Q^fom /sfAHD fVučtice.o* Ameriška Domoviima AM€RICAN IN SPIRIT fOR€16N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 16, 1964 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LXII VOL. LXII Kitajski komunisti le segajo po Mongoliji! ftdeča Kitajska kopiči na meji Zunanje Mongolije svoje čete in tam se boje kitajskega napada. v MOSKVA, ZSSR. — Rusko časopisje se zmeraj bolj prito-zuj6, da so kitajski komunisti 2oPet začeli kazati svoj apetit P° Mongolski republiki. Mongo-3e že bila dolga stoletja ^Ijučena v kitajsko cesarstvo. preteklem stoletju so carski generali tik pred prvo svetovji0 Vfljno odtrgali to deželo od tajske in jo podredili Moskvi. posvarili Kitajce, Pa na mejo niso poslali ^1 ongoing vlada je seveda še i Zaskrbljona kot moskovska. S|G.0m letošnjega leta je že po-a a yeč delegacij v Moskvo s °snjo za pomoč, podporo in pil^Vo' Moskva je res nasto-todi kitajskim nameram, a samo v časopisju, na radi- 2fmih na 1:e^ev'zi-ii’ svojih oboro-ob n i30 ^i koncentrirala ' ajkalskem jezeru, jih °Skovski pesimisti trdijo, da bo 1116 k0 n30 presenetilo, ako ^ob°. • ki''aiski komunisti skušali rek1 1 ^on§0iij° tako v svoje e’ k°t so nekdaj Tibet. 7°-------- astrovi nasprotniki Napadli ladjo bans^1: Fla- ~ Zast°Pnik ku- prot. 1 beguncev, ki se borijo sJcu^j Castru’ -ie objavil- da ie na a Castrovih nasprotnikov Pede] ■ 3 neko ladjo v noči od skerr/6 03 Ponedeljek v Karib-be v m°riu> ko je vozila s Ku-jo beko komunistično deže- ba da bo VATIKAN. — Sv. oče bo 26.1 Taka je torej alžirska socija- vam priliko, da čakajo na ne- Dod ^ n3cr . ° moralo kongresno zasedanje septembra proglasil 23 afriških1 listična svoboda! kaj, česar še ni in česar morda v senatu naikasne e še najmanj par tednov, mučenikov za svetnike. Glavna1 ------o------ tudi ne bo v doglednem času. t , vrsto3811^ V ^ Že misel na tako verietnost Pa slovesnost bo 23. oktobra. Mu- Enak način, enak uspeh! Pa tudi v slučaju, da senat a a . -- ............... “ ‘ “ izglasuje resolucijo, ni s tem rečeno’ da bo besedilo odobril tudi predstavniški dom. Pred- V predstavniškem domu je pa delo v ponedeljek počivalo. Vr- nilo se je na Kapitol premalo komaj nekaj tednov. spravlja vse senatorje in kon- ceni so bili tekom 19. stoletja. I Zena, ki vozi avtomobil z zad-gresnike v slabo voljo, saj bodo Je to prvi slučaj, da je toliko njega sedeža, je podobna možu, potem za agitacijo imeli prostih afriških mučenikov dočakalo1 ki hoče kuhati s stola v jedil- ! svetniško čast. Inki. 4ueri$m Dof&omm ___ MBaB ^ Sin^StČlair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation * ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: i6a Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« 4« Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 179 Wed., Sept. 16, 1964 Togliatti o komunizmu Ko je voditelj italijanskih komunistov Togliatti umrl, ga je Hruščev takoj slavil kot vzor komunista, ki nima mnogo tekmecev na rdečem Olimpu. Če ne z drugim, je Togliatti zaslužil to hvalo s spomenico o sodobnih komunističnih problemih, ki jo je napisal komaj par dni prej, predno ga je zadela kap. Spomenica je bila očitno namenjena za domačo uporabo med vodilnimi komunisti vseh strank. Zato je bila napisana z razumljivim jezikom. Gotovo pa ni bila namenjena za javnost. Zakaj jo je italijanska komunistična stranka objavila vkljub ruskim prošnjam. naj tega ne napravi, še ni znano. Vse to ne zmanjša pomena te spomenice za razvoj sodobnega komunizma. V tem pogledu jo lahko primerjamo z znanim govorom Hruščeva v 1. 1956, ko je prvič za kulisami povedal vodnikom ruskega komunizma, kakšna zverina je bil njihov bivši diktator Stalin. Spomenica je že skoraj pozabljena v svobodnem svetu, v komunističnem bo pa ostala kot pomemben priročnik za pravilno komunistično politiko, pravilno pravimo, ako se postavimo na stališče italijanskih komunistov, ki so se z vsebino spomenice brez omahovanja solidarizirali. - Togliatti je spomenico napisal kot svojo razlago trenutnega spora med Moskvo in Peipingom. Ni pa obravnaval samo tega spora, zastavil si je tudi vprašanje, kakšno politiko bi moralo zasledovati sodobno mednarodno komunistično gibanje, in dal svoj odgovor nanj. Togliatti poudarja najpreje, da ni treba gnati spora med Moskvo in Peipingom na nož. Je sicer na splošno na moskovski strani, toda v tej točki se ne strinja s Kremljem. Pravi, da je treba potrpežljivo nadaljevati diskusijo s kitajskimi komunisti in na dostojen način pobijati njihove trditve, natolcevanja in laži. Med tem je pa treba nanovo preoceniti vso komunistično politiko, ki zelo pogosto ne odgovarja pravim komunističnim interesom. V ta namen naj se posvetujejo voditelji komunističnih strank na posebnih sestankih, na primer na posebnem sestanku za zahodno Evropo, Južno Ameriko, Afriko, Azijo itd. Šele potem bi dozorel dnevni red za mednarodno komunistično konferenco, kamor naj bi prišli vsi komunistični tabori, da izmenjajo svoje poglede in poročajo o svojih skušnjah-Zato je sedanja decembrska moskovska “pripravljalna” konferenca nepotrebna, kot bo tudi prihodnja, ki jo misli Moskva sklicati v 1. 1965. Zakaj taka počastnost? Togliatti jo utemeljuje takole: kapitalistični svet prehaja zopet v roke reakcijonarjev, kot je na primer Goldwater; tam dobiva znova veliko premoč koncentracija kapitala, ki duši vsa delavska gibanja. Kadar koncentriran: kalpital pride v zadrego, ga rešuje država s svojim planiranjem. Tako je delavski razred potisnjen na stran. To bi bila zlata prilika za komunistično propagando, toda komunistične stranke so se v svobodnem svetu le vse preveč izolirale od dnevnih dogodkov in nimajo pravega stika z raznimi delavskimi gibanji. Izolacija ima še druge kvarne posledice za komunizem. Voditelji komunizma ne znajo na primer najti pravih stikov s katoliškim svetom. Govorijo z njim tako, da njihove izjave delajo samo videz odkritosrčnosti, v resnici jih pa katoliki smatrajo za hinavščino. Ravno tako ne razumejo komunisti, da je treba braniti svobodo kulture na drug način, ne pa’tako, kot to delajo ravno sedaj. Pri tem Togliatti krepko udari po Hruščevu in njegovi kulturni politiki. Togliatti skuša tudi razumeti vpliv nacijonalizma na sodobno družbo in zamerja vodilnim komunistom, posebno v Moskvi, da imajo o nacijonalnih težnjah vse preveč birokratske nazore, ki izvirajo iz tradicijonalne komunistične ideologije. To je samo nekaj glavnih misli Togliattijeve