaj se Rusija Letnik XXVI. ljenci iz medene Italije. In če znajo tržaški Slovenci tudi laški, nemški ali celo irancoski in angleški jezik, zato naj se »Piccolaccio« nikar ne repenči, kajti zaveden Slovenec varuje v prvi vrsti pravice svojega jezika. In kar se tiče poštnih uradov po okolici, pa moramo pripomniti, cla tucli tukaj ni vse v redu. V Rojanu n. pr. na pošti kaj neradi slišijo slovenski. Tudi drugod se preveč nemškutari in le po strani gledajo slovenske stranke. Od tržaških Slovencev pa pričakujemo, da bodo dosledno govorili na poštah svoj jezik. Naj se gospoda uverijo, da tržaških Slovencev ni ena peščica, marveč več tisočev in da imajo mnogo opraviti na pošti v mestu. Ako pa Slovenci govorimo le nemški in italijanski s postnimi in drugimi uradniki, tedaj si bodo le-ti gotovo domišljali, da Slovencev ni v Trstu ali pa da raje govorijo nemški in italijanski. Pokazati je treba, da smo tukaj, kakor to delajo drugi. Torej pozor! Vigilantibus iura! Dostavek: Ko smo ta članek že dali v tisek, smo zvedeli, da je poročilo o naredbi glede slovenskega jezika na tržaški pošti časnikarska raca. Tržaški iredentovci so zagnali divji krik o »jezikovni naredbi za Trst«, ker je poštno ravnateljstvo za neposredno občevanje s strankami določilo nekega uradnika, ki je zmožen tudi slovenskega jezika. In zato toliko vika v Izraelu. Ali naj morda Slovenci z uradniki občujejo v kitajskem jeziku? Da, mnogo je še smešnih ljudij v Avstriji. Politi? mi pregled. v Ljubljani, 29. julija. Štajerski namestnik marki Bacque- hem namerava ostaviti svoje dosedanje mesto, najbrže kesa, ker se je pokazalo, da podzemeljski zakladi Alaske tisočkrat presegajo svoto, za katero so ta velikanski naravni zaklad dobili v pest zviti Amerikanci. Morda je bilo tedanjemu državnemu tajniku »Zveznih držav«, "VVilliamu Le\vardu znano, koliko velja Alaska v svojih globočinah, zato se je močno prizadeval, da naredi »lepo kupčijo«. No, danes je Alaska v ameriških rokah in nam preostaje samo popisati, kako in katera bogastva hrani ta interesantni otok v svojem osrčju. Po svoji vnanjosti in po svojem podnebju Alaska res ni prikupljiva, saj vlada ondi skoro »večna zima« in celili devet mescev je dežela nepristopna za vnanji svet, kateremu je takorekoč zatvorjena z — ledinimi zidovi. Prebivalcev, ki stalno bivajo na razsežni površini otoka, je vsega skupaj 36.000 glav, mej temi kakih 6000 belcev, 3000 mešancev, 2000 Aljotov, neko polumongolsko pleme, 18.000 Eskimov in 7000 Indijancev. Na otoku Baranov je' Litka glavno pristanišče, na otoku Katjak pa Sv. Pavel. V notranjem dežele sta Yukon in Mihaelovski poglavitni tržišči Alaske. Toda vse to izginja v nič pred bajnim bogastvom zlata, katerega hranijo zemlje aljaške, pa ne samo zlata, marveč tucli drugih kovin in isto- tako premoga in petroleja je ondi toliko, da bi se preskrbel ž njim ves s v e t za dolga leta. 35 milj zapadno od mesteca Juncau (čitaj Žino) in prav blizu morja je neka skala, iz katere teče najčistejši petrolej, kakor močan vrelec in se zgublja v morje. Ne daleč odtod pa je celo malo jezero čistega petroleja, katerega je mogoče zajemati kar z vedrom. Zlato pa je seveda prvo, kar daje Alaski ne-preračunljivo vrednost. Že pred več ko desetimi leti so našli ljudje v Alaski zlato, vender se je našel največji zaklad šele 1. 1893 in sicer v pokrajini ob reki Yukon. Ta reka jo tako velika, da je mogoče v toplem času ploviti s parobrodom do Klondyke, kjer se razkrope lovci »zlate sreče« na vso strani bogate dežele. Toda ta sreča, kakor sreča sploh se ne da ujeti tako z lahka in marsikdo je že pustil svoje življenje na lovu za njo. Kakor omenjeno, je Alaska zelo mrzla in divja dežela. Živeža ni ondi skoro nobenega in od tega, kolikor more človek vzeti seboj, se ne da živeti tako dolgo, da bi bilo mogoče napolniti vse žepe s čistim zlatom. Zlata je zlasti v Klondyke toliko, cla ga najdejo ljudje povsodi, kjer odluščijo površino. Ne tako se poroča dunajskim listom iz Gradca. Vest o odstopu tega moža uradno sicer še ni potrjena, toda nepričakovana in neverjetna pa nikakor ni. Razmere, ki so letošnje leto vladale v štajerskem glavnem mestu, so dokaz, da mož ni bil do cela kos svoji, zadnje dni res težavni nalogi in da Štajerska potrebuje skoro tako kakor Primorje, odločnega, delavnega moža. Ako je morda marki Bacquehem menil, da si bo v Gradcu odpočil od velikega napora v Windisch-Graetzovem kabinetu, kjer se jo moral ukvarjati z notranjimi zadevami, se je zelo zmotil in sedaj že lahko prepričal, kolike delavnosti in eneržije je potreba na mestu graškega namestništva. Nagodbeno vprašanje. Z zaključenjem štirinajstega državnozborskega zasedanja je mej drugim potekla tudi poslovna doba avstrijske kvotne deputacije, ki je prevzela nalog pogajati se z ogersko kvotno deputacijo glede