fiJn?iar la Corresponden-cla a: Cas. Corroo !?o. 8. Sucursal 17 - Bs. Aires.
Redaccion y Administracion: Calle Cervantes 3039 Buenos Aires ★
NAROČNINA:
Za eno leto $ 8.—
Za pol leta $ 5.-—
Za inozemstvo 2 dolarja Počam »zna Stev. 20 cU.
venski Glas
REGI8TRO NACIOHAL DE LA PROPIKDAB INTELBCTUAL
No. 297218
(LA VOZ ESLOVENA)
PEHIODIOO QUINCENAL DE LA OODECTIVIDAD ESLOVENA (VUGOBSliAVA) PAKA TODA
STJD AMERICA
	
o a O g H “al	FRANQUEO PAGADO Conceai6n N* 3158
	TARIFA REDUCIDA ConcMrtn N’ 1551
LETO (ASO) IV.
BUENOS AIRES, 31 DE ENERO, AflO DEL LIBERTADOR GENERAL SAN MARTIN, 1950
Nuni. (Štev.) 43
NOV KORAK FLRJ V POGLEDU MEDNARODNE TRGOVINE
PODPISAN JENOV DODATNI SPORAZUM MED F.L.R.J. IN REPURLIKO ARGENTINO
V petek 20. t.m. sta bila v Buenos Airesu podpisana med FLRJ in Republiko Argentino dva dodatna protokola k trgovinskemu sporazumu, kateri je bil podpisan 7 junija 1948.
V imenu FLRJ je dodatna protokola podpisal polnomočni Minister tov. Nikola Popovič in v imenu argentinske vlade so podpisali Minister zunanjih zadev g. J. Paz, Minister gospodarstva g. Cerijo, finančni Minister g. Gomez Morales ter ekonomije g. Dr. Ares. Prisostvovali so tudi drugi visoki funkcionarji navedenih ministerstev in Centralne Banke, kakor tudi poslanstva ter izaslanstva FLRJ v Buenos Airesu.
Poleg raznih sprememb in dodatkov, ki stojijo v podpisanih protokolih, sta se FLRJ in Argentina dogovorile, da bodo izmenjavale proizvode, katere spodaj navajamo, da razvidimo važnost podpisanega sporazuma, kateri dokazuje gospodarski napredek naše države FLRJ v pogledu mednardone trgovine.
V podpisanem dodatnem protokolu stoji, da bo FLRJ nabavila v Argentini sledeče proizvode v dolarski vrednosti: slane in suhe kože za 8,400.000 dol., ovčje in kozje kože za 250.000 dol., umazane in prane volne za 6 milj. 600.000 dol., laneno olje za 700.000 dol. tungovo olje za 180.000 dol., industrijski loj za 600.000 dol., kvebračev ekstrakt za 350.000 dol., žime in krina za 20.000 dol. ter razne kmetijske proizvode za 1,000.000 dolarjev.
FLRJ bo izvozila v republiko Argentino sladeče proizvode istotako v dolarski vrednosti: svinca 900.000 dol
bakra 320.000 dol., fero-kroma 15.000 dol., živega srebra 15.000 dol., ami-janta ali azbesta in amijanta ali azbesta v prahu 60.000 dol., pečenega mag-tnezita 50.000 dol., cementa 3,300.000 dol., koustične sode 400.000 dol., “navadne” sode 200.000 dol., kalcium-karbita 480.000 dol., modre galice 120 tisoč dol., kalcijevega potasnega meta-bisulfita 10.000 dol.; raznih kemijskih proizvodov: galun, aluminijev oksit, bismut in njegove soli, itd. ter zinkov oksid 300.000 dol., namizne steklenine
20.000 dol., eterična olja 10.000 dol., piretrev 45.000 dol., raznih zdravilnih zelišč 60.000 dol., alkaloide in razne soli 180.000 dol., opija na splošno 30.000 dol., špirita 30.000 dol., papirja za cigarete 80.000 dol., suhe gobe 75.000 dol., hmelja 500.000 dol., orehov 80.000 dol., tobaka v listih 1,150.000 dol., konoplje 750.000 dol., šip z žico 20.000 dol., smrekovega lesa 8,000.000 dol., rezanega hrastovega lesa za izdelavo sodov 1,500.000 dol., bukovega lesa 190 tisoč dol., orehovega in topolovega lesa 30.000 dol., nesestavljenih bučev in sodov 90.000 dol., žabljev za podkove
60.000 dol., srpov in kos 50.000 dol., aluminijevega bauksita 90.000 dol., ročajev za metle 100.000 dol., ter raznih proizvodov kakor:	knjige, mramor tip Karara, črni granit in kinematografski filmi v vrednosti 200.000 dol.
V	podpisanih dodatnih protokolih je torej določena ekonomska izmenjava med FLRJ in Republiko Argentino, ki bo v veljavi do 31. decembra 1951 in sicer za vsoto 44,675.000 dolarjev. FLRJ bo izvozila v vrednosti 21,575.000 dolarjev, medtem ko bo Argentina za , 23,100.000 dolarjev.
Odpotovala je iz Buenos Airesa trgovinska misija F.L.R.J.
Ko je bil zaključen in podpisan dodatni protokol med FLRJ in Argentino, je s tem trgovinska misija naše domovine dovršila njeno nalogo. Člani misije torariši Marjan Kunc, Filipovič in B. Djordjevič so odpotovali v četrtek 26. januarja.
Trgovinska misija bo obiskala Peru,
čile, Meksiko in razne druge države, kjer namerava izvršiti razne trgovinske sporazume. Pri odhodu na letališču Eseiza so tovariše pozdravili razni funkcionarji poslaništva ter trgovinskega izaslanstva FLRJ v Bs. Airesu ter drugi rojaki jugoslovanske naselbine.
PO SVETU
OBLETNICA LENINOVE SMRTI
24. januarja 1924 je umrl največji genij človeštva, vodja in organizator boljševiške partije, ustanovitelj Sovjetske zveze Vladimir Iljič-Lenin. Rojen je bil 22. aprila 1870. On je brez pridržka žrtvoval vse svoje življenje za osvoboditev delavcev in kmetov izpod kapitalističnega jarma, izpod oblasti kapitalistov in zemljišldh gospodov, za zgraditev socializma.
