Lato XIV V Celju, dne 4. marca 1904.1. Štev. 18. Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati I krono temeljne pristojbine t^ od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje insera za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj s > m sicer nankirano. - Rokopisi se ne vračajo - Za Inserate se plaCu|« logokratno inseriranie primeren popust. - Naročnina za celo leto 8 kron, [pravništvu „Domovine" v Celju. i Slovensko šolstvo in vladina nemarnost Kmalu bode leto dni, kar je prinesla .Domovina* natančen opis glede ljudskih Sol okolice celjske. Razjasnili smo natančno, kakSne razmere vladajo &a javni deSki ljudski Soli oko lica celjske, katero si moramo Slovenci vzdrže vati na svoje stroSke. Kakor v mestu C*lju in drugod, ravnotako tudi tu naraSča Število za šolo godnih otrok vsako leto. Vsled tega so že davno postali dosedanji šolski prostori pretesni, šolske sobe so prenapolnjene, za stanovanja šolskega vodja v šolskem poslopju ni nikakega prostora. Za šolsko leto 1903—1904 morala se je najeti za deSko šolo celo v Gospodski ulici šolska soba, kjer je na stanjen oddelek prvega razreda. Istotako se množi število šolo obiskujočih deklic na 6-razredni zasebni dekliški šoli, kjer poučujejo šolske sestre. Katoliško podp. društvo ki je to šolo do zdaj vzdrževalo, skoro ne ob stoji več. Občinski zastop okolice celjske, okrajni zastop in naši denarni zavodi so opravičeno odrekli vsako daljno podporo za to šolo, katero nam je dolžna vzdrževati vlada, kakor vzdržuje enake ljudske šole Nemcem in vsem drugim narodom države. Dasi smo storili vlado odgovorno za posledice, ako pride do tega, da deca slovenskih staršev ne bode mogla obiskovati ljudskih šol, ker ni zato primernih prostorov, vendar v teku celega leta ni zganila prsta, niti dala na naše mnogo-brojne prošnje odgovora, kaj namerava storiti v tej zadevi. Občina okolice celjske je že pred nekaj leti predložila načrte za stavbo ljudske šole v odo-brenje, pa še do danes ni dobila končne rešitve. Koliko šulferajnskih mučilnic se je med tem časom prevzelo oskrbo na državne stroške? Koliko šol so nanovo postavili za peščico nemških otrok? Nemcem se stavijo nove šolske palače, ako se za to oglasi le 54 šolo obftttujočih otrok, Slovencem pa se ne dovoli stavba novega šolskegš poslopja, akoravno imajo črez 800 šolo obiskujočih otroki Niti kaka podpora se ne da za zasebno dekliško šolo, kojo morajo vzdrževati na lastne stroSke. O veliki noči se namerava pouk na ti šoli zelo omejiti, ravno vsled tega, ker šolske sestre ne dobe od nikoder podpore. Kako hoče visoka vlada, ako hoče biti pravična in nepristranska, opravičiti tako postopanje nasproti staršem slovenskih šolo obi skujočih otrok. Ali niso ti otroci enako vredni biti deležni dobrote šolskega pouka v popolnem obsegu, kakor otroci nemških staršev? Kako pristransko postopa šolska oblast nasproti Slovencem, kaže tudi sledeči slučaj: Pred tremi leti so naznanile šolske sestre v Celju šolski oblasti, da odprejo s šolskim letom 1901—2 zasebno dekliško meščansko šolo. Ta šola bi se bila vzdrževala s prispevki učenk in iz podpor, ki bi jih sestre v to svrho dobile. Šolska oblast pa je naenkrat našla, da za to šolo namenjeni prostori niso primerni, ter so morala šolske sestfe s pričetim poukom o meščanskih šolah prenehati, saradi tega, ker Nemcem ni bilo všeč, da bi Si Slovenci na lastne stroške osnovali zasebno dekliško meščansko šolo poprej, ko si oni sami isto izposlujejo na vladne stroške. Slovencem je