IZDAJA ZA GORIŠKO IX BE A JEČIJO
PRIMORSKI DNEVHIK
TUDI PRITISK OBREKOVALCEV IN BES ULTRAFA-SISTICNIII SODNIKOV NE BO MOGEL STRETI NAŠEGA LJUDSTVA V BENEŠKI SLOVENIJI IN PREPREČITI NJEGOVE BORBE ZA VSE TISTE PRAVICE, KI SO MU
BILE TOLIKOKRAT ZAJAMČENE IN ZE SKORO STO LET NENEHNO KRŠENE!
leto vili. . Štev. 149 (2145)
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon. post. L gr.
TRST. četrtek 19. junija 1952
Cena 20 lir
pri
Vlada FLRJ odpoklicala la Sofije celokupno diplomatsko osebje
Ostal bo samo en ataše zaradi opravljanja najnujnejših poslov - Ta korak je vlada FLRJ storila v znak najenergičnejšega protesta, ker je po ugrabitvi Seferovica bolgarska vlada dokazala, da noče jamčiti pravic, ki pripadajo jugoslovanskemu diplomatskemu zastopništvu, in zagotoviti pogojev za njegovo nadaljnje delo
ODHOD DELEGACIJE FLRJ V GAL A C
Iz poročila, ki ga. objavlja-mo o včerajšnji sodni razpravi proti dvema novinarjema najuglednejšega italijanskega dnevnika «Corriere della Se-«».*» dvema novinarjema fašističnega eMessaggero Venete«, popolnoma jasno sledi, da le beneški slovenski župnik Angel Kračina pravdo proti vsem štirim novinarjem, ki so 9a t> svojih člankih pred dvema letoma obrekovali, dobil, ceprav je na pritisk s pomočjo prepričevanja, da mora kot duhovnik tudi svojim sovražnikom odpustiti, in spričo skrajno šovinističnega ozračja ‘n ultraforističnih izjav predsednika sodišča, tožbo umaknil pristajajoč na formulacijo, da pri vsej zadevi ne gre za Personalizme.
in prav ta moralna zmaga slovenskega beneškega duhovnika je tisto, kar je najvažnejše tudi v tem naj novejšem primeru, pri katerem je vnovič — pa čeprav po dve-etnem zavlačevanju s strani sodnih oblasti — prišlo v javnost nepobitno dejstvo obstoja in borbe beneških Slovencev proti že osemdesetletne-mu zatiranju s strani Italije.
Ze včeraj smo povedali, kaj Je predvčerajšnjim napisal dnevnik «Corriere della Sera» o pravem namenu včerajšnjega procesa: da namreč ne gre -a navadno pravdo zaradi obrekovanja, temveč da gre -a to. da ase dokažejo italijanski občutki beneškega obmejnega prebivalstva». In prav to so vsi advokati s sodiščem predpostavljena hierarhija, mu beneškemu duhovniku pred postavljena hierarhija sprevideli, da je nemogoče dokazati. Zato se je pojavil znameniti posredovalec v osebi eksponenta Katoliške akcije in urednik njenega glasila za videmsko pokrajino aVita Cat-toiica». Njegova naloga je bi-la z vso svojo avtoriteto, ki jo ima nad nižjim duhovništvom n videmski škofiji, to se pra-vi tudi nad slovenskim duhovništvom, predvsem v Beneški Sloveniji, preprečiti za vsako ceno vsakršno diskusijo ° obstoju in trpljenju ter bor-l>i beneških Slovencev proti zatiranju s strani demokrist-Janskih oblastnikov.
To našo trditev lahko podkrepimo z navedbo pisanja samega «Corriere della Sera« o so dni razpravi, ki se je začel a 11. decembra 1950 pred Xl. sekcijo kazenskega sodišča v Milanu, Tedaj je ta list Pisal-
«Dcn Kračina — to je neki duhovnik, katerega sladkobni Ola* je v nasprotju z grobim ■ bidezom njegovega obraza, ki Je zarezan z globokimi brazda.
— ...je predložil razna pisma svojega škofa. Na očitek, da je razdeljeval katekizme v slovenščini, je dokazal, da gre *a ponatis izdaje iz leta 1566: tefa 1933 je Musstolini ukazal zatreti katekizme v slovenskem jeziku, s katerim pa se Je ponovno začelo po osvobo-nvi prav na pobudo samega dan Kračines.
. Tudi pred dvema letoma se Je ugledni in objektivni «Cor. mere della Sera» izogibal povedati, za kakšna pisma vi- • aeniškega škofa gre. Iz poročil 1ugjf>. časopisov (»Primorski neimik# in »Katoliški glas») o sodni razpravi v Milanu pa Je vsa slovenska javnost izvedela, da je bil videmski škof,
Je tako vestno m pretirano a 1933 zahteval izvajanje uvsselinijtve prepovedi slo-J.n*ci”c- bil m Pritisk bene.
m Slovencev in slovenskega duhovništva v Benečiji prisi-‘jen celo pismeno dovoliti ponovno uporabo slovenščine, «ar so morali storiti celo ta-h'at, ko je bsio vprašanje me. jjLjf. odprto, tudi videmski
hi o tudi Veko "vnistr. fj-o iz Rima. Tedaj je v Mi-
j«n« predsednik sodišča, ki je
imro l°,..1:0ucen 0 rimskih dem Jv-2 cnih navodilih vi-
Ann} mr?mstnxkom ^Pniku Angelu Kračini, ki je ta pi-
a kazal, celo dejal: «Saj to U m potrebno, saj tu je ven-iom* aVa’ >a dovoljuje in uporabo materinega je.
Od časov osvoboditve pa do danes je preteklo več kot se-irf d"n£s De Gasperi-Jeva Italija trdi. ne samo, da Slovencev v Beneški Slove-niji sploh ni (ultra)ašistični predsednik videmskega sodišča Je včeraj kričal celo, da jih ni niti na Goriškem!), temveč zdhteva Trst, vso cono A, vso cono B in odgovorni predstav, nlki ob vsaki priliki govorijo o pravičnih mejah, priborjenih v prvi svetovni vojni, govorijo o Dalmaciji itd. itd. Z a-Jo danes ne sme o tistih pa.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18. — Bolgarska vlada je s svojim zadržanjem danes pokazala, da v svojih odnosih do Jugoslavije ne želi spotšovati niti najosnovnejših običajev in obveznosti, ki so v navadi v vseh civiliziranih državah v medsebojnih diplomatskih odnosih. Brez vsakega opravičenega razloga je zavrnila tudi tretjo jugoslovansko noto, ki jo je jugoslovansko poslaništvo v Sofiji izročilo bolgarski vladi v zvezi z ekste-ritorialnostjo jugoslovanskega veleposlaništva in ugrabitve jugoslovanskega državljana Mo-mirja Seferovica. Jugoslovanska vlada je s svojimi notami pokazala maksimum potrpežljivosti in pripravljenosti, da se na diplomatski način reši incident, ki ga je povzročila samovolja bolgarskih organov.
Viada FLRJ je upravičeno pričakovala — izjavljajo politični krogi v Beogradu — da bo bolgarska vlada zadostila njenim upravičenim zahtevam, ki so popolnoma v skladu z mednarodnim pravom in principi demokratske politike o meddržavnih odnosih. Nasprotno: bolgarska vlada je odbiia, da se to vprašanje reši na miren način in s tem dokazala, da je bil ves ta primer vnaprej insceniran v cilju poslabšanja medsebojnih odnosov. S tem je bolgarska vlada postavila jugoslovansko predstavništvo v Sofiji v položaj, ki ne jamči niti njegovih pravic, ki mu pripadajo kot diplomat' skemu zastopništvu, niti zagotavlja pogoje za njegovo nadaljnje delo Zsto je jugoslovanska vlada — ker nima drugih sredstev za zaščito jugoslova-nskega diplomatskega osebja m ostalih nameščencev — v znak najenergič-nejšega protesta sklenila, da odpokliče celokupno diplomatsko esebje v Sofiji r*zen enega glašeja, ki bo ostal, da bo o-pravljal najnujnejše posle. V tem smislu je danes dala jugoslovanska vlada navodila jugo-
slovanskemu veleposlaništvu v Sofiji.
Danes je odpotovala iz Beograda preko Sofije v Galac jugoslovanska delegacija pod vodstvom Blagoja Djuriča na VI. zasedanje donavske komisije. Jugoslovanska • delegacija bo na tem zasedanju zahtevala, da se na dnevni red postavi vprašanje revizije poslovnika in statuta donavske komisije. da bi se na ta način zagotovila demokratizacija te važne mednarodne ustanove in preprečila sovjetska nadvlada. Glede na dosedanje stališče Sovjetske zveze in njenih satelitov, ki slepo odobravajo vse sovjetske postavke, je le malo upanja, da bo komisija sprejela jugoslovanske zahteve. Toda jugoslovanska delegacija je čvrsto sklenila vztrajati pri svoji upravičeni zahtevi.
Po informacijah Jugopressa povečuje Sovjetska zveza oborožitev satelitskih držav Poro. čajo, da bosta te dni prišli v Romunijo dve novi sovjetski diviziji. Po vesteh iz istega vira so romunske oblasti konec maja ustrelile romunskega generala Donva.
Bežanje iz satelitskih dežel se nadaljuje. Včeraj ponoči je pobegnil iz Romunije še en romunski vojak Hristjan Nikule. Bil je zaposlen na letališču v Ploeštiju. To je že četrti romunski vojni begunec v zadnjih desetih dnevih. Pri vaseh Balta in Berilovac je pribežal včeraj bolgarski vojak Joso I-vanov Vlasov oborožen s puško, bombo in 30 patronami.
((Burmanski narod z občudovanjem gleda na borbo, ki jo vodijo danes jugoslovanski na-| rodi pod vodstvom maršala Tita« — je izjavil dopisniku Tanjuga v Londonu Ucho Nyen, generalni sekretar burmanske antifašistične lige. zunanji minister in vodja burmanske vojaške delegacije, ki bo prihodnji teden obiskala Jugoslavijo. Ucho je dalje izjavil, da želi burmanska vlada kot socialistična vlada po svoji delega
ciji proučiti, kako Jugoslavija gradi socializem in kako de. lujeta njena industrija in zadružništvo. ((Burmanski narod — je zaključil Ucho — želi čim tesnejše prijateljstvo z narodi Jugoslavije in visoko ceni jugoslovansko državno vodstvo«.
B. B.
Varnostni svet
sprejel dnevni red
NEW YORK. 18. — Varnostni svet je sprejel danes dnevni red z dvema točkama, ki obravnavata prepoved bakteriološke vojne po ženevskem protokola izleta' 1925 in pristop novih članic med Združene narode.
Nekateri zastopniki so nastopili proti besedilu obeh točk
dnevnega reda, kakor jih je predlagal v razpravo sovjetski zastopnik Jakob Malik, ki sedaj predseduje Varnostnemu svetu in ki je vodij sestanek. Trdili so, da je treba odstraniti iz njili «prejudicirajoče fraze«. Varnostni svet je nato sprejel popravljeno besedilo.
Kakor so naglasili zastopniki. ki so ugovarjali prvotnemu besedilu, bodo po novem besedilu lahko postavile različne države članice nadaljnje predloge v teku razprave o obeh točkah dnevnega reda.
Druga točka je bila še bolj razširjena, zato, da se omogoči razpravljanje o prošnjah za sprejem tudi drugih držav razen že 14, ki jih omenja Malikov predlog. S tem se zdi. da je odprta pot za. razpravo o zahtevi Južne Koreje. Japonske in Zahodne Nemčije.
ZAČETEK IM ZAKLJUČEK PROCESA PROTI «C0RRIEKH DELLA SERA» 11\1 <<iVlEHSAlUiHiUI VHMETlb
ŠOVINISTIČNI OBREKOVALCI MORALNO IZGUBILI PRAVDO
— ——  	—	tt	mwnniwm-——————m——iimijjmiww*) ■■»«.*)
Videmsko sodiSče in razni nepoklicani posredovalci, poslani od predpostavi]enih, so Prlsl/r-li slovenskega beneškega duhovnika Angela Kračino, da /e umaknil tožbo . Litrafasisticm izbruhi predsednika sodišča, ki je med ostalim celo trdil, da na Goriškem m Slovencev
(Od našega dopisnika)
VIDEM, 18. — Danes se je pred videmskim kazenskim sodiščem začela in končala obravnava proti Francescu Tomaselli-ju, dopisniku milanskega lista «11 Corriere della Sera«, Gu-glielmu Emanuelu, odgovornemu uredniku istega lista, Artu-ru Manzanu, dopisniku videmskega dnevnika «Messaggero Veneto«, in Carlu Tigoliju, od-govornemu uredniku istega !*• sta. Vsi štirje so bili obtoženi obrekovanja Angela Kračine, župnika v Sent Lenartu ob Nadiži. ki sta ga oba dopisnika v člankih, ki so v njunih listih izhajali v aprilu 1950, napadala, da «se besno zaganja v nacionalni čut prebivalstva«, da «z nezaslišano grobostjo napada vsakogar, ki izpoveduje« ta ((na-
cionalni čut«, da je ((jugoslovanski komunistični župnik«, »protiitalijanski element«, da «moti vest prebivalstva«, da «ponižuje ljubezen do Italije« itd. itd.
2upnik Kračina je vse štiri današnje obtožence tožil že leta 1950, vendar je šele danes prišlo do obravnave, ki je po sklepu milanskega sodišča skupna za sprva ločeni tožbi proti obema listoma. Predsednik sodišča je bil zadrski begunec dr. Bina, javni tožilec, ki bi v imenu zakona moral zagovarjati interese Angela Kračine proti omenjenim štirim obtožencem, pa dr. Franz (znan po pripravah za proces protj Beneški četi).
Toda predsednik sodišča, ki se je ves čas «odlikoval» po šovinističnih izbruhih fašističnega kova, je kaj hitro ustvaril v dvorani vzdušje, ki mu ne bi
PRED OBISKOM AVSTRIJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V BEOGRADU
Jugoslovanska javnost upa
v ugodno rešitev medsebojnih vprašani
Zadovoljstvo v avstrijskih političnih, zlasti pa gospodarskih krogih - Avstrijske pobude za prosto cono v reškem pristanišču - Gruberjeve izjave dopisniku «Anse»
BEOGRAD, 18. — JugOslv-vanski tisk pozdravlja prihod prve avstrijske uradne delegacije pod vodstvom zunanjega ministra dr. Karla Gruberja, ki bo prispel jutri v Beograd. Pred si'ojim odhodom z Dunaja je dr. Gruber izjavil dopisniku ((Politike«, da bod.o med njegovim bivanjem vodili raz-
interesi obeh držšv skupni.
«Obe državi — poudarja «Borba» — sta zainteresirani, da branita področje, na katerem se nahajata in ki ga ogroža ista sila Njuni medsebojni gospodarski, kulturni in drugi interesi se dopolnjujejo. Zato je potrebno, da se medsebojno
med drugim o avstrijskih vojnih ujetnikih, o hidiocentrala); na Dravi, o trgovskih odnosih in, drugih vprašanjih in da tipa, da bo ta obisk omogočil, da se bodo medsebojn; odnosi na vseh področjih se bolj utrdili in razvili.
V zvezi z obiskom avstrijskega zunanjega ministra piše nocojšnja «Borba» pod naslovom ((Prijateljski obisk« o odnosih z Avstrijo, da so številni
govore o raznih vprašanjih, J sodelovanje stalno razvija v
smeri še trvreiših odnosov na vseh področjih. “
«Borba» zaključuje, da jugoslovanska javnost s simpatijami pozdravlja prihod dr. Gruberja v prepričanju, da se bodo z dobro voljo in obojestranskim razumevanjem lahko rešili vsi medsebojni problemi.
Daljni vzhod, Koreja, Indokina
glavni predmet razgovorov y Londonu
Odgovor na sovjetsko noto o IMemčiji ne bo pripravljen pred londonskim sestankom - Acheson o možnosti sklicanja konference štirih
LONDON. 18. — Dean Ache-| son bo prišel v London v ponedeljek s Trumanovim osebnim letalom, naslednjega dne pa se bo sestal z britanskim zunanjim ministrom. Edenorr.. Acliescna besta spremljala Philip Jessup in George Perkins, načelnik evropskega odseka v državnem departmanu.
Prvi sestanek med Acheso-nom Edenom in Schumanom bo v petek, drugi pa v soboto zjutraj. Istega dne bo Acheson odpotoval v Berlin. Schumanov prihod v London pričakujejo 26. zvečer ali pa 27 zjutraj.
Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je nocoj izjavil, da je verjetno, da bo
sinih, ki so bila dobra pred sedmimi leti, ko se je Italija čutila do kraja na kolenih, priti niti besedica v javnost. Zato je bilo na včerajšnjem procesu potrebno storiti vse, da ne bi župnik Kračina ta pisma začel čltati, s čimer bi prišlo na dan ravno tisto, kar je ju. goslovanska nota italijanski vladi pred dvema letoma trdila o zatiranju beneških Slovencev, o kršitvi mirovne pogodbe, ki tudi beneškim Slovencem na najbolj svečan način jamči uživanje narod-nostnih pravic, o kršitvi lastne ustave italijanske republike s strani organov De Gasparijevega demokrist jonskega režima, kakor tudi o kršit-vi tistih pismenih dovoljenj videmskega nadškofa, prefekta in nekega rimskega ministrstva, ki so pod pritiskom poraza po osvoboditvi bili prisiljeni dovoliti uporabo slovenščine.
Izvrševalci načrtov italijanskega cunjastega imperializma in zatiralci slovenske narodne manjšine v Italiji so se torej včeraj ponovno pokazali, da so mojstrski nasledniki tradi donalnih italijanskih metod pritiska in prav taki mojstri v poniglavem prikrivanju in kršenju obveznosti, ki so jih bili dali na najbolj svečan način že tolikokrat v svoji neslavni zgodovini, ne samo na mednarodnih dokumentih, temveč tudi v svojem najvišjem zakonu.
R. S.
vprašanje Daljnega vzhoda, zlasti pa vprašanje Koreje in Indokine glavni predmet razgovorov treh zunanjih ministrov. Francoski minister za jridružene države Letourneau.
<i je sedaj v Washingtonu. se bo bb priliki sestanka treh vrnil iz ZDA. Domnevajo tudi, da bodo trije zunanji ministri pregledali dokončni načrt zahodnega odgovora na sovjetsko noto o Nemčiji. Zato je malo verjetno, da bodo noto poslali Moskvo še pred 17. junijem.
V zvezi z govoricami, ki krožijo v Moskvi, da so zahodni poslaniki v Moskvi že prejeli od svojih vlad odgovor na zadnje sovjetsko noto, so franco-ki pooblaščeni krogi danes izjavili. da so morda bili trije poslaniki obveščen; o pripravah tega odgovora in so verjetno politični opazovalci ta sporočila tolmačili kot besedilo no. te. Isti krogi poudarjajo, da noto še pripravljajo in, kakor re. čeno ni predvidevati, da bo lahko izročena pred sestankom treh zunanjih ministrov ki bo 27. t. m. v Londonu.
Ameriški državni tajnik Acheson je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da ne more reči, ali so možnosti za sklicanje konference štirih o Nem. čiji ugodne. Dodal je da ZDA ne vedo še, ali bo mogoče sklicati konferenco z udeležbo Sovjetske zveze, potrdil je, da bo tem vprašanju govoril z Ede-noir. in Schumanom v Londonu v okviru proučevanja najvažnejših evropskih vprašanj. V Londonu bodo govorili tud; o vprašanjih Daljnega vzhoda.