V SOFIJI JE UMRL PRVI MINISTER V. K0LAK0V
Dne 23. januarja je umrl prvi Minister bolgarske vlade Vasilij Kolarov. Umrl je nagle smrti v 72. letu starosti.
Kolarov je bil najožji sodelavec pokojnega Dimitrova, ki je po smrti tega zavzel njegovo mesto. Štiri dni pred smrtjo je bil Kolarov na zasedanju nove Narodne skupščine ponovno izvoljen za prvega Ministra Bolgarije.
Par dni po smrti in sicer 25. januarja je bilo truplo pokojnega Kolaro-va, z velikimi slavnostmi položeno v grobnico, ki se nahaja ob desni strani mausuleja, v katerem počivajo smrtni ostanki G. Dimitrova.
26. januarja je bila Indija proglašena kot svobodna in neodvisna republika. Velika Britanija je 179 let nadvldaovala to državo, za katere neodvisnost je žrtvoval vse svoje življenje Mahatma Gandi. Na dan proglašenja je izvršil prisego prvi predsednik Indiji* dr. R. Prasad.
V	ZDA imajo že občutno pomanjkanje premoga, katerega se v tem času, ko najbolj pritiska zima, še bolj potrebuje. Prebivalstvo prenaša to pomanjkanje molče, kajti zaveda se, da bi s katerimkoli protestom samo škodovalo rudarjem, ki že več tednov stavkajo za zboljšanje svojega položaja. Število stavkujočih je narastlo na 90.000. Industrijalei se jezijo na vlado, čemu ta ne postopa proti stavku j očim, da bi jih pognala na delo, kajti jeklena in železna industrija trpijo veliko škodo in izgube. Vlada seveda premišljuje, kako bi s kakimi ob-lubami izvedla pritisk na delavsvo, da bi prenehalo s stavkanjem. Seveda so na vladi tudi možje, kateri imajo tudi gotove koristi pri rudnikih in 'zato se stvar zavlačuje na škodo ljudstva in delavstva. Če bi nekateri, ki so na vladi ne imeli nobenih koristi pri rudnikih, bi bila stvar takoj rešena, ker priznali bi, kar vsak slepec vidi, da so rudraji do skrajnosti izkoriščani in priznali bi jim, kar zahtevajo.
Rudarski vodja Lewis j® pozval rudarje na delo, češ da bo ljudstvo ostalo brez goriva, kar se pa rudarjo niso odzvali in zahtevajo, da se jim priznajo njihove zahteve. Lewisu očitajo, da se je prodal gospodarjem in ga bo najbrž nadomestil kak drug delavski vodja.
Anglija namerava kupiti v Argentini še večje količine zmrznjenega in konserviranega mesa, za kar se že vodijo potrebni razgovori.
Trgovina med Južnoameriškimi državami in severno Ameriko se čimbolj izboljšuje, vendar pa ni zaželjenih dobičkov. Severnoamerikanci vedno delajo nove načrte kako bi izboljšali svoj dobiček in izmišljujejo se razne trgovinsko pogodbe, katere pa nikoli ne pridejo do srečnega zaključka, kajti imeli bi radi blago in denar. Južno-američani pa so tudi pametni in ne dovolijo magnatom, da se vtihotapijo v njihove države, katere bi potem izkoriščali. Povsod mislijo materijalno pomagati, toda le z namenom, da bi politično zavladali in prav zato gredo pogajanja zelo počasi in se najbrže ne bodo nikoli zaključila.
Zloglasni Krupp, največji indunstri-jalec orožja v JNemčiji, je v 79-tem letu moral zapustiti svet. V dveh svetovnih vojnah je oborožil Nemčijo in njene prijatelje ter na ta način povzročil reke solz in milijone mrtvih. Njegova iznajdba so bili topovi in najboljše podmornice, najbrže brzostrelke in najhitrejša letala. .Bil je kralj v izdelovanju orožja, kar je v Nemčiji pruktav ljalo višek stvarstva. Bil je velik prijatelj Hitlerja in še prej cesarja Viljema, toda vsi višji vrhovi vedno voju-joče Nemčije in nje sosedi, mu niso mogli pomagati, ko je prišla njemu zadnja ura. IVloral je zapustiti ta svet, na katerem je s svojo zverinsko iznajdbo pomagal rušiti in moriti.
Še žalostne j še in nesramne jše je, da je vse ogromno premoženje, ki je zgrajeno na vzdihljajih in ruševinah, nedotaknjeno ostalo v rokah Krupovih potomcev, ki bodo prav gotovo nadaljevali z proizvodnjo orožja, podpirani po zapadnih zaveznikih, ki vidijo v Nemčiji pohlepnega leva, kateri hoče ponovno napasti svoje sosede. Med temi je največ Slovanov, ki bi rad iztrebil in pri čemer mu bodo demokratične zapadne velesile pomagale, oziroma mu že pomagajo s svojimi Atlantskimi in drugimi pakti. Prav bi bilo, da bi ti zapadnjaki pogledali nekoliko zgodovine, ki je pravična in nepotvorjena iu videli bi kako je izginil Napoleon in pred njjim vrsta drugih, pozneje Wil-iielm in Hitler ter vsi oni, ki niso računali na žilavost slovanstva, ki jih je obkrožalo. Nemčija, kot vojaško izvež-bana sira v srednji Evropi je poklicana, da se vedno bori proti svojim sosedom, kar mora v večini slučajev delati po zapovedi zapadnikov, Slovani pa, ki jo^ obkrožajo, se seveda morajo praniti. Eni, kakor drugi krvavijo, koristi žejejo pa tretji. Gotovo pride čas, ko bodo Nemški vojaki spregledali in napravili konec napadanu ter vposta-vili mir s svojimi sosedi.
Berlin je menda spet postal točka nemirov. Poročila pravijo, da se stanje vsak dan slabša. Sovjeti ne privolijo zapadnikom, da bi delali kar se jim zljubi Radi tega se zelo jezijo in trobijo v svet, da so Sovjeti neprijateli-sko razpoloženi ter da ščitijo le svoje
Poslovil in odpotoval je tov. minister Popovič
Tov. Minister Nikola Popovič, šef jugoslovanske trgovinske misije je pripravil pred odhodom poslovilni večer, ki se je vršil v soboto 28. t. m. v prostorih Poslanstva FLRJ v ulici Charcas. Na ta poslovilni večer je bilo poleg glavnih funkcionarjev poslaništva ter trgovinskega izaslanstva povabljenih krog 70 tovarišev naše jugoslovanske naselbine iz Buenos Airesa in okolice.