torej vlada zasebno dekliško meščansko šolo onemogočila, ter je še danes nimajo, dočim se je nemška dekliška šola odprla na — vladne stroške s šolskim letom 1903-4. Ali naj naši državni poslanci tako vlado podpirajo ? Že lani smo prosili naše poslance, da naj skrb», da bodo za naše pritožbe izvedeli na Dunaju. To našo prošnjo danes, pred otvoritvijo državnega zbora, našim državnim poslancem zopet na srce polagamo ter zahtevamo, da to našo zadevo smatrajo za eno prvih točk, koje rešitev je izposlovati, ker pri nas ne gre, na Dunaju ! Eusko -japonska vojna. Poročila, ki prihajajo iz daljnega vztoka, so vedno pomankljivejša. Nič ni več govora o velikanskih zmagah Japoncev, niti o izgubah Rusov. Tupatam se še čita kako angleško poročilo o kaki japonski zmagi, ali koliko je tem poročilom verjeti, smo že večkrat povedali. V zadnjem času so raztrobili Japoncem prijazni poročevalci po svetu vest, da se Port Artur ne more več dolgo obdržati, toda tudi ta vest je, kakor ostale, izmišljena. V ponedeljek je napadla japonska morna noa Port Artur. Japonci so imeli 15 vojnih ladij. Nameravali so izvabiti rusko brodovje iz dobro zavarovane luke na prosto. To se jim je sioer posrečilo, kajti tri ruske ladje so zapustile luko in začele lov na japonske torpedovke, nakar je celo japonsko brodovje napadlo. Vesti o tem napadu so si tako nasprotujoče, da je pač težko spoznati iz njih resnico. Angleški časniki poro čajo, da se je ena ruska torpedovka potopila, ena križarka se baje potaplja, in drugi dve ste baje močno poškodovani. Boj je trajal dve uri, na kar sa je japonsko brodovje umaknilo izpred Port Arturja. Rusi bi bili torej z-uagani. Ako se samo nekoliko premisli, da se zmagovalec po končanem boju ne umakne prav rad, si pač lahko mislimo, da je ta japonska zmaga kaj malo podobna resnični zmagi. Ako bi bili Japonci v resnici dosegli take uspehe, bi bili ostali na pozorišču in nadaljevali z uspehom začeti boj, ali so se umaknili, kar pomeni toliko, da je bil napad odbit, torej .fiasko", ne pa zmaga. V celem poročilu se nikjer ne pove, da bi se bila ruska oklopnica „Retvisan" udeležila bitke, le proti koncu se pravi, da je tudi poškodovana. Čudno, saj boj se je vršil na prostem morju, a .Retvizan" je v notranji luki ukrcan. Torej zopet laž Kolika nasprotstva so v poročilih, se vidi jasno iz sledečega poročila: Angleški list ,Daily Telegraph" poroča, da se je vršil pred Port Ar- LISTEK. Modre lučice. Maksim Gorkij. — Prevel E. Olgin. (Dalje.) Zvonki smeh mladenk je zazvenel od obrežja in nekdo je pel v visokem tenorju Zdaj in zdaj so se mu včasih pridružili i drugi. Več glasov je zadonelo, a hipno so se izgubili v ozračju, kakor da jih je nekdo hipno zgrabil in skril. .In ko so spoznali, da nič višjega nad seboj ne pripoznava, so se zopet začeli posvetovati o kazni. A niso dolgo govorili, oni modrijan, ki jih doslej ni v govorjenju motil, je sam pričal. .Stojte ! Jaz poznam kazen, grozovito kazen ! V tisoč letih si je ne izmislite. Kazen je v njem samem Izpustite ga, prost naj bode! To naj bo njegova kazen!" In tedaj se je zgodilo nekaj čudovitega. Zagrmelo je izpod brezoblačnega neba. Naravne moči so potrdile besede modrijanove. Ia vsi so se priklonili ter se razšli. On pa, mladenič, imenovan Lara: ta je zavižen, izgnan — se je za-krohotal ljudem, ki so ga zavrgli, zasmejal se je in ostal prost kot oče njegov. A oče ni bil človek. Oa pa je bil. In tako je živel prost kakor ptica. Prihajal je k rodu in ropal živino in mladenke — vse, kar