določitve obestranske kvote. Vsa dosedanja pogajanja so bila, kakor znano, popolno brezvspešna in je tort j sedaj rešitev tega vprašanja še ravno tako daleč, kakor je bila v začetku. Ker pa se do konca tekočega leta nekaj mora ukreniti v tem oziru, bo izvršila to nalogo Thunova vlada sama in sicer, kakor se splošno naglaša, na podlagi statusa quo. »Neues Pester Journal« piše o tem nastopno : Grol Thun bo vsekako prisiljen, obrniti se do ogerske vlade s prošnjo, da se za jedno leto podaljša nagodbeni provizorij. Pot ta bo precej težavna, poleg tega pa je še prav malo nade na neposreden vspeh. Ggerska vlada je izjavila, da ne namerava podaljšati sedanjega provizorija. _ Dane besede ne sme prelomiti in je tudi ne mara. Baron Banfiy sme obnoviti nagodbo le ustavnim potom. Ako se pa tem potom nič ne doseže, izvede baron Banffy načrt, za kateri ima najobsežneje pooblastilo. Razmerje mej Avstrijo in Ogersko. Kakor se je napovedalo, vršil se je včeraj v Budimpešti ministerski svet, katerega so se udeležili razun Fejervaryja vsi člani Banffyjevega kabineta. Na dnevnem redu je bil splošen političen položaj in pa nagodbeno vprašanje. O izidu tega posvetovanja se dunajskim listom nastopno poroča: Ministerski svet je konštatoval, da ogerski vladi sedaj še ni potrebno delati konečnih sklepov nasproti razmeram v Avstriji. Ogerska vlada vstraja še neomajno na svojem prvotnem stališču, da se namreč sme sklepati nagodba le s konstitucijo-nelno Avstrijo v smislu člena 12 zakona iz 1. 1867. Od grofa Thuna je sedaj odvisno, kako bo rešil danes obljubo ogerski vladi, da hoče namreč najkasneje do septembra meseca poskrbeti za razpravo o nagodbenih predlogah. Ako se to ne zgodi, navstane sicer res ministerska kriza, toda ne na Ogerskem, marveč v Avstriji. Vest, da bi bila ogerska vlada že privolila v nagodbeni provizorij na nedoločeno dobo, ni resnična, marveč je to le želja avstrijske vlade. O tem se bo govorilo še le v jeseni, ko se bo pokazalo, da avstrijski parlament ni sposoben za delo in da kralj želi podaljšanje nagodbenega provizorija. — Tako trobijo v svet mažarski krogi, hoteč odvrniti od sebe vsako slutnjo, akoravno dobro vedo, da v Avstriji nihče toliko ne hrepeni po provizoriju, kakor Mažari sami. Ministerski predsednik grof Thun ne odpotuje danes v Budimpešto, ker so se odložila napovedana posvetovanja. Germanizacija mej pruskimi Poljaki. Poročali smo zadnjič, da se je mej pruskimi Poljaki pričela velika gonja proti raznim poljskim društvom, ki so jedina opora poljski narodnosti na najbolj nevarnem delu slovanske zemlje. Vod stvo veteranskega ali domobranskega društva, ki seveda goji v prvi vrsti germanizacijske namene, je pozvalo vse svoje člane, naj ali odstopijo od veteranskega društva, ali pa se odpovedo poljskim narodnim društvom. S tem hočejo seveda odvrniti germanski kolovodje še dobre in značajne može od dosedanje odločnosti za poljsko narodno stvar. Pruski germanizatorji so že davno poznati kot ljudje, ki se vedo vsak čas poslužiti pravega sredstva v prospeh velikonemške ideje in tako bi bilo sedaj soditi, da so si v dosego svojega namena izumili najboljše sredstvo. Toda temu ni tako. Gotovi krogi v Berolinu niso zadovoljni s tem postopanjem in pravijo, da ima to sredstvo le vrednost s stališča vojaškega čuta, v taktičnem oziru pa je brez veljave, ker se vse germaniza-cijsko delo vrši vse prepočasi in bi se drugim načinom dosegli gotovo rcnogo boljši vspehi. Svetuje se voditeljem omenjenega društva, naj se raje zabičava društvenim članom, naj se glede vsacega vprašanja pri poljskih društvih po svetujejo poprej z vodstvom veteranskega društva in se ravnajo po danih navodilih. Ob jednem naj se pa omenjena poljska društva skuša iztrgati iz rok poljske duhovščine, ki je glavni steber giba-banja mej Poljaki. — Tu ravuo tiči zajec in vo ditelji poljskega naroda so germanizatorjem trn v peti. Toda prepozno! Razmerje mej Vatikanom in Francijo se baje za vlade radikalca Brissona ni spremenilo in so torej neosnovana poročila, da se je to raz merje po odstopu Melinejevega kabineta znatno poostrilo. Neko poročilo i<, Rima sicer trdi, da so v vatikanskih krogih obžalovali odstop bivšega ministerstva, vender pa se nadjajo, da ostane tudi pod novo vlado vse pri starem. Francoski poslanik pri Vatikanu, Poubelle, je neki zagotavljal povodom Brissonovega nastopa, da hoče nova vlada gojiti z Rimom najboljše razmere. Kakošne so te najboljše razmere mej sv. Stolico in Francijo, je itak znano vsemu katoliškemu svetu, da pa mnogo slabše ne morejo biti, kakor so bile za časa zad njih ministerstev, je pa tudi gotovo V krečanski narodni skupščini vladajo včasih še bolj krasne razmere, kakor recimo v dunajskem parlamentu. V tem nas potrjuje poročilo o otvoritvi sedanjega zasedanja te skupščine. Navzočih je bilo