Na tem poslovilnem večeru se je povabljence postreglo z mrzlo večerjo in ob zaključku te je imel tov. Minister Popovič govor, o katerem bomo podrobneje poročali v prihodnji številki našega lista.
Ob 10 uri zvečer se je tov. Popovič poslovil in je vsem prisotnim stisnil roko v slovo. Pri odhodu so prisotni pozdravili tovariša ministra z burnimi ovacijami in aplavzi.
IZ JUGOSLAVIJE
..Črpalni bager Ljubljanica"
prvi izdelek jugoslovanske kidromehanizacije
PO SVETU ■	______________
Na Češkoslovaškem je že veliko število katoliških duhovnikov, ki so spoznali, da morajo sodelovati z ljudsko oblastjo, ako hočejo svoji veri koristiti. Zato so zadnje dneve mnogi prisegli zvestobo Ljudski vladi in krščanski veri. 8 tem so si pridobili med ljudstvom ugled in pripravili mirno življenje, saj bodo dobili od vlade primerno plačo, da bodo lahko mirno in brezskrbno vršili njihovo nalogo.
Čehoslovaška težka industrija je v zadnjem času napravita več trgovinskih pogodb z raznimi južnoameriškimi državami, kar ji omogoča lep razvoj in ji zagotavlja polno samostojnost. Izvaža avtomobile, lokomotive, kamjojie, motorna kolesa, železniški material, aeroplane, električne motorje itd. Izvedenci pravijo, da je Češkoslovaška prevzela v svetu mesto Nemčiji, katera je bila za izdelavo preciznega orodja in v težki industriji vedno prva.
Moskovska “Pravda” napada britanskega parlamentarca Zilliacusa, češda služi Titovim gospodarjem, an-glo ameriškim imperialistom. “Pravda” in drugi sovjetski listi so o Zillia-cUsu pisali kar najbolj navdušeno vse do tedaj, dokler se ni postavil odkrito na stran Jugoslavije in obsodil liege-momslično politiko SZ. Zdaj pa je postat po kominiormističnih pojmih, vojni hujskač.
V letu iy4fci je Sovjetska zveza vrnila 60.OOU nemškim vojnih ujetnikov.
V Kirnu je 63 letni Giuseppe de Lui-gi postavn peklenski stroj pred palačo, v kateri je nastanjen španjolski poslanik, kateri pa ni napravil nobene posebne skotte. ue Luigi je izjavil, da je postavil strelivo zato, da bi maščeval trpeči španjolski narod.
Španija je nakupila večje količine pšenice v Avstraliji in namerava radi slabe letine, kupiti nekaj tisoč tonelad tuui v Argentini.
V Boliviji se je pripetila velika letalska nesreča, pri kateri je izgubilo življenje 32 ljudi. 28 je bilo vojakov, ki so služili v zadnji revoluciji in so bili sedaj odpuščeni iz službe ter namenjeni domov. Ostali štirje pa so bili od posadke letala.
2.DA so zaprosile Argentino za večje koiieicine svežega sadja, kar jim je bilo tuicoj odobreno, fciadje, posebno pa hruške \Villiams bodo ukrcane na parnik Rio Primero, ki je zato posebno primerno uicjcn in bo sadje prepeljal na določeno mesto.
956 telic so pripeljali iz Holandije
v Boj 1 vij o, ker nameravajo izbolšati živinorejsiio pasmo. Med potjo je radi siabdi naprav na ladjah poginilo 1U0 tene. Venuar upajo, da jili bo večina osuua, iver so prevzeli vse mere, da se bouo teiiee počutile kakor doma.
SovjttiKa zveza gradi v severni Nemčiji utrdbe, poročajo razni evropski lisui. Otok Ruegen v Baltiškem morju je spremenjen v velikansko oporišče z najmodernejšimi betonskimi zaklonišči zapodmoriuee. * S pomočjo nemških strokovnjakov in na tisoče nemških luobilizirancec grade na otoku poskusno postajo za leteče bombe.
V Italiji so stopile v veljavo v začetku leta 1950 nove omejitve svobodo tiska. Po novem zakonskem predlogu morajo biti dostavljeni v preventivno cenzuro vsi časopisi in revij© 24 ur pred tiskom. Tudi predvajanje najboljših naprednih filmov je cenzura prepovedala.
V Avtru je danes 102.113 brezposelnih. V decembru je število brezposelnih narastlo za 21.601.
Glavno bolgarsko pristanišče ob Črnem morju, Varna, so preimenovali v “Stalin”.
V Jugoslaviji grade ogromne hidrocen-trale, kopljejo kanale kot Donava—Tisa —Donava kanal, izsušujejo tako velika močvirna jezera, kot je Skadersko jezero, nasipavajo poplavljeno področje za Novi Beograd. Za tako velika dela so potrebni razni stroji in mehanične naprave. Iz inozemstva so jih sicer nekaj dobili. Jih je pa še vse premalo, niti vsi ne odgovarjajo terenskim potrebam. Pri Novem Beogradu sta dva velika ploveča bagra inozemskega izdelka za črpanje gramoza iz dna Save. Vsak bager je posebej montiran na 25 m
dolgi ploveči ladji in nakopani material
odlaga v tr,up ladje. En tak bager upravlja 25 ljudi. Delo s takimi črpalkami je ne-racionelno.
Jugoslovanski strokovnjaki se nenehno ukvarjajo s konstrukcijami za najpopolnejše doma izdelane stroje. Tako so izdelali že rotacijski kopač in univerzalni bager, ki ga uporabljajo tudi za zabijanje pilotov. Inštituti' delajo v Jugoslaviji za socialistično skupnost in se za posamezne kapitalistične tvrdke. Zaradi tega je razumljivo, da znanstveniik tako hitro sledijo potrebam jugoslovanske socialistične izgradnje.
V zveznem Turbo Inštitutu sa začeli v začetku 1. 1949 s konštrukcijami za prototip črpalnega bagra. Direktorju inštituta univ. prof, dr. inž. Ivu Vuškoviču je pri konstrukciji pomagal inž. Zdenko Marinček, šef laboratorija. Ker so vsi delavci in uslužbenci instituta počrtvovalno delali, je Zvezna strokovna komisija že v začetku novembra ugotovila, da bo ta domači čr-
Delovno kolektiv jeseniške železarne si je z velikimi delovnimi zmagami priboril prvo mesto med kolektivi podjetij črne metalurgije v Sloveniji. V velikih tekmovanjih za višji delovni učinek, so posamezne delovne brigade po več tednov presekale normo za 500%.