je le hotel. Streljali so nanj, a puščice niso predrle njegovega telesa, ob-danega z ljudem nevidno kopreno največje kazni. Hiter je bil, ropaželjen, močan, krut in nikdar ni zrl človeku iz obličja v obličje. Le od daleč so ga videli In vsak, ki ga je videl, je lahko 8 pušicami streljal nanj, dokler je hotel. In tako je blodil krog ljudi dolgo in dolgo. Pa človek ne more vse življenje delati istega. Ne more vedno in vedno le uživati, užitek izgubi svojo veljavo in rad bi trpel. In tako je prišel nekoč ljudem v bližino in ko so po njem padli, se ni ganil in z nobeno kretnjo ni pokazal, da se hoče braniti. Tedaj ga je spoznal eden izmed ljudi in zaklical hitro in glasno: .Ne dotaknite se ga! Umreti hoče!" In vsi so obstali in niso hoteli olajšati usode njemu, ki jim je storil toliko žalega in hudega, niso ga hoteli ubiti. Ustavili so se in se mu smejali. In stresel se je, ko je slišal ta smeh, 1 in na svojih prsih je nečesa iskal z rokama se I tipajoč. In zgrabil je kamen, ki je ležal na tleh, I in planil nad ljudi. Umikali so se njegovim udarcem in se zaman prizadevali, da bi mu prišli do živega. In ko je izmučen padel na zemljo s čudnim krikom, so ga obstopili in občudovali. Tedaj je vstal, zgrabil nož, ki ga je nekdo zgubil v vročem boju in si ga je sunil v prsi. A nož se je zlomil, kakor da je zadel ob trdi kamen. In zopet je padel na zemljo in z glavo bil ob njo. Pa zemlja se mu je umikala in globine so nastale tam, kamor je udarjal. .Ne more umreti", so dejali oni, ki so to videli, radujoč se. In šli so ter ga pustili samega. On pa je ležal z nakvišku obrnjenim obrazom in videl je. kako so se visoko zgoraj pod nebom premikali mogočni orli — majhne in neznatne pike. Tam je ležal in v očeh mu je bilo toliko žalosti, da bi ž njo lahko zastrupil vse človeštvo. In tako je ostal od onega časa sam, prost in iskal smrti. In tako potuje, potuje povsod. Glej, senci enak je že postal in bo vedno ostal. — Človeških del ne razume in ne njihove govorice — ničesar. Ia vedno išče in potuje. — Nima sicer življenja, a starka s koso se mu ne smehlja. In nima prostora med ljudmi.--Glej, tako so kaznovali človeka radi ošabnosti in ponosa." Starka je vzdihnila, umolknila in na prsi sklonjena glava se je parkrat čudno zamajala. turjem iznova boj, a ob istem času poroča poro čevalec tudi angleškega lista .Times", da je prav takrat videl japonske ladje pred Santun-gom. Druga poročila, tudi angleška, pa tudi tr dijo, da se od nedelje japonsko brodovje ni pokazalo pred Port Arturjem, iz česar bi se dalo s precejSnjo gotovostjo sklepati, da so imeli Japonci pri zadnjem napadu na Port Artur občutne izgube. SploSno mnenje je, da se je Japoncem poskus' zapreti ruskemu brodovju izbod iz portarturske luke, popolnoma ponesrečil. Obenem se poroča po ruskih virih, da so Rusi imeli zelo majhne izgube: ranjen je bil samo eden mož in mestu bombardovanje ni nič škodovalo. Angleški poro čevalci seveda vidijo Port Artur že popolnoma razrušen. Vojaštvo in prebivalstvo je baje že skoraj brez hrane. Treba bi le še bilo, da Japonci napadejo trdnjavo na suhem, in v kratkem bi se morala udati. Neki angleški list je mnenja, da se trdnjava vzdrži le še kakih 14 dni in potem bo konec. Drugi pa, ki so nekoliko podvzetnejši, pa- poročajo že kar naravnost, da se je Port Artur že udal. Najboljši od govor na te laži je ukaz poveljnika portartur skega, ki pravi, da je položaj sicer resen, a Port Artur še daleč ni izgubljen. „Japonce bodo Rusi resno ukrotili". Ruski