Nato je Aceson sporočil, da bo verjetno na kosilu, ki bo prirejeno njemu na čast na Dunaju, imel govor in prav tako bo govoril tudi v Berlinu ob priliki otovoritve ameriške knjižnice.
Glede incidenta v Baltiškem morju, kjer so sovjetska lovska letala sestrelila švedsko letalo, je Acheson izjavil: «To neopravičljivo dejanje me je globoko prizadelo in mi povzročilo veliko zaskrbljenost«. Odklonil je o tem vsak nadaljnji komen. tar in je poudaril, da je edino švedska vlada poklicana, da lahko zavzame tozadevno stališče; sicer pa se je švedska vlada že izrekla o tem.
Glede obiska francoskega ministra Letourneaua v Washing-tonu je Acheson izjavil, da ZDA upoštevajo življenjsko važnost borbe v Indokini, :n dejal, da bodo ZDA nudile i vedno večjo pomoč za ustano-
vitev domače vojske v Vietnamu. Laosu in Kambodži; pripomnil pa je, da bo zvišanje te pomoči vedno predloženo kongresu v odobritev.
Italijanski parlament
odobril zakon o pobijanju neofašistične delavnosti
RIM, 18. Italijanska poslanska zbornica je danes odobrila zakon o zatiranju neofašistične delavnosti. Za zakon je glasovalo 410 poslancev, proti pa 34.
LONDON. 18	—	Načelniki
britanskih misij s Srednjega vzhoda se bodo jutri zbrali v zunanjem ministrstvu na periodično konferenco, na kateri bedo z zunanjim ministrom in njegovimi svetovalci pretresli položaj na Srednjem vzhodu, ki se tiče britanske zunanje politike.
DUNAJ, 18. — V dunajskih političnih krogih so na splošno z velikim zadovoljstvom sprejeli vest, da bo avstrijski zunanji minister Gruber te dni u-radno obiskal Beograd in s tem vidno potrdil dobre odnose, ki se v zadnjem času razvijajo med Avstrijo in Jugoslavijo.
Prav posebno zadovoljstvo pa je opaziti v gospodarskih krogih. ne le na Dunaju, temveč tudi na Štajerskem in na Koroškem; ti dve deželi se _ Predvsem zanimata za razširitev | trgovskih izmenjav z Jugoslavijo v obliki obmejnega prometa,
Štajerski gospodarski krogi pa so poleg tega prišli na dan z važno pobudo, da bi Jugoslavija dovolila Avstriji prosto cono v reškem pristanišču in dala posebne olajšave za prevoz po jugoslovanskih železnicah v Trst. Italijansko forsiranje prevoza po trbiški železnici je posebno za Štajersko skrajno neugodno. V teh predlogih prihaja na dan vse nezadovoljstvo avstrijskih gospodarskih krogov z italijansko monopolistično gospodarsko politiko v Trstu, ki ne škoduje samo tržaškim, temveč tudi avstrijskim interesom. Zato ni čudno, pravijo ha Dunaju, če gospodarski krogi samoiniciativno iščejo izhoda drugod-	.	.	.
Koliko bo zunanji minister Gruber o tem govoril v Beogradu, 5e težko presoditi in tu-
di današnji Gruberjev intervju dopisniku «Anse» vprašanja ni popolnoma razčistil. Značilno
pa je, da se je avstrijski vladi zdelo potrebno, da je o Gruberjevem potovanju posebej obvestila tudi italijansko vlado in ji obenem zagdtovila, da se s tem prav nič ne spreminjajo dobri odnosi med Avstrijo in Italijo^
Značilno je tudi, da je dunajski dopisnik «Anse» takoj tekel na zunanje ministrstvo jn postavil ministru Gruberju vrsto vprašanj. Gruber mu je izjavil, da je glavni namen njegovega obiska v; Beogradu po. trditev normalizacije odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, kar bo omogočilo lažjo rešitev vpraašnj, k{ izhajajo iz dejstva, da obe deželi mejita druga ra drugo.
Dopisnik «Anse» je seveda moral vprašati, alj se bo Gruber v svojih beograjskih razgovorih dotaknil tudi Trsta. Gruber je to zanikal jn zatrdil, da je ((politično vprašanje Trsta stvar, ki zanima samo Italijo in Jugoslavijo« in da ga je mogoče najbolje rešiti z neposrednim sporazumom, med obema državama«. Nadaljeval je: ((Avstrija ima v Trstu samo gospodarske interese in zahteva samo, da se pri reševanju tržaškega vprašanja upoštevajo tu-di ti avstrijski interesi. Avstrija želi, da bi v Trstu nastal in se stabiliziral položaj miru in spokojnosti, položaj ki bi ne-dvomno koristil razvoju prometa med sosednima deželama«.
Na vprašanje ° možnosti vzpostavitve avstrijske proste cone na Reki je Gruber odvrnil, da «to vprašanje ni na dnevnem redu njegovih razgo. vorov v Beogradu«, da pa tigre zp predlog, o katerem govorijo na zasebnih 'razgovorih med štajerskimi industrije! in. jugoslovanskimi gospodarskimi voditelji«.
Končno je Gruber izjavil, da je imel to potovanje v načrtu že več messcev, da pa ga je moral doslej iz raznih razlogov (pariška konferenca, mednarod-ni razgovori v Londonu, poto-
vanje kanclerja Figla v ZDA itd.) odlagati. Dejal je, da so pri določanju tega obiska tiupo-števali tudi italijanske interese«, kajti — je dejal Gruber — (ritalija je očitno zainteresirana na pomiritvi ozračja v tem delu Evrope«. S temi besedami si je avstrijski zunanji minister očitno spretno zavaroval hrbet.
Gruber je danes popoldne odpotoval z Dunaja y Gradec, kjer se bo sestal s političnimi in gospodarskimi predstavniki Štajerske in. Koroške, jutri pa bo odpotoval v Beograd z letalom, ki mu ga je dala na razpolago jugoslovanska vlada. V Jugoslaviji bo ostal txj ali štiri dni.
mogel zavidati noben ((Tribunale speciale«, in s prav rimskim pojmovanjem pravičnosti pokazal jasen namen, da spreminja tožitelja v obtoženca.
Začelo se je s proceduralnim ugovorom odv. Poiluccija, ki je zagovarjal enega izmed obtožencev, da je namreč nedopustno, da bi imel Kračina, ki je na procesu nastopil kot zasebna stranka, dva pravna zastopnika. Po kratkem posvetovanju je na splošno presenečenje sodišče to dokaj čudno in nenavadno zahtevo sprejelo. Kračinov zastopnik Sartoretto se je moral odpovedati sodelovanju v obravnavi in ob strani mu je ostal le še odv. Marcotti. Obtoženci so razpolagali s štirimi zagovorniki.
Po tem uvodnem dokazu «ne-pristranosti« je sodišče v istem stilu nadaljevalo. V dvorani je bila kmalu ustvarjena tožitelju skrajno sovražna atmosfera, ki je končno tudi dosegla svoj cilj.
Ko so prebrali inkriminirane članke iz ((Corriere della Sera« in glavne odstavke iz člankov v «Messaggero Veneto«, je sodišče dovolilo prekinitev razprave, še predno je začelo z zasliševanjem prič.
Med prekinitvijo so poskušali doseči poravnavo med strankami. Kot ((posredovalec« je nasto. pil, zelo verjetno po nalogu škofijske kurije Msgr. Vittorio Ponello, glavni urednik videmskega tednika «VITA CATTO-LICA«, ki je sklical predsednika sodišča Bino in odvetnike obeh strank in se skliceval na ((prijateljska čustva, ki bi morala vladati med strankama«.
Obtožena stranka je menila, da bi ji Kračina morai »odpustiti« zaradi usvojega talarja in svojega duhovniškega poklica«.
Kmalu nato so se vsi umaknili v posvetovalnico, kjer so se pogajanja za poravnavo tajno nadaljevala.
Kaj se je dogajalo za zaprtimi vrati, ni znano, zdi se pa, da so odvetniki »Corriere della Sera« in «Messaggera Veneta« predlagali, naj tožitelj umakne obtožbo, oni pa bi prevzeli stroške procesa in obljubili, da bodo v
Adenauer zopet načel
posarsko vprašanje
BONN, 18. — Kancler Adenauer je danes na vprašanje socialdemokratov v zvezi s Posarjem v poslanski zbornici izjavil. da, če se ne bo francosko stališče o tem vprašanju spremenilo, bo on predložil svetu ministrov v Strassburgu novo spomenico skupne s primerni, mi predlogi za rešitev tega vprašanja. Dalje je Adenauer poudaril, da bi bilo neumestno objaviti sedaj belo knjigo o francosko-nemških pogajanjih glede Posarja, kakor to zahtevajo socialni demokrati. Gre namreč za zaupna pogajanja (ki pa so se sicer zaključila brez uspeha), tako da bi vsako razkritje o teh pogajanjih pomenilo nezaupanje do zunanje, ga ministra Schumana.
Nato je zbornica zavrnila za-htevo socialnih demokratov za objavo bele knjige. Socialistični predstavnik Eichier je izjavil, da so vzroki, ki jih je navedel Adenauer, nezadovoljivi, ter je napovedal, da bo njege-va skupina zahtevala imenova. nje parlamentarne komisije, ki naj uvede preiskavo o francosko-nemških pogajanjih.
Adenauer je v parlamentu
tudi dejal, da vzhodnonemške oblasti podvzemajo izredne drakonske ukrepe, zato da de-portirajo iz novega varnostnega pasu ((politično osumljene« osebe. Dejal je, da je od 1. junija dalje zbežale s tega področja 7.500 oseb v'Zahodno Nemčijo. V imenu vlade je Adenauer odločno protestiral proti ukrepom vzhodnonemških oblasti.
Napovedal je tudi. da name. rava vlada pripraviti peseben program za pomoč beguncem iz Vzhodne Nemčije in prebivalstvu krajev ob demarkacijski črti, ki so oškodovani zaradi prekinitve trgovine med obmejnimi kraji.
Dejal je tudi, da pomeni u-stanovitev varnostnega pasu še bolj tesno povezavo sovjetskega področja s politično-gospo-darskim sistemom ostalih satelitskih držav Sovjetske zveze.
Na koncu je dejal, da bonn-ski dogovori ne ovirajo sklenitve nemške mirovne pogodbe in da je njih končni smoter zopetna združitev Nemčije.
Nato je skupščina odobrila protestno resolucijo proti ukrepom vzhodnonemških oblasti v obmejnem pasu.
svojih časopisih objavili samo objektivno kronistično poročilo o procesu, ne da bi se spuščali v komentarje. Prav tako ni znana vloga škofijskega ((posredovalca«.
Po dolgem «delu» v posvetovalnici se je sodišče ob 19.50 vrnilo v dvorano in sporočilo, da je spor ((prijateljsko rešen«. Uradna formulacija je naslednja: V razgovorih nasprotnih strank se je pokazalo, da ne gre za osebna nasprotja, nakar je tožitelj, Angel Kračina, umaknil. tožbo, toženi stranki pa sta to sprejeli.
Tako se je torej končal komaj začeti proces pred videmskim kazenskim sodiščem. Ze ta začetek pa je pokazal, kako je nameravalo sodišče krojiti pravico. Pred začetkom razprave je don Kračina izrecno izključil vsako možnost mirne poravnave. Toda takoj ko se je razprava začela, se je jasno pokazala atmosfera, v kateri bi se proces razvijal; pokazalo se je tudi, kakšno «garancijo» za objektivnost in nepristranost daje predsednik sodišča, dalmatinski begunec iz Zadra dr. Bina.
Predsednik sodišča si je sam dal legitimacijo že v začetku razprave, ko je zahteval za Dalmatince ((privilegij«, da so glavni in skrajni borci italijanstva proti vzhodu. (Kakšni borci so Dalmatinci pa najbolje ve -tal. divizija «Murge», ki je krepko občutila njihovo partizansko pest).
Ko je namreč obtoženi novinar Manzano med svojim pričevanjem omenil, da so se dogodki, kj jih je omenjal v svojih član. kih, pripetili v Furlaniji, prav. zaprav v okolici Čedada, im za te kraje zahteval »čast- izpo-stavljene pred-straže ičalijgitttva proti Slovanom«, ga je predsednik Bina razsrjeno prekinil z besedami: «Jaz zahtevam to čast za Dalmatince!« («Io ri* vendico 1’onore per quel]i della Dalmazia!«). Sicer pa je predsednik pridno pomagal Manzanu pri njegovem priče-vanju, tako dp bi to zanj čim ugodneje izpadlo.
Takih dokazov ne le pred. sednikeve mentalitete, temveč tudi smeri, v katero je hotel speljati proces, je bilo še več. Ko je župnik Kračina med svo-jim pričevanjem omenil, da je z nekim kapucinom v Gorici govoril «v goriškem dialektu«, je predsednik takoj zahteval, naj tožiielj podrobneje pojasni, v kakšnem dialektu je govoril. Kračina je odvrnil, da v. slovenskem, nakar se je predsednik osorno zarepenčil, češ da na Goriškem ni ne jezika ne dialekta, ki ne bi bil italijanski!
Ko jo tožitelj Kračina pričeval pod prisego, je sedišče zahtevalo od njega, naj točno pove, kateri odstavki iz član* kov v »Corriere della Sera« se rttu zde zanj osebno žaljivi. Zahtevali so od njega točeni odgovor, ne da bi mu predložili besedilo dveh dolgih člankov, ki ju je objpvil «Corriere della Sera«. Odvetnik Marcotti, ki ga je zastopal, jo opozoril, da je treba Kračini predložiti oba članka, nakar je predsednik so. dišča, spet v zelo osornem' to. nu opomnil, da «sta bila član-ka že prečitana v začetku razprave«. Kračini so dali besedilo člankov šele, ko je njegov pravni zastopnik poudaril, da je sedišče oddaljilo Kračino iz dvorane, ko so brali omenjene
Nova mirovna ofenziva sovražnikov miru
V spojem zadnjem govoru v italijanskem parlamentu je Togliatti izjavil, da bodo komin-formisti poiskal; nove stike z ljudmi, ki morejo sicer imeti drugačno mnenje glede nastanka korejske vojne, ki se pa strinjajo z njimi, da se preiščejo dokazi bakteriološke vojne, predvsem pa s tistimi ki so pripravljeni združiti se z njimi za ohranitev miru v svetu.
Kakor je, vsaj formalno, Togliatti eden najboljših italijanskih govornikov, vendar ni mogoče mimo dejstva da ima njegova govorniška sposobnost eno glavno izvirno napako, ki hromi ves njegov govorniški zanos in mu jemlje tistb učinkovitost, ki bi jo mogel imeti, če bi ga narekovala politična poštenost in odkritosrčnost.
Togliatti izjavlja, da gre komihformistom edinole za ohranitev miru. Temu cilju komin formisti baje podrejajo vse. podrejajo celo osnovne razlike v gledanju na izvor korejske vojne. Oni so za dosego tega cilja pripravljeni povezati se z vsemi, tudi z onimi, ki so obratnega mnehja glede iz-,bruha korejske, vojne, ki srna-
zavojevalne politike.	.	.
Kako naj se zgodi ta čudež, Togliatti ne pove. Kako je mogoče doseči enotno fronto za ohranitev miru med kominfor-misti, zvestimi služabniki SZ, in onimi, ki trdijo, da svetovni mir ograža predvsem SZ, tega Togliatti ne pove. In tega sč tudi povedati ne da ker gre v bistvu za politični in moralni nesmisel.
Togliatti je sicer inteligenten človek, toda kjer mora zagovarjati sovjetsko zunanjo politiko, tam je vsa Togliattijem spretnost brez moči, in vsa njegoua logika ga kar na mah pasti na cedilu.
Zakaj je Togliatti govoril? Obisk generala Ridgu>uya r>Vi je le izgovor, zelo slab izgovor; glavni razlog pa je nov a tno-skovska mirovna ofenziva. Kaj sili Moskvo v to novo ofenzivo, pri tem ni važno. Odločujoče je. da jo je pokrenila Mo-skva, in da si ona od te ofenzive obeta neke določene kc-
jo ofenzivnost predvsem proti posledicam te neskočne vojne, zlasti proti tistim posledicam, ki so najneprijetnejše za Kitajce in Severnokorejce, posredno pa tudi za SZ.
V preprostih bčsedah je Togliattijev načrt naslednji: Ves svet je priča vojnim strahotam na Koreji; nujno je. da te strahote prenehajo; doseči je treba čimprej premirje in urediti vsa sporna vprašanja za zeleno mizo tako, da se zaključi pakt med petimi velesilami; za dosego tega cilja ni važno, kdo je «pouzročitelj» korejske vojne; iskanje »porzrcčilelja« ali vztrajanje na trditvi, da je napadalec ZDA ali SZ ali obe, ne vodi do cilja in ne more koristiti stvan miru; zato se morajo združiti vsi, kljub svojemu različnemu prepričanju o nastanku korejske vojne in zahtevati, da se takoj preneha s prilivanjem krvi in drugimi vojnimi strahotami.
rlsti. In Togliatti je spregovo-1 Tak ie načrt. A kako naj se ril. Iz njegovega govora se da to izvede, predvsem pa, kakšen posneti misel, da mora nova 1 more biti rezultat te akctje.2
More ta akcija poditi k prenehanju vojne na Koreji?
Mislimo, da ni človeka, ki bi se navduševal nad	vojnim:
strahotami. A tudi če so, gre za izrodke, kt jim ne moremo pripisati odgovornosti za vse vojne, ki jih pozna zgodovina. Moremo celo mirno trditi, da bi vojna pikoli ne izbruhnila, če bi bil za njen izbruh odločilen odnos, ki ga ima vsak povprečen človek do vojnih strahot. V tem s0 st psi ljudje edini. A ta enotnost o obsojanju vojnih strahot še ni preprečila nobene vojne, in tudi nobena vojna ni prenehala zaradi moralne obsodbe njenih strahot. In tudi korejska vojna se ne bo zaključila drugače, kljub njenim dejanskim in namišljenim strahotam, ki jih itak pst obsojajo.
S te strani, tore), ne vidimo na kakšen uspeh bi mogla računati najnovejša mirovna o-fenziva Moskve in njenih. «par-tizanov miru«, če izvzamemo neke vrste sentimentalni plebi scit proti vojnim strahotam; plebiscit, ki mu od Stranj njegovih organizatorjev celo primanjkuje tiste iskrenosti in
Človeške topline, ker prihaja od ljudi, ki točno vedo, da sedi iniciator korejske vojne v Kremlju, in da ga strahote korejske in vsake druge vojne zelo malo brigajo, dokler ne postane sam njihova žrtev.
Zato ponavljamo, da v ta čudež ne verjamemo. Ni možna enotna fronta z ljudmi, fc; hinavsko špekulirajo celo z voj' nimi strahotami; z ljudmi, ki se zaganjajo proti temu ali onemu orožju samo zato. ker so nu nekem določenem področju napadalnih sredsteu šibkejši od svojega nasprotnika; ljudmi, ki izjavljajo, da je vojna pravična. kadar se vrši v pogojih sovjetske nadmoči; ki pa postane imperialistična in krivična čim se izkaže, da ji sovjetska oborožitev ni kos.
Zaradi vsega tega moremo mirne duše trditi, da bo končni rezultat tudi te najnovejše mirovne ofenzive kremeljskih sovražnikov miru istotako zamah v prazno, kakor so klavrno propadle vse dosedanje mirovne ofenzive istih pobudnikov v povojnem razdobju hladne vojne med SZ in ostalimi velesilami,	D,	H,
članke.