število udarnikov, med katerimi je poleg delavcev tudi mnogo žen in mladine, se veča iz dneva v dan. Od osvoboditve do danes je bilo v tovarni proglašenih že 1750 udarnikov. Samo v letošnjem letu je dala železarna 1098 udarnikov, kar dokazuje, kako naglo se veča število udarnikov. Posamezni med njimi so s svojim požrtvovalnim delom že večkrat zaslužili ta častni naziv. Tako je bila delavka Marija Hafnerjeva, ki dela v zavijalnici, že osmič proglašena za udarnico.
palni bager popolnoma služil terenskim zahtevam. 17. novembra so si bager ogle_ dali predsednik Prezidija Ljudske skupščine Slovenije Josip Vidmar, predsednik vlade Slovenije Miha Marinko, minister za industrijo Slovenije Marjan Brecelj in notranji minister Slovenije Boris Kraigher, črpalni bager so preizkušali na Ljubljanici pri Fužinah v bližini Ljubljane. Zato so mu dali ime “črpalni bager Ljubljanica’’.
To je najsodobnejši stroj na področju hidromehanizacije/ki ima velike prednosti
V	primeru z bagrom ekskavatorjem je
petdesetkrat lažji, stroški obratovanja so
dvakrat manjši, storilnost črpalnega bagra na delavca pa 2>5 krat večja. Na uro načrpa in prenese 50—9 0 kub. metra materiala, to se pravi 120 litrov vode na sekundo pod pritiskom 2,5 atmosfer. Za to delo je potreba električna energija 60 Kw. Velika prednost tega bagra je, da lahko električni motor zamenja Dieselov, kjer ni električnega toka. Kakor hitro bodo naprave za manevriranje bagra mehanizirali, bo za upravljanje dovolj troje ljudi. Bistvena izpopolnitev črpalke je, da v njeno notranjost ne prodira blato in pesek in ne uničuje njenih delov. Gumijeve cevi z metalnim vložkom so novost, katere material mnogo manj kvari. Sicer pa je prvi črpalni bager, ki so ga izdelali v Jugoslaviji na splošno boljši od podobnih tujih izdelkov.
Ker so prav vsi deli novega črpalnega bagra izdelani v jugoslovanskih tovarnah, je serijska proizvodnja zagotovljena. Bodo omogočili pravočasno izpolnitev petletnega plana, bodo pospešili zgraditev socialistične Jugoslavije.
V	borbi za dvig proizvodnje, znižanje proizvodnih stroškov in izboljšanje kvalitete proizvodov nudijo podjetju veliko pomoč racinalizatorji in novatorji, ki so v dveh in pol planskih letih dali 686 predlogov za izboljšanje proizvodnje, od katerih jih je uprava sprejela in izvedla 515 ali 90 odstotkov.
Korenik Karl, delovodja v konstrukcijski delavnici je z iznajdbo novega žerjava prihranil na času in materialu nad 370.000 din.
Tuman Slavko je iznašel racionalnejši način izkoriščanja žarilne peči. Po njegovem predlogu se teža v peč vloženega materiala poveča mesečno za 80 do 100 ton. Prešern Jože, strojnik, je izdelal napravo za čiščenje cevi parnih kotlov. Prej je trajalo čiščenje peči osem ur na posa-
meznika, z uporabo nove naprave pa opravi isto delo eden delavec v 20 minutah.
Poleg raznih naprav in konstrukcij so zlasti važni predlogi, ki krepre domačo proizvodnjo, t. j. da uvajajo uporabo domačih surovin za izdelke, za katere je bil prej uporabljen uvoženi material.
Pri racionalizacijah in novotarstvih sodeluje ves tovarniški delovni kolektiv od vodstva da pomožnega osebja, kar dokazuje, kako tesno je sodelovanje vsega kolektiva.	1
Z racionalizacijami in novatorstvi je jeseniška železarna prihranila državi 25 milijonov 644.000 dinarjev. To niso morda kakšni veliki izumi temveč brez števila manjših sprememb, popravkov in popravljenih napak, ki pa dajo skupno ogromen doprinos za dvig proizvodnje.
Poleg drugih priznanj so najboljši delavci prejeli za svoje požrtvovalno delo tudi visoke denarne nagrade. 283 delavcev je bilo nagrajenih skupno s 487.465 din.
V	prepričanju, da z izgradnjo socializma v deželi grade boljše življenje sebi in svojim otrokom, dajejo delavci jeseniške železarne vse moči za ostvaritev petletke.
I DROBNE VESTI 1
Skupina angleških laburističnih poslancev je na potovanju po Jugoslaviji.
7.304 obsojencev, ki prestajajo kazni v kazensko popravnih ustanovah, je Prezidij Ljudske skupščine FLJR na predlog vlade pomilostil.
Informbirjojevski in kapitalistični
elementi so skušali preprečiti motorni ladji “Srbija” pravočasen odhod iz Marseilla s tem, da so ukazali delavcem, naj zapuste delo, ko so nakladali na jugoslovansko ladjo. Posadka ladje pa je sama natovorila še preostali del tovora — 90 ton — in tako je ladja lahko pravočarno odplula v domovino.
Francoski književniki, ki so bili tri tedne gostje Zveze jugoslovanskih književnikov, so po radiju opisali svoje vtise. Jean M. Domenack je izjavil, da je neresnica, kar pripovedujejo o Jugoslaviji v komunističnem tisku v Franciji ter da je revolucija v Jugoslaviji nerazdružno povezana z resnico, od katere je ni več mogoče rešiti. Novinar Baboulin je dejal, da je Jugoslavija eno samo veliko gradbišče, da se narodi med seboj kale in da s skupnimi napori odstranjujejo prekletstva zgodovine. Romanopisec Queffellee je govoril, da ga je presenetilo ljudstvo, ki je trdno odločeno graditi socializem. Posebno pa je bil zavzet, ko je videl veliko kulturno dejavnost republik FLliJ.
1.122 invalidov Slovenije je bilo v letu 1949 v zdraviliščih.
