CPSkm ///^ Wi$u Domovina /* ivi c r i e/% HI— H O /VIC SLOVfNIAN MORNING NGWSPAPCR CLEVELAND 8. 0., MONDAY. MORNING, SEPTEMBER 18, 1948 IN SPIRIT, FORSIb. ll LANGUAG6 ONLY LETO L —""VOL £ VESTI IZ SLOVEIIIJE BEGUNJSKA KAZNILNICA kak komunist, ki ni znal držati SPREMENJENA. — Pišejo, da bodo odpravili žensko kaznilnico v Begunjah na Gorenjskem. Spremenili jo bodo v nekako šolo in kasarno za narodno milico ali orožništvo. če je ta vest resnična, bo stara grajščina, ki je toliko let služila kot ženska kaznilnica dobila čisto drugačno prebivalstvo. Vse kaže, da sedanja narodna milica, ki služi samo komunizmu, le precej spada v kaznilnico. NA IGU, tako pravi poročilo, se prebivalci ižanskega gradu pridno množe. Ta grad je namreč postal po zadnji vojni kaznilnica. Poročilo pravi, da je sedaj teh grajskih prebivalcev že čez 600. Med njimi je tudi že marsi- koraka s pravimi komunisti. Poročilo o teh grajščakih pravi, da so zajeli vodo v vasi in jo napeljali v grad. KOLIKO JE KOMUNISTOV V SLOVENIJI? — Komunistični kongres v Belgradu je marsikatero malo bolj pojasnil. Tudi glede števila pravih vpisanih komunistov. Poročilo pripoveduje, da je bilo med delegati 209 Slovencev. Na drugem mestu pa pove poročilo, da pride delegat na 200 članov komunistične stranke. Na tej podlagi vidimo, da je v Sloveniji nekaj več kot 40,-000 vpisanih komunistov. To znese ravno nekako 3% prebivalstva. Pa če vzamemo, da vsak komunist obvladuje še dva tra-i'S«lle n* 3. »trtni' IZ RAZNIH NASELBIN Miramar — Argentina Oglašamo se Vam tudi iz na-DENVER, Colo. — Tukaj je šega daljnega kraja s par vrsti- umrl Joseph Zajec, doma iz Dolskega pri Ljubljani. Pred več leti sta mu umrli žena in hčerka. Tukaj zapušča nečakinjo Rose Levnik in nečaka Franka Mihelčiča. LA SALLE, 111. — Do par dni nazaj smo imeli tukaj še hudo vročino. To je pa dobro, doval svetu, da smo lj za koruzo, ki zelo lepo kaže, Piknik fare sv. Roka se je dobro obnesel. Hvala vsem, ki so pomgaali in se udeležili. — A. S,, zastop. FRANKLIN, Kans. — Dne 19. avg. je za rakom umrl Frank Debelak, star 71 let, doma iz Martinj vrha nad Škofjo Loko, v Ameriki od leta 1902. Zapušča ženo, tri otroke in štiri pastorke, vsi odrasli. FLINT, Mich, -n- V tej naselbini je umrl Mathew Gustinčič, star 84 let, rojen v Kolov-čah, Notranjsko. Tukaj zapušča dva sinova in dve hčeri. “Svobodna Slovenia’” je list naših ljudi v Argentini. Naročite ga pri upravi Victor Martinez, 50, Buenos Aires, Argentina. Tri na dan Med Slovenci po svetu cami. Vljudno Vas naprošamo, da nam začnete pošiljati Vaš časopis Ameriška Domovina, ki nam je ves čas begunstva stal ob strani in nas brani pred obtožbami tistih, ki bi morali sami biti sojeni. Edino Vaš list je prvi razumel naše atališče in pripove- Ijubtmo svojo domovino, RT 1 Iz Moskve je prišel ukaz tovarišem v Ameriko, da morajo za vsako ceno podpreti Henrya Wallace-a za izvolitev. Tega morda niti žosi- Zakrajšek še ne ve. Pa tudi tega najbrže ne ve, da če bo Wallace izvoljen za predsednika Zed. držav, da bo tal vedno Ameriško Domovi- jo morali žalostnih srč zapustiti, da smo ljudje, ki ljubimo delo in mir, ki si ga moramo iskati v tujini, medtem ko domače Vasi vpijejo po pridnih rokah. Upamo, da bo tudi v bodoče Vaš list prihajal redno k nam, zato Vas prosimo, da ga čim prej začnete pošiljati. Vse naročnike in prijatelje Ameriške domovine iskreno pozdravljajo”: Jurij Žurga, Alojzij Turk, Anton Kra-nik, Franc Vitrih, Janez žnidar-ševec, Janez Jelenc, Ivan Dimnik, Franc Vitrih, Janez Žnidaršič, Janko žnidrašič, Jože Škrbec, Anton Japelj, Alojzij Žnidaršič, Alojzij Opeka. Iz Argentine Charcas, Arg. — Po dolgh letih našega begunskega življenja, smo vendar priromali v našo novo domovino Argentino. Imamo se dobro, hvala Bogu. Dela nam ne manjka, pa tudi zasluži se dobro. Edino to je, da nimamo časopisa, da bi človek vsak dan čital novice. Seveda, Časopis imamo, toda izhaja samo dvakrat mesečno. Ker sem pa po taboriščih či- NOVI GROBOVI Vodjalndl|sl(ih muslimanov umrl Anton Proton V petek zjutraj ob 8. Ufi je preminul v St. Luke’s bolnišnici Anton Prosen v starosti 44 Karachi, Pakistan. — Vodja Muslimanske Lige v Indiji, se-let, samec. Stanoval je na 3711 jdanji goiverner države Pakistan E. 77 St. Poleg žalujoče ma- in predsednik njepe dominijon-tere Jožefe Gregorčič zapušča ske vlade Mahomed Ali Jin-brate Rudolpha, Josepha in naoh je umrl nenadoma vsled Johna ter sestro Mary poroče-| oslabelosti srca. Smrt je prišla no Bechek. Pogreb bo v to-1v težki uri za njegovo domovi-rek zjutraj ob 8. uri iz Louis no. On se je bolan, proti nasve-Ferfolia pogrebnega zavoda v,tu zdravnikov vrnil v glavno cerkev sv. Lovrenca, kjer bo'mesto, ker je dobil sporočilo, da čete sosednje indijske države korakaj o v pokrajino Hyderabad, za katero se obe državi pogrebna maša ob 8:30. Albert Hočevar V nedeljo zjutraj je po težki operaciji preminul v Crile že dalj časa prepirata. Ali Jin- Veterans bolnišnici Albert Ho- nafb ,je, bil naive4ia <*ebnos? čevar, star 31 let, stanujoč pri sestri Veri na 6422 Spilker Ave. Tukaj zapušča brata Luke in Joseph, sestre Mrs. Mary Fabian, Mrs. Ann Bur-delick, Mrs. Josephine Miklau-cic, Mrs. Albina Tolar, Mrs. Christine Miklaucic, Mrs. Vera Mramor, 13 nečakov in več sorodnikov. Oče Luke je umrl pred leti in mati Mary pred 10 meseci. Rojen je bil v Clevelandu. K vojakom je šel junija 1945 in bil odpuščen v marcu 1946. Dodeljen je bil k vojaški policiji “M. P.” v Neaplju, Italija, kjer je prvič zbolel. Zaposlen je bil pri Steel Improvement tovarni. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:15 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vijla ob 10 uri in na Kalvarija. Mrs. Marian Henikmah V soboto okrog 7. zvečer je bila smrtno ponesrečena v avtomobilski nezgodi Mrs. Marian Henikman, stara 64 let, stanujoča na 13706 Eagles-mere Ave. Nesreča se je pripetila na križišču Lucknow in 162. cesta. Resne poškodbe so indijskih muslimanov. Njegovi spretnosti in odločnosti se imajo indijski muslimani zahvaliti, da so dobili svojo svobodno državo, ko so se osvobodili angleške nadoblasti. Bil je v tem oziru velik nasprotnik Mahath-ma Gandija, ki je hotel, da bi ostala tudi po osvobojenju vsa Indija združena v eni državi, ki bi imela seveda precejšnjo indijsko vqjSino. PAPEŽ OBSTOLET-NICI MARKSISTIČNE. GA MANIFESTA Vatikan. — Papež je prvič javno nagovoril Nemee po vojni. Govoril je po radiju nemškim katoličanom ob priliki svečanosti v Mainzu. Papežev govor je bil opomin in svarilo, da ae bodal on zadnji predsednik te dežele. Potem bo namreč nastala “demokracija,” kot v Rusiji in Ju no, se mi je list tako priljubil, da mi je sedaj tu v Argentini bolj dolg čas po njem, kot po goslaviji — komunistična dikta-1 svojem domu. Zato prosim, da bi mi ga začeli pošiljati. Za plačilo mi sporočite, ali se plača potom čeka ali banke. V upanju, da bom v najkrajšem času spet čital Ameriško Domovino, vas vse skupaj lepo pozdravim, kakor tudi ostale sorodne protikomunistične Slovence z vzklikom: Bog! Narod! Domovina! Boris Kromar. tura. » • • Iz Jugoslavije poročajo, da nove poštne znamke, na katerih je Titova glava, ne drže dobro. Vzrok bo morda, ker ljudje pljujejo na znamko na napačno stran. Kakor vse kaže, je začelo republikance skrbeti, ker tako zvani pristaši komunističnega kandidata Wallace trumoma odhajajo od njega, Več ko bi Wallace dobil glasov, več bi jih Truman izgubil. Včasih so računali, da bo dobil Wallace do 5,000,-000 glasov. Zdaj se pa ne more dobiti stave niti za 1,600,000. Tovariši bodo žalostno pogoreli, j jem, kakor vselej in povsod. Buenos Aires, Arg. — želim se naročiti na Ameriško Domovino. Pošljite mi jo čim prej. Sporočite mi, če lahko plačam v pesih ali samo v dolarjih. Lepo pozdravljam ter se vam že vnaprej zahvalju- Martin Radoš. Komunistična demonstracija proti zapadnim silam v Berlinu Berlin. — Za nedeljo so sklicali komunisti velik protestni shod proti zapadnim za-v.eznikom. Komunistična stranka je odredila, da mora vse na shod, tudi otroci. Tako se je prenesla berlinska kriza na ulice. Macedonija vzrok spora Belgrad. — Nadaljuje se v javnosti spor med bolgarskimi in jugoslovanskimi komunisti radi Macedonije. Borba, uradno glasilo jugoslovanskih komunistov, pravi, da je Macedonija vprašanja, ključ k rešitvi vprašanja balkanske zveze in tudi bistveno vprašanje v jugoslovaneko-bol-garskih odnosih. Tito še vedno vstraja pri prvotnem načrtu, da je treba organizirati balkansko zvezo komunističnih republik, predsednik bolgarske vlade Di-mirov pa je od tega programa odstopil na pritisk Moskve. Apel na svetovno javnost radi Berlina Washington. — Najvišji ameriški in britanski uradniki so se sestali na posvet radi berlinske krize. Senator Van-denberg je imel dveurno posvetovanje s tajnikom Marshallom, ki je imel istotako dolgo konferenco s britanskim ambasadorjem Sir Oliver Franks-om. Konferencam sta prisostvovala tudi podtajnik Lovett in svetovalec Bohlen. Pričakujejo, da bosta Amerika in Velika Britanija predložili berlinsko stvar Zvezi narodov in apelirali na svetovno javnost, če bi se izkazalo, da sovjeti nočejo ničesar storiti za rešitev težkega berlinskega New Orleans. — Vse mesto je razburjeno nad zločinom, ki sta izvršila dva gangsterja. Ustrelila sta’ enega policista in povrhu še uspela, da sta ugrabila in neznano kam odpeljala pomočnika šefa detektivov. Mesto je obkoljeno s policijskim kordonom. V3e išče zločinca in njuno žrtev. zopet boriti do zadnje kaplje kr.vi proti novi najhujši nevarnosti krščanstva, ki je v komunizmu. “Vaša razrušena mesta in naselbine” je rekel papež, “^o prepričevalno govoreča znamenja o posledicah nauka o nasilnem prevratu, ki je bil razglašen pred sto leti.” S tem je papež meril na proglasitev pro-dobili tudi drugi, ki so se vozili grama Karla Marksa in Fride- v teh avtomobilih. Mrs. Henikman. je bila proglašena mrtva v Emergency bolnišnici. Pokojna Mrs. Henikman,, dekliško ime Paulin, rojena