spomenice. So pa vse naperjene proti idejni osnovi sedanje ruske politike, ki vidi samo svoje sovražnike v Peipingu, za ostali komunistični svet se pa meni samo toliko, kolikor jo lahko podpira v boju proti kitajskim odpadnikom. Če bi hoteli samo namigniti na smeri, ki se bo v njih poznal vpliv spomenice, bi morali reči tole: kar ima Hruščev nasprotnikov v lastnih vrstah, bodo brskali po spomenici za vsako besedo, ki kritizira Hruščeva. Med sateliti je dosti “nacijonalnih” komunistov, ki bodo našli v spomenici svojo uteho, pa tudi spodbudo v svojem odporu proti Moskvi. Komunistične stranke v svobodnem svetu bodo spomenico toplo pozdravile, saj spomenica postavlja kot glavno načelo: Mednarodno komunistično gibanje mora koristiti vsem komunističnim strankam in ne morda samo velikim, predvsem pa ruski ali kitajski. Spomenica lahko postane idejna podlaga za, recimo, desničarski komunizem, ki bo poslal geslo “Proletarci vseh dežel, zedinite se” med staro šaro in proglasil neodvisnost: komunističnih strank, ki jih veže samo interesna solidarnost in nič drugega. Tako lahko dočakamo tri struje v komunizmu: levičar- sko, ki jo vodijo kitajski komunisti, sredinsko, ki bo imela sedež v Moskvi, in desničarsko, ki se bo zbirala okoli Togliattijeve spomenice. Hruščev je naravno takoj nastopil proti idejam Togliattijeve spomenice, akoravno je njenega avtorja še pred par dnevi dvignil visoko v rdeča nebesa. Sedanja tretja so-cijalistična internacionala dobi lahko kar trojčke! Nekateri ameriški strokovnjaki za komunizem mislijo, da se v spomenici zrcali tudi Titov vpliv na Togliattija. Zdi se nam, da se motijo. Togliatti je edini komunist, ki je navezal na svojo stranko na milijone sopotnikov, ki so glasovali za njegovo stranko. Za Titove politične uspehe ni imel nikoli posebne simpatije, saj je vedel, da jih je Tito dosegel z silo. Kar pa je dosegel Togliatti, ne nosi pečata nasilja. Zato je Togliatti tudi nekaj dal na svojo stranko, zato je tudi tako uporno takoj po Stalinovi smrti zagovarjal neodvisnost italijanskih komunistov, zato je tudi v svoji zadnji najvažnejši spomenici vzel svojo politično skušnjo za podlago svojih izvajanj in ne morda Titovih “pridobitev” za komunizem, Togliatti je mrtev, toda njegova spomenica bo v komunističnem svetu še dolgo živela in vplivala nanj. V tem leži njen izredni pomen. uu:::immiiiiuimumumiiiiuiiimiimiiuiuiiuuuim!iujiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuinmiuiniiiumuHiiiiiiiiuiuiiujiiiuiimiiuini Pennsy1vanski prepihi (Poroča Majk) iiuiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiinimiuiinimiMniiiiimiiimmimiiuiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiinimiiiiiiiinminmiiii Pittsburgh, Pa. — Bo že menda dva dolga poletna meseca, odkar se nisem oglasil v naši priljubljeni “Ameriški Domovini”. Vzrok temu so nekaj vroči dnevi, v katerih se človeku tu na našem Butler ju še zehati ne ljubi, kaj šele, da bi sukal pero. Rajši posedamo v kaki senci, si odmakamo suha žejna grla s hladnim pivom ali kako drugo dobro pijačo, kadar jo imamo. Kadar pa pijače ni, se pa samo z dobrimi mislimi in željami troštamo, da si jo bomo privoščili, kadar bomo prišli do nje. Čas pa hiti naprej — dopisov pa ni. Moja boljša polovica Kata pravi, da “dedci” smo vsi e-naki! Da radi se bahamo, postavljamo — poslužimo se pa vsakega izgovora ali razloga, samo da se izognemo delu in odgovornostim. Upam, da takih “Kat”, ki znajo takole po “soldaško” nas “dedce” komandirati, je še več na svetu. Včasih imajo morda prav, včasih mogoče ne — no, Bog jim grehe odpusti, pa nam “dedcem” tudi, po smrti pa naj nam vsem da priliko pravočasno priti na “bus”, ki vozi gori v nebesa, pa bo vse dobro in za vse prav! Tako menim o vsem tem jaz, stari Majk. * KAKO JE V NAŠIH POLITIČNIH LABIRINTIH? — Z dneva v dan je v istih več in več zmešnjav. Do zdaj so se lasali razni politični aspiranti za nominacije za vse razne urade in položaje. Drug drugega so podcenjevali in mazali v lastnih vrstah lastnih strank. Zdaj pa bodo žehtali kandidati drug drugega, to je republikanci bodo peli slavo sebi, demokrate pa bodo žehtali v najbolj blatni žehti. Demokrati pa bodo žehtali in peglali prav tako republikance. Po takih potih in cestah navadno vozijo ob vsakih volitvah. Kako zgleda položaj in kako naj sodimo o eni in drugi stranki? Kakšni razlogi vodijo javnost, da ta ni preveč navdušena ne za eno ne za drugo stranko? Na prvo vprašanje bi bil na mestu odgovor, da letošnje volitve bodo skrajno napete in vroče. Bilo je nekaj praskanja dosedaj, ampak že sedaj se na obzorju obeh strank temni, bo grmelo, treskalo in padalo bo, kakor najbrže dosedaj še ne v nobenem sličnem volivnem viharju. Ne republikanci ne demokrati niso zadovoljni preveč s svojimi kandidati. Toda konvencije so jih nominirale in zdaj ni izbire, agitirati morajo za nje in delati politično propagando za nje. Med demokrati je bila do tragičnega Kenne-dyjevega slučaja demokratska stranka bolj v rokah mladih politikarjev, ah v rokah mlajše generacije. Že Johnson je bil malo pi’estar za nje. Zato so ga pošiljali na razne ture “dobre volje”. Doma so pa mlajši komandirali. Zamislili so mnogo raznih predlogov, tikajočih se piknik. To lahko vidi vsak, kdor le hoče. Bodočnost, bodočnost — kakšna si, razodeni se nam! Odgovorov dosti, le malo je pravih. Politika med narodi bo še vedno bolj zvita, kakor je bila. Polna zavisti in sovražnosti. Nekateri pravijo, da če bi bo-;povedali vse njegove načrte in dočnost govorila, bi nam na- račune, mignila: V gospodarskih in ide- vilna, zdaj pa ni več. In dalje1 Preteklo soboto se je omožila trdijo nekateri, da v takem in'Sophia, znana cerkvena pevka ob takem političnem obnašanju1™ odlična odrska igralka dru-Z.D. bi znalo priti do neke take Jštva Triglav. Za moža je vzela izolacije, kakor je prišlo po prvi Johna Stauta. Sophia Staut je svetovni vojni, ko so republikanci obrnili hrbet predsedniku Wilsonu in prekrižali in od- Če bi prišlo pod republikanci oloških vojnah ste že več let z do kaj takega, kaj bi to pome-vsem svetom do malega. Če bojnilo za Z.D.? Boljšo, veselo bo-ostalo vodstvo demokratom, bo-jbočnost? Morda za kratko do-mo hodih malce po nekih no- bo. Kaj pa zatem? Kam je pri-vih potih, večinoma pa po sta- vedla svet in Z.D. izolacijska rib potih v pajdašariji z narodi, Ipolitika pred 35 leti? In vendar ki so povezani v Društvu naro-Jdo nekaj takega lahko zopet dov. Ti pa