Tako in podobno ravnanje sodisča, kj nikakor ne dela časti italijanskemu pravosodju, ki pa je veren odraz položaja v teh krajih, j,j župniku Angelu Kračini očitno omajalo sklep, da ng bo pristal na mirno po. ravnavo, kot je kategorično 'rdil še pred začetkom razpra-ve. Ko je bila razprava prekinjena, ni bilo za prisotne nobenega dvoma več, da je župnik Kračina že vnaprej izgubil proces in da mu ostane stvno še ena hipotetična možnost, da do. seže pravico: priziv z zahtevo, naj se proces obnovi v drugem kraju in pred drugim, sodiščem, ki bi dalo vsaj nekaj j,amsfev nepristranost j in pravičnosti. Toda alj b; mu to dovolili? Po vsem ravnanju s slovensko narodno manjšino v Italiji — ki se je danes obogatilo še za en člen v dolgi verigi rimske ((pravičnosti«, moramo ugotoviti, da ne.
A. JAKOPIČ
NEW YORK, 18. — »New York Times« trdi danes, da namerava tajništvo OZN odpustiti nad 30 ameriških funkcionarjev zaradi »komunistične dejavnosti«. List trdi, da je bi. lo iz istega vzrcka že odpuščenih drugih 15 funkcionarjev.
Pl FTI	p		m		F/l
					
mm	,	i jpii			t M
				^•jl	
m
Danes, četrtek 19. junija
Gervazij. Milena Sonce vzide ob 4.15 in zatone od 19.58. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 1.38 in zatone ob 17.41-Jutri, petek 29. Junija Hektor, Nenadej
Kaj čakajo z dodelitvijo stanovanj v oovili poslopjih v Svetogorski ulici
108 stanovanj v „INA-casaw je zgrajenih že skoraj leto dni, pa so še vedno prazna
GORICA. 18. — Dokler v Gorici gospodarski stroj zaradi šovinističnih gledanj in proti-Ijudskih ukrepov ne gre kot bi bilo treba, dotlej je vse še kolikor toliko razumljivo in ni težko pripisati krivdo za gospodarsko nazadovanje odgovornim gospodarskim in ob-blastnim krogom v Gorici in celotni pokrajini.
Ko pa se poleg gospodarskega zastoja in bolje rečeno nazadovanja pojavijo tudi stvari. ki bi se ne smele, ker zanje ni logične utemeljitve, tedaj pa se vse konča in mine tudi človeško potrpljenje.
Naši čitatelji se spominjajo da smo svoj čas pisali o stanovanjskih poslopjih INA-casa ob Svetogorski ulici in ob tisti priliki izrazili naše zadovolj stvo nad dejstvom, da bo 108 delavskih družin dobilo še kolikor toliko udobno stanovanje. Vsakdo, ki dobro in pošteno misli, je moral deliti svoje mišljenje z nami, saj je vsem znano, v kakšnih stanovanjih stanujejo revne goriške družine v Ul. Ascoli, Rabatta, Formica, Vaccano itd..
Čeprav pa je vprašanje stanovanj nujno in predstavlja enega izmed temeljnih nerešenih socialnih vprašanj v Gorici, smo prisiljeni vedno znova ugotavljati, da so roloji neprestano spuščeni, da so stanovanjski bloki skratka neobljudeni.
Ljudsko ogorčenje zaradi malomarnosti oblasti je postalo tako glasno, da je moral celo na zadnji seji občinskega sveta svetovalec demokristjan-ske večine predlagati resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta, in ki je napisana naravnost v obliki poziva na italijansko ministrstvo za delo. naj odločno pretrese stvar.
Ako pogledamo nekoliko nazaj, bomo ugotovili, da je občinski odbor v sorazmerno kratkem času našel zemljišče za zidavo poslopij in da je tudi v dokaj kratkem času sezidal stanovanjske bloke in jih usposobil za sprejem novih stanovalcev. Vsa ta dela so bila izgotovljena v roku. ki ni presegel enega leta.
Razpisali so rok za vlaganje prošenj za dodelitev stanovanj. Ro!« je veljal do 30. avgusta 1930. Bliža se torej obletnica, odkar je rok potekel; odkar so bile hiše dograjene pa je leto Že zdavnaj minilo in vendar ni s stvarjo nič boljše. Hiše so se vedno nenaseljene.
Odgovorni ljudje pri občinski upravi se skušajo izgovarjati in vlečejo na dan razne izgovore, vendar je in ostane dejstvo, da so s svojo birokra-tično počasnostjo in brezvestnostjo zakrivili revnemu razredu veliko krivico; že za leto dni so podaljšali kalvarijo brezdomcev, ki se stiskajo v eni ali dveh sobah skupaj z drugo družino, kjer vladajo nehigienične razmere, beda itd,.
Z naše strani pozivamo obla-.
sti, da kar najodločneje pregledajo dosedanji postopek in strogo postopajo z ljudmi, ki jim je bila zaupana dodelitev stanovanj. Xo je treba napraviti, da se zadosti ljudskemu ogorčenju. Treba je napraviti vse, da se vrne v javno upravljanje red in poštenost, pravičnost in odgovornost, ki so na Goriškem že zdavnaj izgubile domovinsko pravico.
Ze zdavnaj so pozabili
Leninove besede o ,,beraškem imperializmu"
GORICA, 18, — O shodu vojnih invalidov in pohabljencev na Sv. Mihaelu, je kominfor-mistična «L'Un'.td» zapisala tudi sledeče nadvse zanimive besede:
«...velikanski napori, vsega italijanskega ljudstva na skalnem Krasu so bili prav. gotovo pred očmi uradnih govornikov, posebno odvetnika Riccija, predstavnika zveze, kateri so pravilno napravili, da so poveličevali spomin padlih...«.
Nihče ne oporeka človeku, ki poveličuje spomin padlih vendar spomin ljudi, kateri so padlj za pravično stvar. Hvaljenje junaštva vojakov ki so umirali na popolnoma in samo slovenskem Krasu, ker Kras nima drugih prebivalcev kot Slovence, to pa v nobenem< primeru ni pošteno.
Poveličanje ljudi, ki so umirali pri osvajanju slovenske
Razdeljevanj zadnje podpore brezposelnim
GORICA, 18. — Goriško županstvo sporoča, da bodo v četrtek 19. in v petek 20. t. m. delili pri blagajni Občinskega podpornega društva (ECA) v Ul. Baiamonti četrto in zadnjo podporo iz sklada za zimsko pomoč brezposelnim. V omenjenih dneh lahko dvignejo podporo vsi upravičenci zamudniki.
Do podpore Imajo pravico vsi brezposelni, ki so bili dne 31. maja vpisani v seznam brezposelnih na Uradu za delo. Do podpore pa nimajo pravice družine, ki imajo nad 6000 lir dohodkov mesečno.
Družinski glavarji, ki imajo pravico do podpore, morajo pri dvigu podpore predložiti knjižico o brezposelnosti vsefi članov družine. Tisti pa, ki imajo kakega družinskega člana zaposlenega, bodo morali predložiti plačilno kuverto.
Nastop učencev Glasbene šole
GORICA, 18. — V soboto 21. junija priredi Glasbena šola nastop učenceV in učenk klavirja in violine.
Nastop bo v prostorih Ljudske čitalnice s pričetkom ob 20. uri.
1ZSO D NIH_DV ORAN
Ha bi rešil volčjaka
se je zapletel v protizakonitost
ORICA, 18. — Lanskega JU-je 32-letni Bazzeo Jožef iz iča, Ul. Cosulich 3 prodal ;ga čistokrvnega volčjaka avi nadškofijskega setneni-v Gorici. Toda že nekaj dni kupeji je zvedel, da je vol-c pobegnil iz semenišča in ga je občinski konjederec . Nemudoma se je Brazzi, je svojega psa malodane ževal, odločil, da ga mora vsako ceno rešiti iz »krvo-iih» rok konjederca, akoj zjutraj je potrkal na la konjederca, toda ta je bil na pohodu za potepuškimi Silno se je bal za usodo iega psa in je zato konje-skemu nameščencu narav-t povedal, da je prišel iskat ‘jaka, ki so ga prejšnji dan i. Nameščenec mu je vljud-odvrnil, da čaka pes na živi-dravniški pregled in mu ga > ne more vrniti. Ko je Baz-videl, da ne bo nič dosegel, e izdal za organa javne var-ti in kot tak odločno zahte-svojo žival. Po takem na->u se je iahko vrnil domov som. Toda naslednjega dne ie konjederec, ki je vedel, da astnik psa noben agent jav-varnosti in ga je dejstvo, da psa odpeljali pred živino-ivniškim pregledom tako ogotilo, da je prijavil moža ciji
anes se je moral Bazzeo za-i tega zagovarjati pred go-im okrajnim sodnikom dr. zinijem, ki ga je kljub obto-čevl trditvi, da se ni izdajal agenta marveč, da je samo el, da ima na kvesturi veli-znanja, obsodil na plačilo ) lir globe in poravnavo sod-stroškov.
Obsodba avtomobilista
GORICA. 18. — Aprila lani so pripeljali v mestno bolnico
Bernt Riharda iz Ul. Favetti 12. Bernt se je moral zaradi globoke rane na glavi, pretresa mož-gan in številiih manjših poškodb, ki jih je zadobil pri nesreči na križišču pri gledališču Verdi, zdraviti nad petdeset dni.
4. aprila popoldne je namreč Bernt šel 5 kolesom po Korzu. Ko je dospel do križišča, mu je prometnik zaprl pot. Bernt se je ustavil in se z nogo prislonil na pločnik. Ko je prometnik dal znamenje, da je pot prosta, je Bernt nadaljeval svojo pot. Toda ko je prišel na polovico ovinka v Ul. Diaz, je nenadoma zavil pred njim tovorni avtomobil »Lancia Ardea» GO 5880. ki ga je z zadnjim delom zadel v njegovo sprednje kolo.
Danes so na kazenski sodniji 20-letnega dijaka Visintina Tu-lija, ki je vozil «Ardeo». spoznali za krivega nesreče, pri kateri se je Bernt ranil, in ga obsodili na 17.000 lir globe pogojno, povračilo škode v znesku, ki ga bodo določili naknadno, plačilo zastopnika prizadete stranke v znesku 15.000 lir in poravnavo sodnih stroškov.
Nato so pregledali obtožnico, k; je 30-letnemu gostilničarju Fegl Karlu iz Pevme očitala, da je v svojem obratu prodajal alkoholne pijače, ne da bi za to imel policijsko dovoljenje. Fiegla So obsodili na plačilo 4000 lir globe
Razpravo proti 54-letnemu •lakil Jožefu iz Rupe, sedaj stanujočemu v Gorici, Trg Batti-sii 2, ki je bil obtožen blatenja Cozzarola Karla, so zaradi nadaljnjih ugotovitev, odložili.
(ffoitp in
Ihbmoltiki dnmmtk l
zemlje, v času sedanjih izredno slabih odnosov med Italijo in Jugoslavijo ni nič drugega kot ščuvanje k še večjemu sovraštvu, kar praktično pomeni podiranje mostov sporazuma za seboj.
Lepo to pristoja kominformi-stom, ki so polni besed o miroljubni politiki in pravični rešitvi ozemeljskih vprašanj na narodnostni podlagi. Človek ne bi smel če ne bi jih poznal, pričakovati od njih takega šovinizma, ker so kommformistični uredniki in voditelji po besedah »pravični ljudje».
Toda med šovinisti m kom-informisti smo že večkrat poudarili — ni na Goriškem razlike. Oboje prešinja čisti italijanski šovinizem.
Stanovanjski bloki v Svetogorski ulici, ki še vedno čakajo na stanovalce
Neurie povzročilo v Dolenjah devet milijonov lir škode
Tudi drugod je padala toča, debela kot orehi
GORICA, 18. — Goričani se prav dobro spominjajo, kako se je v ponedeljek zvečer okoli osme ure pripravljajo neurje. Od severa in severozahoda se je proti Gorici pomikala cela vrsta temnih oblakov. Pred njimi se je liki meglenega zastora podil oblak, katerega je proti Gorici gnal močan piš. Naenkrat se je močno stemnilo in grmenje ter strele so napolnile ozračje.
Vse je hitelo, kot da se pripravlja nekaj hudega, V Krmi-nu je pričela z delom poskusna postaja proti toči.. Napolnili so možnarje s smodnikom in pričeli streljati. Strel za strelom je je odmeval nad deželo. Sem in tja se je tudi v cerkvah oglasil zvon.
V minuti se je po goriških ulicah življenje popolnoma spremenilo. Na cesti ni bilo žive duše. Vse je odhitelo domov in se poskrilo v najbližje hiše. Dež se je usul kot iz škafa. Takoj se mu je pridružila tudi toča. katera pa je bila zelo drobna, ker se je iztresla, še preden je prišlo neurje do Gorice. Najbolj so bile pri tem prizadete Dolenje na skrajnem severnem delu goriške pokrajine. Ljudje pripovedujejo, da je bila toča velika kot orehi in da je neusmiljeno sklestila vse, kar je dosegla.
Po dosedanjih cenitvah je bilo najbolj oškodovano grozdje, v vinogradih je toča napravila ogromno škodo. Uničila je 50 odstotkov vinskega pridelka. Na žitu je bilo napravljenih 40 odstotkov škode, v sadovnjakih okoli 30 odst., po 20 odstotkov pa je bilo uničenih drugih poljedelskih rastlin.
Pristojne poljedelske oblasti še niso dobile podatkov, da bi lahko točno ocenile povzročeno škodo, vendar računajo, da znaša okoli 9 milijonov lir. To število velja samo za Dolenje. Ce prištejemo še ostale okoliške kraje, znaša škoda nekaj desetin milijonov lir.
Zaradi elementarne nesreče so bile skoraj vse družine občutno prizadete. Med njimi pa so tudi take, ki jim je toča skoraj popolnoma uničila letni pridelejj in 50 zato v težkem gospodarskem položaju. Prefektura bi morala skupaj s poljedelskim nadzorništvom točno pregledati škodo in se pri tem poslužiti vestnih ljudi, ki bi šli od družine do družine. Na podlagi poizvedb bi morale potem v najkrajšem času nuditi kmetovalcem izdatno pomoč.
Nov vozni red
avtobusov na daljših progah
GORICA, 18. — S ponedeljkom 16. t.m. je stopi v veljavo nov vozni red avtobusov na sledečih progah:
Gorica - Milan: odhod iz Gorice ob 7.45 in odhod iz Milana ob 8.
Gorica - Benetke - Bologna:
odhod iz Gorice ob 7.15 in odhod iz Bologne ob 8.30.
Gorica - Trst: ob delavnikih: odhodi iz Gorice ob 7.15, 13.30; odhodi iz Trsta ob 13. in 19.; ob nedeljah in praznikih: odhodi iz Gorice ob 7.30 in 13.; odhodi iz Trsta ob 12.30 in 19.30.
Gorica - Krmin - Videm: ob delavnikih: odhodi iz Gorice ob 7.30. 12.15, 13.30 in 18.15' odhodi iz Vidma ob 7.45, 12.15,
14.30 in 18. Ob nedeljah. in praznikih so vožnje ukinjene.
Gorica - Gradež: ob delavnikih: odhodi iz Gorice ob 7.15, 13.30, 18.30; odhodi iz Gradeža cb 6.50. 13.15 in 15.; ob nedeljah in praznikih: odhodi iz Gorice ob 12.30 in 19.; odhodi iz Gradeža ob 7., 12.15 in 19.	•<
Gorica - Tržit: ob delavnikih: odhodi iz Gorice ob 6.45, 7., 11.30, 12.45, 16. in 18.30: odhodi iz Tržiča ob 7.40,	9.14,
17.20. 19.45. Ob nedeljah in praznikih: odhodi iz Gorice ob
12.30 tn 19 : iz Tržiča ob 13.30 in 20.10,
Gorica - Cervinjan: ob delav-
nikih: odhodi iz Gorice ob 8., 13.30, 17.30 (do Gradiške), 12.15 ir. 19.15; odhodi iz Cervinjana ob 6.50, 15., 18.; odhodi iz Gradiške ob 7.25 in 15. Ob nedeljah in praznikih: odhodi iz Gorice ob 18. in iz Cervinjana ob 12.45.
Gorica - Krmin - Čedad: ob delavnikih: odhodi iz Gorice ob 12.15 in 17.; ob sobotah za sejem v Čedadu ob 7.30; iz Čedada ob 8. in 13.30; ob sobotah s sejma ob 12. Ob nedeljah in praznikih: odhodi iz Gorice ob
14. in 20.; iz Čedada ob 12.45 in 18.45. Izredne vožnje ob nedeljah in praznikih na progi Gorica - Kopriva: odhodi iz Gorice ob 15.20. 16.30. 19., 20.10: iz Koprive ob 16.. 17.15. 19.40 In 21.
Gorica - Steverjan: ob delavnikih: odhodi iz Gorice ob 6.30, 12.45, 18.: 'iz Steverjana ob L, 14.15, 18.30:	ob nedeljah in
praznikih: odhodi iz Gorice ob
15. in 19.: odhodi iz Steverjana ob 15.30 in 19.30.
Natečaj za uradnike
v državnem arhivu
GORICA, 18. — Z ministrskim odlokom z dne 17. aprila 1952, ki je bil objavljen v Uradnem listu štev. 128 z dne 4. junija t. 1.. je napovedan natečaj za 13 službenih me3t državnega arhl-vista na poskušnjo (skupine A) pri upravi državnih arhivov.
Natečaja se lahko udeleže samo absolventi juridične, filozofske in diplomatske fakultete.
Prošnje s potrebnimi dokumenti je vložiti na prefekturo najkasneje do 3. avgusta t. I.
Za podrobnejše informacije naj se interesenti obrnejo na prefekturo (Ufficio Gabinetto).
Povišek družinske doklade
GORICA, 18. — S prihodnjim tednom stopi v veljavo sporazum, ki so ga sindikalne organizacije dosegie v zvezi z zahtevo povišanja družinske doklade. Delavci bodo po tem sporazumu prejemali 153 lir doklade za otroke, 100 lir za ženo in 55 lir za starše.
Zidarski tečaj za brezposelni
GORICA. 18. — Pokrajinski urad za delo je pred časom napovedal zidarski usposoblje-nostni tečaj za brezposelne. Doslej pa se za omenjeni tečaj, ki bo v Gorici, ni prijavilo zadostno število vajencev.
Pokrajinski urad za delo opozarja vse brezposelne, da v naši pokrajini primanjkuje poklicnih zidarjev; zato sp vsa gradbena podjetja primorana najeti zidarje iz drugih pokrajin. Vsem brezposelnim priporočamo. da se prijavijo za omenjeni usposobljenostni tečaj, ob zaključku katerega bodo prejeli usposobijenostno spričevalo, ki jim bo v veliko priporočilo pri zaposlitvi.
Prijave »e vedno sprejemajo na Uradu za delo.