list „Novosti" pa pravi k temu ukazu, da je sedaj Port Artur najmočnejša trdnjava na svetu. No, Japonci si bodo razbili precej glav ob tej trdnjavi, a vzeli je ne bodo nikdar. Značilno za japonsko „zmago" pred Port Arturjem je pač poročilo Japoncem najnaklonje-nejšega lista „Daily Mail", ki pravi, da so si dali vsi japonski častniki obriti glave v znak žalosti, ker se je napad na Port Artur ponesrečil. Stem je menda dovolj jasno povedano, kako sijajna je bila japonska „zmaga". Na suhem je pač sedaj še težko govoriti o kakem pravem spopadu, kajti niti Rusi niti Japonci še nimajo zbranega svojega vojaštva. Vsa poročila, ki prihajajo o bojih, ki naj bi se vršili ob korejsko-mandžurski meji, so še mnogo ne-verjetnejša, kakor ona o pomorskih bitkah. — Glavna točka, okrog katere se sedaj vrte „bitke", je Pjöngjang, katerega baje Japonci z največjo hitrostjo utrjujejo. Poročalo se je, da so Japonci zapodili v beg močen oddelek ruskih kozakov, ali to poročilo se je po verodostojnih virih izkazalo kot zelo pretirano. Japonci so namreč le zadeli na kozaško patruljo in ranil: dva kozaka. To je bila zopet velikanska zmaga. Pač pa se poroča, da je v drugem slučaju zadel cel kozaški polk na polk japonskega konjištva in ga nagnal v beg, da so Japonci celo pozabili vzeti konje s seboj. Koliko je na tem resnice, se bo že pokazalo. Sploh se pa zatrjuje, da so Japonci ustavili svoie operacije na korejskem ozemlju in le gledajo na to, da bi čim preje utrdili svoje postojanke, iz česar je razvidno, da nimajo še toliko vojaštva zbranega, da bi mogli uspešno napredovati. Ravnotako ima tudi Rusija velike neprilike pri prevažanju vojaštva po sibirski železnici. Proga preko bajkalskega jezera je sicer že go to va in prevažanje se je že začelo, toda vremenske neprilike, hudi mraz, sneg itd. dela velikanske zapreke rednemu poslovanju. Obenem se tudi poroča, da se je razširila med ruskim vojaštvom huda bolezen — koze. Med japonskim vojaštvom pa baje razsaja driska in legar. Rusiji dela tudi veliko nepriliko Koreja, ki se je postavila popolnoma na stran Japoncev in ž njimi sklenilo dogovor, po katerem naj bi še korejsko vojaštvo bojevalo na japonski strani. Rusija smatra še vedno Korejo za nevtralno in še ni pretrgala zvez. Tudi Kitajci se baje pri pravljajo na vojsko. Na mandžurski meji se zbira vedno več kitajskega vojaštva in po delavnicah hite s pripravami. — Torej vse proti Rusiji. Kolikor se torej da iz dosedanjih poročil posneti, se je posrečilo Japoncem edino le izkr cati na Koreji nekaj tisoč svojega vojaštva, zasesti korejsko glavno mesto Soeul in nekaj drugih mest, ki so se vsa udala brez boja, drugih uspehov pa ni in jih tudi ni pričakovati v najbližnjem času niti na eni, niti na drugi strani. Obče mnenje je pač, da se bo morda šele koncem tega meseca zgodilo kaj odločilnega. Da bo končna zmaga gotovo na ruski strani, o tem ni dvomiti. Mi Slovenci kot veja mogočnega slovanskega debla pač ne moremo drugega želeti, kakor da Bog dà našim mogočnim severnim bratom sijajno zmago v njihovo slavo in slavo celokupnega Slovanstva. Celjske in štajarske novice. — „Legijonarji". Za prireditev te igre dela „Celjsko pevsko društvo" najobširnejše priprave. Moški zbor, obstoječ iz pevcev „Celjskega pevskega drnštva" in „Slovenskega delavskega podpornega društva" se marljivo vadi. Uloge so razdeljene med priznano najboljše moči našega gledališča, torej je upati, da bo uspeh v resnici na višku dovršpn^ti. Nadejati se je velikanske udeležbe, kajti že