pričakujejo od nas pride. Nekateri slučaji ljudi ni-več in več in če ne dobijo, kar j česar ne naučijo. Mnoge tudi dovoljna! pričakujejo, so drugi dan že zadnja nad vse ljuta vojna ni pred plotom komunnizma in se ničesar izučila. Svoja pota ho-pustijo “plavšati” od zapelji- dijo, pa četudi jih ta vodijo v študirala na medicinski tehnologiji na univerzi Marquette, kjer je sedaj zaposlena kot asistentka na biološkem oddelku. Njen mož John pa je letos gra-duiral na isti univerzi ter položil Bachelor of Science Degree in Mechanical Engineering. Sedaj je zaposlen v znanstvenem in raziskovalnem oddelku pri Allis-Chalmers. Mladima zakoncema iskreno čestitamo ter želimo, da bi bila v zakonskem življenju srečna, zdrava in za- vih komunistov. Za našega Strica Sama je to nekaj takega v gospodarskem in komunistič- pogube. Kako bo torej? Kaj imamo pričakovati od volitev? Nekaj nem oziru, kakor je za kakega nekih sprememb bo, o tem ni starega strica, ki poroči vdovo govora. Bodo te spremembe ko- narodnega gospodarstva, zunanje politike, socialnih in gospodarskih zadev, šlo je vse nekako po načrtih navdušenega demokratičnega “mladega gospodarja”. Stari, ki so to opazovali, so mnogi zmajevali z glavami, češ le kam se bomo s to politiko naših mladih pripeljali. Well, pa kake težke stiske ni bilo. Kašče in kaše so bile vedno polne in dokler so te polne, navadno ne gre slabo. Po tragičnem dogodku lanskega novembra pa je vodstvo padlo voditelju iz starih vrst in ta je skušal in še skuša hoditi po potih in načrtih svojega prednika — pač radi strpnosti in pa iz spoštovanja do svojega prednika, da se ne bi zameril mlajšim. Toda vse izgleda pa, da naš sedanji predsednik L. B. Johnson ne odobrava vse, kar se je pred njim uvedlo v prakso v Beli hiši in marsikaj je že spremenil. Pričakuje se, da če bo v jeseni izvoljen za prihodnji termin, da bo mož zasnoval čisto svoja politična pota in da ima v takem slučaju namen hoditi po svojih lastnih potih. Kakšni so načrti teh njegovih novih potov, še ni jasno, ker jih še ni obelodanil. Gotovo jih pa bo med kampanjo, po nji pa še spremenil, kakor že mu bo kazalo. Z gledanja na vse to se skoro lahko povdari, da vse naše politično, gospodarsko in socialno življenje je pred veliko pre-uredbo, tudi če bo ostalo v rokah demokratskega yodstva. Marsikaj se bo spremenilo. Kaj imamo pričakovati pa od republikancev? Če bodo ti zmagali s svojim kandidatom, bo sprememb še več. Bo-li to dobro za našo bodočnost — je še prezgodaj pro-rokovati in delati kake zaključke. V naglici delati kake zaključke in te objavljati ni na mestu, ne varno. Ljudje obračamo — Bog obrne in vse drugače izpade. Res pa je, da smo mi Amerikanci in z nami ves tisti del sveta, ki še nekoliko svobodno diha, pred neko neznano bodočnostjo. Kaj ima ta za nas, ve le Bog. Kdorkoli bo vodil našo deželo, naj bo demo- z veliko družino, v kateri noče delati nihče, pač pa le lepo živeti na račun starega strica. Kako se tak stric počuti, si lahko predstavlja vsak sam ... Tako pravijo nekateri, da bo pod ristne ali ne, to je nekaj drugega. Nekaj bi se pa dalo napovedati, in to je, da če bo kon-servatizem pretrdo nastopal, bo naletel na velik odpor pri delavskih organizacijah in še pri demokrati, namreč po starem: j marsičem drugem. Ljudje, ki so vse bodo z besedami in izjava-se po težkih prizadevanjih po-mi uredili — urejenega pa ne torn svojih organizacij prikopa-bo dosti ali nič ... Tako doma (li do miz, se ne bodo dali kar tako odriniti. V tem oziru bi nastala trenja, kakršnih še ni bilo. Tudi republikanci bodo morali biti zelo previdni s svojimi zmagami, če bodo zmagali. Takega mnenja sem jaz, Stari Majk ne, ne drugod, ampak vedno več vroče kaše bo ... Kako bo, če pridejo k mizi in skledi republikanci? , Tudi to je zelo važno vprašanje. Kako bo? Po izjavah in napovedih v programu republikanske stranke, ki so jo sprejeli in odobrili na konvenciji v juliju v San Franciscu, je soditi, da republikanci bodo skušali popravljati v svoj prid to, kar so demokrati napravili v zadnjih par letih. Republikanci bi rekli: kar so demokrati pokvarili. Pred konvencijo in na konvenciji je bilo mnogo debat in prerekanj, kdo naj bo predsedniški kandidat. Goldwater, Nixon, Rockefeller, Scranton in še nekateri drugi. Za mene je zanimivo, da je prodrl Goldwater. Zelo spretno je moral organizirati svojo kampanjo za nominacijo. Navadno vedno zmagajo “vzhodnjaki” — tam iz bližine “‘Wall Streeta”. Zakaj, čemu, bi morda znal na to dati pravi odgovor “gospod dolar”, katerega častijo in znajo obračati na vse viže tam na “Wall Streetu” tako, da se z njim pride do vseh src in za vse kulise,... Je res zanimivo. V veliki večini v vseh dosedanjih volitvah so vedno znali kontrolirati volitve in vsa pota, ki vodijo v Belo hišo, gospodje iz vzhoda — tam iz okolice “Wall Streeta”. To pove, kdor je bil gospodar denarja, ta je bil gospodar politike in vsega v deželi. Bo tudi za naprej tako? Kdo ve? Ampak besedo ima pa še vedno tisti, ki kaj ima pod palcem. Republikanci so vedno bili bolj za konservatizem, kakor pa demokratje. Republikanci so vedno ogovarjali demokrate, da znajo samo razdajati, pridobivati pa ne. Republikanci pa zategujejo mošnje zlasti proti malim ljudem. Kritizirajo de- Oltarno drušlvo fars sv. Vida vabi na obed Cleveland, O. — Vsem članicam in cenjenemu občinstvu naznanjam, da priredi naše društvo obed s kokošnjo pečenko in dobro župco v farni dvorani pri Sv. Vidu prihodnjo nedeljo, 20. septembra. Vse članice in njihove družine, pa tudi drugi rojaki in rojakinje so prisrčno vabljeni. Me bomo kuhale, vi vsi pa pridete na kosilo, namesto da bi se v nedeljo mučile doma. Za odrasle je obed $1.50, za otroke pa polovico tega. Vstopnice ste prejele, plačale jih boste pa pri vhodu v dvorano. Tisti, ki vstopnic še nimate, jih boste dobili lahko pri vhodu. Za vse bomo poskrbele in potrudile se bomo, da boste vsi res zadovoljni. Imele bomo tudi stojnico (štant), kjer boste lahko kupili pecivo1 in druge dobre stvari. Katera bi rada kaj darovala, naj prinese kar v nedeljo dopoldne v dvorano. Bomo vse drage volje sprejele. Čisti dobiček pojde za cerkvene potrebščine cerkve sv. Vida. Mislite tudi na to in pridite. Obed bomo delile od opoldne do treh popoldne. Lepo pozdravljeni in na svidenje! , Mary Otoničar MILWAUKEE, Wis. — V nedeljo, 20. septembra, ste vsi vljudno vabljeni na solistični krat ali republikanec, bo imel moknhe, da preveč