Vesti za trgovce
GORICA, 18. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim trgov cem. da si na njenem sedežu v Ul. 9. avgusta lahko ogledajo sledeče okrožnice:	razdelitev
izvoznega kontingenta za Tur. čijo: carinska kontrola izveza za umetnostne predmete: trgovinski sporazum med Italijo in Ekvadorjem z dne 12. maja 1951; potek trgovinskih izmenjav med Italijo in Kanado; povpraševanje po itr'ijanskem blagu iz Kanade; nev trgovinski sporazum med Italijo 111 Avstrijo; uvozi s plačilom v šterlingih; podržavljenje blaga, uvoženega na sejme; povpr« sevanje po blagu in ponudba zastopništev iz Nemčije,
KRATKI] VESTI iz beneških vasi
Terska dolina
V poslednjih dneh je vsa Terska dolina na delu, da se ubrani prea krompirjevcem (koloradskim hreščem). po krompiriščih so že potrosili mnogo stotov uničevalnih sred, stev, kar pa ni dalo posebnih rezultatov, ker so ostala mnoga jajčeca mrčesa še živa. Zato kmetje pregledajo vsako rast. lino ter zbirajo jajčeca in jih mečejo v vedro, nato pa jih zažgejo. Doslej se je proti temu škodljivcu še najbolje obnesel ogenj. Vsa uničevalna sredstva so se namref pokazala za nezadostna.
Tarčent
Didaktično ravnateljstvo sporoča, da se bodo 30. junija ob 8.30 v osnovni šoli v Tarčentu pričeli izredni izpiti za one od. rasle ljudi, ki bi radi dobili spričevalo 5 razreda osnovne šole. Prizadeti se lahko obrne, jo na didaktično ravnateljstvo za vsa potrebna pojasnila
Sl. Peter Sioveuov
18. maja 1950 sta sc v tragtč-' ni avtomobilski nesreči na ce. sti Videm - Tricesimo srprtno ponesrečili dve osebi, medtem ko sta bili dve hudo, dve pa laže ranjeni. To se je zgodilo zaradi trčenja dveh avtomobi. lov. V enem izmed teh dveh avtomobile v se je vozil jospod Gino Corredig iz St. Petra Slo. venov. ki je vozil lastni avto. V njegevem avtu so se vozili tudi njegovi tast. tašča ter hčerka Alojzija. Zanimivo je, da sc se peljali v St. Peter h krstu. Sam Corredig, ki se je pred 38 leti rodil v ZDA od furlanskih staršev sploh še ni bil krščen, tako tudi ni bila krščena njegova hčerka Alojzija, tudi rojena v Ameriki, Na krizpotju pri Tavagnaccu sta vozili z. veliko silo trčili druga v drugo
Preiskcvalni sodnik Je na podlagi izjav prometne policije Corrediga kakor tudi vozača drugega avtomobila Pillilinija prijavil sodfču zaradi nenamernega umora m resnih telesnih poškodb ter ju tudi ob. tožil vezaške nesposobnosti, Pillilinija pa še zaradi preveli, ke brzine na spolzki cesti, kar naj bi pač zakrivilo nesrečo. Sodišče je po zaslišanju obtožencev in prič obsodilo Franca Pillilinija na 8 mesecev in 20 dni zapora z vsemi zakonskimi olajšavami, Ccrrediga pa so o. pros*j!>
Subid
V našo vas je pred kratkim prišel predstavnik inšpektorata za kmetijstvo in gozdarstvo v Vidmu. Zbranemu prebivalstvu je govoril o domači zadrugi. Pozval je tudi vse prebivalstvo naj podpiše izjavo, da ostane v vodstvu zadruge dosedanji odbor. Ljudje pa niso hoteli spre. jeti tega predloga. Večina pre. bivajstva bi hotela, da bi odbor zamenjali. V zadnjem času so namreč nastale številne tež. koče pri sestavi bilance iri prebivalstvo hoče, da se vse te težkr.če odstranijo.
Podbrdo
V nedeljo 15. t. m, je prišla v našo vas godba zavoda Toma-dini iz Vidma, da bi imela ob »šagri« koncert Eden izmed članov te godbe je namreč ro. jen v naši občini in je bil tu na dopustu. Prišel je iz svoje vasi peš v Podbrdo in se s svo. jim nastopom zelo izkazal, ta. ko da so domačini ponosni nanj.
Odkup oljnatih semen
GORICA, 18. - Pokrajinsko nadzorništvo za poljedelstvo sporoča. da so včeraj 16. t. m. pričeli pri vseh podružnicah Pokrajinskega kmečkega konzorcija v Gorici z odkupom oljnatih semen. Za vsak stot oddanega semena bo upra-
va konzorcija takoj izplačala kot predujem 26.50 litrov olja ali pa predujem 6.500 lir.
Oljnata semena bodo odkupovali pri podružnicah konzorcija v Gorici, Ul.’ Morelli:	v
Krminu. Ločniku, Romansu, Gradiški. Pierisu in Tržiču.
Kmpčk. konzorcij priporoča vsem pridelovalcem semen, da v njihovo korist oddajo svoj pridelek kmečkemu konzorciju, ki jim bo seme najbolje plačal. Lansko letb so kmečki konzorciji plačevali seme po 13.500 lir za stot ali pa zamenjali za 31 litrov olja.
Za avtobusne zveze v Beneški Sloveniji ne kažejo videmske oblasti nobene skrbi
Zakaj še niso ustanovili avtobusne zveze med gornjo Tersko dolino in Vidmom?
Tariie za mlačev žita
Pred kratkim je bila na Trgovski zbornici v Vidmu važna seja, na kateri so obravnavali vprašanje avtomobilskih zvez v videmski pokrajini. Namen te seje je bil, da se izboljšajo te zveze, da se koordinirajo in da bodo hitreje obratovale. Zal pa se ni položaj po tej seji prav nič spremenil na bolje.
Seji je predsedoval ing. dr. Giovanni Ciaccio, ravnatelj in, špektorata za civilno motorizacijo v Vidmu. Pomagal mu je dr. De Matteis z glavnega inšpektorata iz Rima. ter ing. Gi. ni z videmskega inšpektorata. Seji so prisostvovali tudi nekateri zastopniki državnih železnic iz Benetk ter zastopniki raznih avtobusnih prevoznih podjetij in predstavniki občin
Ta seja nam je pokazala, da postaja vedno bolj potrebna koordinacija med železnicami in avtobusnimi progami. Peka, zala pa nam je tudi, da skuša konec koncev vsakdo vleči vodo na svoj mlin ter pri tem pozabi na medsebojno razumevanje in pomoč.
Tako vidimo, da zlasti kar se tiče našega področja .skoraj ne moremo upati, da bo prišlo do sporazuma v interesu vseh tistih, ki se poslužujejo promet, nih zvez. Poleg tega pa nočejo ugoditi prebivalcem Terske doline niti toliko, kolikor so že ugodili prebivalcem Nadiške doline. Medtem ko imajo Na-dišk,a dolina in doline, ki se va. nje stekajo avtomobilsko zvezo z Vidmom, pa nočejo dovo. liti avtomobilske zveze z Brdom. Dovolili so namreč samo zvezo med gornjo Tersko dolino in Tarčentom. Podaljšek av. toriiobilske zveze iz Tarčenta v Videm so vedno odklanjali z izgovorom, da je Tarčent že povezan z Vidmom s tramvajem.
Na omenjeni zadnji seji so dovolili nove avtobusne proge. žal pa nismo našli v velikem seznamu novih odobrenih
prog one iz Terske doline v Videm. Glede novih prog baje zahteva občina Ratenj, da bi morali avtobusi, ki vozijo iz doline Rezije, odslej voziti tudi skozi ta kraj. To bi bilo nesmiselno, ker bi se proga podaljšala. kar bi pomenilo poleg tega še izgubo časa.
V Ratenju so se v tej svoji zahtevi sklicevali celo na demokracijo Mi pa res ne vemo. kaj ima s tem opraviti načelo demokracije, saj bi to škodovalo brzini avtomobilskih zvez z našimi gorami. Poleg tega pa se v Ratenju lahko poslužujejo drugih avtobusov, ki že vozijo skozi to središče, ki razpolaga tudi z železniško postaje.
Ne vemo, ali bodo tudi to za. htevo sprejeli. Na vsak način pa vemo, da niso doslej za naše potrebe kazali nobenega razumevanja ne za Rezijansko ne za Tersko in niti ne za Nadi. ško dolino. Zato moramo še enkrat protestirati z zahtevo, naj začnejo končno upoštevati tudi naše želje,, potrebe in interese.
GORICA. 18. — Na seji Zveze poljedelcev in sindikalnih organizacij, ki je bila Pre“ dnevi na Pokrajinskem nadzor-ništvu za poljedelstvo, so doio-čil, sledeče tarife za mlačev žita:
za mlačev pri stalnih mlatil-nicah od 6 do 6.5% pridelka.
za mlačev pri potujočih mla-tilnicah pa od 6.5 do 7% Pr'" delka
Poljedelcem, ki ne bodo marali plačati mlačve z žitom, bodo mlačev zaračunali v denarju, in sicer predvideno količino žita po ceni, ki ga odkupujejo v odkupnih centrih.
kino
VERDI. 17: «Bridkost», 1. Berg-mann in C. Boyer. VITTORIA. 17:	»Izkoriščeva-
lec!). C. Romero.
CENTRALE. 17: . »Tisti, ki ■»* obupajo«, G. VVithers in Donald.
MODERNO. 17: »Nevidne sp®-ne«. A. Valli.
Zadnje predstave ob 21.30.
V NEDELJO 22. t. m. ob 20. uri bo na lelnem gledališču v Standrežu nastopila Otroška dramska družina <z Standreža s pravljično igro v štirih dejanjih
V
Prodaja vstopnic pri blagajni od 17. ure dalje.
Otroška dramska družina vabi vse goriške Slovence, otroke in odrasle !
US
Umetno ustvarjanje pasi ve v proračunu
V V-
a
Italija zahteva, da se vsota 5 milijard lir, kolikor baje znašajo davki in carina na blago, ki ga iz Trsta uvo zijo v Italijo, všteje med njene prispevke za kritje pasive
Kot poročajo »Uitin.e Noti-■zie«. so se predvčeraj pričela v Rimu pogajanja med predstavniki ZVU in italijanske vlade o proračunu za drugo polletje 1952. leta. Isti ljst tudi predvideva, da bc imel omenjeni proiačun 7 milijard deficita, katerega bc morala kriti italijanska vlada.
O sedmih milijardah predvidenega deficita piše tudi drugo šovinistično glasilo »Prora«.
Razpihovanje in umetno računovodsko ustvarjanje deficita tržaškega proračuna je ve-dno bilo priljubljeno sredstvo šovinistov za dokazovanje, da Trst ne more živeti brez »velikodušne« italijanske pomoči. Tudi cb najnevejšem proračunu se bo vnela slična papirnata gonja.
Kako izgledajo dohodki in izdatki naše cone?
V prvih povojnih letih je bil deficit dokaj velik. To je razumljivo. saj se je obnavljala industrija, hiše pristanišče o-benem je bilo pristanišče le slabo izkoriščano itd. Skratka, tik po vojni ni megel biti finančni položaj rožnat. Z normalizacijo razmer pa se je finančni položaj izboljševal. Ce izpustimo iz proračuna italijanske prispevke za gradnjo ladij (ker je vse te laoje pobrala Italija), vidimo, da je v prvem polletju 1949. leta deficit znesel le še 3,4 milijarde lir, v drugem polletju istega leta pa 3,6 milijard lir. Ze v prihodnjem 1950 letu je deficit močno padel predvsem na račun zvišanih dohodkov ter je znašal v prvem polletju 2,0 milijardi lir in v drugem polletju pa le še 1,0 milijardo lir. Obračun za prv0 polletje. 19Ši pa se je zaključil že z aktivo 90 mi-Ijtonov lir-Predvideni deficit bi meral znesti 690 milijonov lir, toda dohodki so se zvišali za 600 milijonov ne da bi narasli izdatki.
2VU pa je v proračunu za II. polletje 1951 tudi uradno izključila prispevek za gradnjo ladij, zalo bi morali imeti v proračunu za drugo polletje samo 148,7 milijonov lir deficita. Pa še ti redki milijoni se bodo v obračunu znižali, ker so bili dohodki tudi v drugem polletju 1951 dokaj večji od predvidenih ter bo narastel presežek dohodkov nad izdatki na okoli pol milijarde lir
Po istih kriterijih sestavljen proračun za prvo polletje 1952 pa bi znesel že v proračunu samem okoli pol milijarde aktive
Sovinitti s0 se znašli v precejšni zadregi. Ce postane proračun aktiven, ni več mogoče kričati o »pomoči« ter o ((nesposobnosti« Tržaškega ozemlja za samostojno življenje. Na vsak način so morali najti neko rešitev. Izhod iz zagate predstavlja neka nova postav-ka v proračunu, ki znese lepih okroglih 5 milijard lir in ki so jo napisali med pasivo, To novo postavko vsebuje že proračun za drugo polletje 1951 tn ima zelo dolg, kompliciran naziv: «Razlika med dohodki po-
branimi na račun davkov in carin na Tržaškem ozemlju in v Italiji, katere pa dejanska plcžujejo italijanski državljani«.
Ta razlika predstavlja ene davke in carine/ ki jih pobirajo tukajšnji tinančni organi za blago ki-teiega prcoajo v Italijo. Carine in davki se vštejejo v ceno blaga ter zato po tej logiki plačujejo te carme in cavke potroši'ikj v Italiji.
ZVU trdi, da znaša ta negativna razlika 5 milijard lir ter da pride na tak posreden način Trst do 5 milijard dohod-kov . na račun italijanskih financ.
Zelo čudno je, da so sc spomnili na teh lamoznih 5 milijard šele takrat, ko je postal proračun pozitiven. Ce taka famozna postavka res obstaja, je morala biti na svetu že vsa leta. odkar je ustanovljeno STO in se ni mogla roditi šele 1951 leta.
Ta famozna Dostavka ima za. nirnivo juridične stran. Na osnovni gospodarskih, finančnih in carinskih sporazumov iz 1948 leta je bil Trst vključen v italijanski carinski sistem. To pomeni da ni med Italijo in Trstom nikakih carinikih meja ter da veljajo v Trstu isti carinski predpisi kot v Italiji. Ta sporazum je bil sklenjen ha italijansko željo, točneje na njen pritisk. Londonska konferenca je ta sporazum vnovič potrdila, ker je za Italijo ugoden.
Kako more Italija sedaj kar naenkrat zahtevati, da se vpisujejo kot njen prispevek carinski dohodki Trsta, katere ir.enda plačujejo potrošniki v Italiji? Se mar ni Italija s carinskim sporazumom odpoveda. la tem dohodkom? Ce ni tako, naj Italija prekliče in odpove rimske gospodarske sporazume ter naj dovoli, da bc \odil Trst I lastno carinsko politiko. Zakaj se Italija tako krčevito oklepa nekega sporazuma, od katerega ima menda samo škodo?
Nihče ni tako neumen da bi metal težke milijarde skozi okno, Najmanj pa italijanska vlada. Zato lahko trdimo, da borih pet milijard, katere so vtaknili v proračun ne vzdrže resne kritike ter, da so le plod tendenciozne računovodske mojstrovine in ne odražajo dejanskega gospodarskega stanja.
Pa o računovodski plati te »mojstrovine« prihodnjič.
v Barkovljah
Tržaško prebivalstvo je sprejelo z veseljem vest, da so končno zaključena popravljalna dela na občinskem kopališču «Topolino» v Barkovljah.
Ze pred dobrim letom ie bilo postavljeno vprašanje popravi, la priljubljenega kopališča, ki je bilo poškodovano še za časa vojne. Po neštetih prošnjah in intervencijah, je bila za izvr-
šitev potrebnih P' pravljalnih del odobrena vsota 7 milijonov lir. Obenem s popravljalnimi deli so očistili in nekoliko popravili tudi bližnje občinsko kopališče Cedas.
Obnovljeno kopališče je na razpolago materam in otrokom ter lahko sprejema skupno približno 1000 kopalcev.
Ker je tržaško prebivalstvo že večkrat izrazilo svo.ie mnenje, da bi bilo treba v Barkovljah zgraditi še kakšno kopališče, s čimer bi bilo končno rešeno vprašanje kopanja izven kopališč, ki ni niti varno, niti estetsko, se je tržaška občina odločila, da prouči tudi to vprašanje. Zupan je v spremstvu podžupana Visintina obiskal obnovljeno kopališče ter si ogledal del obale, ki leži med kopališčema «Topolino» in «Cedasom». Sklenil je, da pred. leži načrt za zgradnjo novega občinskega kopališča, ki bo ležalo med obema omenjenima ter tvorilo z njima celoto. Za zgradnjo tega kopališča bi bila potrebna vsota 40 do 50 milijonov lir, ki jo bodo morale odgovorne oblasti še odobriti. Ce bo načrt ugodno rešen, bo vsaj delno rešeno vprašanje zadost. nega števila kopališč, posebno občinskih
•JUG
ZA IRŽAŠKO OZEMLJE
V soboto, 21, junija 1952 ob 21. uri gostovanje na OPČINAH na prostoru bodočega kulturnega doma 'z Nušičevo komedijo
P
Gl ASBENA MATICA V TRSTU
| 23. JUNIJA OB 2| IRI v AVDITORIJU
Prijavite se
vomlaainsko delovno brigado
/.veza antifašistične mladine vabi vse mladince in mladinke, da preživiio del svojih počitnic v mladinski delovni brigadi, ki bo 10. julija odpotovala iz Trsta v Vinodol. Tržaška brigada bo kot vsako leto tudi letos po svojih raoceh prispevala skupno z domačimi in tujimi brigadami k izgradnji ene največjih elektrarn Jugoslavije, in sicer hi-drocentrale Vinodol v zaledju Hrvaitskega Primorja.
Vse podrobnejše informacije dobite na sedežu ZAM v Ul. Machiavelli 13 TI. kjer se lahko tudi vpišete vsak dan ined 17. in 19. uro.
Honeelt
J AMUKteKE SLOVENKE
ANK SAFRFDOVE
SLOVENSKEGA VOKALNEGA i	OKTETA
Prispevajte
za
KULTURNI
DOM
tP/?£S
A D E X IZLETI
DVODNEVNI IZLET 5. IN 6. JULIJA V
Pulj
ENODNEVNI IZLET 6. JULIJA V
Novo Gorico Idrijo Cerkno Bolnico Franjo
Vpisovanje do 21. junija Prl «Adria-Express», Ul. F. Se-vero 5 b — Telefon 29243-
S potrtim srcem naznanjamo tužno vest o izgubi našega nadvse ljubljenega sina
NINA FLAJBANA
v starosti 27 let.
Pogreb bo danes ob 16.45 uri iz mrtvašnice mestne bolnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči starši rn družina Almacora
Trst, 19. junija 1952.
Škof dr. Juraj Dobrila
politik in voditelj Istranov
Dr. VINKO RAPOTEC
(Nadaljevanje in konec) Ugotavlja, da se Italijani * vsemi Solarni še niso dvig-B|li civilizacijsko na stop-j »io drugih avstrijskih narodov, j 'n poudarja, da se Slovani v j utri ne morejo dvigniti, ako se
|!lrr' dovoli niti govora v jsstnem jeziku. Pričakuje od ‘talijanov pravičnosti, toda ako to ne zgodi, dodaja samoza-J 'astno: «...Se nisem obupal za* I tadi končne zmage te pravde, j .°var>i, ki sestavljajo dve tret.-I j®i istrskih prebivalcev, seve-I še spe; no, gospoda, kdor k*’ ** n' umrk ^dor spi. se 1 prebudil in najuspešnejše 1 !le^stvo, da se prebudi, je du-Sftije in potlačevanje njegovih pravnih pravic. Ce bi tako z ”hni ravnali, bi jih seveda prebili, toda tako kot ne bi bilo ‘ttakor po volji istrskim Italijanom.))