v vasi Rovte pri Logatcu, je prišla v Ameriko pred 47 leti. Bila je članica podružnice št. 10 SŽZ in društva Srca Marijinega. Zapušča soproga Lojzeta, doma izpod Klanca pri Ribnici, hčeri Mrs. Marian Such in Mrs. Joan Pernus, sinove John Bayer, Frank Škufca, .Vincent Farrel in Louis Henikman, 12 vnukov in pa brata Johna v starem kraju. Pogreb oskrbuje August F. Svetek. Šel bo iz zavoda na 478 E. 152 St. v sredo ob 8:45 dopoldne v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in nato na pokopališče Kalvarijo. Lillian Samtry V soboto zjutraj je na svojem domu umrla Lillian San-try, ,stanujoča na 19570 Monterey Ave., Euclid, O. Zapustila je soproga Josepha,, sinova Edward in William, sestri Mrs. Lucille Roller in Mrs. Gertrude Smith in tri brate, James, Leo in Raymond Robinson. Pogreb bo v torek ob 9:15 iz zavoda August F. Svetek, na 478 E. 152. cesti, v cerkev sv. Križa, E. 200 St. in Lake Shore Blvd. ob 10. in pokopana bo na pokopališču Kalvarija. ------o------ Novi bankovci v Jugosla- • •• V1J1 Beglrad. — Uradna agencija jugoslovanske vlade objavlja, da bo Jugoslavija izdala nove 600 dinarske bankovce, stare pa istočasno potegnila iz prometa. richa Engelsa, ki sta objavila svoj marksističen manifest v letu 1848. v Nemčiji. “V tem prešlem stoletju,” je nadaljeval papež, je brezbožna državna oblast dvakrat zanetila svetovno vojno, ki se je vodila v šicodo nemškega naroda.” “Sestre kapucinskega reda, ki so se zbirale okoli Naj-svetejšega v vednem češčenju in umrle v strašni noči bombardiranja mesta v minuli vojni v Vaši katedrali, so tako postale simbol lepega mesta Mainza in njegove zgodovine.” Ob tej priliki je papež tudi odgovoril pozivu svetovnega kongresa protestantskih cerkva na združenje vseh krščanskih veroizpovedi. “Katoliška cerkev iskreno želi in neprestano moli za združenje. Jasno je, da so Se mnogi oddvojili od prave Krisusove cerkve brez svoje lastne krivde. Ce katoliška cerkev ni popustljiva in ne more niti misliti na kak kompromis v vprašanjih nauka Kristusovega in njegove Cerkve, je to samb zato, ker se zaveda, da je bila vedno skala in nepremakljiv branik resnice, vir vse milosti, ki izvira iz Kristusa.’-’ Podpirajmo Ligo slovenskih katoliških Amerikahcev Zakaj? S pomočjo Lige i« je naMlilo še 2,500 »lo-venskih beguncev v Argentini. Sedaj je treba poskrbeti, da »e bodo mogli Slovenci naseljevati tudi v Združenih državah. Ipre^tiinjlm^reskrbeti doth iti dčlo. Liga pr javijo novi sponzorji, ki bi sprejeli posamezne begunce al družine. Prispevajte za sklad Lige, da bo mogla pomagati beguncem. Naslov: 10)16 Barrett Ave., Cleveland 8, Ohio. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Darovi za bolnico— Za težko bolno in vse pomoči potrebno Mrs. Raymond roj. Mahnič, smo prejeli v našem uradu zopet dodatne darove in sicer: po $5 so darovali: Mrs. Frarik Lupsina, 17402 So. Miles Rd., Frances Urbiha, 6521 Schaefer Ave., Frances Hribar, Mrs. C. Jeglich iz Long Island, N. Y., Mrs. Mary Strancar je darovala $4; po $3 so darovali: Mrs. Frances Škulj, Preotle (Prijatelj) družina, Madison, O. ; po $2: Mrs. Mary Leivar, Tončka Jevnik; neimenovana je darovala $1.50; po $1: Mrs. Alojzija Košmerl, neimenovan in neimenovana iz Milwaukee. —Iskrena zahvala vsem skupaj imenu težko prizadete rojakinje. Naj se zglasi za denar— 1 Mrs. Mary Tomsick, 5211 Luther Ave. je dobila obvestilo od poštnega urada v Clevelandu, da če se zglasi Mary Tomsick iz 1189 E. 17. St., se ji bo na pošti izplačal denar, ki ga je poslal Ivan Cucek iz iNove Su-šice pri Košani, Jugoslavija. Za dotično poštno obvestilo naj se zglasi Mrs. Mary Tomsick na 5211 Luther Ave. Mr. Turek je boljiir-Mr. George Turek, 18201 nekoliko boljšega želimo dobremu možu, da bi kmalu popolnoma okreval. V bolnišnici— Poznani Andrej Tekauc iz 1023 E. 72. Place, se nahaja v Glenville bolnišnici, kjer se je mdral podvreči težki operaciji. Nahaja se v so()i 101. Obiski so dovoljeni od 2 do 3 popoldne in 7 do 8 zvečer. Prijatelji ga lahko obiščejo. Želimo mu sko-rajsnega okrevanja. Dr. Kraljič operiran— Kanonik Dr. Kraljič je bil 9. septembra dopoldne operiran na levem očesu v Hannibal, Mo., Elizabeth’s Hospital. To Razne najnovejše svetovne vesti FRANKFURT. — Umrl je bivši bolgarski car Ferdinand I., oče že med vojsko umrlega carja Borisa. On je leta 1908 proglasil neodvisnost Bolgarije, ustanovil bolgarsko carevi-no in držal med dvema svetovnima vojnama Bolgarijo pod nemškim vplivom zunanje politike. Zato je Bolgarija v prvi svetovni vojni bila na strani Nemčije proti zapadnim zaveznikom, v drugi svetovni vojni pa je njegov sin car Boris ostal neutralen napram Sovjetski Rusiji, kljub temu, ,da je dejansko jg vzrok, da ni pisal mnogim, nemška vojska imela odločilen vpliv v Bolgariji prav do konca vojske. Z zapadnimi silami je bila Bolgarija tudi v drugi svetovni vojni v vojnem stanju in je bolgarska vojska zasedla južžni del Jugoslavije po Hitlerjevem naročilu. Iz Bolgarije je Hitler izvedel