razdajajo ikoncert sopranistke Dolores neizmerno dela, skrbi in težav. Pivovarna UNION v Ljublja-ni-šiška proslavlja letos 100-letnico svoje ustanovitve. Ustanovitelja pivovarne UNION sta bila brata Kossler. Sto let je dolga doba, toda stari narodi so znali variti pivo še mnogo preje. Stari slovenski zapiski trdijo, da so na Slovenskem prvi pili pivo Korošci, saj so Kranjci imeli raje svoje vino. Toda leta 1922 je vzel neki Kregel iz Celovca v najem mestni stolp na Žabjaku, ki je stal na voga* lu mestnega obzidja nasproti izlivu Gradaščice v Ljubljanico. V stolpu je začel prvi v Ljubljani variti pivo. Pozneje se je pivovarstvo v Ljubljani vse bolj razvijalo. Bilo je v mestu več pivovaren in vsaka je imela svoje pivnice, gostilne in krčme, kjer so točili izključno njihovo pivo. Z ustanovitvijo pi'. vovame UNION so te pivovar-nice v Ljubljani morale radi prevelike konkurence prenehati z obratom, ravno tako drug6 pivovarne v Sloveniji. Leta 19($ se je Unionske pivovarne polastil nemški kapital. Ustanovlj6' na je bila delniška družba pi' vovarne Union, ki je kasnej6 prevzela pod svojo kontrolo skoraj vse ostale pivovarne v SD’ veniji. Leta 1922 je Union P°' večal in dozidal nove zgradb6 za proizvodnjo kvasa špirita in varilnico za pivo. Približno v tej obliki, kot jo ima še sedaji je pivovarna dočakala drug0 vojno. Leta 1946 je bila sociali' zirana oz. nacionalizirana. 0^ leta 1958 do 1962 so pivovarn0 modernizirali in danes lahko tekmuje glede kakovosti piva in zmogljivosti s sleherno srednj6' evropsko pivovarno. Pivovarn3 Union izdeluje danes sledeča piva: Unionsko Triglav, Ljub* Ijanski ležak, Tivoli in temno pivo Bock. Za 100-letnico je pi' vovarna počastila svoje pivce z novo vrsto piva “Stoletnik • Pravijo, da je dober. Lani je povprečen Slovenec popil 25 trov piva, letos, pravijo, ga "bo-pa še več. Včasih je luštno bil0’ ko smo pili vino, zdaj pa ni vec tako, kajti pivo je najmanj škodljiva alkoholna pijača, je hranilno in zdravo. Živijo pi^' L. G- fftilwauske iveri Ščititi in ohraniti demokracijo in svobodo ni lahka naloga. Mnogi narodi in ljudstva pred nami jo niso znali. Ali jo bomo mi? Dal Bog, da bi jo! Če jo ne bomo znali — tužna bo nam majka! , Za enkrat smo pri polni mizi in siti smo. Bodimo pošteni in priznajmo to. Ostalemu svetu se ne godi tako. Zato zavidljivo rodom in deželam po svetu, gledajo na nas. Marsikje se o- Prav tako ludi raznim odgo-bregujejo ob nas. V Aziji smo doma in po svetu, še za doma- Ivanchich Koncert Se bo vršil če socialne potrebe niso preveč v dvora,ni sv. Janeza ob 3.30 navdušeni. Od demokratov se v pop Sopranistka Dolores Ivan-tem razlikujejo kakor noč in cbjcb jma na sporedu poleg le- ^an' ’ !pih slovenskih pesmi tudi nekaj Kaj imamo torej pričakovati pesmi drugih narodov. Na kla-od republikancev, če zmagajo v virju jo bo spremljal pianist in teh volitvah? j profesor na glasbeni fakulteti Nekateri pravijo, da bi se za- Univerze v Madisonu Karlos čeli odpovedovati podpiranju in;Moser. Vstopnina samo 1 dolar, razdajanju pomoči raznim na- domalega že v neki vojni. Ni ga dneva, da bi ne padel kak ameriški vojak. Že naše ladje nadlegujejo. Morda zna počiti, še Vsi dobrodošli! Letošnje leto sta imela pri-vornostim in obveznostim. Ne- ljubljena zakonca Janez in Zo-kateri celo vidijo, da zna priti fija Rifelj že dvakrat čast po-do prekinjenja delovanja v raz-Vabiti svoje prijatelje in znan-nih financiranjih in podpiranjih |ce na poročno slavje svojih mednarodne obrambe po raz- dveh hčerk. Prva se je poročila predno bomo izvolili novega!nih delih sveta. Pravijo, da Mary z Jimom Kiepertom, ki je predsednika. Sitnosti, sitnostiImnoSi 50 mnenja, da vsak na-'v službi pri Elektric Go., dočim na vseh koncih sveta. In v takih|r°d naj svoj hlev čuva pred je Mary zaposlena kot uradnica okoliščinah in razmerah voditi medvedi in volkovi. Taka poli- tovarne Allen Bradley. Novo-dežek ni kak vesel in zabaven tika je bila v svojih časih pra- poročencema želimo vso srečo. Kitajskim komunistom pomaga opij do denarja MOSKVA, ZSSR. — Raskl komunisti ne zamudijo noben6 prilike, da ne bi blatili tajskih tovarišev. Sedaj jim očk tajo umazane namene, ki Jin imajo z izvozom opija. Moskva trdi, da so kitajskl komunisti izvozili še 1. 1952 1° za $75 milijonov opija, sedaj Pa ga izvažajo letno za pol bilij°na dolarjev. Takrat so gojili nna na 300,000 akrih, danes ga £°„ jijo na 1,500,000 akrih. Najv6C opija prodajo v vzhodni Azi.1 ’ posebno na Japonskem, ostan6 gre pa preko Burme v podtaln0 kanale, kajti vsa nekontrohra na trgovina z opijem je pr6P°. vedana, Moskva trdi, da KitaJc porabijo največji del dohodko od izvoza opija za politično VT° pagando v tujini in ta je dane® naperjena proti Kremlju ^ proti svobodnemu svetu. ^ Moskovska Pravda je vse na dolgo in široko razložila gva jim ruskim bralcem v članki ^ ki jih je objavila pretekli ^ den. Bolgarske, ruske in druge povesti “Kaj?! — A čakajte, pred dvema letoma — prav imate, takrat sem bil en mesec na Dunaju, a to bi mi bili doma vendar povedali!” ‘Da, da”, pritrjuje Jelinek, kateremu je očvidno postalo dosti laglje, “vi ste takrat bili Dunaju, spominjam se, da Je oče pravil o tem. A vi ste vedeli, da je on v Pragi, ker ste mu o tem pisali.” “Jaz pisal? — Zares, ne spominjam se.” “Taka reč se lahko pozabi.” “Hm, to se mi čudno zdi, Mogoče je sicer, toda —” Gospod svetnik ni izgovoril, kajti na vrata je baš nekdo Jahno potrkal. “Meni se zdi, da je nekdo Potrkal!” Jelinka obide groza. ‘ Jaz flisem ničesar čul”, pravi s težavo. A trkanje se je oglasilo glasneje in gospod Zvoniček J® že izgovoril svoj: “Svobodno!” v duhu križal Jelinek. “Da”, bil je plašni odgovor, “Jeremije šrouba edini sin.” “Vi? !” Mladec se prisiljeno nasmeje. “I seveda, hehehe!” Gospodu svetniku, če je tudi umirovljen, smejati se v oči! Ljudje, vesti li, kaj to pomeni? ‘‘Vi nesramni goljuf”, se je razljutil gospod Zvoniček, “vi se hočete izdajati za Karla Šrouba, ki tu stoji?” In pokazal je na Jelinka. Jelinek je mislil, da jč že izgubljen. A ta nepričakovani obrat ga je navdal zopet s pogumom. Pogleda skozi okno —upnik je še vedno stal tamkaj — in že je bil sklenil, da se obdrži v svojem položaju, naj bo, kar hoče. “Vi prekanjenec”, je pritrjeval živo razvnetemu gospodu svetniku, “Karel šroub sem jaz; zapreti vas bom dal! Gospod svetnik, to je očiten go- straha jaz [ljuf; le glejte, kako se je pre-Duri se na pol odpro in po-|strašil, ko vidi, da sva ga casi stopi v sobo mlad človek, spoznala. Priprosta letenska obleka, prodno vedenje in velika ponižnost je bila vzrok, da se je gospod svetnik, pomerivši ga °d nog do glave, nevoljno obrnil proti njemu z vprašanjem: “Kaj bi radi?” “Prosim ponižno”, vpraša onk še bolj zmešan radi ne-vljudnega ogovora, “ali tukaj stanuje gospod Zvoniček, sod-nijski svetnik v pokoju?” Gospod Jelinek se oddahne. 