Dr. Dobrila je bil porok za to. . ??ko in kratko je zavračal “a Dunaju v parlamentu aristokrate in nemške nacionalce, ki a omalovaževali potrebe istr-«ih Jugoslovanov. Imel je ve-•*9 Prisotnost duha ip je ved-1,0 izbral obliko, ki je bila poginoma pravilna, in argumenti na katere ni bilo odgovora.
- mistra Glaser in Unger sta se u še čez 12 let hotela mašče-ati in sta se upirala, da bi Panslavist Dobrila zasedel tr-asko škofovsko stolico. Unger-il' i® odločno zaklical, da ne ja v narodnostnem vprašanju obenega kompromisa, plasti se je na jej-atko otre-? hinavcev, ki so hoteli izrab-k i njegov cerkveni položaj, da 1 ga odvrnili od narodnega e a. Intimnemu sodelavcu le ejal: »Očitajo mi. da sem avjan’. Zahtevajo od mene, bom dvakratni izdajalec.. -'asim govorijo o miroljubnosti Popustljivosti in slogi, ali da eoemo po pravici, da se damo jakemu pod noge. No. da, mi -oto krivi, da se ne radujemo S snto lahko drugim sužnji.«
rihajali so k njemu razni ( m.ini glavarji in župani s pri-ozbamj proti njegovim župni-om, češ da jih narod sovraži n Jih ne bod0 mogli ščititi. Ko Je škof Dobrila ugotovil, da ie ej gospodi na poti narodno de-duhovnika, je suho zavrnil žaru e ve p0 premestitvi in je še V^r°šo opomnil okrajne glavarji*111	da	So postavljeni
s o, da ščitijo pravičnike proti razgrajačem.
Ponosen na kulturni apredek Hrvatov v Banovini, as 1 na njihovo univerzo. S £n°som je zavrača] razne Ita-v , e’ k’, so omalovaževali hr-'ntski jezik: ((Hrvati imajo v ^sgrebu univerzo, na kateri Predavajo v hrvatskem jeziku o JjSeh vedah.« Proti takim izbruhom italijanskih listov pa se je razvnel in visoko povzdignil še 'kromno glasilo istrskih Hrva-®v «Našo slogo«; «Ima v Istri •rtaša sloga’ za Istrane, a čita od Jadranskog mora do Pe-ie- od Soče do Balkana, od Orav«
V 17 letih 8ko-fovanja v po-reško - puljski škofiji, kjer je opravil velikansko delo in vzgojil vrsto delavcev, je 1875. sprejel škofijsko mesto v Trstu, kjer je nadaljeval svoje plodno politično in nacionalno delovanje
Soče
i Dunava do Egejskog ’°ra!« Bij je torej zelo soro-6n svojemu prijatelju Stross-^Verju.
Na potovanjih po Istri se ni -Prejil na župnišča, ampak je P°vsod zahajal v kmečke domo-e in neprisiljeno govoril z od-jaslimi in zlasti z otroki. Vcep-Jal jim je samozavest, tudi rokom. Imenoval jih je sinove svnega naroda. Iskren in odit človek se je med krneč* ‘po ljudstvom počutil najbolje.
* letu 1873 so ga istrski so-
Pregovorili, da je kan-v l!8' za Par'arnent na Dunaju -kmetskih občinah zahodne Da \ Zavedal se je. da ni še rod dovolj prebujen, da je še Dn.^eo odvisen od italijanske . p°de. vendar je prevzel na-vedai tež*Co hreme, ker se je zaves; da ima v nart)du naj-v. p rnslombo od vseh možnih s. didatov. uspei. toda izvr-
* je veliko delo, ki je bilo s J napredka v bodočnosti. Nj
brzdati svoje žalosti za 8v v'snosti in zaostalosti • ™ °pj'h rojakov. Nadaljeval
lP'j’ko^elo0dl0an0 *VOie bUdi’
'ilenari00'’11)18--'16 dajal mnoS<J -narja za knjige, ki jih je de-
na široko istrskemu ljudstvu.
S* esvS°M^Ske začetnice 'n knji-w sv. Mohorja in Jeronima. In veda svoje molitvenike. Ste-pismenih ljudi je narašča-ozk^-anje??Vi zaslu*>- Ni bil ie zeuen' ?r.uSt,V0 sv- Jeronima kniiuo p plra'- Zelo je cenil
‘oval Dništ	ie	SV<>‘
*i tih u u Sv’ Jeronima, da
L i*	za	vzor- Sam ie
določ? rUH7 sv' Jeronima o«ene nagrade za dva gospo
te iv- ?pisa za hrvatske kme-‘e Dijake ki jih je podpiral.
Voli;	?rcdo	prot’ svoii
no . vV semenišče. Poudarjal ie Po‘rebo tudi Posvetnih izobra zencev - Hrvatov
U mak°‘PU,3?ko žkotii° Je e’
j« „ zapustil v zavesti, da o Paprav|l v 17 letih kot škof
klavce0 kMihnt3e ZapUStil ,n" ki »•	]	h	Je	sani vzgojil,
PPustiH d6la 28 "ar°d d° smrt'
2- v TRŽAŠKI ŠKOFIJI
Dr. Dobrila je služboval v 5rstu kot kaplan, kot ravnatelj zenske šole, kot ravnatelj trža skega semenišča in župnik in kanonik stolne cerkve v Trstu do 1. 1858, ko je odšel v Poreč. Slovence je zelo čisla; in si je it v tej dobi osvojil njihovo srca. Ko je postal škof v Poreču. so mu v Trstu spesnili Pesmico, v kateri ga nazivajo: *zarjo», in asolnce«. Napredne')-** Slovenci so mu bili vzor. To
So mu bili tudi Cehi; Natanko je spoznal, koliko so bili oboji v njegovi dobi naprednejši od njegovih Istranov.
Z vsem srcem je bil zasidran v svoji ožji domovini Istri. Po gnal je v njej silno globoke korenine. Prijatelji so mu tudi zamerili, da je sprejel 1. 1875 škofovsko mesto v Trstu. Dohodki niso bili odločilni, saj je z umnim gospodarstvom dvignil dohodke v Poreču nad tržaškimi. Odločilen je bil brez dvoma pri takem človeku kot je bil dr. Dobrila. le narodni interes. Trst je bil veliko središče primorske politike in shajališče «Sla-vjanov« tudi iz drugih avstrijskih pokrajin. V Trstu je bilo Namestništvo. Dr. Dobrila je tam prav pogosto energično in učinkovito interveniral. V Trstu je bil med prvimi člani «Slavjanske čitalnice«. Narodno delo v Zahodni Istri je temeljito organiziral in se je zanese! na svoje namestnike. Potrebno je bilo poskrbeti tudi za del Istre, ki je spadal v tržaško škofijo. Po mojem mnenju pa je bi] eden glavnih razlogov za preselitev od njega ustanovljeni list «Naša sloga«. List je izhajal v 500 izvodih, od katerih je plačeval sam skupno z nekim prijateljem (Strossma-yer?) 400 m jih delil po vsei Istri. Bil je listu tudi duševni oče. Pokojni poslanec Matko Mandič piše, da je bi] dr. Dobrila najvnetejši sotrudnik lista. Pisal je ognjevite članke, novice, poročila. Dajal je nasvete glede politike in gospodarstva. Uredniki, zlasti Karabajič, so dobivali od njega mnogo pisem, ki jih je duhovnik Karabajič žal sko\-aj vsa sežgal. Opravičil se je. da so bila Dobrilova pisma včasih tako «zabeljena», da se je bal. da ne bi škofu škodila. če bi prišla oblasti ali javnosti v roke. Izginil je tako neprecenljiv material za našo zgodovino, kajti škof Dobrila je imel po vsej monarhiji odlične osebne zveze in prvovrstne informacije o položaju. Ker je bil izredno bistroumen, je bila njegova sodba o političnih vprašanjih vedno zanimiva in od-kritosrčna.-Bik je v pranem po» menu besede Jugoslovan iti Slovan. Objalpval je, da deli Jugoslovane vera in je želel, da se zedinijo. Pri nas je Stross-mayer bolj znan kot Dobrila. V resnici sta bila zelo blizu po izobrazbi in političnem pojmovanju. Vzajemno sta Sf. občudovala. Strossmayer ga je imenoval apostola Istre in Dobrila
PROSLAVA 109 - LETNICE DICKENSOVEGA ROMANA NA EDIMBTJRSKEM FESTIVALU
Za prihodnji dramski in glasbeni festival v Edimbur-ghu so že pripravili 350.000 ilustriranih prospektov, katere bodo v kratkem razposlali po vsem svetu.
Na festivalu bomo med drugim videli tudj škotsko «Ba-lado« — ples iz 18. stoletja, ki ga bodo izvajali člani mestnega gledališča iz Glasgowa, in za oder prirejen Dickensov roman «Bleak House — v priredbi slavnega igralca Emly-na Williamsa — ob stoletnici romana, ki je izhajal v mesečnih nadaljevanjih.
je o Strossmaverju pisa: iz vatikanskega koncila v domovino, da je Strossmayer eden naj večjih ljudi na koncilu. Občudovat je njegov govorniški dar in poudarjal njegovo svetovno slavo. Na koncilu je bil na Stvoss-m«yerjevi strani.
Dr. Dobrila je bil v stalnem stiku z vsemi kuiturn.mi 'jadrni na Hrvatskem. 7 največjim interesom je zasledoval ves kuiturni napredek fh vatske in celo posega! s tehtnimi nasveli pri izdaji knjig m publikacij. Hrvatski jezik je goji, zelo skrbno in se stalno spopolnjeval. To se vidi zlasti pri njegovih izdajah molitvenika «Oče, oudi volja Tvoja«. Pazil je na duh jezika in se posebno trudil, da ga narod lahko razume.
Osebno je bil nadvse iskren in si je s tem osvajal poštene ljudi in se zamerjal hinavcem.
Kjer se je bal za narodno škodo, je svojo odkritosrčnost in prenagljenost 'obžaloval. V beležkah so našli lastno, kritik,o, da jg upremalo napreden v brzdanju svojega jezika«. Na poto-■vanjih, . je nastopal skrajno skromno. O sebi je pravil, da je ((istrski duhovnik« in ljudje, ki ga niso poznali, niso niti vedeli, da je škof.
Za svoje učence je zapustil 176 tisoč kron. Oni so bili v oporoki imenovani za glavne dediče.
V Trstu mu je začelo pešati zdravje in 13. I. 1882 je veliki Istran izdihnil svoio dušo.
Spomenik je zapustil v srcih vsega svojega naroda. Na pogreb so prišli poleg zastopnikov ((Hrvatske Matice«, ((Društva sv. Jeronima« med drugimi tudi zastopniki tržaške ((Edinosti« in «Slavjanske čitalnice«.
Z USPELE AKADEMIJE
slovenskih srednjih šol
na kateri so dijaki in dijakinj« trgovske akademije simbolično prikazali ribiško življenje.
Beg pred socializmom
Človeku, ki ima količkaj kritičnega duha, se ob čitanju kom-informističnega tiska nehote postavi vprašanje; Zakaj ljudje, ki imajo stalno na jeziku besedo socializem, ki govore o njem, kakor da gre za splošno znano stvar, s takimi in takimi posebnostmi in značilnostmi (in abstraktno je temu tudi tako: socializem je taka družbena ureditev, kjer ni izkoriščanja človeka po človeku, kjer je vsakdo plačan po svojem delu in kjer ima vsak človek možnost, da neovirano razvije svojo osebnost), zakaj so ti ljudje tako skopi s konkretnimi podatki, ko gre za prikaz dejanskega stanja v SZ in drugih deželah tako imenovane ljudske demokracije, v deželah, torej, kjer je socializem baje že zgrajen, kjer baje prehajamo že v komunizem, in kjer smo baje na poti socialistične izgradnje. Kako je mogoče, da se o deželah, kjer baje živijo v socialističnem družbenem redu, razmeroma tako malo ve, in še to- je v pretežni večini primerov le propagandni material, to je material, kjer je objektivna stvarnost namerno pohabljena, in
cialistični red mora nujno imeti.
Negativna plat vsakega družbenega reda je šicer sprejemljiva ali nesprejemljiva. O sprejemljivosti ali nesprejemljivosti te negativne plati pa ne odločata niti Stalin niti Truman, ampak je objektivni činitelji družbenega razvoja samega. Ce sprejemljiva stran sovjetskega družbenega reda prekaša sprejemljivo plat današnjega kapitalističnega družbenega reda. njegova nesprejemljiva plat pa daleč zaostaja za negativno in nesprejemljivo stranjo današnje kapitalistične družbe, ni mogoče razumeti, zakaj današnje sovjetsko vodstvo in njemu podrejena vodstva drugih kominformi-stičnih strank tako ljubosumno skrivajo pred vsem nesovjet-skim javnim mnenjem resnični, objektivni in stvarni obraz tega toliko opevanega družbenega reda?
Dokler človeštvo še ni razpolagalo s konkretnim primerom družbe, zgrajene na socialističnih načelih, je borba proti nesprejemljivi strani kapitalističnega sistema morala nujno operirati z abstraktnimi pojmi, ki so predstavljali revolucionarno
kjer izostaja sistematično njego- antitezo negativne strani tega va negativna stran, ki jo, ka-1 sistema. A danes tak postopek | kor vsak družbeni red, tudi so-1 m več dopusten, ker
mm®
ezero čuva dvajset milijonov ansleči tolarjev
Morska globina krije neizmerne zaklade • Potop ladje z zlatom in dragulji 1. 200 pr. n. št. - Rimski konzul izropal bogati Korint, toda zaklade je pogoltnilo morje * Podjetje «Brodospas> v Jugoslaviji dela prava čuda pri reševanju potopljenih ladij
mm#.
Potapljač se spušča v globino morja
Neizmerni so zakladi, ki jih krije morska globina. Ugotovili so, da je že pred prvo svetovno vojno izginilo na morsko dno povprečno najmanj tisoč ladij na leto. V vojnem času
fia seveda še mnogo več. a Vša-v vihar. Le malo ladij Us *je’ r£
ko teh ladij, je poleg človeških življenj pogoltnilo nenpsitno morje tudj številne dragdeeno-sti, ki jih kljub mnogim znanim primerom ni mogoče niti približno oceniti.
Potapljači, opremljeni z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki, stikajo po morskem dnu za potopljenimi zakladi. Njihovemu delu pa je zastavljena določena meja, čez katero ne morejo. V globinah nad dve sto metrov je njihovo delo popolnoma nemogoče.
Prava čuda je v socialistični Jugoslaviji ustvarilo podjetje »Brodospas« z inženirjem Karlom Baumanom na čelu. Podjetje ni iskalo potopljenih zakladov, dvignilo pa je iz jadranskih globin celo vrsto v zadnji vojni potopljenih ladij in s svojim delom še neumorno in uspešno nadaljuje.
Ni pa tako vedno in povsod. Dostikrat vsi napori potapljačev in modernih naprav ne zaležejo prav nič in morje še nadalje hrani in čuva prisvojene zaklade.
Ze zgodovinarji starega Rima pripovedujejo o dveh državnih galerah, ki sta se polni zlatih posod, okrasja in draguljev leta 200 pred n. št. potopili v Neapeljskem zalivu. Pol stoletja kasneje je rimski konzul Mummius izropa] bogati Ko-
rint in odvlekel najdragocenejše zaklade grške likovne umetnosti, dragocenih posod, draguljev in podobnega na svoje ladje, da jih prepelje v pohlepni Rim. Na povratku ga je zajel
šilo, vse drugo je pogoltnilo morje in čuva grške zaklade še danes.
V starem veku je cvetela kultura in z njo trgovina na obalah Sredozemskega morja. Slednja je morala dati tudi morju svoje žrtve. Po poročilih sodobnikov sklepamo, da krije Sredozemsko morje potopljenih zakladov v vrednosti neštetih milijonov. 2al so pokopani za večno!
Tudi srednji vek se je moral morju drago odkupiti. Španske jadje, ki so v začetku 16. stoletja natovorjene z ogromnimi množinami zlatega prahu, hitele s Haitija proti domačim bregovom, je strašno neurje pri otoku Svete Lucije potopilo in tam počivajo še danes.
Znana je srednjeveška španska Armada. Zavojevati je hotela tudi svobodno Anglijo. 29. maja 1588 je odplulo iz Lizbone sto šestdeset težko oboroženih ladij, ki so poleg posadke vozile še 50.000 vojakov. Menda je usoda čuvala britansko neodvisnost. Strahovit, več dni trajajoč vihar je zajel špansko bro-dovje, ga razkropil in večinoma potopil. Le malo ladij je doseglo domača pristanišča, večina je zginila na dno ob škotski in irski obali ter v Kanalu Neizmeren zaklad je odnesla na morsko dno admiralska ladja
«Duc]ue de Florencia« v zalivu Tobernrory ob zapadni obali Škotske. Sest sto milijonov zia-ta in srebra. Pa to ie. le neznaten del plena angleškega morja. Angleška kraljica Elizabeta je pol leta kasneje izdala spominski novec z napisom: «Deus af-flavit et dissipat.j sunt«. Bog je zapihal in razpršili so se.
364 let že krije nemirno va-lovje one zaklade. Pol stoletja po nesreči so pričeli s poskusi, da bi iztrgali morju potopljene zaklade, nadaljevali so s poskusi do današnjih dni, a vedno brezuspešno, čeprav so jim točno znana mesta pogreznjenih ladij, četudi so potapljači videli topovske cevi in celo zaboje z zlatom, približat: se ruševinam pod morjem zaradi izredno močnih tokov ni mogel uspešno še nihče, kdor pa je bil le pre-smel. je to plačal s svojim življenjem. Mno^e španske ladje onih dni pa s0 tako globoko, da se' jlni potapljači’niti-približati niso mogli.
V začetku 18. stoletja je pripeljalo špansko ladjevje iz Mehike in Peruja bogato zalogo srebra. V zalivu Vi go ob španski obali ie Spance presenetilo britansko in nizozemsko brodov-je V borb: so Angleži zajeli nekaj zakladnih ladij, na katerih so našli dvajset milijonov srebra. Večino svoiega dragocenega ladjevja so Spanci v brezupnem boju potopili sami. Petdeset do šestdeset milijonov se je tedaj zarilo v blatno morsko dno. Tudi te zaklade so neumorno iskali, niso pa še našli točnega mesta in tud: sicer jc delo potapljačem zaradi globine 130 m zelo otežkočeno.
Zanimiv je primer z brzo.ia-drnico «Lutine», ki skozi stoletja zaposluje pomorske narode severozahodne Evrope in to že vedno z dvomljivim uspehom.
To se je zgodilo v zadnjih letih 18. stoletja, v onem času. ko je vsa Evropa vstala prot: revolucionarni Franciji. Vojne in politične razmere so nenadno dvignile važnost mesta Hamburga, ki je tako rekoč čez noč postal glavno trgovsko pristanišče severne Evrope. Hamburškim trgovcem je zmanjkalo denarja za takojšnja plačila to-
vorov, banke pa so zahtevale oderuške obresti do 30%. V tej stiski se je Hamburg obrnil na Anglijo, ki je edina v onih časih obogatela. Angleži so radi pomagali, saj je bil tudi Hamburg. sovražnik Francozov in če je cvela trgovina v Hamburgu, je zaslužila tudi Anglija. Londonske banke so zložile 24 milijonov tolarjev deloma v zlatnikih, deloma v zlatih in srebrnih paličicah. Angleška vlada je določila za prevoz zlata močno oboroženo in urno fregato «Lutine», ki jo je nekaj let pred tem vzela Franciji. Prav na tihem so naložili zaklad in jasne noči 9. oktobra 1799 je odjadrala «Lutine» iz pristanišča Yarmouth Roads.