pri otvoritvi nad 400 poslancev, mej temi 114 delegatov s pooblastili, vseskozi prava mešanica. Komaj se je pa prešlo na dnevni red, navstal je razpor mej dvema poslancema iz Sfakije. Pridružili so se jima seveda kmalu obe-stranski prijatelji, prepir je postajal čim dalje večji in slednjič so jele delovati močne pesti. kateri so si v malo dneh nabrali toliko zlata, da so se vračali v domovino (največ jih gre iz Amerike) pravi bogataši. Toda le malokdo prenese grozne telesne napore, ki Čakajo človeka v teh pustinjah, in poročevalci pripovedujejo, da je prišlo do zdaj iz Alaske v San Francisko največ tacega zlata, ki je bilo pobrano ljudem, ki so od glada in truda pomrli ali pa zmrznili po poti. Najne-varniši je tako imenovani vedno zameteni Gilcoot-prelaz, čez katerega mora vsakdo, kdor hoče v najbogatejši kraj dežele. No, človek naposled premaga vse ovire in kakor govore nadaljna poročila iz Alaske, je sedaj ustanovljenih ondi že celo več podjetij, okoli 600 stop, ki tarejo zlatonosni kamen iz žil, ki so povprečno debele po trideset črevljev — in že lepo razvijajoče se mesto z imenom Dauson-City, po inženirju Da\vsonu, ki je prišel iz Amerike preiskat zaklade ob Klondyki. Amerikanci so ustanovili veliko družbo »Alaska Develovment Company«, ki bode s pravo amerikansko požreš-nostjo praznila zemlje alaške. Seveda je tudi posameznim ljudem še vedno mogoče, pridobiti si zlatih zemlja, katere oddaje ameriška vlada proti gotovi odškodnini. Te zemlje so razdeljene po od- delkih, imenovanih »Claims«, na katerih sme posameznik kopati zlato. Toda s temi »Claimi« se gode že danes velikanske sleparije, ki se ne dajo opisati. Marsikdo si pridobi tak košček »zlate zemlje«, samo da ima povod slepariti in krasti drugim, kar so si pridobili z velikim trudom. Saj je življenje nepopisno drago, ker jedno jajce v Klondyke stane že dva goldinarja. Delavci so tako dragi, da kdor ne dela sam, si težko kaj pridobi. Pri vsem pa je še večen strah pred morilci, ker umor je ondi na dnevnem redu. Oblasti ne morejo preprečiti toliko hudodelstev. In vendar je šlo na tisoče to spomlad v Alasko po zlato, a koliko jih odide — bogatih — gotovi smrti, to pa se ne ve. V tem kratkem času treh mesecev — septembra meseca se že prične najhujša zima si hoče vsakdo »nabasati žepe« in oditi domov, kjer bi rad živel nadalje kot bogataš. Mnogim se utegne to posrečiti, posebno onim, ki so zastavili delo z ogromnimi sredstvi. V tem poletju se najbrže gode v Alaski nezaslišane reči, vendar še ni pravih poročil od vseh stotisočev lovcev za zlato srečo. Zdaj so vsi na delu in lovu za Mamonom. Trezneji zastopniki naroda priskočili so pretepačem na pomoč ter najhuje pometali iz zbornice. J oda tudi zunaj se je prepir nadaljeval, puške so bile kmalu nabasane in meči so se bliskali po zraku. Zabodli so le jednega poslanca, ker je bila kmalu na mestu oborožena vojna straža, ki je razgrajačem zapretila, da bo takoj streljala nanje ako takoj ne odlože orožja. Tako daleč pri nas' sicer še ni prišlo, toda največ le vsled tega, ker naši zastopniki niso oboroženi. Dnevne novice. v L j ubij a ni, 29. julija. (Osebna dohodarina.) V kratkem bode finančni minister imenoval prizivne komisije za osebno dohodarino. Do jeseni bodo te komisije že sostav-ljene. Fin. ministerstvo je tudi izdalo odlok na dež. fin. ravnateljstva, tla morajo cenilne komisije pred cenitvijo svoje pomisleke proti napovedim naznaniti preje davkoplačevalcem. Kaj pomaga sedaj takov ukaz, ko so cenitve že ' večinoma končane ! (Osebne vesti.) G. poslanec V. Pfeifer se je za več tednov odpeljal v Bohinj, da se bolj utrdi v svežem planinskem zraku. — V Kopru je predzadnjo noč umrl po tridnevni bolezni g Josip Kristan, profesor na tamošnjem učiteljišču. — Dne 20. julija je bil v Gradcu promoviran doktorjem zdravilstva g. Fran Filipič iz Veržeja pri Ljutomeru. — »N. Fr. Pr.« poroča, da štajerski ces. namestnik marki Bacquehem v začetku jeseni zapusti svoje mesto. — »Magvaror-szag« trdi, da odstopita grof Goluchovvski 'in pl. Kallay in da utegne v Bosno priti hrvatski ban grol Khuen - II6dervary, ki baje pozna bosanske razmere in bosanski (!) jezik. (Shod slovenskega uditeljstva.) Ob X. skupščini »Zaveze slovenskih učiteljskih društev« dne 1. in 2. avgusta se bode zbralo v Ljubljani slovensko učiteljstvo s Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in Primorskega, a pridružili se mu bodejo tudi tovariši Čehi in Hrvati, da bode ta shod nekak sestanek slovanskega avstrijskega učitelj-stva. Na poziv gospoda župana II r ib a r j a bo ljubljansko meščanstvo okrasilo hiše z zastavami. Ljubljanski krajevni odbor pa bo slovesno vspre-el došle goste v nedeljo popoludne ob '/,6. uri na južnem kolodvoru, ki ga je dal blagohotno na razpolaganje blagorodni gosp. nadinspektor Gut-mann. Zvečer