10 Je čudna prikazen”, za-n^rmra, smehljaje se. To sem jaz”, odgovori gospod Vvoniček malomarno. “Kaj pa želite?” Prosim, saj gotovo že ve-ste, da sem imel danes priti. Sedaj sem tukaj.” , Gospod Jelinek, kateremu Je bilo pravkar tako odleglo, Se silno prestraši, gospod svetnik pa začuden gleda novega Sosta. Jaz?” pravi. “Kaj to meni ^ri? Kdo ste pa?” Prosim, jaz sem Karel Sroub.” Učinek teh besed na gospoda svetnika je bil res velik. ls°ko čelo njegovo se je na-^ubančilo, oči, prej tako mir-ne, so se jezno zalesketale, njegova postava se je vzrav-nala — bogme, lep pogled je 1 to; gospod svetnik je moral fVoje dni zatožencem v istini Jniponirati. Kaj?” je vprašal z gromo-V'tim glasom ter stopil korak ^Prej, ‘Vi Karel šroub? Vi?” Sedaj bo pa huda”, se je EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA Slovenska moška zveza v Ameriki Utanovljena 3. junija 1938 v Barberton, Ohio Inkorporirana 1?. marca 1939 v državi Ohio Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta. Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsednik: GEORGE P. HERRICK, 860 E. 256 St., Euclid 32, O. I. podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. II. podpredsednik: JOHN LESKOVEC, 1111 No. Ward Ave., Girard, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: JOHN DOGANIERO, 931 East 248th St., Euclid 23, O. Drugi nadzornik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid 32, Ohio Tretji nMzornik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O. POROTNI ODBOR: Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave. Euclid 32, O. LOUIS ERSTE, 3815 Schiller Avs., Cleveland 9, O. ANDY KOCJAN, 211 Gardenland Ave., Niles, O. ČLANSKI ODBOR: MARTIN VALETICH, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O. JOHN JUVANČIČ, Jr., 214 Gardenland Ave., Niles, O. FRANK DREMEL, 646 E. 162 St., Cleveland 10, O. DIREKTOR ATLETIKE: LOUIS SAMSA, 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O. Uradno glasilo: »AMERIŠKA DOMOVINA,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JjOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345 STAREJŠI PREBIVALCI! ivite v upokojninski naselbini, zasnovani za vaše udobje in potrebe CL1FFVIEW GARDEN APARTMENTS j',- 1857 Cliffview Rd. lrektno nasproti zelene luči nakupovalnega središča pri Euclid Avenue. SAMO NEKAJ STANOVANJ ŠE NA RAZPOLAGO • ENOSOBNO, 1 ALI 2 SPALNICI s85 in ^ vec tanovanje vključuje: zavese, P'eproge na izbiro, kontrolirano n ,0t.0’ štedilnik in hladilnik. olr.iška postrežba v slučaju Potrebe bo tudi na razpolago. Topusti od $5 do $20 mesečno začenši s starostjo 55 let. • I’RIVATNA DNEVNA do 1,. . OBUSNA POSTREŽBA ‘■rgovin, bolnišnic, cerkva itd. KLIČITE MR. JACKSON KE 1-1967 ALI MRS. M. MANDEL IV 1-4595 ----- (183) Ubogi Karel je od klobuk spustil na tla. “Kaj pravite”, je dejal, da nisem Karel šroub?” “Da, to ne morete biti, ker sem jaz tisti, vi nesramnež”, se togoti Jelinek. “Glejte, da se spravite odtod in veseli bodite, da vas kar tako odpuščava.” In oditi je moral, ako je Jelinek hotel biti varen. “Ne, ne”, ugovarja gospod Zvoniček, ‘to se ne sme zgoditi, on —” Jelinku prične postajati vroče. Gospod svetnik”, pravi, “imejva usmiljenje ž njim.— Idite, idite”, in vlekel je Karla k vratom, od strahu nevedo-čega, kaj se ž njim godi. “Nikakor ne, takih zvijač jaz kot sodnijski svetnik ne morem trpeti. Vi ostanete tukaj, poslal bom po policijo!” “Za božjo voljo vas prosim”, vzklikne Karel v smrtnih težavah, “le policije ne! O tej sem že toliko slišal, da rajši grem, čeprav ne vem, kam. Oh, nihče me tukaj noče poznati —” ‘To je prebrisan ptiček”, pošepeta Jelinek gospodu svetniku, “ta ume je svojo reč.” ‘Kar je, to je”, huduje se svetnik. ‘ To se mora kaznovati. Liduška, Marijana, kje sta?” “Za božjo voljo, pustite me, saj že grem”, prosi Karel. “Najprej povejte, kdo ste.’ “Saj vam naravnost povem Karel Šroub.” “Dokažite to!” “Kako pa?” “Kje imate svojo prtljago?” “To mi pojutršnjem prinese Veronika, naša dekla. Voz je ni mogel vzeti s seboj.” Jelinka znova obide strah. “Kako se zna hliniti”, pravi navidezno jezen. A njegov strah se je še povečal, ko je gospod svetnik naenkrat neka-mo osupel odgovoril: ‘Hm, jako resnobno govori.” “Mislim, da bi ga odpravila”, pravi Jelinek.- “Ne, ne, počakajte, to se mora preiskati!” — Gospod svetnik se obrne. “Ko bi za gotovo ne vedel”, pravi sam pri sebi, “da je ta Karel šroub, skoro bi verjel temu človeku. Jelinek pogleda skozi okno, a zaman. A naglo se razveseli, kajti baš je vstopila Leokadi-ja. “Ta te mora rešiti”, mu je šinilo v glavo. (Dalje prihodnjič) ------o------ IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA Tem potom naznanjam usem’Frank Macerol in John Tavčar; glavnim odbornikom, da se vrši za št. 8 Frank Šajn in Robert 8. redna konvencija Slovenske Slokar; za st. 14 Joseph Ferra, moške zveze dne 19. septembra za št. 17 Frank Drobnick. 1964 v Društvenem domu na Poleg teh so vsi glavni odbor-20713 Recher Ave. v Euclidu, O. niki polnomočni delegati. Pričetek ob 9. uri dopoldne. Apeliram na vse delegate, da bo dobil na konvenciji v roke list z besedilom sprememb. V članstvu smo nazadovali, ker stari člani umirajo, nove pa je težko dobiti. Finančno stanje je v glavnem kljub smrti članov dosti dobro. Denar je naložen na naj višje obresti. Nato je podal poročilo glavni blagajnik Fr. Perko. Pravi, da je tajnikovo poročilo glede denarja popolnoma točno in se u-jema z njegovimi knjigami do centa. Sledi poročilo nadzornega odbora. Br. Doniero, br. Ponikvar in br. Sever so pregledali knjige in našli vse v naj lepšem redu in pravilno knjiženo. Ker ostali člani odbora nimajo posebnih poročil, vpraša predsedujoči br. German, ali ima kateri odbornik kako vprašanje te poročilom. Ker se ni nihče oglasil, je foil stavljen predlog, da se poročila odobrijo. Bil je sprejet. Sledila je razprava o pripravah za konvencijo. Tajnik poroča, da je vse urejeno, dvorana, čas in vse drugo. Če bi slučajno prišlo do kake spremembe, bo poročal v Zvezinem glasilu, kjer