del svojega napada na Jugoslavijo, i * i * PARIS — Henry Queuille ima upanje, da bo sestavil novo francosko vlado. Poleg krščanskih demokratov in socialistov so dali svoj pristanek tudi radikalni socialisti, da vstopijo v vlado in de Gaullovi pristaši so obljubili, da bodo vlado podpirali. SLOVBNSKI IZGNANCI SO SI KEŠILI L« GOLO trVUl-NR. POMAGAJMO JIM! Štirje amerisldžupani v Evropi Cherbourg, Francija. — štirje ameriški župani so prišli na svetovno konferenco mest v Ha-gu. To so župan Welch iz Grand Rapids, Mich., Thomas d’ Ale-sandro iz Baltimore, Stanley W. Church iz New Rochelle, N. Y., in Clyde E. Fant iz Shreveport, La. WASHINGTON. — Senator Bali bo kandidiral za senatorja na republkanski listi v Milwaukee s polno podporo in pomočjo vodstva svoje stranke in predsedniškega kandidata Thomas Dewey-a. Dosegla sta popolen sporazum. BATON ROUGE, LA. — Državni odbor demokratske stranke za Louisiana je sklenil, da stranka v tej državi ne kandidira predsednika Trumana in njegovega namestnika senatorja Barkley-ja. Kandidirali bodo governerja Strom Thur-mond-a, ki je eden glavnih nasprotnikov Trumanovega programa o civilnih pravicah. • • • BERLIN. — Sovjeti so zahtevali od zapadnih zaveznikov, da jim morajo javljati vse zračne transporte v Berlinu in so to svojo zahtevo utemeljili češ, da je to potrebno iz varnostnih razlogov. Komandanti zapadnih zayeznikov so zahtevo odklonili,, ker je zračni promet po dosedanjih skupnih odločbah popolnoma urejen in določen. CASTEL GANDOLFO. — Papež Pij XII je v posebni zasebni avdijenci sprejel senatorja Alben Barkley iz Kentucky, demokratskega kandidata za podpredsednika. Papež je sprejel tudi večjo grupo udeležencev mednarodne parlamentarne unije, ki zboruje v Rimu. • • * WASHINGTON. — Predsednik Truman je izjavil, da Zdru-ž ene države še dalje skušajo doseči mirno rešitev berlinske križe, toda od nikogar si ne bodo dale vsiliti kake rešitve, posebno ne pod ruskim pritiskom. ki so se ga spomnili. Hvaležen je Vsem za vse izkazane prijaznosti in naklonjenosti. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Obletnica—: Za pokojnega Antona Gačnika bo v torek ob 7:15 zjutraj sv. maša ob priliki 17 obletnice njegove smrti v cerkvi sv. Vida. --------------o------ Obsojeni ker so metali jajca v Wallace-a Mharlotte, N. C. — Trije u' deleženci, ki so metali jajca na Henry Wallace-a, so bili kaznovani od sodišča po $25 vsak. Ker so ugovarjali, jim je sod-jiik takole odgovoril; “Jaz tudi nasprotujem Wallace-u sto odstotno in če je mogoče, še več. Pa zato kljub temu pravim, da je bila neumna reč delati kaj takega in množica, ki je to storila, nam ni storila nobene usluge in ne povečala naše časti in dobrega imena.” o------ • Ponovni napadi na Tita Budimpešta. — Madžarska vlada zelo ostro odgovarja na obdolžitve jugoslovanske vlade. Ponavlja trditev, da je Tito izdajalec pravega komunizma, da je začel protisovjetsko politiko in da podpira zapadne reakci-jonarje. Podobno noto je poslala Jugoslaviji tudi rumunska komunistična vlada. DOMOVIH (JAMES DEBEVEC, Editor) ker tukaJ lahko govoriš je nevmešavanje v jugoslovanske zadeve. Tito je postal na- slovensko, srbsko, ukrajinsko, cionalkomunist. [italijansko, angleško in ne vem kaj še vse. Prišli smo do zaključka, da če se bomo mi od teh ljudi učili jezika nas ne bo razumel ne Bog ne vrag. Peremo si sami, vsako soboto delamo samo do poldne; popoldne je pa umivanje in pranje. Da bi le videli, kako je naš “Camp.230” lepo okrašen vsako soboto in kako vse dela. Samo posuši se nam bolj črno, k čemer nam precej pomaga nam nasprotna stavba — kurilnica. Likamo pa takole: v soboto vzamemo obleko iz kovče-ga, jo obesimo na obešalnik pa zmočimo in tako smo pripravljeni za nedeljo. Cerkev imamo samo 15 minut daleč. Le to se nam težko vidi, ko mežnar med vrati stoji pa 'krožnik v roki drži. A mi pa kar tiho mimo njega, ker smo suhi. Saj mi bi mu radi dali, a če ni, še vojska ne vzame. Upamo, da mežnar ne misli kaj slabega o nas, posebno še, ko vidi, da smo že precej v letih, saj jih imamo skupaj že čež “tri-sto”. Nekateri že gole glave, drugi pa bele oziroma sive. Kot včasih kaki učenjaki, no mi smo pa le trpini. Saj naše misli so vedno le doma pri naših družinah. To je naše največje trpljenje. Upamo, da smo vam za enkrat že malo opisali naše življenje, če se bomo pa še kaj spomnili, vam bomo pa še poročali. Se enkrat se zahvalimo vsem našim dobrotnikom, obenem jim pa pošiljamo tople pozdrave, senako tudi vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem Slovencem in čitateljem Ameriške Domovine. Slovenci iz “Camp 230” Ontario, Canada. stala in ga gledala. Bala sem se ziniti, da ga ne bi kaj zmotila v njegovih nadah, ki je včasih tako na tanko nasajen, da ni prav, če mu rečem tako, pa mu zopet ni prav, če mu rečem drugače. On se je pa tako sladko smejal, da me je kar pri mojem drobnem srčku požgečkalo, ki je tako dober. No, ja, saj se lahko, saj sem mu postavila na mizo tako