sedaj se prav pridno povprašuje po vstopnicah. Želeti bi bilo torej, da se slavno občinstvo čimprej pobrine, posebno sedeži bodo zvečer, ko se blagajna odpre, gotovo že vsi razprodani. Blagajna bo odprta tudi v nedeljo, dne 13. t. m. popoldne od 3—4. ure, na kar posebej opozarjamo, da ne bo zvečer prevelikega navala, Plakati so se že razposlali ter se prosijo cenjeni gg prejemniki, da po mogoč nosti opozorijo ljudstvo na to predstavo, kajti prepričani smo, da se bo enako „Rokovnjačem" priljubila vsakemu in se priredila povsod, kjer je le količkaj primernega osobja in prostorov. Udeležnike, posebno zunanje pa še enkrat opozarjamo, da naj si vstopnice zagotove v najkrajšem času, ali ustmeno ali pismeno v Hribarjevi trgovini v Celju. — Uzakonjena gavnerija. Ko je pred leti v štajarskem deželnem zboru bila sprememba Ozrl sem se vanjo in zdelo se mi je, da je zadremala. Hipno se mi je neizrečeno zasmilila. Ob koncu povesti je govorila s tako vzvišenim, skoraj grozečim glasom, in vendar se je iz njega glasilo nekaj boječega, suženjskega.-- Doli ob obrežju so peli, čudovito peli. Pričel je alt — zapel dva, tri glasove ; pridružil se mu je nato drug glas, začenši pesem od začetka, prvi pa je hitel v pesmi vedno naprej... tretji, četrti, peti so začeli na enak način. In hipoma je donela ista pesem tudi iz možkih grl, tudi od začetka. Vse skupaj je bilo nekaj posebnega, originalnega. Vsak izmed ženskih glasov je zvenel zase, kakor raznobarvni potočki, ki se preko pomolov in skal poskočno hiteč, šušteč in bobneč zlivajo v valove možkih glasov, sprejemajočih jih v se: zginjevali so v njih, zopet prišli na površje, doneli močneje in močneje, čisto in raz ločno.--Tudi melodija je bila čisto posebna: možje so peli brez vibriranja in mogočni glasovi so zveneli nekam votlo, žalostno, kakor da pripovedujejo nekaj nesrečnega, žalostnega; ženski pa so takorekoč tekmovali povedat ravno to hitro in poskočno pred moškimi, doneli so veselo in živahno, zveneče in semtertja med veselim | smehom. Vsled petja ni bilo čuti šumenja in bučanja valov. „Sili že kedaj čul tako petje?" me je zdajci vprašala starka, dvignivši glavo in smejoč se z brezzobimi usti. „Ne, še nikdar---" sem pošepecal. „Aha---in tudi ne boš slišal. Mi ljubimo petje. In vsi smo lepi. Le lepi ljudje znajo lepo peti — lepi, ki ljubijo življenje. Mi življenje ljubimo Glej, li ti, ki prepevajo niso trudni, od dnevnega dela in napora? Od solnč-nega vzhoda do večera so se trudili, mesec je vzšel in zopet pojejo. Ljudje, ki ne razumejo življenja, bi že davno odšli počivat. A oni, ki jim je življenje drago in ki ga umejo ceniti — pojejo." „Pa zdravje —" sem hotel pričeti. „Zdravja je vedno dosti za življenje. Zdravje! Da imaš denar, ga li ne bi zapravljal? Z zdrav jem je isto. Veš, kaj sem delala v svoji mladosti ? Od zore do mraka sem tkala preproge in skoraj ganila se nisem. In živa sem bila kot solnčni žarek in sedeti sem morala nepremično kot kamen, Kosti so mi včasih pokale od sedenja. zakona o okrajnih zastopih na dnevnem redu, ki bi imel za namen, štajarske Slovence še huje potlačiti, je slovenski poslanec g. dr. Ivan Dečko v deželnem zboru kritikoval predlog in postavo, kažoč, da je postava od kraja do konca krivična, rekoč „eine leider zum Gesetz gewordene Gaunerei". Zadnja „Deutsche Wacht" se tega dogodka spominja in glede odločbe upravnega sodišča o vojniški nemški slepariji pravi: „Morebiti se dr. Dečko predrzne imenovati tudi to odločbo upravnega sodišča potrjeno