foo objavljen tudi natančen program konvencije. Ker je bil dnevni red izčrpan, je br. German zaključil sejo ob 4.30 popoldne.. Damjan Tomažin, zapisnikar Podružnica št, 8 Na dnevnem redu so važne spremembe v pravilih, poslovanju v bodoče ter volitev odbora za prihodnja štiri leta. Za delegate so proglašeni: za št. 1 ?; za št. 3 James Kastelic, William Kennick in Martin Romih; za št. 4 Stanley Hribar in Herman Leskovec; za št. 5 šoten, odre sejo ob 2.10 popoldne 1. podpredsednik Ivan Ger- so točni in ob pravem času v dvorani. Točke, ki pridejo na vrsto, ne bom omenjal, ker so bile že prej objavljene v tej koloni. Z bratskim pozdravom John F. Jadrich, gl. tajnik Zapisnik polletne seje Slov. Moške Zveze od 30. avgusta 1964 v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Clevelandu v Ohiu. Ker je glavni predsednik od- Kocjan iz Niles, br. Juvančič, matskim dokumentom. To dobro vedo mehiški carinski uradi na glavnem letališču mehiške prestolnice. Skrbno o-pazujejo, koliko in kakšne diplomatske vreče prihajajo iz Havane. Zadnjič so jih našteli kar 100 in vse so bile precej velike. Radovednost je gnala nekega mehiškega carinika, da je tako “nerodno” brcnil v tako vrečo, da se je iz nje privalila cela kopa komunistične propagandne literature. Mehiška carina je potem začela odpirati še ostale vreče in povsod našla čisto propagando. Carinama je potem sklenila, da naloži ves kubanski propagandni material na kamijon, ki naj vse skupaj odpelje na neko skladišče, kjer bi se material potem prodal kot ovojni papir. Uradniki kubanskega poslaništva so sledili kamion in tako dognali, kje bo material prodan. Pokupili so ga na licitaciji in naložili na kamion, da ga odpeljejo. Tako so izigrali mehiško carino in policijo. Svoj uspeh so pa šli praznovat v bližnjo gostilno. Ta trenutek so izrabili zaupniki CIA, ki so tudi sledili usodi zaplenjene komunistične propagandne literature. Ko so Kubanci praznovali zmago v gostilni, so agentje CIA podkupili šoferja kamiona, da je naloženi propagandni material odpeljal ne-znanokam, kjer so ga agentje res takoj požgali. Pol stoletja kasneje PHILADELPHIA, Pa. — Thomas Jefferson je umrl 4. julija 1826, pol stoletja po sprejemu “Izjave neodvisnosti”, ki ga je napravila slavnega. ki se oproste, ker imajo piknik tamkajšnje podružnice SMZ, br. man. Navzoče glavne odbornike Frank Dremel ter br. Samsa, pozdravi z željo, da bi se seja Sledi čitanje zapisnika zadnje vršila v dobrobit Slovenske j sej e, ki se je vršila 26. januarja Moške Zveze. To je zadnja se-J1964. Zapisnik je bil sprejet kot ja pred konvencijo, ki bo pri- čitan. Podružnica št. 8 v Euclidu vabi cenjeno občinstvo ter svoje stare prijatelje na teonvenčni ples, kateri se bo vršil v soboto, 19. sepptembra 1964, v Društvenem domu na 20713 Recher Ave. v Euclidu. Ker podružnica ni imela javnega plesa od leta 1957, se pričakuje obilnega peseta. Za ples je najet izvrsten orkester “EDDIE HABAT”. Igral bo od 8.30 pa do 12.30. Za prigrizek in izvrstno tekočino bo poskrbljeno. Zveza obstoja 25 let, podružnica pa 24 let na razvedrilnem polju. Ako iščete izvrstne zabave, u-deležite se tega plesa. Ne bo vam žal! Vstopnice so naprodaj pri članih podružnice. Torej na svidenje dne 19. septembra! Odbor MALI OGLASI Gostilna naprodaj D-2 in D-3 licence, v Collin-woodski naselbini, na istem prostoru 30 let. Proda se zaradi starosti. Kličite po 7. uri zvečer GL 1-7909. (180) Hiša naprodaj Na 15008 Sylvia Ave., 214 družinska lesena hiša, 4 garaže. Posestvo za dohodek; dobro za pripravnega moža. Lahko kupite za $9,000, da se uredi zapuščina. Kličite Ken Deyo na RE 1-1100. (180) Hiša naprodaj 6 sob, ognjišče, plinska gor-kota, ekstra stranišče spodaj, vse v dobrem stanju blizu E. 74 St. BARAGA REALTY 731-7020 (184) Lastnik prodaja Na 1269 E. 59 St., 6-sobna enodružinska hiša naprodaj blizu sv. Vida; bakrene cevi, garaža, alum, mreže, na novo dekorirana. Oglasite se po 5. uri. (X) Ženske dobijo delo Delo za ženske Iščemo ženske za delo na majhnih strojih. Družabni koristi. JERGENS TOOL SPECIALTY CO. 1S520 Nottingham Rd. (181) V najem 4 sobe oddamo odraslim ali novoporočencem, vse na novo dekorirano, garaža, na 1342 170 St. blizu St. Clair Ave. (180) hodnji mesec v Slov. društvenem domu na Recher Avenue v Euclidu, zato je treba vse še posebno skrbno pretresti in razpravljati tudi o tem. Nato sledi čitanje imen glav- Preide se k poročilom. Br. German nima nič posebnega poročati. Glavni tajnik br. John Jadrich poda poročilo o stanju članstva in financ SMZ. Glede konvencije predloži nekaj spre- nih odbornikov. Odsotni so br. memlb k pravilom, ki naj bi bila G. Herrick — se oprosti, br.(predložena konvenciji v obrav-Leskovec iz Girarda, br. Andi navo in odobritev. Vsak delegat Delo dobe Iščemo tovarniške delavke, skupinsko in lahko strojno delo. Za sestanek kličite 781-7136. (181) Delo za žensko Iščemo žensko, ki bi čistila prazna stanovanja, 4 do 5 dni v tednu. Plača od ure. Mora govoriti vsaj nekaj angleškega. KE 1-1967. (182) Boj proti komšslom dobiva včasih obliko pravih pustolovščin MEXICO CITY, Meh. — Mehika je sedaj edina dežela, južno od nas, ki ima diplomatske stike s Kubo. Za Castra je to neprecenljive vrednosti, kajti samo v Mexico City lahko pošilja diplomatske vreče polne materiala, ki ni prav nič podoben diplo- Delo za žensko Iščemo kuhinjsko pomočnico od 7 zj. do 2. pop. SORN’S RESTAURANT 6038 St. Clair Ave. EN 1-6214 (X) Moški dobijo delo Delo za moškega Iščemo oskrbnika za delni čas v poslopju z 11. stanovanji na Lake Shore Blvd. Delna najemnina v zameno. Kličite KE 1-8092. (181) V najem Štiri sobe oddam v bližini . 