večerjo, da je kar stokal, ko bi rad še zajemal, pa ni mogel več. Štirikrat si je nalošil tistega dobrega segedinskega gu-laža, ki ga znam zares tako dobrega napraviti, da nikoli tega. Sem ga že pogruntala, našega. Kadar bi kaj rada od njega, mu skuham tako večerjo in on je voljan kot zrela banana. Ne more biti drugače, prav večerja ga je navdušila in mu dala tisto pripravno misel v 'glavo, da se je spozabil in velikodušno ponudil, da me bo kam pe- ^ ljal v soboto večer. Kaj vem, saj se je morda že kesal, da je tako zinil. Zdaj moram gledati, sem si mislila, da ga obdržim pri besedi. Samo malo naj oklevam, pa bo rekel: “No, ja, če pa ne maraš iti, bova pa doma, silil te pa zares ne bom.” Samo majčkino naj se pomišljam, pa bo šel sobotni večer po zavrteh. Zdaj ne kaže pomišljati s kakšnim takim izgovorom, kot: kam bom šla, ko pa nimam nobene pravdanske cape, da bi jo dela nase... ali: pa v tem klobuku naj grem, ki ima vsaka farjnarca lepšega? Naka, magari če bom drobila bosa zraven njega, bom šla! Ne, ne, take prilike pa ne bom pustila iz rok, pa če ne vem, kaj! Zberem torej vse svoje privlačne sile, ki jih ima vsaka ženska pripravljene za take prilike. Saj jih tudi mora i-meti, če hoče kaj doseči na 'tem svetu, kaj ne, dekliči. Dvoje vrst municije mora imeti vsaka ženska, če se hoče prebiti skozi to težko življenje: solze in pa nasmeh. Ena ali druga taka bomba mora ganiti vsakega dedca, pa če je zlomek še tako trd. Ne verjamem, da bi se bila še kdaj poprej tako ljubeznivo nasmehnila, kot sem se takrat. Pa zapeljivo sem ga pogledala, da se mu je morala .tista stvar, ki jo imajo moški namesto srca, zmehčati kot kuhana repa. Počasi sem mu obljubila, skoro tako kot tistikrat, ko me je pretental, da sem izgovorila tisto besedo, ki me je obesila nanj. Dihnila sem iz sebe, ampak sem dobro pazila, da ne bi preveč potiho povedala: “I, bova pa šla, ki si tako dober, da me boš vendar enkrat peljal malo ven. Kam bova pa šla?” Vidite, prijela sem ga tako, da se mi ni mogel več izmuzniti, ko sem ga pohvalila, “kako da je dober.” “Eh, bova že kam šla,” je potrdil on. Za spoznanje, se mi je zdelo,ge že uvidel, da se je prenaglil. “To glej,” mi je še omenil, “da boš opravljena ob pravem času, da te ne bom čakal celo večnost.” “Me ne bo treba čakati,” sem mu obljubila, “samo če se boš ti skidal ob pravem času s tistega svojega vrta, kjer si kuhan in pečen.’ Vidite, s tem se mu nisem nič zamerila, ker mu zelo dobro deno, če ga kdo pohvali, da tako lepo urejuje naš vrtiček. O, jaz že vem, kakšni so moški! Vedno je treba gladiti lepo po dlaki, nikoli nazaj. No in prišla je tista sobota, ko me je n#š peljal ven. Presrečna sem bila ves dan in tisto uro s stene, ki je tekla tako počasi, bi bila najraje snela in jo zadrajsala skozi okno, šklemfo staro! 'Boste videli, dekliči, kako sva se pripravljala tisti večer. Toliko imam povedati, da ne morem vsega danes končati. Šla sva res, ampak kakšno pripravljanje je bilo to, vam rečem ! maaan DOTOTOg. SEPTEMBER 15. IWB FR; JAKLIČ: Peklena svoboda Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 “In pa graščinske kobilice, tiste zelene, ki hočejo vse požreti in pobrati po naših gruntih,” je zinil Malnarček. “Vse moramo prerediti, kar se suče okrog graščine," je golčal nadalje Maček. “Nič ne delajo, pa se rede, da kar lezejo narazen. Le glejte jih! In hiše smo jim zidali. Kmet je trpel in njegova živina je trpela, ko je vlačila skupaj kamenje in les. In čigavo je sedaj to? Graščak pravi, da je njegovo. Jaz pa pravim: vse je naše! Mi smo delali, naše je. Nihče nam ni plačal, še‘božjega iona’nam ni nihče privoščil- Ali ni tako?” “Tako je!” se jih je oglasilo več. “Vse je tako, kakor ti praviš,” je povzel zopet Krivanoga. "Kmet je delal, graščak je spravljal.” “Pa urbar je pisal, urbar!” je viknil Ahtik. “V urbarju je vse na levo, da je graščaku na pravo. Urbar moramo popraviti.” “Pa tudi urbar dol, ne samo desetina in tlaka!, (Nič več ne bodo pisali vanj. Nobene nove krii/ice več!” je vikal Tone, da so morali vsi umolkniti. “Sam presvitli cesar se je spun-tal gračaščakom in potegnil s kmetom, mi naj pa roke križem držimo in gospodi še na novo tlako hodimo? Kdo je tako neumen, da bi šel še enkrat na tlako, na novo tlako pri narodni straši? Cesar nam je dal svobodo in prostost- Graščaki lu tisti, ki z njimi drže, hočejo pa kmeta pritisniti na novo .tlako!” “Le poslušajte!” je vzkliknil vmes Malnarček. “Narodno stražo hočejo vpeljati, da bi jim varovala, kar so bili; Tlaka! Tlaka graščaku in gospodu! Tudi ta tlaka bo prišla v urbar. Kdor se pojde vpisat k narodni straži, pride v urbar in bo na veke gosposki tlačan, nihče ga ne bo mogel rešiti. Cesarska povelje velja le za staro tlako. Sedaj veste!” Tako je rastel Krivanoga in gledal, kako so učinkovale njegove besede. Ko je umolknil, je pa odmevalo: “Jaz že ne grem k narodni straži! Nihče ne pojde. Nihče se ne sme vpisati. Nobene tlake več!” Matjaž iz Loke se pa vendar ni mogel