priredi ljubljanski krajevni odbor učiteljstvu častni večer na vrtu »Narodnega doma«. (Pri neugodnem vremenu v Sokol, dvorani.) Pri častnem večeru bo sodelovala slav. vojaška godba, nar. dame ljublj. pa bodo pogostile goste z vinom in pivom. Za jubilejski koncert kaže ljubljansko občinstvo največje zanimanje. Opozarjamo si. občinstvo, da sprejema oglasila za slavnostni banket, ki bode v torek ob 1. uri popoludne v Sokolovi telovadnici, g. Šešarek, Šelen-burgove ulice, do jutri zvečer. Ljubljanski krajevni odbor je razposlal nad 2000 vabil. Ob tolikem številu je lahko mogoče, da se je ta ali oni slučajno prezrl. Vsak naj blagohotno to odpusti, in naj se blagovoli udeležiti teh učiteljskih slavnosti. Nadejamo se, da bo storilo v teh sve-čanostnih dneh slovensko učiteljstvo in si. občinstvo svojo dolžnost v popolni meri (Iz Novega Mesta) V sredo dopoludne, 27. t. m. smo tu pokopali g. Karola K u n c a , posestnika in klobučarja. Bil je podpredsednik kat. političnega društva za Dolenjsko, navdušen mož za našo stvar. Naj v miru počiva. — V sredo popoludne smo pa položili k počitku gospo Matildo Heller pl. Ilellheim roj. Germ, soprogo c. in kr. feldmaršallajtenanta. Umrla je v ponedeljek popoludne na »Bajnofu«, graščini pod Trško goro. Prišla je bila za poletni čas v domači kraj. Pa je dobila pljučnico. Zdravniki je niso mogli rešiti. Pokopali smo jo v Novem Mestu. Sprevod je vodil v spremstvu mnogih duhovnikov mil. gosp. prošt dr. Seb. Elbert. Pogreb je bil veličasten. -Poročati moram še o drugi, toda siloviti smrti. V nedeljo popoludne sta pila dva fanta v gostilni na Gorjancih, oba doma pod Gorjanci. Jeden je prišel ravno s Hrvaškega od dela. Pri plačevanju je pokazal, da ima nekaj denarja. Sopivec njegov — nič prida človek, prišel je pred nedavnim časom iz zapora — ga je izvabil venkaj. V hosti ga je napadel. S kamenom mu je zadal veliko smrtno rano na sencih in čelu, potem mu še s koso prerezal vrat, vrgel ga v jarek in pokril z vejami. Studenček je tamkaj tekel. Pritekel je v nižino s krvjo namešan. Pastir, pravijo, ki je prišel k studencu pit, je to zapazil in zasledoval vzrok. Pa je tako prišel do mrliča. Morilca so že prijeli. Je že vse pripoznal. Zmeraj mora biti kaj ! (Škrat v predalu) je v tiskarnah vsakdanji — nepovabljeni gost. Ta čuk se prikrade v predalo mrtvih črk ter jih preklada iz predalca v pre-dalce ali pa stavcu zmede roko, da poseže po x mesto po y. Prvi se jezi korektor, drugi stavec, tretji urednik, a četrti — velečislani bravci, ki morajo prenašati včasih presmele šale tiskarskega škrata. No, čitajte »Fliegende Blatter« in druge jednake liste! Ondi najdete v vsaki številki več vzgledov sleparij tega prismuknjenca. Tako nam je že Jožeta prekrstil v Kužeta, sv. Bernardina Sijenskega v Sijonskega, Ignacija v Lumpacija. Nedavno je ta nepridiprav nekega nemškega stavca tako zmedel, da je admiral Cervera bombardoval v pristanišču St. Jaga špansko, torej svoje brodovje. Sploh ima ta volkodlak že milijone grehov na svoji kosmati vesti. A mi ne poznamo pomoči, dasi bi jo radi drago plačali. Tako nam je v številki od ponedeljka zopet jedno zagodel. Pisali smo namreč, da je bil dne 19. julija v Gradcu doktorjem prava promoviran gosp. Jakob D o 1 j a n, a škrat je stavcu šepetal na uho Dolj a k, in tako je bilo tudi tiskano. Naj nam g. doktor, sedaj sodni pristav v Črnomlju, odpusti to neljubo pomoto, na katero nas je opozoril prijatelj. (Drngi evharistiški shod) se je včeraj krasno dovršil. Shoda se je vdeležilo nad 100 duhovnikov — častilcev. Tudi sosedna lavantinska škofija je bila zastopana po preč. gospodu kanoniku in stolnem dekanu I I e r k u. — Zjutraj ob 8. uri je v polni Uršulinski cerkvi imel krasen govor č. g. častni kanonik in župnik šentjakobski Janez Rozman, kateremu je sledila škofova velika sv. maša. — Po cerkvenem opravilu je otvoril presvitli knez in škof razstavo cerkvenih paramentov bratovščine vednega češčenja s prelepim nagovorom. Razna razstavljena cerkvena obleka je v svoji mnogobrojnosti in fini solidni izdelavi priča zares občudovanja vrednega truda čč. uršulink in drugih blagor, gospa in gospodičen, a ob jednem zunanje znamenje izredno velike razširjenosti bratovščine vednega češčenja med našim ljudstvom. Le vsled tako obilnega števila udov (okoli 77 tisoč — največ izmed vseh avstrijskih škofij) je bilo mogoče oskrbeti revnim cerkvam toliko dostojnih cerkvenih paramentov. — Ob '/,11 začela se je konferenca v dvorani knezoškofijske palače. Zborovanje je pričel p. n. g. predsednik Societatis Adoratorum generalni vikar Janez F1 i s. Pozdravil je navzoče, ki so se v tako obilnem številu zbrali na drugem slovenskem evhar. shodu, ter razložil namen zborovanja. Na to je govoril P. Liensberger S. J. o predmetu: Svetost duhovnika in ljudstva — po