67 St. Kličite EN 1-9435. , (181) V fari sv. Vida Naprodaj je dvodružinska hiša, 7 sob spodaj, 5 zgoraj, garaža za 2 kare. Kličite LA 4-2732. (14,16,18 sept) V najem Na 1371 E. 47 St., oddamo najem 4 sobe in kopalnico zgoraj. $35.00. Kličite IV 1-0876 ali HI 2-9279. Iščejo stanovanje Zakonski par išče 2 ali 3 sobe blizu cerkve sv. Kristine. Kličite KE 1-9286. NA VRHU — Vicky Blake se je spravila na vrh kupa iveri in žaganja pri neki veliki papirnici v Jacksonvillu, Fld. Njen bratec Barry se počuti varnejše v “dolinici’. V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (X) NA PRODAJ Na East 68. cesti, hiša za tri družine, v dobrem stanju, ločena gorkota, dobra investicija. — Se proda po zmerni ceni... Na Addison Rd. zidana hiša za dve družini, se pa lahko rabi tudi za eno družino. — Sprejemna soba, spalnica kuhinja, kopalnica spodaj in zgoraj. Lepo urejena. Nov furnez, nov tank za vročo vodo, bakrene cevi, polna klet, garaža, lot 45 čev. širok. — Cena zmerna. V okolici Grovewood in Lake Shore Blvd., skoro nov zidan veneer bung., fino izdelan: 4 spalnice, razvedrilna soba, garaža za 2 avtomobila., — Za več informacij se obrnite na nas! Blizu East 185. ceste in Lake Shore Blvd., nov bung., 4i/> sobe, podkleten, podstrešje. . . V Madison, Ohio, farma 7 akrov, velik sadni vrt, več vrst jagod, zelenjava, trta. Hiša 6 sob, vse mestne naprave. Podzemna shramba za sadje, garaža za 2 avtomobila. Kogar veseli farmanje, ima lepo bodočnost. — Lastnik sprejme primerno ponudbo. KNIFIC REALTY 820 East 185 St. — IV 1-9980 (180) H. Bordeaux • L. Brus: RODBINA Roquevillardov ROMAN VII. Pismo. Naslednji dan so Mavrici j a klicali v hotelsko pisarno. “Denarno pismo je došlo. Pismonoša vas čaka.” Spoznal je rumeni ovoj, ki ga je vedno rabil oče, in naglo odprl pismo. Pri tem ga je upraviteljica, ki je primerjala številko denarnega pisma, začudeno opazovala. V črno obrobljenem pismu s podpisom sestre Marjete je bil francoski bankovec za sto frankov in ček za osem tisoč frankov, ki je bil naslovljen na neko milansko banko. “Sedaj sem sam svoj gospod,” si je dejal. Prvemu občutku ponižanja je sledil občutek ponosa. Obraz se mu je razvedril. Tedaj šele je zapazil črno obrobljen papir in srce se mu je stisnilo. V njegovi odsotnosti se je morala pripetiti nesreča, velika nesreča, velika nesreča. V pozni mladosti, včasih še pozneje, človek prav nič ne pomisli, da utegne zgubiti koga od svojih. Odideš od njih, ne da bi ti bilo tesno pri srcu, in prepričan si, da jih boš zopet našel, CHICAGO, ILL. MALE HELP MACHINISTS IOURNEYMAN — $3.42 per Hour o start. All Shifts Available. Pre-nium extra — 8 paid holidays, amily hospitalization and surgical )lan, sick benefits, life insurance, rhese benefits at no cost to you. Jafeteria on. premises. Good work-ng conditions. Call Mr. Mannon, i'lllmore 4-7883, or come to em-iloyment office: AMERICAN CAN CO. 13th Ave. & St. Charles Road Maywood, Illinois (179) MACHINISTS Capable of setting of jobs from irints. Operating Standard machine hop equipment. Must have own ools. Must be able to work any hift. NACHMAN CORP. 4560 W. VRMITAGE. (181) ko se vrneš. A ko te doleti prva žalost, izgubiš zaupanje v bodočnost, Mavricij je bil sicer ločen od svojih ljudi, prejemal ni nobenih obvestil, zato je z neko brezbrižnostjo in sebičnostjo, ki jo človeku vcepi nora ljubezen, dušil v sebi nemir, ki stiska srce, kadar se zbude spomini. Toda vedno pogosteje je mislil na domače i n si predstavljal praznino, ki jo je pustil, ko je odšel. Editina navzočnost ni bila vselej dovolj močna, da bi mu prepodila te misli. Toda slutenj o kaki smrti ni nikoli imel. Vendar je že nekaj dni, odkar je spreminjastav jesen rahljala trdnost njegove sreče, razločneje videl materin silno bledi obraz in čutil še po enem letu na svojem licu njeno hladno roko prav kot takrat, ko ga je bila zadnjikrat pobožala. Udarec, ki ga je zadel, je prišel nepričakovano. Zakaj je pisala Marjeta? Za kom je žalovala, če ne...? Ni si upal odgovoriti na vprašanje, a odgovor se je sam vsiljeval. Vzel je klobuk in s pismom v roki odšel. Kako naj bi ga prebral v hotelski pisarni? Tudi na terasi bi ga ne mogel, ne na ulici ne v drevoredu. Edita je morala priti vsak čas in lahko bi ga zasačila. Ta bridkost pa je bila samo nje- CHICAGO, ILL. INVESTMENT PROPERTIES BY OWNER IMMEDIATE SALE LAKE ZURICH — 3 Bedrm. Brick ranch style yr. round home. V4 acre improved lot. Beach and recreation area privileges. $13,500. 3 Bedrm. Brick ranch style home with garage $14,000. V\ Acre improved lot, 3 Bedrm. brick ranch style yr. home. Beach area privileges with gar. $14,500. Property wonderful for families. Phone AVenne 6-4869. (186) PART TIME TELEPHONE SOLICITOR $1.75 per hour plus commission. Call: 334-4800 (181) STROJNIKI in POMOČNIKI Najboljša plača. Vse družbene ugodnosti brezplačno. Na razpolago, vse izmene. 8 plačanih praznikov. Dobri delovni pogoji. Kafeterija na zemljišču. Zglasite se v pisarni: Mr. Mannon, AMERICAN CAN CO. 13th Ave. & St. Charles Rd., Maywood, 111. FI 4-7883. (182) HOUSEHOLD HELP COOK FOR CONVENT. Good transportation. Does not have to be Catholic. Excellent living & salary conditions. Call Sister Mary Myles: RA 3-9223 or RA 3-7180. (180) REAL ESTATE FOR SALE ZA~ HITRO PRODAJO — 3-stano-vanjsko poslopje; $18,500; 1-6 & 3, 7-6 & 3 sobe. Dormer garaža za dve kare, veliko prostora, kamenito pročelje, alum, okna in mreže. V bližini 900 North, 2700 West. Dober dohodek, nizki davki. — Kličite: HARLO 276-7515. (181) 7800 North — By Owner. 3 story 6-5’s, 2 car gar., yearly income $9,300. Owner will hold mortgage. Enel, porches, alum. S/S, 220 wiring, tile kit. & bath. — BR 4-4467. (179) OAK PARK BY OWNER. 8 Rms., 4 Bedrms., 1% baths, 2 car garage. Nr. public & parochial schools. Excellent transportation & shpg. By Appt. only. EUclid 6-1257. (180) Priced for Quick Sale By Owner. Brick Rooming House. 12 single rms. Full sized bsmt., oil heat, $122 weekly income. 4 rm. apt. for owner. 2 car gar. Call HU 6-0719. (179) gova in je ni hotel deliti z1 nikomer, če bi jo delil, bi jo zmanjšal, on pa je želel sam jo izpiti do dna. Zunaj je prebral prve vrstice in zbežal po poti kot zasledovana ranjena žival. Tekel je, dokler je bilo kaj hiš. Iskal je samote, da bi se v miru razjokal. Napotil se je proti Buccionu. Ustavil se je šele na vrhu griča ob vznožju stolpa. Zasopel se je vrgel v travo, ki je poganjala med ruševinami. Tekel je, kot da bi hotel ubežati usodi. Ko je zopet prišel do sape, ga je pričel mučiti strah. Ni se upal prebrati dolgega pisma, ki ga je držal v skrčeni roki. Prav siliti se je moral, da je bral. čitanje je moral večkrat prekiniti. Pismo mu je sporočalo več hudega, kot je mogel slutiti. | Chambery 31. oktobra. Moj dragi Mavricij Tvoje pismo mi je dobro delo. Odprla sem ga jaz. Že dolgo sem čakala nanj. Dobro sem vedela, da bo prišlo ali da se boš sam vrnil. Mati me je o tem prepričevala. Saj nas ne moreš pozabiti za vedno. Ko sem ga čitala, sem spoznala, da nisi nič zvedel o nas, odkar si odšel, in laže sem si razložila tvoj trdovratni molk. Menda že slutiš, da mame nimamo več. Ko ti to sporočam, občutim vso silno bol, ki pa se j e nočem iznebiti, ker me zbližuje z njo. Jokaj z