Visoke nagrade je vlada FLRJ ob Novem letu podelila raznim zaslužnim znanstvenikom, književnikom in umetnikom.
Motorni brod “Reka” so izdelali v Rotterdamu na Holandskem za Jugoslavijo. Njegova nosilnost je 3.900 ton. Na Holandskem, pa tudi na Norveškem izdelujejo ladje za Jugoslavijo, ki bodo imele do 9.000 ton nosilnosti. Letos bo med drugimi dokončana “Slovenija.
Zadnje zasedanje prve redne Ljudske skupščine FLRJ je bilo 20. januarja. Ta skupščina je nastala iz usta-vodane skupščine, ki je bila izvoljena 15. novembra 1945. Takoj po objavi sklepa o razpustitvi skupščine, mandat ji poteče 31. januarja, bo Prezidij Ljudske skupščine izdal ulkaz o razpisu volitev za novo skupščino. Volitve bodo ob koncu marca, prvo zasedanje pa aprila t. 1.
Črpalni bager Ljubljanica
Doprinos Jeseniške železarne k izgradnji socializma v Jugoslaviji
PRIMORSKE VESTI
Vandalski napad na otroški vrtec v Nabrežini
Ko je v soboto 7. jan. postrežnica odprla kuhinjska vrata otroškega vrtca v Nabrežini, je kar obstala. Po kuhinji je bilo vse razmetano, posoda, brana in drugo, dve omari pa razbiti. Šla je pogledat v učilnice. Tudi tu vse narobe, igračke, ročni izdelki otrok in UČila poškodovana in razmetana po tleh. Zvezki in knjige pa polite s črnilom. Na polici napis s črnilom “W il Duee”.
V	ponedeljek zjutraj je bilo še hujše. V kuhinji radioparat popolnoma pokvarjen, omari še bolj razbiti, v učilnicah pa še večji nered in uničenje. Odnešena so bila tudi nekatera učila, vsi svinčniki in 70 škatlic barv.
Policija, ki je bila takoj obveščena, je izvršila pregled, vzela odtise in posnetke.
Pohiteli smo na mesto vandalskega uničenja in si podrobno ogledali po-
vaaaaaaa/aaaawwwwwwwvaa
DROBNE VESTI _ -_________________
Trgovinski sporazum in sporazum o odškodnini za bivšo britansko imo-vino v Jugoslaviji je bil podpisan v Beogradu. Trgovinski sporazum določa blagovno izmenjavo za dobo 5 let v vrednosti 100 milijonov funtov v obe smeri. Sporazum o odškodnini pa izpopolnjuje sporazum, ki je bil podpisan lani v Londonu. Vlada FLRJ bo plačala z vsoto 506.000 livrov šterlin-gov letno skozi 8 let.
Na novega leta dan je bilo v reški luki 22 oceanskih ladij.
Del delavcev iz “Ogradov” bo letos delalo na gradbiščih Nove Gorice, da bo čimprej zrastlo novo kulturno, gospodarsko in politično središče Primorske.
Razpravo “O ljudski demokraciji”,
ki jo je napisal Edvard Kardelj, so izdali v New Yorku v brošuri in angleščini.
Na seji vlade FLRJ sta bila sprejeta predloga zakona o splošnem, državnem proračunu za leto 1950 in zakona o splošnem zaključnem računu za leto 1948. Na seji je podal poročilo o delu jugoslovanske delegacije na zasedanju OZN zunanji minister Edvard Kardelj Vlada je tudi odobrila nagrade zaslužnim delavcem na področju znanosti in kulture.
Novi stalni delegat FLRJ pri OZN
dr. Aleš Bebler je odpotoval v New York.
Ameriški znanstvenik Edvard Corsy
je na slovesnosti ob obletnici ustanovitve Nobelove nagrade za mir v New Torku v svojem govoru dejal, da je na svojem potovanju po Jugoslaviji videl, da grade Jugoslovanski narodi z nadčloveškimi napori močno gospodarstvo svoje države. Na prošnjo prirediteljev je govoril tudi jugoslovanski veleposlanik v ZDA. 2000 ameriških znanstvenikov, umetnikov, vseučili-Ških profesorjev in javnih delavcev, med katerimi so bili tudi nobelovi nagrajenci, je govor Jugoslovanskega ministra toplo pozdravilo.
Uredništvo “Novega lista” v New
Yorku dobiva stalno pisma, v katerih jugoslovanski izseljenci pozdravljajo list in obsojajo kominformistično gonjo držav proti socialistični Jugoslaviji.
Z redom narodnega heroja je odlikoval Prezidij Ljudske skupščine F. L. R. J. 22 borcev, ki so se odlikovali v narodnosvobodilni voini s posebnim junaštvom.
škodovano pohištvo, uničeni didaktični material in ročna dela nabrežinskih otrok. Skupna škoda znaša okrog
100.000	lir.
Ta najnovejši fašistični, naravnost vandalski napad na naše šole je vzbudil med prebivalstvom globoko ogorčenje, ker so se zločinci spravili na naše najmlajše. Napad je bil izvršen dvakrat v presledku nekaj dni in sredi naselja. Otroški vrtec Je namreč prav na trgu.
Vse nas sili v prepričanje, da je ta najnovejši vandalski napad tesno povezan z nedavnimi napadi na naše šolstvo. Prebrisani napadalci so sicer hoteli dobro prikriti svoj pravi obraz, na usper pa so računali in še upajo, da se bodo naše mamice prestrašile in otroci zapustili otroški vrtec.
Po tem kar smo videli in slišali izključujemo, da. bi ta napad izvršili otroci. Kvečjemu bi lahko bili to “nadebudni mladeniči”, ki so ob pomoči nekoga, ki pozna dobro vse kotičke stavbe, obiskali v prazniškemu dnevu (sv. Trije kralji in nedelja) otroški vrtec in izvršili svoje vandalsko delo.
Pričakujemo, da policija čimprej izsledi krivce in zahtevamo, da jih za tako vandalsko početje pošteno kaznuje.
UPRAVIČENE ZAHTEVE BENEŠKIH SLOVENCEV
Slovenska Benečija je že 83 let v sklopu italijanske države. Reakcionarni rimski režimi niso pokazali nikoli nobenega posluha za šolske in gospodarske potrebe zapostavljenih beneških Slovencev. V narodno osvobodilni borbi so ogromno žrtvovali za svobodo, ki so se zanjo borili najboljši sinovi in hčere Slovenske Benečije s puško v roki. Toda novi oblastniki v Rimu so nas hudo razočarali. Ko je šlo za sklenitev mirovne pogodbe, so obešali razne obljube na veliki zvon. Sedaj pa so obljube pozab-bljene. Beneški Slovenci se morajo še vedno boriti za osnovne narodnostne In člo večanske pravice.