lopovstvo „eine sanktionierte Gaunerei" kakor je od cesarja potrjeno postavo imenoval „uzakonjeno gaunerijc". Mi sicer ne vemo, kako g dr. Dečko sodi o razsodbi upravnega sodišča, posebno, ker še ista ni prišla v pismenem izdatku, ampak toliko je gotovo, da volilna sleparija, kakor jo je nemška stranka v Vojniku uprizorila, je in ostane nesramna volilna sleparija, katere bi se morala vsaka poštena stranka do dna duše sramovati. — Nemci niso tatovi in goljufi? O ne, Nemec je poštenjak od nog do glave, na njem ni ne pičice madeža, čisti so kakor angeli v nebesih, seveda ako se sme verjeti graškemu „Tagblattu" in našim spodnještajarskim nem čurskim trobilom „marburgarci", „vahtarci" in „Štajercu"j kajti po poročevanju teh časnikarskih cap je le Slovenec tat, goljuf lopov, ropar, mo rilec in ljudožer. Toda koliko je tega. kar je „Nemec" Mravlagg oskubil svoje verne Šentle-nartčane za svotico 70.000 kron, kar se je v Gradcu zgodila „nekaj nepravilnega", kar je celo v „nemškem" Celju odnesel pristni Nemec še pristnejšemu „nemškemu" odvetniku pristno svotico 3800 kron! Ali o teh „slavnih" delih se molči, kajti „Nemec" je vkljub tatvini, goljufiji in poneverjenju ravno tako pošten „poštenjak". Še ni dolgo tega, kar je bil ves nemški Izrael v Celju skoro zblaznel veselja nad poneverienjem v celjskem okrajnem zastopu in že je zopet pokazal „nemški" poštenjak, kako se da ociganiti tudi nemško ljudstvo za lepo svoto. V Št. Ru-pertu ob Rabi, okraj Weiz, je bil blagajnik on-dotne posojilnice neki čevljar Mihael Weiss. Bil je izboren blagajnik, kajti tekom let je izginilo iz blagajne v njegov žep nič manj nego 68 000 kron. Svoja „izposojila" je pokrival z menicami, ki jih je sam podpisaval. S prigoljufanim denarjem si je postavil tovarno itd. Poštenjak je bil celo svetnik graške trgovske in obrtne zbornice. — Radovedni smo, kaj porečejo k temu naši „nemški" poštenjaški listi, posebno „vahtarca" in „Štajerc". Naše mnenje je pač, da si štajarski Nemci in nemčurji lahko že sestavijo lepo galerijo slik svojih „poštenjakov" Želeti bi le bilo, da dä „Südmarka" nekaj tisočakov za njeno ustanovitev. - Še enkrat o Rakusohevih tatovih. Naravnost strmeti se mora, kakšne tatinske družbe se po Celju vzdržujejo. Človek bi mislil, da je kaj takega mogoče k večjemu kje na madžarski meji, kjer só ciganske tolpe klatijo. O četvorici mladih celjskih tatov, ki so ponosno trdili, da I Ko pa je prišla noč, tedaj sem hitela k njemu, ki me je ljubil, da bi me poljubljal in jaz njega. Deset vrst je bilo do njega. Za nazaj zopet toliko — že nekaj. In tako je bilo cele tri mesece, dokler je bila ljubezen med nama. Vse noči v tem času sem prebila pri njemu. In glej, koliko aem stara. — Krvi je pač bilo dosti. In koliko sem ljubila, kolikokrat poljubljala, koliko poljubov dobila." Zrl sem ji v obraz. Oči so bile še vedno motne, spomini jih še niso oživeli. Mesec je jasno razsvetljeval njen temni, bradovičasti obraz m razločno sem videl njene sähe, razpokane, upadle ustnice s podbradkom, s sivimi lasmi redko poraščenim, in skrčen nos, upognjen enako sovinemu kljunu. Mesto lic sem zrl temne jam.ee in preko ene je viselo nekaj las, ki so se zmuznili izpod rdeče rute, s katero je imela ovito glavo. Koža na obrazu, vratu in rokah je bila tenka in razorana; pri vsakem atarkinem gib-Ijaju sem pričakoval, da koža poči in se mi pokažejo gole kosti z onimi motnim, črnimi očmi. „Povej mi, kako si ljubila", sem tiho zaprosil. In zopet je pričela s svojim škripajočim glasom :