premagati in je spesnil: “Jaz sem pa drugače slišal” “Ti vse narobe sliniš! Ti bi rad vse zmešal!” je zagrmelo okrog njega. “Meni ga dajte v roke, tistega podrepnika graščinskega, listo zješče z Maha,” je zavpil Maček in se zagnal proti Matjažu, ves srdit in z iztegnjenimi rokami. Tepež bi bil nastal in slabo bi se bilo godilo Matjažu, ako bi se ne bi! umeknil in zbežal. Ko se je bilo vznemirjenje poleglo in si je bil Tone popravil grlo, je vprašal: “Kdo pojde k narodni straži, graščaka varovat in gospoda? Kdo pojde na tlako?" Trenutno se ni nihče oglasil, a potem je iz kota zagrmelo: “Bučo stolčemo vsakemu, ki bi šel na tlako k narodni straži!” Malnarček je tako zinil in vsem je vzel besedo z jezika, da je odmevalo po hiši, veži in pred hišo: “Po buči vsakega, ki bi se vpisal! Vse dol! Vsa tlaka je preč!” “Ne bo nas drla graščina večč!” je dostavil Krivanoga. “Niks Gelt naj v Ljubljani komandira! Narodna straža naj po Ljubljani špancira! Pri nas je vse dol. Kmet je sedaj sam svoj gospod. Vivat! Živio !” ,Vse je zatulilo okrog njega, da se je tresla hiša in se je razlegnilo po vasi in je val veselja pljusknil do zadnje hiše na Studenc i. “Urbar! Tone! Na urbar si pozabil. Kmetje, urbar! To je poglavitno! Ta vam dela krivice,” je Ahtik jeknil poln skr- KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV neprijetni. “MATJAŽEV GLAS." — Pisali smo že o lističu, ki izhaja podtalno pod gornjim naslovom in izprašuje komunistom vest. Matjaževci skrbe, da ga dobi vedno po pošti tudi Tito. Pri komur bi Ozna dobila ta listič, gre SEPTEMBER i 17.—Podružnica št. 26 SŽZ'seveda za nekaj let prekopavat 26.—Pikn.k fare Presv. Srca obhaja 20 letnico obstnka z le-'zemljo ali kamne to!č. Meseca Jezusovega, Barberon, O. na 'po igro v Slovenskem narod- Julija je list zopet izšel. Sedaj prijazni Tomšičevi farmi, ce- nem domu na St. Clair Ave. |z večjim veseljem, ker more ka dobi prostor tudi za take Stali- nove prijatelje, ki se zde Titu so še z večjo silo udarili po kmetih, ki so oblasti utajili kak košček zemlje in ga posejali brez vednosti .“ljudske” oblasti. Ta- ko sta se Darwin in Haeckel ko je bil obsojen Franc Primar trudila, da bi kot napredna iz Zaloga 16, ker ni prijavil 501ateista ovrgla "teorijo o stvar-arov posejane zemlje (to je ena rivu ’ 'n dokazala, da je človek sta 619. OKTOBER 10.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. 16,—Društvo Sv. Kristine št. 219 KSKJ ima svojo plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Becher Ave. 16 — Podružnica št. 3 SMZ praznuje deset-letnico svojega'ce Prešeren št. 17 SDZ v Slo- .sta bila v Ptuju na štajerskem obstanka v Slovenskem domu venskem narodnem domu na St. dVa na smrt obsojena. Sedaj na Holmes Ave. si skozi veke po krivici nagra- bi, ko se je bilo grmenje že ne- TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na 8t. Clair Ave. In B. « St. Je okrog X drugih SStJ« ae dr. Župnik fe vedno nahaja na nojem mestu. Ako vam je nemofoCe priti v dotike a nailm aobozdravnlkom, vam bo Dr. Župnik IzvriU vsa morebitna popravila na njih delu ln (a nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogo- Delo Izgotovljeno brez odlaianja trn."™ IU1 ST. CLAZB AVB. rogal E. Kod st; vhod zame na E. SZ St. Orad le odprt od e:Z0 zj. do I. iv. TtL: EN MU ________ PO.YOU VITAMINI? 01 mum CaeMart SSKs šen« «4 * • mk m I lM4»' ohzVI nav gitšš • m Mam mMMb om i OneAeOn te« a* Cmdm m koliko poleglo. “Urbar je treba dobiti v roke. Urbar mora kmet popraviti tako, da bo tudi za kmeta prav” Ahtik se je bil zagrizel v misel, dobiti v roke urbar. “Tudi urbar bo naš! Vse mora biti prav! Tudi urbar moramo popraviti. Ponj pojde-mo in dobili ga bomo, četudi ga skrijejo vragu v čreva!” Tako je potolažil Tone Ah-tika in njegovega podjetne besede so povzročile nov vihar navdušenja, ki se je bliskovito širilo od “Zlate kočemajke” na vse strani. “Udri, Cecman!” SEDMO POGLAVJE Grofova kočija v jarku Svoboda je dihnila preko dežel in prostost je zaigrala po skočni ples povsod, koder so začutili ljudje, da so odnehale vezi. ‘Vse dol! Ni tlake! Ni desetine! Kmet, koga se pa bojiš? Jujuhuhu!” “Udri, Cecman! Udri!” 'Kmet, pokonci!” V gostilnah je šumelo kakor v panju pred rojenjem in pred gostilnami so čakale gruče moških, mladih in starih, ki so postajale čimdalje večje in glasnejše. Tudi ženske niso mogle premagati radovednosti in in so prišle zraven-Večina ljudi, ki so bili pri prvi maši, zlasti moški, je ifak ostalo na Studencu, in ko so prihajali k drugi maši, so ostali .še tisti, tako da so bile vasi pod Krimom in v gorah skoraj prazne. Pri fari pa je bilo polno življenja in vrvenja. Neka omotica je bila navdala ljudi, omotica, ki ni izvirala od pijače, dasi so si ga nekateri precej privoščili. Ljudje so občutili kar potrebo po razgrajanju in razburjanju, hotelo se jim je rogoviljenja in prerekanja. Kdor je govoril, je kričal in grozil na vse strani in mahal z rokami okrog sebe. “Vse dol!” je bil navaden aklep govorov in na vseh straneh je tudi odmevalo: “Vse doli” osmina ameriškega akra!). Dobil je 14 mesecev zapora in plačati mora kazen 70,000 dinarjev. Albin Plevnik iz Sp. Kašlja 8 ni prijavil 20 arov (torej dvajse-tinke ameriškega akra!). Obso- 17.