Obupne so med drugim cestne prilike. Na vztrajno zahtevo naših ljudi v hribovitih občinah je bil podeljen kredit treh milijonov lir za popravilo ceste med Mašero in Matajurjem. Denarja pa ni bilo dosti, delo so ustavili.Zaradi tega se je
napotilo zastopstvo v Videni k prefektu, ki je izjavil, da je pripravljen sprejeti ga, vendar brez zastopnika Demokratične fronte Slovencev. Potem ko ga je šef kabineta odslovil, je delegacija sporočila videmskemu prefektu svoje upravičene zahteve. Hkrati je izrazila svoje ogorčenje zaradi pasivnega zadržanja oblasti glede neogibne potrebe popravila ceste Mašera —Matajur. V tem pogledu si je treba vzeti za zgled veliko pozornost, ki jo posvečajo jugoslovanska oblastva tistim beneškim vasem, ki so po mirovni pogodbi pripadle Jugoslaviji.
KLAVRNO MIGANJE Z JEZIKI
Tržaški kominformisti se dosle j še niso zavzeli za kulturne potrebe tržaških Slovencev. Krivice, ki so jih deležni Slovenci zadnji čas n. pr. na področju šolstva, jih sploh ne zanimajo. Predstavnik nacionalistične struje v tržaškem občinskem občinskem svetu je zabrusil v obraz ko-ininforrnističnini občinskim svetovalcem: “V tržaškem vprašanju se strinjate z nami, toda niste dovolj odkriti, da bi to javno priznali.” Kominformističninl zastopnikom ni preostalo nič drugega, ko da so šli mimo te ugotovitve z mučnim molkom in klavrnim miganjem z jeziki.
(Predstavnik rimske vlade je bil že ob svojm obisku v Trstu “prezaposlen” in ni sprejel slovenskih predstavnikov. Tudi sedaj v Rimu ni imel časa. Naše delovno ljudstvo pa terja odgovor na prašanje, če vlada sploh misli spoštovati obreze, ki jih ima glede narodnih manjšin. Zelo se pa motijo rimski gospodje, če pričakujejo, da bodo kleče prosili za drobtinice. Miloščine ne maramo, terjamo le svojo pravico. Za nas pa obljube niso važne, ampak njihove izpolnitve. Svoje šole in organizacije bomo držali toliko časa, dokler bomo sami hoteli.
ZOPET KOŠ OBLJUB
Dolgotrajno je bilo tavanje zastopnikov Demokratične fronte Slovencev, ki so šli v Rim protestirat zaradi nedavnih napadov in krivičnega postopanja proti slovenskemu šolstvu v Gorici. Prehodili so neštete poti od državnega podtajnika in tajnika prosvetnega ministrstva pa do odseka za obmejne probleme pri predsedstvu vlade v Rimu. Obljubili so jim, da bodo spomenico takoj preučili in na njo odgovorili. Doslej pa odgovora ni bilo in vprašanje je, če so preučili protestno noto.
Zastopnik ameriškega tiska, ki je prosil slovenske delegate za razgovor, se je zelo čudil, ko je izvedel, kako sabotirajo oblastva reakcionarnega režima v Rimu vse obveznosti, ki jih imajo glede na določbe mirovne pogodbe.
ZADRUZNISTVO V SLOVENIJI NAPREDUJE
f -V'*" CVS#1 *	-	■■	m-,	e.'	.	r	■	1	■
7 , ‘ f $	* i/ <“	1	-■	I.
O te 7 ..,	'-V
Na delu v zadruž nem vinogradu
MED NAŠIM LJUDSTVOM
V Renčah pri Gorici so slovesno odkrili spomenik padlim borcem in talcem. Spomenik so izklesali zidarji iz Renč, vasi ki je bila ena najaktivnejših na Primorskem v času narodnoosvobodilne vojne. Svečanosti se je udeležil tudi minister Ivan Regent.
V goriškem občinskem svetu je občin, skl svetovalec Demokratične fronte Slovencev tov. Poglavec terjal pojasnila v važnih vprašanjih slovenskega šolstva. Slovenskim otrokom v Ločniku je treba nuditi primeren šolski prostor. Otroški vrtec v nekdanjem Alojzijevišču so oblasti ukinile. Za nad 50 otrok v podgorskem otroškem vrtcu skrbi samo ena vrtnarica.
Huda prometna nesreča se je 21. decembra pripetila' v Nabrežini. Avtobus podjetja “Carsica”, ki ga je vodil 19-letni šofer Emil Ferluga s Kontovela, je od strani zadel v kamjon Angela Caharije. Leva stran ogrodja kamjona se je zapičila v ogrodje autobusa in ga takorekoč prerezala. Pri tem so bili smrtno ranjeni potniki, ki so sedeli na oni strani. Najprej ,1e zaradi poškodb umrla 23 letna učiteljica Marija Bitežnik, kmalu nato 35 letni avtobusni sprevodnik G. Mazzuchi. Kasneje sta umrla še S. Tullio in 31 letna-ftkrk Kristina iz Trnivce. Več potnikov je bilo tudi ranjenih.
Dijaki, ki obiskujejo učiteljišče v St. Petru ob Nadiži v Slovenski Benečiji, terjajo slovenščino kot prosti predmet, ker jim bo bolj koristil kakor angleščina ali francoščina.
V tržaško pristanišče so pripluli štirje jugoslovanski parniki “Radnik”, “Srbija’', ‘‘Zagreb” in “Sarajevo”. Dogodek je vzbudil navdušenje tržaških delovnih množic in prisrčen pozdrav njihovih zastopnikov.
Deset najboljših slovenskih grafikov je razstavilo svoje umetnine v razstavni galeriji v Trstu.	.
V Trstu so zasebni oblastniki omejili potrošnjo električne energije.
Koroški pevci so obiskali Trst in nas navdušili s svojo pesmijo. Ogledali so si tudi tiskarno Tržaškega tiskarskega zavoda.