Prve ure vožnje so bile ugodne. sredi noči pa je v višini Helgolanda nenadno nastopil silovit vihar, ki je gnal fregato ■proti plitvi nizozemski obali. Iz med tri'sto mornarjev posadke sta dočakala iut.ro le dva. vse drugo je pogoltnilo megleno morje. «Lutine» je zavozila na peščene naplavine in se takoj potopila.
Cim se je raznesla nov k a o strašni nesreči in o potopljenih milijonih, je nizozemska vlada kot zaveznica Francozov iziavi-la, da je potopljena ladja s tovorom vred njen vojni Plen. Anglija je izgubila stlrimdvaj-se milijonov tolarjev, ne pa banke, ki so vrednost zavarovale pri Lloydih v Londonu in dobile vse točno povrnjeno.
Nizozemska vlada se prvi dve leti sploh ni pobrigala zn potopljeni zaklad, čeprav ie bila aLutine« ob oseki tedaj 'e lahko dosegljiva. Potem so okoliški ribiči po odredbi oblasti z mrežami in svojimi preprostimi ribiškimi pripravami lovili iz morja zlatnike in kose zaklada. Nad milijon tolarjev so rešili. Pozimi 1801 pa je med viharji menjajoči se tok nenadoma zasul ladjo z več metrov debelo plastjo peska. Vse je obupalo nad zakladom in 'šele dvajset let kasneje se je združilo več holandskih denarnih mogotcev v ((Privilegirano reševalno družbo«, ki je dobila od vlade dovoljenje za dvig zakladov na «Lutini». Dobiček bi si delili država in družba. Londonski
Lloydi pa niso mire vali. Da rešijo vsaj del izgube, so naslovili na nizozemskega kralja prošnjo za reševanje «Lutinega» zaklada. In kralj je prošnji res ugodil ter odstopil svoje pravice angleškemu kralju, ki jih je takoj oddal Llo,vdom.
To je bilo seveda bolj na papirju. saj nizozemska Privilegirana družba v četrt stoletja ni dosegla niti najmanjšega uspeha Nameravali so že opustiti nadaljnja reševalna dela. ko je leta 1857 morje nenadno spet razkrilo ladjo in odplavilo pesek. Tedaj so prvič pristopili k delu potapljači, ki se jim je posrečilo, da so do oktobra istega leta rešili pol milijona zlata v palicah. Veliko je bilo veselje to in onstran Kanala, ker je bilo vse prepričano, da fco ves zaklad kmalu spet v bančnih tre-sorih.
Pa so delali račun brez Severnega morja. Morje je ladjo ponovno zaiulo s peskom. Ker peskovita plast ni bila debela, so prišli potapljači še v lad.io ter so v dveh letih rešili nadaljnji poldrug milijon tolarjev. Peska pa ie bilo na ladj; vedno več in delo se je čez nekaj let spet povsem ustavilo.
Potem so začeli z velikanskimi lopatastimi bagri, ki naj bi odnašal; pesek, da bi mogli potapljači spet v ladio. Toda kar so bagri odnesli, to ie morje spet naneslo in v sedmih Istih sr dvignili zlata le z p borih dvajset tisoč tolarjev. Obupali so in leta 1900 ie nizozemska vlada izjavila, da odstopa od pogodbe.
Zdaj so zgrabili stvar Angleži. Cernu tehnika, zakaj imamo stroje?! Dvajset milijonov tolarjev ne sme kar tako ostati v morski globini. Angleška »National Salvage Association« je sklenila z L!oydi in Nizozemci pogodbo, po kateri bi pripadalo 70% rešenega blaga njej. ostanek pa bi si v enakih delih delila ostala dva pogodbenika.
Zamislek je bil resnično sijajen. Skorai dva tisoč metrov dolga in primerno široka cev je vodila iz parnika na morsko dno. S pomočjo sesalk so skozi cev črpali pesek iz potojjijene ladje. Pesek je bil pomešan z zlatniki in dragocenimi paliči-
AKADEMIJA SLOVENSKIH SREDNJIH SOL V TRSTU
/e od%a%	njihovega	dela	in	uspehov	tel naSih lodnih
Ob zaključku letošnjega šolskega leta so nas naše srednje šole s svojo akademijo nadvse prijetno iznenadile. Predvsem zaradi domače barvitosti, ki je tvorila nekak osnovni ton in prihajala tudi v podrobnostih do izraza. Bilo je. kot bi beseda, pesem in ples rasli iz te zemlje ob morju in da so prepojeni z njenimi sokovi, njeno radostjo, njeno bolečino. Čutilo ‘ se je, kako se naša srednješolska mladina vse bolj in bolj vrašča v to naš0 obmorsko pokrajino, kako zori v njej občutek, kaj ji dolguje. Ohraniti jo mora zase in za bodoče rodove. Zato pa mora nositi v sebi lepoto in bogastvo slovenske kulture in neutrudno segat] po njenih ustvaritvah. Le tu je tisti živi vrelec domovinske ljubezni, ki obhaja mlada srca in ustvarja v njih one vrednote, Po katerih naj bi sc narodi spo-znavalj in zbliževali.
«Tu ob morju smo doma. Ne damo se zatreti iz tega koščka slovenske zemlje«, je kot sveži pomladanski veter velo raz odrskih desk. V ozadju je bilo upodobljeno morje z devinskim gradom m kos skalnate kraške brežine. Razpete ribiške mreže so dale slutiti čolne v pristanu in in povečale domačnostno razpo-ženje Cisto slovensko pristnost pokrajine pa je podčrtavala narodna ornamentika, ki je tvorila okusni dekorativni okvir •Star svetilnik in obrežni kamen za privezovanje čolnov sta bila kot navdih davnine, ki ga
spremlja stara ribiška pesem. Mladina to pesem le nadaljuje. In v tej pesmi je čar preteklost; in živa govorica sedanjosti. Ta govorica pa je naša. je slovenska, brez sleherne tuje primesi. Zato tudi moraš biti te mladine vesel. Dvakrat vesel, če se spomniš na leta. ko nismo imeli ničesar.
Kot uvod v akademijo je bila beseda Ivana Cankarja «Močan si narod«. Izzvenela je preroško. Recitator Drago Gorjup jo je povedal dognano in globoko občuteno. Tako je že v prvih trenutkih ustvaril tesen stik med nastopajočimi in občinstvom, ki ga je naravnost pritegnil za seboj. Pri klavirju ga je spremljala Lidija Kobal. Oba dijaka sta bila iz višje realne gimnazije.
Po zamisli in vodstvu profesorice Sonje Muhrove so izvajale dijakinje nižje srednje šole rajanje po slovenskih motivih. V svojih folklornih kostimih so predstavljale ljubko sliko. Odlikovale so se po enotnem, preciznem izvajanju in po stilni ubranosti kretenj. Občinstvo jih je navdušeno nagradilo. Za ponovitev, žal, ni bilo časa. Dijaki nižje industrijske strokovne šole so se pod vodstvom prof. Staneta Kodriča predstavili z zbrano pesmijo »Domovina, domovina«, ki izraža vero v srečo* in prihodnost bodočih dni, ki slonita na mladem rodu. Interpretacija je s porazdelitvijo posameznih vlog stopnjevala učinkovitost in poznalo se
je. da je vloženo mnog0 truda. . odpel v njegov] priredbi «Slo-Do zaželenega viška pa vendar vensko dekle«, v priredb^ Bruni prišlo, morda je bilo krivo 1 ma «Na tuje gore« in »Leži, leži trenutno razpoloženje. Sicer pa ravno polje«. Filejevo «Co!nar»
in narodno v priredbi Adamiča «Oglar je zauber fant«. Poslednja pesem je zelo temperamentna in je zato primerna za zaključek. S Filejevim ((Čolnarjem« pa je zbor pokazal svojo sposobnost tud] za težje skladbe, katere bi nedvomno izvajal, čp bi imel stalen značaj. To je tudi želeti, zlasti med učiteljskim naraščajem, ki pojde na deželo, kamor naj ponese našo
so govorni zbori sami po sebi težka stvar, ker zahtevajo popolnega zlitja in harmonijo glasov ter enotne smotrne poglobitve. To pa je včasih pri mladini najtežje doseči. Simbolične vaje ob Grudnovi pesmi »Ob Adriji«, ki so jih izvajale dijakinje nižje trgovske strokovne šole pod vodstvom prof. Bojana Pavletiča in prof. Henrike Kavčič so bile lepo podane in tudi
tu se je poznala skrbna pripra-1 pesem. Zaradj številčnosti zbora
so predvsem basi prišli do pravega izraza. Nekako osrednja točka celotne akademije je bila skupinska recitacija «Od morja smo doma«. Izvajali so jo dijaki trgovske akademije po besedilu, ki ga je napisal R. Lenček. On je imel tudi vodstvo, pomaga] mu je režiser J. Lukeš. Ritmične gibe je naštudira] prof. Franc Habijan, pri klavirju sta spremljala Nika Štolfa in Adrijan Rustja. Pokrajina ob devinskem gradu je ob večernem soncu zažarela v vsej svoji lepoti. To je pokrajina lepe Vide, ki je plenice prala na kraju morja pri črni skali, To je pokrajina ribiča Galjota, »ki je vodil galejico«. Minilo je že davno tisoč let, odkar smo tu. V živi sliki je bilo simbolično upodobljeno naše ribištvo: veslanje, krpanje mrež,
va. Z učinkovitostjo prve točke v nastopu nižjih srednjih šol pa se je najbrž merila zadnja.
Pod vodstvom prof. Marice Zupančičeve je odpel mladinski pevski zbor Medvedovo ((Domovina, mili kraj«, Pregljevo ((Osliček in petelinček«, Pozajičevo »Ples iz Medjimurja« in Tome-tovo »Mrazek«. Glasba je pri nas tako rekoč naša lastnina.
Zato si tudi mladinskih akademij skoro ne moremo predstavljati brez naše slovenske pesmi.
Vendar smo do sedaj tu pa tam pogrešali resnično lepo izvajane. To pot pa se je čutilo, da je zbor že mimo začetniških težav in da se odlikuje po zlitostj glasov, čisti izgovarjavi in dobri interpretaciji. Močno se mu pozna, da ga vodi prava roka, ki ume doseči potrebno disciplino. Isto bi trdili o pevskem zboru učiteljišča, ki je nastopil J počitek, prihod žena, ki v jer-v drugem delu programa. Pod j basih prinašajo hrano. Večeri vodstvom prof. Mirka Fileja je j se: ribiči odhajajo »a odprto
morje. »Odšli so bratje od brega pojoč, za kruh, za našo srečo, za vas, sestre, zase in za svoj rod.« Gibi in blagoglasje besed se je stapljalo v to čudežno lepoto naše slovenske obale, ki sta ji precizno izvajanje in umetniška poglobljenost dajala na odru navdih resničnega življenja. Trdo kot jeklo so pele besede: ((Poglejmo, kje lepša je zemlja, ki dražja bi mogla biti od te, na kateri živimo«.
V dramsko sliko »Poslednji šolski izlet maturantov« je režiser prof. Jože Peterlin prav posrečeno vnesel domače narečje. V njem sta govorila Karlo, oskrbnik planinske koče, in Mara, planšarica. Njuna igra je bila prepričljiva. Planšarica Mara je ustvarila ustrezen lik primorske ženice v vsej njeni tako značilni hudomušnosti in odrezavosti. Posrečena je bila tudi
maska prolesorja-razrednika, ki
ga je oblikoval osmošolec Slama. Nastopajoč] dijaki nižje realne gimnazije in klasičnih vzporednic so v svojo igro vnesli dovolj razgibanosti in živahnosti študentovske mladine. Le nrestoma se je govoru poznala naučenost in ni bil dovolj pristen. To gre seveda na račun zadnjih šolskih dni in prenatrpanosti z učenjem. V celoti je ta slika s svojo vedrino zelo poživila akademijo in je v gledalcih puščala polno optimističnega razpoloženja.
Nastopajoče dijaštvo, ki ga je po številu okoli 300. in profesorski zbor sta lahko ponosni na tak zaključek šolskega leta. Obenem je tudi odraz dela in uspehov slovenske srednje šole in njegove zasidranosti na teh naših rodnih tleh.
MARA SAMSA
cami, kar je čistila in lovila posebna priprava na ladji. Take uporabljajo še dandanes za čiščenje strug jn pristanišč. Morskim tokovom pa tudi te priprave niso mogle do živega. Pesek se je vedno bolj grmadil na potopljeni «Lutini». Končno so prišli inženirji na misel, da bj usmerili morski tok drugam. Poldrug milijon ton peska so stroji izsesali’ iz morskega dna. napravili so okoli dva kilometra dolg jarek in morski tok se je resnično obrnil po njem. Urne je bil ladjin trup oproščen peska in skozi luknjo v njenem trupu so potapljači lahko z roko pobirali raztresene zlatnike in paličice. Slabo vreme in večni viharji so zavirali delo, da Sp v celeni letu lahko izkoristili komaj tri sto ur časa.
Julija meseca 1913. leta je prevevala London velika radost. 7_pKlad je. bi| toliko kot rešen. Ko pa so se poTapljači čez nekaj dni spustiij spet v globino. *o prinesli na dan žalostno novico. da je novo' usmerjeni tok obrnil ladio ter je nemogoče prit; do odprtine, ki so jo na-praviij v njen trup.
Poročila o nadaljnjem delu molče, prišla jc prva in sledila ji je druga svetovna vojna, pa se v razdobju med obema in tudi v zadnjih letih menda do dan«s «e niso resno lotih pono'-neza dela. Vhod v Zmdersko lezrro še vedno čuva dvajset milijonov angleških tolarjev.
Obsežen prob je dno morja, te čudovite sile; valovi so gomile
in groblje širna plan vodo.
V. P.
Pevski dijažki zbor naslon na akademiji
MEDNARODNI NAČRT ZA PROIZVODNJO OTROŠKIH FILMOV
Nedavno je Mednarodna vzgojna, znanstvena in kulturna organizacij« Združenih narodov (UNESCO) izdala brošuro ((Zabavni filmi za otroke«. V brošuri predlaga mednarodni načrt za proizvodnjo otroških zabavnih filmov na gospodarski osnovi. Problem izdelave otroških filmov je proučil belgijski filmski direktor Henri Storck. V svojem poročilu priznava s tem povezane težkoče in predlaga, da bi glede na to, da se občinstvo menja približno vsaka tri leta, vrteli vsak film daljšo dobo. kot Pa je to doslej običajno. Nadalje predlaga, naj bi filmski producenti dobili dolgoročne kredite in zahteva odstranitev vseh obstoječih težkoč za kroženje filmov, nepovoljnih valutar-nih predpisov, ukinitev carine in cenzure. Za popolno rešitev tega problema pa je treba v mnogih državah na široko organizirati otročke krožke Mr. Storck je izjavil, da se lastniki kinematogralov v mnogih državah sploh ne zavedajo, kakšne možnosti nudijo ti otroški krožki. Izjavil je. da bi se začudili, če bi zvedeli, kai vse so druge države že storile na tem polju.
# «
RAZSTAVA JUGOSLOVANSKE UMETNOSTI V LONDONU
Letos konec meseca marca je v londonskem ženskem umetniškem klubu za mednarodno umetnost razstavljalo okoli 40 jugoslovanskih slikarjev. Umetniški kritik londonskega «Timesa» se je v poročilu k omenjeni razstavi navduševal nad pristnostjo, ki veje iz slik jugoslovanskih umetnikov, in nad jugoslovansko folkloro. S posebno toplino je omenil dela Ljubice Sokič in njenima slikama »Deževje« j,n »Jesen« priznal prvo mesto med razstavljenimi umetninami. Od ostalih slikarjev priznava «Titnesov» kritik umetniški dar L. M. Jovanov-ču zaradi »Neveste, ki sprejema darove«, in Košari Boksan zaradi podobe »Zena in riba«.
opravka z deželo, za katero s* trdi, da je že zgradila socializem in da gre zmagovito v komunizem. Od sedaj dalje so socialisti dolžni postavljati konkretne in objektivne praktične primerjave med enim in drugim sistemom, na eni strani, in objektivno stvarnost sovjetskega družbenega reda primerjati s splošnim; načeli in značilnostmi vsakršne socialistične družbene ureditve.
Danes ni več dopustno postavljati trditve kot so. n. pr., sledeče. izkoriščanje človeka po človeku je posledica zasebne lastnine proizvajalnih sredstev: v SZ ni talce privatne lastnine; ergo, v SZ ni izkoriščanja človeka po človeku.
Ko še ni bilo SZ. je podobna trditev pomenila le obrazložitev pojma «socializem»: socializem je tak družbeni red. kjer je odpravljena zasebna lastnina nad proizvajalnimi sredstvi, in kjer zato preneha izkoriščanje človeka po človeku. Obstoj SZ pa vnaša v ta miselni proces nov element, element stvarnosti in potrebo njenega stvarnega opisa v vseh njenih podrobnostih in značilnostih. Brez tega opisa postane gornja silo-gistična trditev prazna tautolo-logija. brez vsake prepričevalne moči.
Poglejmo zadevo nekoliko konkretneje. »Izkoriščanje človeka po človeku je posledica zasebne lastnine nad proizvajalnimi sredstvi.« Stvar je jasna in znana. «V SZ ni take privatne lastnine.« Tudi to je znano. »Er-go, v SZ ni izkoriščanja človeka po človeku.« To pa ni niti jasno niti ni znano, še manj pa je to nujni zaključek z prvih dveh po-tavk.
Zakaj? Prva trditev izhaja iz konkretne analize vseh dosedanjih zgodovinsko znanih družbenih ureditev, in nam pove. da je pri vseh dosedanjih družbenih sistemih izkoriščanje nujno povezano s privatno lastnino nad proizvajalnimi sredstvi, ne pove pa nam, da je izkoriščanje povezano izključno le s privatno lastnino nad proiz-, vajalnimi sred>tvi. Odgovora na to vprašanje nam ne more dati logika, ampak edinole stvarnost. Sovjetska stvarnost je primer družbenega reda brez privatne lastnine nad proizvajalnimi sredstvi. Ce hočemo dokazati, da v tem sistemu ni izkoriščanja človeka po človeku, ni zadostno, da tautološko ponavljamo, da v SZ ni privatne lastnine nad proizvajalnimi sredstvi, ampak moramo pristopiti k podrobnemu opisu dejanskega procesa družbene proizvodnje, k analizi proizvodnih odnosov. načina, kako se porazdeljujejo gospodarske dobrine med neposredne proizvajalce, predvsem pa k ugotovitvi. KDO odloča o usodi presežnega dela v SZ.
Kaj je presežno delo? Presežno delo je tisti del v gospodarski dobrini kristaliziranega dela. za katerega delavec ni plačan in ne more biti plačan v nobenem še tako pravičnem družbenem redu. ker noben družbeni red ne mote obstajati iz samih vedno zdravih in večno mladih neposrednih proizvajalcev, niti se ne morejo proizvajalna sredstva sama po sebi obnavljati in tehnično izpopolnjevati. Delavec ne more prejeti vsega, kar je plod njegovega dela, iz preprostega razloga ker bi v tem primeru uničil v kratkem samo osnovo svojega blagostanja.