menoj, moj ubogi brat, pretakaj solze za takrat, ko nisi jokal! Toda ne vdajaj se obupu. Ona noče tega. Zapustila nas je četrtega aprila. Kmalu bo sedem mesecev. Skozi vso zimo so njene moči polagoma ugašale. N i trpela; vsaj tožila nj nikoli. Neprenehoma je z molitvijo zaspala. Oče in jaz sva bila pri njej. Gledala naju je, poskušala se je nasmehniti in zašepetala je ime, ki sva ga oba razumela; bilo je tvoje. Potem ji je glava omahnila. Umrla je brez smrtnega boja. Nekaj dni prej mi je govorila o tebi, kakor da bi mi razlagala svoje poslednje želje. Pozneje sem razmišljala o tem: govorila je kakor navadno, preprosto. Dejala mi je: Mavricij se vrne. Bolj je nesrečen kot kriv. Zdaj še ne ve tega, toda nekoč bo priznal. Pogumen bo moral biti. Obljubi mi, da ga boš ti, ko bo prišel, sprejela ter spravila z očetom in z domačimi, da ga boš zagovarjala, in končno, da ga ne boš nikoli zapustila, pa naj se zgodi kar koli. Obljubila sem ji. In ko je prišlo tvoje pismo, nisem nič oklevala; odprla sem ga. Saj nadomeščam mamo. Slabo sicer, toda iz vsega srca. Povedati ti moram, da mama ni verjala v tvojo krivdo. Tudi jaz ne verujem in prepričana sem, da te tudi oče ne obsoja. Rekel nam je le, da je človeška slabost tudi neke vrste krivda, da pa tisti, ki ga je družina vzdrževala ves čas do moške dobe, nima pravice s svojim dejanjem potegniti z a seboj v pogubo celega rodu. Sedaj nikoli več ne govori o tebi. Zdi se mi, da veliko razmišlja in da veliko trpi. Spominjaj se ga. Mavricij, misli nanj prav tako kot na mater, ki v miru počiva! Spremenil se je, zelo se je spremenil. Koliko mladostno-sti je bilo prej v njegovi hoji, v izrazu, v glasu, a v nekaj dneh se je postaral. Dela kar naprej; pri delu pozabi na gorje . . . Obljubila sem, da ti ne bom ničesar očitala. Vendar moraš zvedeti, kako je z nami, kajti že leto dni nisi V BLAG SPOMIN OB ŠTIRINAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SIN IN BRAT Pfc. William F. Siaric ki je izgubil svoje življenje v obrambi domovine in izdihnil svojo blago dušo dne 16. septembra 1950 na Koreji. V miru božjem sladko snivaj, dragi, nepozabni ram; v nebesih rajsko srečo vživaj, do svidenja na vekomaj. Žalujoči: MR. in MRS. ANTON STARIČ, starši; BRATJE in SESTRE. Cleveland, O., 16. septembra 1964. prejel nikakih vesti. Očeta še vedno tako spoštujejo, da ni zgubil zaradi tega niti enega klienta. Hubert, ki je moral ostati dve leti v Franciji, je dosegel, da lahko odpotuje v kolonije. Odšel je meseca maja v smeri proti Sudanu. Poveljuje postojanki Sikasso, ki je zelo daleč v notranjosti. Kraj je precej izpostavljen, toda prosil je zanj. Felicija je še vedno v hanoj-ski bolnišnici. Zelo jo skrbi zaradi tebe. Zadnjič nam je pisala o dveh belgijskih misijonarjih, ki sta bila umorjena na kitajski meji. Namesto da bi ju obžalovala, se veseli nju- ne mučeniške smrti in ji je žal, da tudi ona ne more dati življenja za Njega, ki ga imenuje “čudežnega otroka” in ki ga boš tudi ti zopet spoznal. To gorečo pobožnost je podedovala po materi. Da bi nam Bog ohranil ljubo sestro tam na drugem koncu sveta! (Dalje prihodnjič) RUDY KRISTAVNIK COMPANY GRADBENA DELA • MIZARSTVO 5908 Bonna Ave. — Tel. zvečer po 5. uri IIE 1-1108, podnevi HE 1-0965 Najmodernejša okna NA ALUMINIJASTIH TRAKOVIH namesto vrvi za odpiranje. Notranji obod popolnoma obložen z aluminijem. Barvanje popolnoma odpade. Odpiranje in zapiranje je brezhibno gladko. • Cena z delom po $8.00 za okno navadne velikosti. MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING J 7330 Broadway Maple Heights Naznaniamn, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag' vseh vrst perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 mgm ■ J mmmm GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-G300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Uoad KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers Samo 2c za obed To je dejstvo: povprečna štiričlanska družina lahko kuha električno za samo dva centa za obed. Toda rajsrečnejše presenečenje šele pride. To je takrat, kadar spoznate vse čudovitosti brezplamnega kuhanja in koliko časa, dela ter skrbi vam to prihrani. KOT ŽARNICA. Brezplamna elektrika je naravno čista, kot vaša električna žarnica. Ker je brez plamena, ostanejo zavese, stene in strop čiste, lonci in ponve obdrže dalj časa svoj lepi izgled. HITRO ČIŠČENJE. Električna površinska enota, je ena sama enota. Drži posodo, segreva posodo. Kako - jo očistite? TOPLOTA NE GRE V IZGUBO. Brezplamno električno toploto oddaja gorilnik direktno posadi, v kateri se kuha hrana, ne pa okoli nje, da bi “kuhala” še kuharico. Tudi zunanjost štedilnika ostane hladna, ker so električne pečice izolirane na vseh straneh. TOČNA TOPLOTNA KONTROLA. Električna toplota je natančna, toč- no naravnana. Toplota se nikoli ne menjava, razen če jo sami spremenite. “PAZI” NA LONEC NAMESTO VAS. Električni štedilniki so prav to — električni. Elektrika opravlja vse delo, od kuhanja do kontroliranja toplote. To napravlja električne štedilnike res avtomatičjie, resnično moderne. 1 KAKO HITRO ŽELITE KUHATI? Brezpiamni električni štedilniki kuhajo tako hitro, kakor hitro more biti hrana pravilno kuhana. Noben, štedilnik ne kuha hitreje. STANE MANJ PRI NAKUPU: Električni štedilnik slane manj pr1 nakupu od kateregakoli drugega avtomatičnega štedilnika. In prav sedaj ponujajo razne firme električne štedilnike po nizkih cenah, ki vključujejo popolno instalacija i:i napeljavo za enodružinske hiše, katerim dobavlja električni tok The Illuminating Company. ZAJAMČENA POVRNITEV DENARJA. Dejstvo je: žena, ki zahteva najboljše, kupuje električne štedilnike. Mi vam jamčimo, da boste srečni z vašim novim električnim štedilnikom — ali varn vrnemo denar. Kličite 623-1311 za popolna pojasnila. 'VVVWVVVVVVVVVVVVVV'-'J! -.nndononnfinnnonfinniinni? Tfe ILLUMINATING^^ An Invtitor-owned Compnny 3«ryl»» TM B«it Untln" In »ht N«W«> V SENCI MOGOČNEGA MOSTU — V ozadju Ft. Hamilton kopališča v Brooklynu, N.Y., se dviga mogočni, že skoraj dograjeni novi Verazzano most. HELP WANTED IMMEDIATE and PERMANENT OPENINGS: 1 For mature WOMEN — 21 years and older or COLLEGE STUDENTS FULL OR PART TIME To do LIGHT inspection work in a new plastic container company (OPENINGS on all 3 shifts — PLUS weekend work) GOOD WORKING CONDITIONS, FRINGE BENEFITS Why not apply or PHONE 437-5010 IVG0 CORPORATION 1982 Lunt Avenue, Elk Grove Village, Illinois