Goriški monarhisti so poslali županu v Gorici spomenico, v kateri izražajo svoje nerazpoloženJe proti upravičeni zahtevi slovenskih goriških davkoplaževalcev po dvojezičnosti.
V Gorici so umrli: 52 letna gospodinja Francka škoda por. Vižintin, 9 letni dijak Lucijan Milost, 78 letni Andrej Draman in 67 letna Milka Kristančič. V Podgori je preminila tov. Legiša, ki je bila dolgo vrsto let bolničarka v goriški umobolnici. Bila je marljiva delavka v naših organizacijah.
V š te ver jan u je umrl GO letni Ivan Knez. Pokojnik je bil zaveden in napreden Slovenec. Na njegov pogreb je prišel tudi brat Karol, ki živi v Jugoslaviji, pa so ga aretirali in preprečili,, da bi se udeležil bratovega pogreba.
V Trstu so umrli: 37 letna Evgenija Kocjančič, 53 letna Marija Simonič, 6 7 letni Franc Bale, 76 letna Marija Kerl, 52 letni Ferdinan Ferluga, 81 letna Amalija Likan, 72 letna Antonija Mlekuž, 21 letna Josipina Sepič, 71 letna Marija Gustinčič, 64 letni Anton Vertovec in 54 letna Marija Ferluga.
STE IZVRŠILI VAS0 DOLŽNOST? Imate poravnati naročnino
za
SlOVCHSKI ClAS
SiomsKi Glas
*
Redaccion y Administracion:	Calle	Cervantes 3039
Direotor: LADISLAO SKOP — Administrador: VICENTE SUBAN
ZASTOPNIKI:
Ze Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pin*6n 1039.
Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko.
Zrn Vtlla Calzada in Temperlejr ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Florea, V. Oaliada. Za Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectlficac;6n Laraftaga 223S.
31 de Enero, Ano del Libertador General San Martin, 1950 — No. 43
La politica arterior de la num fggoslavia
Hablando en la VIII sesion ordinaria del Parlamento yugoslavo, el Mi-nistro de Relaciones Eteriores de la Republica Federativa Popular de Yu-goslavia, companero Edvard Kardelj, hizo una exposicion sobre la politica eterior de nuestro pais.
En primer lugar queremos destacar, como lo hizo el mismo companero E. Kardelj, que la politica exterior de nuestra Patria se guia sobre las siguientes bases: “La politica exterior de Yugoslavia debe ser fundamental, es decir, tiene que defender aquellos principios que representan lo esencial en sus conceptos pacifista y socialistas. Ademas la politica exterior de Yugoslavia debe ser concreta y llena de iniciativas, y finalmente ella debe ser clara y abierta para que sea comprendida facilmente por todos los pueblos en el mundo; hecho que aportara para destrozar los argumentos de todos aque-Uos que trataran de desfigurarla”.
Refiriendose a la cuestion de la accion antiyugoslava, dirigida por el Cominform, el companero Kardelj destaco que ella se manifesto, ante los ojos de todo el mundo, en su verdadero color: se demostro como una abierta tentativa de agresion que tiende hacia la negacion del derecho de autodeter-minacion e igualdad, y el aniquilamiento de la independencia de los pueblos de Yugoslavia, y su sometimiento a la hegemonia de un pais extranjero. Sin duda alguna que la posicion hegemonista, que buscan los dirigentes de la Union Sovietica en el mundo socialista, representa hoy dia, el mas grande obstaculo para el desarrollo de las relaciones igualitarias entre los paises del mundo, impidiendo de esta manera el acercamiento y la colaboracion entre ellos.
Abandonar la lucha de los pueblos de Yugoslavia —dice el camarada. Kardelj— por la independencia significaria, no solamente la traici6n de la lucha revolucionaria de la clase obrera yugoslava y de todo el pueblo yugosla-vo, como tambien el sometimiento a la hegemonia extrana y la conservacion del retraso economico de nuestro pais, sino tambien el fortalecimiento de las tendencias antidemocraticas en el mundo, las que pueden florecer —como se puede ver— tambien en el suelo socialista.
El companero Kardelj destaco tambien que el entredicho entre los dirigentes sovieticos y la Nueva Yugoslavia ha dejado hace tiempo de represen-tar un entredicho de ideas, transformandose en una seria amenaza por la independencia y la paz de los pueblos de Yugoslavia, De esta manera este entredicho ha obtenido su lugar determinado en las actuales relaciones inter-macionales, y no se la puede entender mas como una accičn aislada dentro de las relaciones sovietico-yugoslavas.
La accion antiyugoslava del gobiemo sovietico y los gobiernos de los paises de la democracia popular —ha destacado el companero Kardelj—, asesto un serio golpe a las fuerzas de la paz en el mundo, porque debido a7 esta accion agresiva de los mencionados gobiernos se ha demostrado clara-mente que existe una seria divergencia entre sus palabras y los hechos.
Tocando el punto referente a la posicion tornada en la IV Asamblea General de la O.N.U., el companero Kardelj ha destacado que la delegacion yugoslava no podia pasar calladamente sobre algunos hechos, que se refieren a las relaciones yugoslavas-sovieticas, ya que el mismo gobiemo de la U.R.S.S., sirviendose de bombos y platillos, expuso este problema ante todo el mundo; y por otra parte, porque se considero necesario exponer la esencia de las actuales relaciones intemacionales para que de esta manera millones de hom-bres laboriosos del mundo puedan comprenderlas y de esta manera lleguen a saber como se debe luchar por la paz y mejores relaciones entre los pueblos del mundo.
Es conocido ya en todo el mundo que esta posicion de la Nueva Yugosla-via en la IV Asamblea General de la O.N.U., como tambien su eleccion en el Consejo de Seguridad de la mišma, servia a los elementos cominformistas para desatar una furiosa campana contra nuestro pais, afirmando que la Nueva Yugoslavia paso definitivmente a integrar el bloque imperialista y a depen-der de las potencias del oeste.
Pero nosotros podemos decir solamente una cosa —igual como el companero Kardelj— y esto es: Yugoslavia no entro en el Consejo de Seguridad de la O.N.U. para entregrar su independencia o transformarse en el arma de alguna potencia extranjera, sino para fortalecer nuestra independencia.