evharistiji, vodja dr. Lesar: Sv. R. T. poroštvo edinosti med duhovniki in verniki, kapelan J e r š e : Zakaj in kako naj se češčenje do presv. R. T. razširja med našim ljudstvom, špirituval B e n k o v i č : Kako se je v vseh časih naš narod po Mariji vodil k Jezusu (zgodovinsko). — Po skupnem obedu v semenišču se je ob 3. uri popoludne nadaljevala konferenca in govorila sta še č. g. P. Hijacint O. S. Fr. : Sv. Paskal Bajlonski, od Leona XIII. postavljeni zavetnik čestilcev presv. R. T., uzor duhovniku v češčenju presv. R. T. in kapelan Pri s to v: Kako naj duhovnik mladino vodi k češčenju presv. R. T. - Vsi govori so bili teme-Ijiti, ognjeviti in so zaslužili splošno odobravanje, katero je sledilo vsakemu posameznemu. — Na koncu je zopet presvitli knez in škof v ognjevitem sklepnem govoru navduševal navzočo duhovščino, naj praktično izvede krasne misli, ki so se sprožile na shodu, oprijemši se moduliranega njegovega krasnega gesla: Po Mariji — pridi k nam Tvoje kraljestvo evharistiško. Sklepajoč z željo, da bi kmalu bilo mogoče prirediti veličasten evharistiški shod iz vseh slovenskih škofij, povabil je Presvetli vse navzoče k slovesnemu sklepu v uršulinski cerkvi, kjer je bila adoratio, litanije in slovesni blagoslov. — Dal Bog obilo vspeha in blagoslova ! (Shod.) S Ponikve: Na shodu, ki ga je priredil v nedeljo, dne 24. julija na Ponikvi državni poslanec J. Ž i č k a r, je skušal zgago delati profesor na ljubljanskem učiteljišču: H a 1 1 a d a. — Zbralo se je veliko število ljudstva, katero je pazljivo poslušalo govornika; to je moralo silno jeziti neolikanega »učenjaka«, da je zaporedoma prihajal k poslušalcem ter s s v o j i m i neslanimi opazkami i z z i v 1 j a 1 ljudi. Domačini so pa surovežu kmalu pokazali, kako malo spoštovanja imajo pred njegovo »učenostjo«. Potem je zginil. Torej nemškutarji, socijalni demokratje in zdaj celo c. kr. profesor: vse se je spravilo nad naše poslance ter jih moti, da ne bi smoli povedati resnice slovenskemu ljudstvu. Zanašamo se pa, da vsi ti sovražniki slovenskega naroda ne bodo premotili. Krščansko slovensko ljudstvo zaupa svojim poslancem. (Šolske vesti.) Iz Mokronoga na Dolenjskem, 28. julija. Pri nas smo šolsko leto končali danes s slovesno sveto mašo in zahvalno pesmijo. Po sveti maši zbrali so se vsi otroci s svojimi učitelji in katehetom v šoli, kjer so dobili šolska naznanila; odličnjaki so bili javno pohvaljeni. — Začetkom šolskega leta je bilo 307 šolo obiskujočih otrok, koncem šolskega leta pa 299; za višji razred je bilo usposobljenih 165, neusposobljenih 95, neizprašanih pa jih je ostalo Iti. Na tej šoli so poučevali 1 nadučitelj, 1 veroučitelj, 1 učitelj in 2 učiteljici. S ponavljalno šolo bil je v zimskem tečaju v zvezi kmetijski-nadaljevalni tečaj po jedno tedensko uro. Zdravstveno stanje šolarjev bilo je letos še dosti ugodno. Umrli so samo 3 otroci; 1 deček od teh, devetletni Mdan Šašelj, pa je dne 23. julija t. 1. utonil v Mirni. Dva njegova tovariša sta sicer videla, kako se je ubožec topil, toda pomagati mu nista mogla; odrastlega človeka pa ni bilo zraven, da bi ga bil rešil. Truplo ponesrečenega dečka so našli še le čez tri dni. Poleg tega žalostnega dogodka pa naj omenimo za našo šolo jednega prav veselega, in sicer praznovanje petdesetletnico cesarskega jubileja dne 21. junija t. 1. Dopoludne ob 8. uri imeli smo v ta namen in na čast šolskega zavetnika sv. Alojzija pri podružnici sv. Florijana nad Mokronogom slovesno sveto mašo, pri kateri je šolska mladina pela prav lepo pod nadučiteljevim vodstvom. Popoludne je šla šolska mladina pod nadzorstvom učiteljskega 080bja s šolsko zastavo v Martinjo vas, kjer se je pod košato lipo na trati posestnika gosp. Ignacija Majcena vršila cesarska slavnost. V ta namen smo postavili zelen šotor, okrašen s podobo Njegovega Veličanstva. Gospod šolski vodja nagovoril je mladino ter srčno pozdravil vse došle šolske prijatelje. Na to so se vršile deklamacije; otroci so veselo prepevali patrijotične in domače pesmi; dečki IV. razreda vprizorili so igro »Cesarjeva po-doba<' v treh dejanjih tako izvrstno, da je nekateri prisotni gospodje niso mogli zadosti prehva-liti, sosebno pa je vsa ta slavnost ugajala gospodu graščaku Ludoviku baronu Bergu, ki je bil ves čas navzočen. — Po končani igri bili so otroci pogoščeni s kruhom in vinom, na kar so se šo nekoliko časa po svoje zabavali. Ta patrijotfčna slavnost ostane otrokom in tudi drugim udeležencem gotovo v trajnem spominu. -— Kakor več zim že poprej, tako so zopet minulo nekateri p. n. dobrotniki »šolske kuhinje« s svojimi mesečnimi prispevki pripomogli, da je v najhujšem mrazu dobivalo opoludne veliko vnanjih otrok gorko jed. V ta blagi in koristni namen so darovali: Preblagorodni gospod Ludovik baron Berg 4 gld. 50 kr.; gospod J. Bervar 50 