Socializem ne postavlja vprašanja o usodi presežnega dela tako. da mora ves ta presežek pripasti delavcu, ki ga je proizvedel, ampak postavlja vprašanje takole: KDO NAJ ODLOČA O PRESEŽNEM DELU ALI O V1SKU VREDNOSTI?
V kapitalističnem sistemu odloča o tem kapitalist in kapitalistična država. V socializmu pa mora o tem odločat] delavstvo samo. ker je presežna vrednost produkt njegovega dela.
Kominformistični propagandi, stj morajo dokazati, da o usodi, odnosno družbeni porazdelitvi presežnega dela odloča v SZ delavstvo samo in nihče drugi. Ce morejo to dokazati, potem jc hkrati dokazano, da imamo v SZ socialistični družbeni red: če tega n? morejo dokazati, potem je vsak silogizem odveč. Prihiti pa moramo, da se tega n<> da dokazati z abstraktnimi silogizmi, ampak edinole s konkretnim opisom stvarnega stanja in družbme^a proizvodnega procesa v SZ. Samo tako, in nič drugače.	c
Do danes tega kominform:-stični prvaki niso storili in zdi se. da tega ne bodo storili niti v bodoče. Današnji sovjetski voditelji in njihovi pomagači v drugih državah skušajo to sovjetsko stvarnost čimbolj skriti, čimbolj zakrinkati. Vri podatki, ki jih SZ službeno objavlja, so take narave, da si po njih ne moreš ustvariti jasne in konkretne slike o vsakdanjem življenju sovjetskega človeka V najboljšem primeru tj servirajo procente. A od procentov ni bil še nihče sit.
Cernu ta strah pred stvarnostjo, celo pred »socialistično« stvarnostjo? Zakaj je od vseh dežel prav SZ — «dežela socializma« — tista, ki je na vsem svetu najmanj poznana dežela, in zakaj tako mrzlična skrb njenih voditeljev, da taka ostane tudi v bodoče?
Odgovor je na dlani: današnji sovjetski oblastniki bodo skrbeli še nadalje, da ostane SZ čimmanj poznana dežela samo zato. ker zija med sovjetsko stvarnostjo in njeno propagandistično sliko nepremostljiv prepad.
D. H.
	STRAN 4
\ / 0 P 1 i P Vremenska napoved za danes: V JA F /Vi f* Pretežno oblačno s krajevni- ' IVUITIL m,, nevihtami, — Temperatura bo nekoliko padla. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 28 stopinj; najnižja 22 stopinj.	■ s 3 1 “ - 1: 11 !i!fl s um a®, eioimmssimmmmm
ZADNJA POROČILA
ikD	JM*	*t>
19. JUN I-JA 1952
PO ZRAČNEM INCIDENTU NAD BALTSKIM MORJEM
Sovjetski protest ne more spremeniti švedskega stališča
v	mmmm*m■■■■mmmmmm
Švedska priznava, da je eno njenih letal tri dni pred sestrelitvijo «Dakote» pomotoma zašlo nad sovjetsko ozemlje
STOKHOLM
... . .	.	18.	Sved,ska	vlada	je	poslala	danes	so-
vjetskemu poslaniku v Stokholmu neto, v kateri zavrača so-LjI H-P/°test’ na podlagi katerega naj bi bilo švedsko le-■ v, P°nideljek letelo nad sovjetskim obalnim pasom, tn streljalo na ruske lovce. V noti je rečeno da sta iHti 0 7yc^,a\?i, švedski letali vrste «Catcilina» v ponedeljek ”:a Jjaltikom, da pa sla bili neoboroženi in 'se nista v
nobenem primeru približali na manj kakor 15 sovjetskemu ozemlju.
morskih milj
STOKHOLM. 19. — Švedski glavni stan priznava danes da Je eno izmed njegovih letal 13, junija pomotoma zašlo na sovjetsko ozemlje in javlja, da je švedski poslanik v SZ dobil nalog naj o tem obvesti sovjet ske oblasti in jim izrazi obžalovanje. Poudarja pa se. da te kršitve ni zagrešilo letalo ki je b>lo sestreljeno 16. junija in se obenem zavračajo ruske ob ložbe, da bi bila švedska leta la, ki so iskala izgubljeno letalo vrste «Dakota», oborožena.
Do pomote je prišlo zaradi goste megle, oblačnosti in silo* vitih vetrov. Poročilo pravi, čs je letalo zašlo nad sovjetski’ te. ritorij v bližini Dagerorta ob zapadnj obali otoka Dagoe, Ko »e je letalo izvilo iz megle m oblakov ter se spustilo na 150 m nad morjem, je šele prsad-Ra ugotovila, da so nad sovjetskim teritorijem. Takoj zatem je letalo krenilo proti zapadu. Prelet sovjetskega ozemlja je trajal največ pet minut. Cim so švedske oblasti bile ° tem poučene, je bil švedskemu poslaniku'v Moskvi dan takoj na. log, naj o incidentu pouči sovjetske oblasti in jim izreče obžalovanje ševdske vlade.
V treh dneh je švedski ministrski predsednik Erlander danes dopoldne že tretjič sklical ministrski svet na izredno sejo. Vladni glasnik je izjavil, da ima vlada namen, proučiti sovjetsko noto. ki se nanaša n?, letalo «Catalina», sestreljeno nad Baltiškim morjem. Kakor znano, govori sovjetski protest o kršitvi sovjetskih zračnih meja na področju Rissetena ob otoku Siumu.
Pred sestankom vlade je ministrski predsednik Erlander izjavil, da sovjetska protestna nota ne more spremeniti švedskega, stališča. Neprostovoljen prelet nad sovjetskim teritorijem pretekli petek, je dejal Er-
epozorjeno. da je bil «Catali-na» izven ruskih teritorialnih voda v trenutku, ko sta ga napadla sovjetska- lovca. To je bilo kakih 30 morskih milj stran od obale, kar za 27 milj presega klasično širino obalnega pasu in za 18 milj širino obalnega pasu, ki so ga samovoljno določili Sovjeti. Ko bo preiskava popcnclma oarktz d i iskava popolnoma zaključena bo objavljeno uradno poročilo.
Eksplozija
v belgijskem rudniku
CHARLEROI, 18. — V enem izmed rovov belgijskega rudnika Petshon v Couvilletu je prišlo snoči do strašne eksplozije, ki je na mestu ubila štiri rudarje. Dva sta bila ranjena. O nadaljnjih petih rudarjih in enem inženirju pa nimajo vesti, ker s0 verjetno blokirani v nižjih rovih. Štiri trupla so že potegnili izpod zemlje, prav tako oba ranjenca. Ostalih šest, ki so bili zaposleni 800 m globoko. so skušale doseči reševalne skupine, toda številni plazovi, ki so po eksploziji zasuli vhode in prehode, onemogočajo delo do take mere, da bodo reševalci prišli do ponesrečencev šele v dveh do treh dneh. Možno je torej, da se število mrtvih poveča na deset. Med izgubljenimi so trije Belgijci, en Rus in dva Italijana.
Direkcija rudnika domneva, da je eksplozijo povzročil kup premogovega prahu, ki se je užgal. Belgijski minister za gospodarske zadeve je takoj odpotoval na mesto nesreče.
lander, ne more opravičiti sestrelitve drugega letala v ponedeljek. Jutri bo sklicana parla. mentarna komisija za zunanje zadeve, y kateri so predstavniki vseh strank razen komunistov.
Glasnik obrambnega ministrstva je izjavil, da ni nobeno švedsko letalo danes letelo nad Baltiškim morjem. Poudaril pa je da to še ne pomeni, da bi švedsko letalstvo spremenilo namene svoje aktivnosti.
Radio Moskva razširja v današnjih odoajah besedilo sovjetske note, poslane Švedski, in javlja, da so to besedilo objavili vsi današnji listi. Sovjetske radijske oddaje poudarja, jo. da predstavlja nota protest proti kršitvi sovjetskih meja s strani švedskega vojaškega letala. Vendar doslej ni bil razširjen nikak komentar v tej zvezi.
Medtem švedska policija v Stokholmu še vedno brani so-yjetsko poslaništvo, čeprav se je včeraj pripetil le en sam im cident. Skupina dečkov je namreč uprizorila demonstracijo in enemu izmed njih se je v roki razpočila eksplozivna na prava, ki jo je nameraval zagnati proti poslaništvu. Dečko je star komaj 10 let. Takoj po nesreči so ga prepeljali v bolnico.
Švedski tisk se zgraža nad sovjetsko noto in jo ocenjuje kot preprosto laž za notranjo uporabo v SZ. Glavni stan švedskega letalstva je danes ponovno objavil formalno izjavo. da tako «Dakota» kakor «Catalina» nista bila oborožena in odločno zavrača obtožbo, da bi bila posadka uporabila sa-
trt, izkoreninjena pa so bila tudi stoletna drevesa in brzojavni drogovi. Silovit veter je odkril številne hiše. Vihar, ki je trajal le nekaj minut, je zavrl ves promet in prekinil komunikacijske zveze.
Tudi v Severni Ameriki je slabo vreme povzročilo veliko škodo. Medtem ko je temperatura danes dosegla v New Yor-ku 36 stopinj, je vihar v bližnji dolini Hudsona podrl ponoči mnogo brzojavnih in električnih drogov. Strele so požgale več domačij in uničile živino. O podobnem viharju poročajo tudi iz Kanade.
ii, BjiljM
f f: \ !i Iji-,
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.30:
Domači zvoki. 18.15: Odlomki znanih baletov. — Trst II.:	nj
13.30: Bach: Koncert za orkester v D-duru. 21.00: Hopvvood: Netopir, igra v 3 dej. — Trst I.: .12.30: Karakteristične skupine. 17.30: Angleška zimska rapsodija. — Slovenija: 19.10: Pesmi slovenskih skladateljev, poje mezzosopran Dragica Zadnik.
Hove aretacije v Pusanu KINO
Severnokorejci se pritožujejo nad zavlačevanjem mirovnih pogajanj. Vojaško sodišče bo pričelo soditi danes enajst južnokorejskih poslancev,.zaradi sodelovanja s komunisti"
GENERALA BRADLEY IN RIDGWAY POROČATA PREDSEDNIKU TRUMANU. Predno je general Matthew B. Ridg-way (desno) nastopil svojo pot v Evropo, kjer je ■ prevzel
vrhovno poveljstvo zavezniških čet. gg Je predsednik Truman sprejel skupaj s predsednikom skupnega odbora načelnikov ameriških glavnih stanov, generalom Omarjem N. Brad!eyem (levo). Ridgway je poročal Trumanu o položaju na Koreji.
TOKIO, 19. — Severnokorejski zvezni, častniki v Pan Mun Jomu so danes izročili zaveznikom protestno noto. ker je delegacija OZN zapustila pogajanja do sobote. Nota poudarja, da pade vsa odgovornost zaradi zamujene sklenitve premirja popolnoma na OZN.
Agencija «Ncva Kitajska« se tudi znaša nao zavezniško1 delegacijo. ker je odložila pogajanja. peleg tega trdi agencija, da je gen. Nam II v soboto izjavil predstavnikom OZN: «Vi ne morete določati zakonov na konferenci, niti na bojnem polju. Vaše naivno zadržanje, osnovano na grožnjah in izsiljevanjih ne mere učinkovati na korejsko ljudsko vojsko in kitajjke prostovoljce«.
Potem ko so bile včeraj kitajske čete y več protinapadih zavrnjene z velikimi izgubami, je severnokorejska delavnost
zepadno od Corvona popustila. Na osrednjem; bojišču so zavezniške patrulje naletele na do-kajšen odpor nasprotnika.
Glasnik južnokorejske vlade javlja danes, dg bo enajst poslancev. ki so bili aretirani pod obtožbo, da sodelujejo s komunisti, prišlo pred vojaško sodišče jutri. Razprava ne bo
sclucija, ki cbsoja avtokratične metode vlade Singma.iia Rija in zahteva preklic vojnega sodišča; ter izpustitev aretirancev. Resolucija bp poslana predstavnikom tujih diplomatskih misij in komisiji OZN v Puranu.
sta lahko prisostvovala dva predstavnika komisije OZN. Tajnik komisije OZN za Korejo je izjavil, da so bila komisiji dana zagotovila, da bo proces javen.
Južnokcrejška policija javlja o aretaciji enega profesorja in 20 študentov seulske univerze, češ da so sodelovali v zaroti ki je imela namen, zrušiti vlade. Pozno ponoči je imelo nekaj sto vseučiliščnikov zborovanje, na katerem je bila sprejeta re-
»•*)«*»»» iHUHIf (i -TI fr**«..-.-!
KOLESARSKA DIRKA PO ŠVICI V DEŽJU IN VETRU
KOBLET V KRIZI
Foraara prvi v etapi in v skupni oceni - Koblet je starta! z vročino in se na cilju zgrudil
CRANS, 18. — Današnja eta-
TOKIO, 18. — Na železniški postaji Nipori v Tokiu se je zrušil prehod nad železniško progo. Sest oseb je doletela smrt na železniškem tiru, koder je prav v onem trenutku vozil električni vlak.
Zračne in pomorske vaje atlantskih sil
PARIZ, 18. — Na Zapadu so danes pričeli z velikimi vojaškimi manevri, pri katerih je udeleženih 400 vojaških letal in 200 ladij. S temi vajami skušajo dognati, ali bi bilo mogoče kljub številnim sovjetskim podmornicam oskrbovati v primeru vojne v Evropi sile generala Ridg-waya.
Pri vajah, ki bodo trajale osem dni, sodelujejo angleške, francoske, kanadske, holandske, danske, norveške in portugalske vojaške enote. Manevre vodi angleški admiral Arthur Power, poveljnik Rokavskega preliva v okviru NATO.
Neurja nad Evropo in Ameriko
PARIZ, 18. — Slabo vreme se znaša nad Evropo in Ameriko. V Franciji in Španiji so bile včeraj nevihte in ponekod je padala debela toča. V Langonu in Saint Etienneu je obilno deževje povzročilo poplave, zaradi česar je bil občutno poškodovan pridelek. Silovit vihar, ki je zrušil na tisoče in tisoče platan, je divjdl v ponedeljek zvečer nad Mont De Marsanom.
Vodni vrtinec je povzročil poplave v številnih španskih vaseh. Voda je poplavila nižje ležeče kraje v Zamori, medtem ko je toča potolkla pridelek v Albaceti in Ciudat Realu. Viharji in nevihte tudi Avstriji niso prizanesli. V okolici March-
pa na kronometer je potekala ob nemogočen vremenu; močan dež, veter in izreden hlad so grenil; življenje kolesarjem, ki so se proti uri borili za minute in sekunde.
Glavni dogodek dneva pa je Kobletova kriza. Švicarski as je imel ponoči visoko vročino, ki je dosegla 39.6 st. in je prišel na start izmučen in slabe volje. Vendar je po ravnem vozil še kar dobro, omagal pa je v zadnjem delu, ko je bilo treba premagati 15 km dolg vzpon med krajema Sierre in Montana. Koblet je tu precej zaostal in pripeljal popolnoma izčrpan na cilj, kjer se je zgrudil od slabosti. Ni še gotovo, ali bo jutri lahko nadaljeval. Koblet je danes zaostal za zmagovalcem kar osem minut, in se uvrstil na 14, mesto, čeprav so ravno tekme na kronometer morda njegova najmočnejša stran. Tudi Kuebler ni izpolnil pričakovanj, čeprav se je na splošni oceni povzpel na drugo mesto. V današnji etapi je zaostal tri minute in pol za zmagovalcem Fornaro, ki je doživel nepriča-kova triumf. Italijan Conterno je danes odstopil.
Vrstni red 3. etape (na kronometer) Monthey - Crans (80 km): 1. Fornara (It.) 2.22:20; 2. Metzger (Sv.) 2.25:27; 3. Kuebler (Sv.) 2.26:01; 4. Brun (Sv.) 2.26:34; 5. Schaer (Sv.) 2.26:38;
6. Clerci (It.) 2.27:44; 7. Biagio-nj (It.) 2.28:27; 8. Giudici (It.) 2.28:44; 9. Kamber (Sv.) 2.29:10; 10. Robič (Fr.) 2,29:44.
Splošna ocena po 5. etapi:
1. Fornara (It.) 27.29:04; 2. Kuebler (Sv.) 27.33:15; 3. Schaer (Sv.) 27.33:37; 4. Clerici (It.) 27.34:44; 5. Goldschmidt (Luks.) 27.35:56; 6. Giudici (It.) 27.35:58;
7. Metzger (Sv.) 27.36:16; 8. Robič (Fr.) 27.36:30; 9. Cerami (It.) 27.37:58; 10. Koblet (Sv.) 27.38:11.
de France» in da je o tem že
obvestil
vanja.
organizatorje tekmo-
DVE PARTIJI PRED KONCEM
Reshewsky-Gligoric 4.5:3.5
NEW YORK, 18. — Osma partija šahovskega dvoboja Gligorič — Reshe\vsky se jg po 33. potezi končala neodločene. Do konca dvoboja manjkata samo še dve partiji. Predzadnjo partijo bosta velemojstra odigral® danes. P0 osmi partiji vodi Reshewsky s 4.5-3.5.
Sovjetski športniki
so ..prepočasni''
MOSKVA, 18. —-- Uradno glasilo vsezveznega komiteja za fizkulturo ZSSR	«Sovjetski
šport)> obtožuje	sovjetske
športnike, da je tempo, s katerim prekašajo svetovne rekorde «nenavadno počasen«. Časopis zahteva od športnikov ZSSR, naj podvoje napore in presegajo svetovne rekorde v vseh športih, ker je to njihov «do]g domovini), Clane^ dalje navaja, da vsezvezni rekordi v plavanju za ženske, kolesarstvu in nekaterih atletskih disciplinah ne zadovoljujejo in da so precej slabši od svetovnih rezultatov.
mokrese. V izjavi je posebej felda je neurje uničilo nasade I
•'•V.V.VV.V.V.VASVJVANSV.-i
Bo bet ne bo startal
na ,.Tour de France 'f? Aii
RENNES, 18. — V adobro ol*[širni, vešče n ih krogih« so danes zaf n°-JI trjevalj, da Lpuison Bobet, ki trenutno počiva v Saint Brieux, ne namerava nastopiti na «Tour
S 14.75 m v troskoku
tudi Radovanovič v olimpijski reprezentanci
BEOGRAD, 18. — Se en jugoslovanski lahkoatlet je izpolnil olimpijsko normo in obenem postavil nov državni rekord. Clan Crvene zvezde Rade Radovanovič je danes v Beogradu v troskoku dosegel rezultat 14.75 m in popravil stari državni rekord, ki 'ga je postavil lani Petranovič, točno za četrt metra.
.Vrste jugoslovanskih olimpijskih predstavnikov se tako vedno bolj množijo. Med skakalci se je poleg Milakova v skeku ob palici uvrstil v olimpijsko reprezentanco tudj--Radovanovič, medtem ko bosta tiormg skoraj gotova tudi izpol-.trjjeviž v skoku v rnad v skdku '
   .a^talci so se že
ucirau Krhjajič v metu diska, G ubija n (srebrna medalja . z
gubič v metu kopja. Med tekači so normo zaenkrat izpolnili le Segeain, Djuraskovič in Štritof na 3000 m steeple Chase. terej v disciplin; v kateri v Jugoslaviji največ pričakujejo: važno je, da sta sj poleg Segedina, ki je resen kandidat na zlato medaljo, vstop olimpijske igre priborila dva Jugoslovana, ki bosta če se jima bo posrečilo- priti v finale. lahko uspešno podprla Segedina v borbi za prvo me ste.