—Jesenski koncert dru-jzati na 3por med Titom in Stali- jen ie na 80,000 dinarjev kazni. štva Zvon v Slovenskem na- nom in lahko omedaljenemu rodnem domu na 80. cesti. maršalu že naprej pove njegovo 24. — American Legion’s let- usodo. Mož, ki je toliko matja-ni "Clambake” v svoji dvorani ževcev poslal v krtovo deželo, bo (Knausovi) na E. 62 St. in St. kmalu šel za njimi po volji Sta- Clair Ave. Pričetek ob 6 po- j linovi ali pa se bo pridružil izda- poldne, 1949 FEBRUAR 5.—Plesna veselica dr. Fran jalcem in beguncem ter ga dobe ameriški rdeči za vrat. OBSODBA V PTUJU.— Omenili smo že v našem listu, da JCiair Ave. VE5TI IZ SLOVEIIIIJE (Nadaljevanja • 1. strani.) pasta komunistična sopotnika, to še vedno ne znese čez 10% prebivalstva. Ta peščica tedaj tlači narod k tlom in ga zasužnjuje. Res so to aglini ljudje in izvežbani v propagandi in v vseh komunističnih agitacijskih trikih, in še v v3eh lažeh po vrhu, vendar bi ta peščica v popolni svobodi nič ne pomenila. Ker bi komuniste v svobodi prva sapa odnesla, zato ne marajo svobode. (In naši ’’“svobodomiselci’ po. ameriških “naprednih” listih jim dajejo prav, da ne puste svobode! Op. uredništva). VEST O INŽENIRJU GUS TINCICU. — Eden starejših slovenskih komunistov je bil inž. Gustinčič,- Ta je živel dalj časa v Rusiji in se tam izvežbal v vseh umetnostih komunizma. Ko je prišla nova Jugoslavija se seve-‘na ^ da je daj^ v spovednjci da ni branil buržujskega življe- |za9lombo obtožencem. Kako se nja in je zasedel stanovanje be- da ^ napravjtj v spovednici, gunca inženirja Bevca. Pa je • menda sodniki sami ni30 vedeli moremo postreči z imeni. Bila sta to Polanc Franc s Trnovskega vrha in Kuhar Janez iz Sov-jaka v ptujskem okraju. Korent Ivana iz ičermelj, Erhatič Franca iz Zagorcev ter Polanec Katarina s Trnovskega vrha pa so obsojeni na 20 let ječe. Pet drugih je obsojenih na ječo od 5 do 12 let. Obtoženi so, da so sodelovali pri napadu na nekega komunističnega funkcionarja. V razpravi so napadali tudi kaplana Stanka Lorberja od sv. Urba- prišlo sedaj do spora med Titom jn kaplana niso obgodili Vsaj v in Stalinom. Titovcem se je zdel komunistjčnih poročilih ga ni stari španski borec proti Francu med obsojenimi. preveč ruski. Poročilo pravi,j Qb neprestanih sodbah in “da se je moral preseliti v sredi-!obsodbah se mora menda tudi šče mesta, to se pravi v 'juh-jpameten komunist vprašati, kje ljar.sko sodno palačo, ki ima v jg “|judatv0 ” kj drži s ko-svojih zaporih sicer vedno dovolj |munizmom. reakcionarjev, kjer pa se le sej 0BS0JBNI KMETJE SABO- V LJUBLJANSKI OKOLICI'osporavati znanstvenih odkri- tij.” To so učbeniki iz leta 1944-46 in ne iz preteklega stoletja, Podobna je z drugimi: plaž Snoj iz Spodnjega Kašlja je dobil 12 mesecev in 60,000 din; Ivan Černe iz Spod. Kašlja 80,000 din; Lojze černak iz Zg. Zadobrove 18 mesecev; Anton Pajk iz št. Vida 20 mesecev; Ivan Kopač iz Dravelj 90,000 din; Janez Samo-torčan z Vrhovcev 12 mesecev; Franc Svetek iz Slap 16 mesecev; Antonija Magister iz Trate pri št. Vidu 70,000 din. Na ta način si bodo komunisti gotovo pridobili kmete. In veselje do dela bo tudi gotovo rastlo. razviti protozoon ali pražival.” Toda to stališče je zastarelo. Te-teorije so resni učenjaki naravoslovci že koncem prejšnjega stoletja zavrgli in danes resna naravoslovna znanost pravi o njih: “Po ugotovitvah danalnjčga nauka niso Darwinovi nazori o umetni plemenski gojitvi več na noben način iperodajni. --------------o------- Ameriška in evropska označba mer Sovjetskr-ruski zgodovinski pouk Zgodovinski pouk je bil v sovjetski Rusiji 16 let prepovedan. Pred desetimi leti so ga uvedli zopet v šolo, ko sta dobila moskovski patrirahat in pravoslavna cerkev večje priznanje. Zanimivo je kaj učne knjige predpisujejo ruskim otrokom za pouk v smislu in smotru zgodovine. Te učbenike je izdal “Zgodovinski zavod akademije znanosti Sovjetske Unije,” potrdil “Ljudski komisarijat” in založila “Državna zaloga-’ Prilagodene so splošnemu materialističnemu zgodovinskemu pojmovanju, kakor ga uči ko- munistična doktrina. Slvetovna zgodovina se deli v kav označbi sledeča: št. 35 THE SHAWL FOE FALL—Making fashion news, Legroux presented a collection of hat and shawl ensembles at her winter millinery show in New York. This gamine-ish outfit is made of Oxford-gray Jersey, trimmed with woolen fringe. The shawl ties ln a long loop. poročila v' komunističnih listih vsaki dan. Kmet ve in čuti, da zanj v komunizmu ni življenja in ne svobode. Zato se upira vsem uredbam krivičnega režima, ki ogroža njegovo življenje. Naj tudi komunistični prvaki sedaj pravijo, da ne bodo zasegli kmetove zemlje, vendar dejstva kažejo, da kmet ni več pravi lastnik svoje zemlje. Vsako tele in vsakega prešiča