kr.; gosp. Jože Errath 2 gld.; bivši gospod kaplan mo-kronoški Jože Jerše 2 gld. ; gospica Ludovika Košenini 60 kr.; gospa Zinka Knez 1 gld.; gospa Marija Modrinjak 1 gld.; gospa Marija Pirnat 6 gld.; gospod Janez Povše ] gld. 50 kr.; gospod Rudolf P1 e t e r š e k 60 kr.; gospa Marija Ravnikar 3 gld.; gospa Marija Rohr-mann 1 gld. 50 kr.; gospa Marija Sbil 3 gld.; g. J. Swa 11 a 50 kr.; g. Karol Šašelj 30 kr.; gospa Neža Tekavčič 40 kr.; gospod Anton Tratar 50 kr.; gospod Janez Ulepič 50 kr.; g. Janez Vir ant 3 gld.; g. Jože Veber 1 gld.; g. Edvard Vohinc 50 kr.; g. IIenrikWudia 1 gld. 50 kr. in g. Matevž Žnidaršič 40 kr. Slavna okrajna posojilnica v Mokronogu je darovala 20 gld. — Poleg tega dajale so posameznim otrokom hrano gospe Marija in Ter. Majcen, Ana Sirk, Amalija Pleskovič, Karolina Je-riček, Marija Zupančič, gospica Simončič in druge. Za pogostovanje otrok v dan cesarske slavnosti darovala sta še gospa Marija Pirna o gld. ter Frančišek Zupančič od Sv. Križa •>»> kr. Vsem tem dobrim in milim dobrotnikom in podpirateljem nežno šolske mladine bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala. Bog povrni stotero!« — Prihodnje šolsko leto se prične dne 16. septembra t. I. iZiviuozdravniŠka predavanja) je imel okrajni živinozdravnik g. Korošec v Stražišču, Trsteniku, Podbrezji in Trbojah v kranjskem glavarstvu. Pri teh predavanjih je bilo nad 400 poslušalcev. (Ogenj.) Kakor smo že omenili, je v torek popoludne na Blatni Brezovici pri Vrhniki gorelo. Ogenj je uničil S hiš, 11 kozolcev z žitom in senom, 4 skednje in 2 hleva. Škoda je velika, za-palili so baje otroci. Na pomoč sta prihiteli gasilni društvi z Vrhnike in Verda. (Točai je pobila dne 20. t. m. popoludne po velikem delu semiško občine. Nevihta so je podila čez metliško in drašiško občino na 1 Irvatsko. (Trgovska iu obrtniška zbornica! je imela danes ob dveh popoludne sejo s tem dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Vloga montanističnega društva v Ljubnem glede odposlanstva strokovnjakov k pariški svetovni razstavi. 4. Vloga glede carine na čaj. 5. Vpeljava zalepk take oblike, kakor v Nemčiji. 6. Preložitev letnih sejmov iz Rakitne v Preser. 7. Poročilo glede neke zaostale naklade. 8. Poročilo o obrtnih pravicah: a) branjevcev, b) pekov in slaščičarjev, c) urarjev, di pečarjev, e) nožarjev in mehanikov. 9. Poročilo o napravi javne tehtnice: a) v Metliki, b) v Ljubljani. 10. Poročilo glede cenika za javno tehtnic o v Lescah. 11. Poročilo o tedenskih sejmih v Novem Mestu in Kandiji. 12. Poročilo o vprašanju, ali je stalnim trgovcem s sadjem in sočivjem postavno dovoljeno na ulici prodajati. (Slovenska zmaga.) V Poljčanah na Štajerskem so pri občinskih volitvah v III. in II. razredu zmagali Slovenci; v I. razredu se volitve niso vdeležili. Nemškutarji se jeze, ker se kmetje poslužujejo svojih pravic. Poljčano dobč slovenskega župana. Ko bi se slovenski kmetje povsod zavedali svojih pravic in dolžnostij, ne bi jim gospodovali nemški gospodje. A da se ne zavedajo, ni samo njihova krivda. Ta opomin pa ne velja samo za Štajersko. — V Poljčanah tudi snujejo podružnico kat. delavskega podpornega društva v Celju. (Pmnovanje konj) s konjsko dirko bode dne 6. in 7. avgusta v Žalcu v proslavo 501etnega vladanja presvetlega cesarja. Razdelili bodo nad 4000 kron, veliko srebrnih svetinj in častnih priznanj. (Ogenj.) Dne 24. t. m. po noči je gorelo pri Ernestu Sušniku pri Sv. Marku v trboveljski župniji. Mej drugim je zgorelo U glav živine. Škodo je do 6000 gld. Pravijo, da je hlapec navlašč zažgal. (Duhovniške spremembe) v lavantinski škofiji: Č. g. Emeran Šlander, administrator admontskih posestev v Gor. Radgoni, je imenovan duhovnim svetovalcem. — Č. g. J. Kitak pride za provizorja v Št. Martin za Dreto, R. Vaclavik k Sv. Jederti in J. Rožman v Loko; č. g. M. Kokovič iz Konjic k Novicerkvi. (Hrvatski katehetje) vabijo na VI. sestanek, ki bode dne 22., 23. in 24. avgusta v Djakovu. Kdor se hoče udeležiti tega shoda ter dobiti stanovanje in voz iz Vrhpolja v Djakovo, naj se obrne na g. dr. Jak. Pliverič-a, duhovnika v dja-kovskem semenišču. (Rudečkarske nauke) prodaje neko človeče v znani splavarski gostilni »Pri Rezecu« pod Celjem. Svojim poslušalcem tudi deli razne rudečkarske liste in spise, katere splavarji nosijo domov med pošteno gorenjesavinjsko dolino za »odpustke«. Slovenski splavarji naj bi rudečkarju pokazali hrbet. (Visoka starost.) V Melencih je dne 5. t. m. umrl neki Živan Petrovič, star 105 let. Mož je v mladosti v deliriju storil velik zločin ter bil 11 let v težki ječi. Hranil se je največ z zelišči ter ni pil alkoholnih pijač. (Dražba hrastov.) Minulo soboto je bila v Tu-ropolju javna dražba 9225 hrastovih debel, cenje-njih na 227.923 gld. Tvrdka Leopold Kern v Budimpešti je ponudila 250.000 