25 vseb vetrov
O Zn mednarodne nogometne sodnike so bili na skupščini Zveze nogometnih sodnikov Jugoslavije v letošnji sezoni določeni Podupski, Vaša Stefanovič. Lemešič, ’ Ma-tančič in Ninkovič, rezervi pa sta Damiani in A. Rakič.
O «fiapid» gostuje v Skoplju. Uprava uVardarjan je končala pogajanja v gostovanju dunajskega cRapidan v Skoplju. Avstrijski nogometaši bodo -imeli 6. julija tekmo z «Vardarjems. cRapid» bo imel v Skoplju bržkone tudi tekmo z «Rabotničkim«.
O Predsnočnjim sta odpotovala v Anglijo Frane Mato-šig in dr. Sime Podu je, tajnik splitskega Hajduka. Znano je. da je Fran Matosič dobil povabilo od funkcionarja Bristol City Williama Johne-sa na trenerski tečaj v Angliji.
Tečaj za nogometne trenerje, ki ga organizira angleška nogometna zveza, bo v Lille-hallu pri New Portu v času od 22. do 27. junija. Na tečaju bo sodelovalo okrog 100 izkušenih starih, nogometašev, ki so že obiskovali razne trenerske šole in bodo sedaj dobili naslov trenerja. Po raznih predavanjih strokovnjakov, med njimi tudi profesorjev Oxford Collegea, bodo praktično pokazali, kako je treba voditi vežbanje mladincev in prikazali vse nogometne veščine. Izmed 100 udeležencev tega tečaja jih je večina iz Anglije, iz tujih držav pa so razen Matošiča po en nogometaš Danske, Belgije, Grčije in Indije.
Na predlog dr. Williama Joimisa je z Al ut osic em odpotoval kot tolmač tudi dr. Podnje. Ob' priliki svojega bivanju v Angliji bo sklenil elogovor glede gostovanja Hajduka, ki naj bi bilo mc-
lirMJ
štiri tekme z Bristol City Arsenalom, Sunderlandom ter Wolverhamptonom.
O Kolesarski reprezentanci Jugoslavije za dirki po Luksemburgu in Avstriji sta po sklepu Kolesarske zveze Jugoslavije že sestavljeni. V
S
Medtem je tudi nacionalistič-
javna in doslej niti ni znano”! 2nadet®^,liat.iž“a..stra??kf cbS?-kje se bo vršila Razpravi bc-1a -	rezini. ces da je
■	■	■	-	•	•	•	^	zaradi tega paola morala voj.
ske in da zavezniške čete nimajo več zaupanja v pravičnost korejske zadeve. zaradi katere se borijo. V pisani izjavi poudarja stranka, da bo Ko. reja prisiljena k samomoru, ako ne b0 čimprej ustanovljena ustavna vlada. Rijeva vlada, ki je preglasila naglo sodišče m se ne ravna po volji skupščine, srb j fronto zaveznikov proti napadalcem.
Glavno poveljstvo osme ar-rnac-e. je javilo canes, da eksplozije orožarn v Haeundae ni povzročila sabotažna akcija. To je ugotovila1, posebna komisija, kateri je bila poverjena preiskava. Včeraj «o omejili požar. oanes zjutraj pa so pričel: razkopavati ruševine. Pri nesreči je doletela smrt enega izmed ameriških vojakov, štirje vojak; ip dva civilista pa so bili ranjeni.
Med selityij0 kitajskih in ko-lejskih ujetnikov v nove sek-terje se je 340 severnokorejskih ujetnikov iz blcka 85 izreklo proti komunizmu. Enega so morali takoj prepeljati v 0,1 c c - ker so ga tovariši grdo zdelali, čim je povedal, da se namerava pridružiti Združenim narodom, s tem se je število ujetnikov, ll; se med selitvijo _izjavljajo zg zaveznike povečalo na tisoč.
, p° cdhodu angleškega o-brambnega ministra lorda Ale-1 xandra je- bila tisku izročena j njegova izjava, v kateri trd; Alexander. da je ujetniško ta-borisce na otoku Kojed0 sedaj pod' dobrim nadzorstvom-. Pri tem je poudarjena sposobnost trenutnega poveljnika tabori, sca generala Boatnerja. Ob zaključku izjave se Alesander zahvaljuje za sprejem ki so mu ga tako član; OZN.' kakor Japonci pripravili ob prihodu na Daljni vzhod.
Luksemburgu bodo na dirki od 26. junija do i. julija sodelovali Poredski. Petrovič, Perne in Panič. Dirke okoli Avstrije od 28. junija do 5. julija se bodo udeležili Branko Bat, Ročič, Grajzer i Dragiša Ješič.
v dbsie
Ros5ettj. 16.30: riJltimatuM Us>
'ji«.
Exce!jior. 16.00: «DnevmK ga kurata na bojišču«, C. W Nazionale. 16.30: «DamasK 25», ”■ Boga-rt M. Toren.
Fenice. 16.15: ((Gospodar parnlT; Filodrammatico. 16.30: »AV*1 rist iz Macaoa«, J. Ru85"- a Arcobaleno. 16.00: «Izg*i“ f deklica«, Mark Stevens. , Astra Rojan. 16.30: «POS'11* ™ astrolog«, VV. Poivell. Alabarda. 16.00: «Princ -Armonta, 15.30: «Cudoviti ®°r' D. Kaye, V. Mayo. ^ Ariston. 16.00: (-Cesarski va!WP' Aurora. 16.30: «Kraljica roparjev«.	.
Garibaldi. 15.30: »Krdelo treh w jakov«, S. Cohran.	j,
Ideale. 16.30: «Vojvoda in Pls ka», Jean Kent.	«
Impero. 16.30:	»Mesečnic** ’
Corradi, G. SinimberglU- . Italia. 16.00: «Za<Jnje sr£{a0S Kino ob morju. 16.30: eD™ življenje«, R. Colman. Moderno. 17.00: «Povratek 'ol Red Skelton.	...
Savona. 16.00: »Vroča kri«, ' Miller, Evelyr> Ktyes.
Viale. 16,00: «Kapetan Ar*«*®! Vittorio Veneto. 16.00: «Crn» «“ sto«, E. Scott.
Azzurro. 16.00:	«Sla po 2ljt 1
Gleup Ford, Ida Lupino. Belvedere, 16.00:	«KodekS H"
bežni«,	.
Marconi. 16.30: »Američan v tonu«, M. Rooney.
Massimo. 16.00: «Dolžnost ^ kov«. Lilian Hervey. . ,, Novo cinc. 16.00: ((Ognjega#1 Vigiu«. ’	1
Odeon. 16.00: »Jaz sem Capa0’*’ R. Rascel, s. Pampanin«. ., Radio. 16.00: «Nevihta na I«® skem oceanu«.	,,
Venezia. 16.0C:	«AtUnt-da», *
Montez. J. p. Aumont.
Poletni kino Rojan. 20.45: ma ne poroči sel«, J. Mac ™ nald, J. Iturbi
„Rose Marie" je pristala
v Adenu
ADEN, 18. — Družba AIOC
je danes pozvala vrhovno sodi-sce v Adenu, naj zadrži v tem mestu petrolejsko ladjo «Rose Mane«, ki je v Aden prispela pretekle noč. Vrhovno sodišče je ustreglo zahtevi.
Lastnik petrolejske ladje «Ro-se Marie* Nicoio Rizzi je po-trdil, da je na ladji natovorjenih tisoč ton plinskega olja in da je bil ves tovor postavljen pod sekvester na podlagi zahteve zgoraj omenjena družbe.
Povodnji v Avstraliji
MELBOURNE, 18. - Reke in hudourniki južnovzhodne Av-stralije so preplavili pokrajino uničili pridelek in prisilil; na' tisoče ljudi, da so zapustili svoje domove in se zatekli v varnejše kraje. 12.000 oseb se je moralo izseliti iz mesta Wagga Wagga Tudi mesto Northivagga je poplavljeno in raven vode je tu dosegla en meter. Vsi prebivalci mesta so izpraznili hiše in odsl; na okoliške griče.
RADIO
-IltiOS LOV AS »K® c OS E IH S TA
234,6 m ali 1173 kc
ČETRTEK, 1J. junija U«’
5.30 Poročila. 5.45 Jutranja ž'*!’ ba. 6.45 Jutranja glasba. 7.00 r ročila. 13.30 Poročila 13.45 ^ včeraj do danes. 13.50 Lahka *■% ba. 14.15 Po svetu okrog. ' Ccimači zvoki. 18.15 Odlomki ««, nih baletov. 18.30 Iz naše naro«11 revolucije. 18.40 igrajo godbe «, pihala in zabavni ansambli. * Poročila. 23.30 Zadnja poreči!*
T8ST IJ.
306,1 ni ali 980 kc-sek 7.15 Poročila. 7.30 Jutranja ba. 11.30 Lahki orkestri. *.j. Za vsakega nekaj. 12.43 Porot11''
13.00 Šramel kvintet in P«v duet. 13.30 Bach: Koncert za f kester v D-duru. 13.45	P«5.., ritmična glasba. 14.00 Porot11’'
14.15 Lahka glasba. 17.30 Pl^L, glasba. 18.45 Vesela glasba, hh Slovenščina za Slovence. JS'’ Pestra operna glasba 19.45 J. ročila. 20.00 Domači! motivi. Okno v svet. 20.45 Lahka g>3>m-
21.00 Hopwood: Netopir, :Sr«
3 dej., nato Večerne melodd ■
23.15 Poročila.
olimpijskih iger v Londonu) in-i s e ca novembra. Hajduk bo Gaiira v metu kladivu in Dan-1 gost tjrietola in bo odigral
teknnf,m*	Jloger Banhister je velika angleška nada za
mo T ? ra bliznll]t olimpijskih igrah. Na sliki ga vidi-o na cilju teka na eno miljo v Motapur Parku, ko je dosegel odličen čas 4:10.6.
KAIRO, 18. — V bližini mesta Tanta ob Nilovi delti je požar uničil naselje Kafer Geneina, pri_ čemer so našli smrt trije moški in dve ženski. Zgorelo je okrog 150 koč. V požgano vas Posmli pomoč v živilih in zdravniških potrebščinah.
VVINDSOR, 18. — Med pouke m o uporabi sprožilne vrvi-ce v kraljevi konjušnici v bli-zrni ivindsorskega gradu je
eksplodirala bomba in ranila y konjenikov kraljeve straže Eden izmed teh je kasneje podlegel ranam.
tkst i,
7.45 Jutranja glasba. 11-00 OP«; tna glasba. 12.30 Karakter1«11.-ne skupine. 13.30 Orkester. I4:-j Komorna glasba 14.15 Tf*:L stran. l-H'5 Pesmi. 17.30 An«!«5«, zimska rapsodija. 18.00 G!as»«? ura. 19.50 Športne vesti. 20.15 ’ černi sporedi. 20.30 Trlo Carfio no. 20.45 Šaljiva oddaja. -Koncert. 22.45 Čajanka.
SLOVENIJA
327.1 rn 202,1 m 212,4 tn
12.00 Valčki Iz del P I. CajK^ skega. 12.30 Poročila. 12.40 4' bavna glasba. 14.00 igra ZabJ,3o orkester Radia Ljubljana.
Plesi jugoslovanskih naro°" • 18.30 Veliki orkestri igrajo * bavno glasbo. 19.10 Pesmi sI<jVL(. skih skladateljev, poje n'ez*?r|u pran Dragica Zadnik, pri kIaL,(V) C. Cvetko. 19.30 Poročila. 1 ' Domače aktualnosti. 20.15 Sld^. ske narodne pesmi. 21,00 h-J” tačič: Scenska glasba k spearjevi komediji «Kar h°C«
— M. Lipovšek: IV. stavek i« fonije. 22.00 Poročila
ChailtA
Uliclimh 10.
1'rei/edel iirof. dr. Er. Bradač
«Imate vse s seboj?« je rekel gospod Winkle nemirno.
«Vse;>, je odgovoril gospod Snodcras, «in zadosti streliva, lahko streljate, kolikorkrat hočete. Imam v žepu četrt funta streliva m dva časopisa za nabijanje«.
To so bili dokazi prijateljstva, za katere bi bil moral biti vsak nadvse hvaležen. Gospoda Winikla čut hvaležnosti pa je bil prevelik, da bi se dal izraziti z besedami. Zato je gospod Winkle molčal in šel tiho dalje — nekoliko počasi.
cPrideva ravno prav«, je dejal gospod Snodgras, ko sta krenila na označeno stezo, «glejte sonca veličastni zaton!«.
Gospod Winkle se je ozrl proti zapadu in mislil otožno: »Kako blizu je morda tudi moj zatoni«.
«Tamle je tisti oficir!« je vzkliknil, ko sta šla spet nekoliko minut dalje.
«Kje?« je vprašal gospod Snodgras.
»Tamle — gospod v modrem plašču«.
Gospod v modrem plašču je pomignil z roko in prijatelja sta šla v nekoliki razdalji za njim. Vreme je postajalo zmerom bolj neprijetno in žalosten veter je pihal čez samotna polja, kakor če bi orjak iz daljave požvižgaval svojemu psu. Somoma
pušča okolice je gospoda W!nkla še otožneje razpoložila. Stre-petal je, ko sta dospela do jarka, ki se mu je zdel kakor zevajoč grob.
Skozi neko odprtino sta prišla na samotno zaprto polje. Dva gospoda sta že Čakala, njunega prihoda; majhen trebušast mož črnih las in drug velik, vitek v vojaški obleki. Vitki mož je kar ravnodušno sedel na vojaškem stolu.
»Brez dvoma drugi duelant z zdravnikom«, je rekel gospod Snodgras; »iapijte kapljo žganja«.
Gospod Winkle je vzel steklenico iz prijateljeve roke ter je pil v dolgem požirku.
«Moj prijatelj, gospod Snodgras. gospod«, je rekel, ko je stopil č-astnik k njima. Prijatelj doktorja Slammerja se je priklonil. Tudi on je imel orožje in strelivo.
«Mislim, da si nimamo ničesar več povedati«, le pripomnil malomarno, «ker je bila opravičba odločno odklonjena«.
»Prav ničesar, gospod«, je odvrnil gospod Snodgras, ki mu je samemu začelo postajati nekoliko grozljivo.
Odmerili so razdaljo in uredili vse potrebno.
»Videli boste, da sta ti pištoli boljši od vaših«, je dejal oficir; «videli ste me, ko sem jih nabijal	imate morda kak
ugovor, da sp posiuzimo teh«.
Prav nobenega«, je odvrnil gospod Snodgras.
Ponudba ga je rešila precejšnje zadrege; zakaj njegovo znanje o nabijanju pištol je bilo nekoliko površno in netočno.
»Mislim, da torej lahko postaviva naša duelanta>. je pripomnil oficir tako malomarno, kakor da sta duelanta šahov! figuri, sekundanta pa šahista.
«Sem docela vašega mnenja«, je rekel gospod Snodgras, ki bi bil pristal na vsak predlog, ker ni o stvari ničesar razumel. Oficir je šel k doktorju Slammerju, gospod Snodgras h gospodu Wlnklu.
W.V.VNNV.VAČ.W.V.V.V.WA%%V.V.V.W.V.V.V.V.'.'*S'''
svoj*plašč»e. V ledUs' je dejaI in mu podal Pi5tol°- «dajte mi
ubogi^Winkle! ^ b°Ste pozabili’ moi dra§i Prijatelj«, je rekel
v lakettGV° ne: merite mimo in ustrelite svojega nasprotnika
bil izvrsten, če bi ga bil le gospod Winkle znal izvršiti. Molče je slekel plašč, kar je dokaj dolgo trajalo, ker
S? Je a!	tesil°	Prilegal,	in vzel pištolo. Sekundanta
sta se odmaknila in duelanta sta se približala.
^	je	zmei'aj	odlikoval	po največjem človekoljubju.
Zaradi s ojega velikega odpora, da bi utegnil poškodovati svojega. nJeSa> Je zamižal, tako da ni videl čudnega in nepo-jasmvega vedenja doktorja Slammerja. Doktor je osupnil strmo gledal svojega nasprotnika, stopil nekaj korakov nazaj.’
Stojte!«.0 Sa &Pet P0gledal in riednjič, vzkliknil: »Stojte!
to mKtht?agospo°d" ^ rekel k° Sta prihitela sekundanta; »saj «Ni tisti gospod?« je rekel sekundant doktorja Slammerja S tu ? S ’ ',G Vzkllknil ^spod Snodgras lom v roki!	J6	vzdlJlnil vitki gospod, z vojaškim sto-
ki
. TirA	ma11 - ”>
»Skrajno čudno«, je vzkliknil oficir.
»Zelo čudno«, je rekel gospod z vojaškim stolom, »Vendar je vprašanje, ali naj se gospod, ko že stoji nasproti doktorju formalno ne smatra za zalivca na«eaa nriiat»Ho v, , J snlci j, ,1, m,.. Ko )e izgovoru ta cfvom j mjdrim in škrjvl
nostnim obrazom, je vrel borat,Uvfl 5fepec
ter pogledal po vrsti druge gospode z izrazom avtoritete v ta-
kih zadevah.
i p o?afP°,d Wl‘lkie je bil medtem odprl oči in tudi ušesa,
h, a. zah,eva njegov nasprotnik ustavitev sovra2R°5t;' fnofol? n!8 ,0 oko je takoj spoznalo, da mora biti neko ** mmoi’|ffln-	da se bo n-legov ugled zrnatno povečal,
!!A!;1favi-ra g’ ki ga Je naP0ril, da je sprejel poziv p dvoDoj. Zato je stopil pogumno naprej in rekel:
«Nisem jaz; to vem«.
»Potc-m je to očitna žalitev doktorja Slammerja«, je taka! povzel besedo gospod z vojaškim stolom, »in to je zado*te razlog, da se lotimo dela«.
«Dovollte trenutek. Payne>, je rekel doktorjev sekunda1^1, ln se obrnil do gospoda Winkla: «Zakaj pa mi niste tega P°' vedali davi, gospod?«.
»Seveda, seveda!« se je vmešal razgorčenl mož z voja;k!fll stolom.
«Prosim, bodite mirni, Payne. Smem ponoviti svoje vpr*' sanje, gospod?«.
»Ker ste«, je odvrnil gospod Wlnkle, ki je medtem utek^J premisliti odgovor, »ker ste vi, gospod, nekoga psovali s PHa,t cem, ki je nosil suknjič, katerega imam jaz sapi me le 'i ij nositi, ampak se smem tudi ponašati, da sem njegov iznajdl^te-u ~ no=a Kluba Pickwickovcev v Londonu. Čutil sem se doltn® ščititi njeno »ast in zato sem brez nadaljnjega povpraševa-poziv sprejel«.
»Moj spoštovani gospod«, je povzel besedo dobrodušni
m*1’
doktor ter mu dal roko. »čast vaši hrabrosti! Dovolite m1 vedati. gospod, da občudujem vaše vedenje in neskončno žalujem, da sem vam po nepotrebnem prižradel vse te neprii1*
(Nadaljevanje
sledD
Pestil C»ekoil ’ račun ta 'sto'.* Z VU: % ložn.iivo^t ržaSksga'"*! sk^Trst'* U 5374 -“z- “j ^.ed' ‘Jud-repub- Ju«osIavlJ»: Izvod JO.mesečno «0
L,uhllana Tvrtcva 3, ■ ,e,. 2909 Ukoč, r;,G,n pr, Korm„„~„„ BanK, v Ljub.jan,
210