ogledujejo komunistični biriči; vsako ped zemlje merijo, koliko se more nanjo posejati in koliko od tega mora kmet oddati po določenih cenah osovraženim komunističnim mogotcem, če kdaj kdo teh krivičnih zakonov ne drži dobesedno, ga preganjajo s težkimi kaznimi. Tako imamo v “Lj. pr.” 24. julija poročilo, kako so bili kaznovani štirje kmetje iz okoliša krajevnega ljudskega odbora Maroš pri Celju. Njih greh je, da niso naznanili vse zemlje, ki so jo posejali. Eden je utajil tudi eno telico. Kazni so bile po 10,000 dinarjev in 15,000 dinarjev. Kje naj jih kmetje vzamejo! To se imenuje potem “ljudska” oblast! Pri čevljih je razlika v označbi mere za približnih 321/4 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6(4; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11. Ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 6, 37 bi bila 5 in 36 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 60 je 42 in 52 je 44. Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 20. <{ Pri moških oblekah pa začenjajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38, 50 je 39, 62 je 41, 54 je 43 in 56 je 44. Pri moških srajcah pa je razli- lizma in socializma- Za stari vek velja za dobo suženjstva; srednji vek za dobo podložni-štva; novi vek za dobo kapitalizma in majnovejši vek za do-) socializma. Slednji se prične z rusko ok-tobersko revolucijo, ko “proletariat ustvari nov vladni način —diktaturo proletariata.” Zadnji cilj vse človeške zgodovine je naznačen v besedah komuni- morjeplovec Cabral plul ob za-stičnega proglasa leta 1848. V hodni afriški obali proti jugu, Kost se mu. zdi prevelika. _ Naravno je, da pes zakoplje kost če je že Ulm jo zopet odkoplje, če nima kaj drugega za pvd zob. Mali “Božo” je dali v Atlanta. Ga. za neko restavracijo našel ogromno kost in si na vse kriplje prizadeva, da bi ohranil tradicijo svojega rodu in bi si zakopal kost m prime rnem kraju. čudno morje Med Afriko in Južno Ameriko leži Sargassovo morje. Vsi mornarji v srednjem rn starem veku so se ga bali in ogibali, ker ga pokrivajo neke črne alge, ki kažejo kraj v strašni obliki. Ko pa je portugalski tem komunisičnem proglasu je povedano, da proletarci nima-domovine. Razumljivo je, da kapitalistične ’ države niso nikaka domovina za proletarce. A sedaj imajo proletarci vsega sveta domovino—Ud.SSR. Delavski razred UdtSSR. se boju-za stvar proletarcev in stiskanih delavskih množic s tem, da ustvarja komunistično družbo in se poslužeje vsakega sredstva za zaščito svoje socialistične domovine. Za tolmačenje so merodajni ‘štirje evengalisti": Marka, Engels, Lenin in Stalin. Temelj te zgodovinske razlage je __ dosleden mat erializem. Učbenik “Nova zgodovina” uči: Naj več ji pomen so imela Dar-winova odkritja. Darwin je dokazal, do so se živalske vrste 1514, 40 je 15%, 41 je 16, 42 je 16(4, 48 je 17. (Po “Obeoru.”) o- ga je morski tok in vetrovi zanesel proti zahodu, naravnost v io črno morje. Mornarji so se pripravljali na smrt, a kako so bili presenečeni, ko so zagledali suho zemljo, katero so imenovali Brazilija. •ELO 9081JO ženska dobi delo Starost 35 do 45, bela, da bi napravljala in zavijala send-wiche in drugo. Plača od ure. Delo podnevi ali ponoči. Zglasite se o3ebno od 9. zj. do opoldne v Kissel Catering Co. 1064 Lake-view Rd. (182) MALI OGLASI Jos. F. Bratush Popravljamo vseh vrst elek-na zemlji razvile iz najpripro- trične ledenice. , stejših staničnih organizmov v sestavljene in da so bili oddaljeni predniki ljudi — živali-Prevrnil je stare predstave in uničil utvaro, da je živalski in rastlinski svet ustvaril “Bog” in da je isti nespremenljiv. Darwin je zelo dobro predvidel, da se bodo reakcijenarji oborožili in šli proti njemu v boj.” Končno omenja “Učbenik” za 12 do 16 letne:” Že prvi uspehi Darwinove teorije so kazali svoj veliki pomen v boju s tedaj Vladajočim svetovnim naziranjem. Darwinova teorija in tudi druga naravoslovna odkritja sa prizadejali veri zelo močan udarec. Zato so se oborožili duhovniki vsega sveta, njim na čelu rimski papež za boj proti novim teorijam. Toda ti “pdpi” ne moraje 15902 Corsica Ave. Tel. IV 2407 -(179)’ Hiše naprodaj Naprodaj sta 2 hiši na enem lotu; ena ima 6 sob, ena 8. Vprašajte na 15313 Hale Ave. ali pokličite KE 7527. -(179) Družina išče stanovanje Dobra družina išče stanovanje 4 sob. Najraje v st. clairski okolici. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (180) PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Suppltas Vogal St. Clair Am. te E. S8th 'K fr AMBRlSKA DOMOVIKA. SEPTEMBER 13, 1948 Izgubljeni svet ROMAN zneje?” je vprašal. ‘‘Vse to je Namenjen biti pri vas, še pre-zopet sama neumnost in sle- den napoči napovedani rok. pe.rija, kar je, moram žal pri- Mojo nesrečno -zakasnitev sta pomniti, značilno za pisca.” Izakrivila deloma nespreten kr-“0, ne, prosim. Ce že igra- mar, deloma pa-nagajiva sipi-mo, se moramo držati pravil,” na, kjer je obsedel parnik- Boje odgovoril lord John. “Ce jjm se>