gld., a neka francoska družba, kakor poroča »Pester Lloyd« pa, 1,160.000 gld. Ta ponudba je iznenadila vse lesno trgovce. (100.000 kron in trikrat 25.000 kron) so glavni dobitki velike jubilejne razstavne loterije ki se izplačajo v gotovini z odbitkom le gO odstotkov. Opozarjamo svoje č. bralce na to, da se vrši prihodnje žrebanje nepreklicno dne 6. avgusta 1 8 9 8. Društva. (Čitalnica Vič-Gli nce) priredi v nedeljo 31. t. m. veselico na vrtu gostilne Robežnik (pri Zabarju) na Viču. Vspored obsega pevske točke, katere proizvaja društveni pevski zbor, deklama-cijo, poučen govor, svetovno pošto itd. Začetek ob V. 5. uri popoludne. Vstopnina prosta. — Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. K mnogo-brojni udeležbi vabi tem potom najuljudneie či-talniški odbor. (Moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Kranju) ima svoj občni zbor v soboto, dne 30. t. m. ob polu 9. uri zvečer v či-talniških prostorih. Telefonična in brzojavna poročila. Gradeo, 29. julija. Odbor nemško - avstrijskega pol. društva, na čelu mu dr. V. Neumeyer, je povodom prihodnjih občinskih volitev izdal jako oster oklic proti nacijonal-cem in prejšnjemu obč. zastopu. Mej drugim pravijo: Stopimo v boj z geslom: Vedno za Avstrijo in domovino. Beljak, 29. julija. V Zilski dolini je strela udarila v neko poslopje v vasi Go-riče; zgorelo je 44 hiš. Petrograd, 29. julija. Kumunski kralj je dospel sem včeraj dopoludne. Vsprejel ga je car z velikim knezom Mihaelom Nikola-jevičem in mnogimi drugimi dostojanstveniki. Kralja Karola je car imenoval imejiteljem 18. pešpolka. Berolin, 29. julija. Bismarcku je zopet odleglo, oteklina je splahnila. Pariz, 29. julija. Literata Zolo so črtali iz imenika članov častne legije. Vsled tega je prostovoljno izstopil iz častne legije dramatik Barbier. London, 29. julija. Iz Hongkonga se poroča: Vodja vstašev v Kwangsi je proglasil novo dinastijo. V posebni prokiamaciji se naglasa, da je velika dinastija vsled silo-vitostij mandarinov popolno onemogla in da so kitajsko zemljo zasedli ptujci. Vojska mej Španijo in Ameriko. V Madridu kakor v "VVashingtonu se resno pripravljajo na mirovno pogajanje, katero pospe- » Proda se ali zamenja z vilo ali manjšim posestvom *f* I na Gorenjskem 11,0 + šujejo nekatere evropske velesile, akoravno se to oficijelno še nikje/ ne priznava. Že dejstvo namreč, da se je Sagastova vlada poslužila francoskega poslanika vWashingtonu pri svojem prvem koraku, svedoči, da vpliva pri tem tudi Francija, ki pa najbrže tudi ni osamljena. MacKinley hoče neki zelo velikodušno postopati s Španijo; kar nič ne mara slišati o kaki vojni odškodnini, marveč zadovoljil se bo le (!) z otokoma Kuba in Portoriko in nekaterimi prostimi lukami v glavnih mestih filipinskih in kanarskih otokov. Seveda Kube ne mara priklopiti Zjedinjenim državam, ampak proglasiti jo hoče za samostojno republiko ter jo prevzeti pod svoje varstvo. Spojil bi jo z ameriško zemljo le tedaj, ko bi, no, ko bi to Kubanci sami želeli in zahtevali. Na otoku Portoriko se Amerikanom dosedaj ne godi posebno slabo. Španci jim nič kaj ne ovirajo prodiranja proti notranjem. Le maloštevilno ameriško predstražo je napadlo nekaj sto Spancev ter jo po živahnem boju pri Jauco potisnilo nazaj. Slabeje se je godilo ameriški četi, ki se je skušala izkrcati v zalivu Banes na severno-vzhod-nem oglu otoka Kube. Mesto vstašev, ki bi bili morali pospešiti izkrcanje ameriških vojakov, a so se v zadnjem trenotku premislili, je prišlo kakih 1000 španskih konjenikov, ki so sovražnika potisnili nazaj na ladije. Madrid, 29. julija. Včeraj je vlada dovolila objavo, da so se pričela mirovna pogajanja z Američani. Ta vest je v srednjih krogih prebivalstva vzbudila zadovoljstvo. Karlisti so glede nadaljnega postopanja ne-jedini. Glavnega agitatorja so zaprli in izročili vojnemu sodišču. Madrid, 29. julija. Kakor se čuje, se vlada ne upira mnogo ameriškim zahtevam, Tudi Portoriko utegne vlada odstopiti, ker Španija tega otoka itak ne more obdržati. Govori se tudi, da je sveti oče častital kraljici povodom mirovnih pogajanj. Madrid, 29. julija. Brodovje admirala Camare je priplulo v Kadiks. v London, 29. julija. Reutherjev urad poroča iz Washingtona : Premirje mej Španijo in Zjedinjenimi državami sklene se le tedaj, ako dobi Mac Kinley zadostno zagotovilo, da se takoj prično mirovna pogajanja. Nadalje mora Španija izjaviti, da se pokori načelnim določbam ameriške vlade. V Wa-shingtonu prevladuje mnenje, da se Španci ne bodo hoteli udati ameriškim zahtevam in se bo toraj nadaljevala vojska, dokler Ame- rikam popolno ne obkolijo mesta San Juan na Portoriko, kar bo trajalo še kakih 14 dnij. Newyork, 29. julija. Iz St. Thomasa se poroča, da zbero Spanci vse svoje moči pri mestu San Juan, da ložje odbijejo napad. Jokohama, 29. julija. Japonsko časopisje piše o filipinskem vprašanju in izraža željo, da se Filipini priklopijo Ameriki. Japonci bi tudi ne ugovarjali, ako bi prišli ti otoki pod angleško oblast, da se jih le nc polasti Nemčija. Umrl) ho: V hiralnici: 27. julija. Helena Žagar, usmiljenka, 24 let, jetika. V bolnišnici: • . 25, ■>Hl'ja- Terezija Mlakar, kočariea. 46 let, spridenje jeter. - Franc GradiSar, gostač, 63 let, pneumonia crouposa. — Jožef Ahlin, gostač, 65 let, jetika. Tujci. 27. julija. Pri Slonu: Victor iz Heilbrona. — Pivčevič iz Splieta. - Wasser iz Sinja. - Gnidovec iz Vipave. - Fleischer iz Irsta. - Goldschmied iz Prage. — Vrhovšek iz Svibnega. — Zakrajšek iz Vavtavasi. — Joas iz Solnograda. — Bubak iz Trsta. -Pivčevič in Dubrovnika. - VVeinel, Mandl, Hočevar, Flesch z Dunaja. - Belec iz Idrije. - Pregelj iz Zadra. - Stemberger iz Podgrada. - Elsnic iz Prage -Friedl iz Gradca. — Gossner iz Tržiča. Pri M ali tu- NOller iz VVriezen-a ob D. - Snsič iz Celja. — Hunydy iz Budimpešte. - Skrabl iz Dun. Novega Mesta. — Machaschek iz Opave. - Zeli« iz Trsta. - Baver, Fibinger, Sonenfeld z Dunaja. - Wutschick iz Maribora. Pri Lloydu: Trebiž, Štrukelj iz Cerknega. - Tomšič iz Trebnjega. - Lego iz Prage. - Hulders iz Pulja. -Huber iz Gradca. — Berger z Dunaja. Pri bavarskem dvoru . Beniger iz Gorice. - Kobler iz Gradca. — Wmdisch s Tirolskega. ... P™ kolodvoru: Simon iz Gradca. — Do- bida, Frantsche iz Trsta. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306'2 m. M m čas opazovanja Stanje barometra v min. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo «■2 i-" 28 9 zvečer 20-3 sl. jvzh. nevihta- --, 29 7. zjutraj 2. popol. 7322 731-7 16-2 19 5 sl. sever oblačno 34 8 Srednja včerajšnja temperatur« 20 1°. za 0-2° nad normalom. Viktorija■ samopisnica. Od 1. avgusta zaloga tudi na Dunaji. urnJ\oTroPl"nl ** '6 " tipk ta ^ 3"4krat Cena le 175 gld. Za Ljubljano in okolico iščem spretnih zastopnikov za svojo brzo Viktorija-samopisnico Fuldif Nemiko.naraVn°St na ",0Varn° "•»op.anih^.rojav- v v Lescah na Gorenjskem poleg glavne ceste proti Bledu. Ista je izvrstno obiskovana, ima novo urejene lepe opravljene sobe za tujce, oziroma letovičarje, lepo prostorno za-se stoječo dvorano krasen, velik, senčnat vrt. dobro vpeljan fijakarski obrt, gospodarska poslopja in travnike. Naslov poizve se pri upravništvu »Slovenca«. 517 2 t •f 315 1 Le 50 kr. za 3 Žrebanja. | Pr^zadnjneden! Glavni dobitek « 1M lili km ID 3M 25.000 ta v denarjih po odbitku 20°/0. Mih razstavne srečke Žrebanje: 6. avgusta 1898. Žrebanje: 15. septembra 1898. a £>0 ltr. Žrebanje: 22. oktobra 1898. Pr'P°roča C- Ma^ e«-, menjalnica v Ljubljani. Dne 29. julija. Skupni državni dolg v notah.....101 g)d. 80 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 65 Avstrijska zlata renta 4°/0......121 ^ 65 ^ Avstrijska kronska renta 4%, 200 Kron . 101 " 20 Ogerska zlata renta 4%.......120 " 80 " Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 98 " 95 " Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .903 - " Kreditne delnice, 160 gld.......359 80 " London vista...........120 " — " Nemški drž.bankovci za lOOm. nem. drž.velj 58 80 20 mark.............11 " 75 " 20 frankov (napoleondor).....' 9 " 531/ " Italijanski bankovci ... . ' 44 " 25 C- kT- c^ini........; i ; 5 ! 63 ! Dn6 28. julija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . o°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 ,. '.'. Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriš! ega mesta.....* . 4% kranjsko Oeželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . * » južne železnice 3°/0 . * » južne železnice 5°/0 . dolenjskih železnic4°/0 164 gld. 50 kr. 161 „ 40 192 „ 50 99 „ 50 139 „ - 128 „ 75 109 „ 60 112 „ 50 98 „ 50 ■ 98 „ 50 223 „ - 180 „ 50 127 „ - 99 „ 50 Kreditne srečke, 100 gld....... 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 eld Rudolfove srečke, 10 gld..... Salmove srečke, 40 gld. . , i St. Genbis srečke, 40 gld. . . '. '. ' ' Waldsteinove srečke, 20 gld. . j j ' Ljubljanske srečke ....'.'' ) Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld..' Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g', st v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . ' . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. '. Papirnih rubljev 100 203 gld. 50 kr. 165 „ - „ 19 26 81 79 58 23 157 3415 448 76 111 164 171 126 80 50 50 50 10 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju •najmanjšega dobitka. - - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E H C U R" I-, WollzBile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. atf Pojasnila-£a v vseh gospodarskih in finančnih stvaret potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni* papirjev m vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnin, -gn