Finalmente es necesario destacar que la politica exterior de la Nueva Yugoslavia, no representa amenaza alguna para la independencia nacional de cualquier otro pais. Yugoslavia no participa —como lo dice el companero Kardelj— en ningun bloque agresivo y tampoco tiene tendencias hegemonis-tas. Ella tampoco tiende a la explotacion economica de algun otro pueblo”. Por esa mišma raz6n, los pueblos de Yugoslavia e stan dispuestos a colaborar —sobre las bases de igualdad— con todos los pueblos del mundo, pero no aceptaran someterse a ninguna hegemonia extraiia, porque son conscientes que cualquier clase de hegemonia en las relaciones internacionales representa una manifestacion reaccionaria y daiiina para el progreso de la humanidad.
PO NASELBINI
V	„
Se eno naših bivših društev izpraznjeno
Kot je naši javnosti znano so bila vsa naša društva, po odloku vlade, pred 9timi meseci razpuščena in prostori istih jzaprti. Ves čas naprej, od dneva razpusta, so bili prostori straže-ni potom policije.
Pred meseci so oblasti pobrale Arso premičnino Slov. ljudskega doma v ulici Ramoti Lista. Danes javimo, da je
ista usoda doletela tudi bivše “Jugoslovansko društvo Samopomoč” v ulici Centenera, V petek 20 t. m. so oblasti pobrale vso premičnino, ki je bila
v	seznamu, kateri je bil sestavljen ob priliki razpusta društva.
V	bivših podružnicah S. L. D. na Pa-ternalu in v Saavedri ni v teni oziru nobenih novosti.
'Beograd" v Buenos Airesu
Dne 9. t. m. je prispel v tukajšnje pristanišče naš jugoslovanski parnik “Beograd”. Ta spada med največje tovorne parnike naše slavne mornarice in je prispel prvič v tukajšnje pri-
stanišče.
Ustavil se je nekaj dni v Montevideu, kjer je izkrcal majhen del tovora. V Buenos Aires je pripeljal les, svinec, sodo in zdravilna zelišča.
Pogovor z našimi naročniki
Naš naplačevalec je pred nekaj dnevi obiskal tudi naše Slovence, ki živijo v predmestju Ituizaingfi. Dogodilo se mu je sledeče:
Oglasil se je v ulici Los Pozos pri družini, ki so že več let naročeni na naš list. Ko je na vratih poklical po argentinski navadi, ga je sprejela hčerka našega naročnika, in ko ji je povedal za vzroke obiska, je ona takoj poklicala očeta. Ta, kot zvest naročnik SLOVENSKEGA GLASA in zaveden Slovenec, je bil takoj pripravljen poravnati zaostalo naročnino. Ko je hotel v hišo po denar, se je pojavila na vratih njegova soproga E. . . in pričela kričati nad našim naplačevalcem:	“Mi
Vam lista ne bomo plačevali, ker ga nismo naročili, mi Vas ne bomo redili in le sami imejte list, itd.” Naš naplačevalec seveda ni mogel molčati in prosil je razjarjeno žensko naj mu dovoli besedo in ji povedal sledeče: “List prejemate že tri leta, naročnine niste zato poravnali in jako lepo bi bilo od Vas, da poravnate Vaš dolg in ostanete Se v naprej naši naročniki. Vedite tudi, da pri listu delamo vsi brezplačno in nikakor ne jemo Vaših žuljev. Prosim Vas vzemite to v obzir in poravnajte svoj dolg, da bomo tako tudi mi lahko poravnali našega v tiskarni.” žena mu je odgovorila, da ne bo nič dobil ter da ako kaj hoče naj gre iskat na sodnijo. Mož razburjene žene, ki se je nagajal precej v zadregi, ge je odločil, da gre po denar, a žena ga je zapodila v kuhinjo, kjer je imela pripravljeno kosilo. Mož je seveda moral ubogati in naš naplačevalec oditi naprej praznih rok.
K temu poročilu manjka še slika, da bi lahko videli, kako sta se “mož” in naš naplačevalec kislo držala.
i	*
Nekaj številk dalje, v isti ulici, pa je naš naplačevalec dobil svoje zadoščenje.
V	tej hiši ga je sprejela ženska, ki je res vredna svojega imena. Spraševala ga je kako gre pri SLOVENSKEM GLASU, ako
ima dovolj naročnikov, da krije stroške in tudj čemu ne pride bolj pogostoma po naročnino, še razna vprašanja mu je postavila v zvezi z našim listom in zaprtimi društvi ter tako pozabil na prejšnjo nevšečnost. Posebno dobro se je počutil, ko ga je ženska, po naši slovenski navadi, povabila na kosilo in na kzarček vina. Poravnala je štiri leta zaostale naročnine in kot dobra znanca sta se poslovila.
To je dokaz, da niso vse ženske izgu bile svojega ženskega ponosa in ljubezni do našega glasila. Mnogo je še dobrih in zavednih žena, ki so bile in so še vedno dober steber našemu glasilu.
Sedaj pa naj vse naše žene presodijo, katera izmed zgoraj omenjenih je vredna posnemanja.
Ko naži naročniki čitajo te vrstice, jih naprošamo naj vzamejo na znanje, da SLOVENSKI GLAS je odvisen le od dobre volje vseh naročnikov. Izpolnite torej vsi svojo dolžnost in poravnajte naročnino, ker le tako lahko zagotovimo redno Izhajanje lista. Ako se pa koinu list ne dopade, naj bo tako vljuden, da ga vrne pismonoši s poznano opazko, da mu ga lic bomo pošiljali v dobri veri, da nain bo povrnil stroške, ko ga boino zato prosili.
*
Naročnica, ki je pisala na našo upravo pismo naj ji list ustavimo in dodala opazko, da ji je rekel neki “šef”, da list naj-brže pošiljamo za našo propagando, — jo tem potom vljudno prosimo, naj tudi poravna triletno naročnino, katero dolguje naši upravi. Samo tako bo popolnoma izvršila njeno dolžnost!
Hosteria “LOS GLAVELES"
GOSTILNA IN PRENOČIŠČEZA LETOVIŠČARJE
"LA FALDA" ■ Sierras de Cordoba
Lastnik: MIRO in NADINA MERKUŽA
,.WVWVLWA,AVWVW/AW.SVWA\WA
OTEl
DISO
Lastnica naša rojakinja AMELIA VIDA KJUDER
HARMONIKA SE PRODA
Trivrstna harmonika tvrdke “Honer” Se proda radi odhoda v domovino. Zainteresiran naj se pismeno obrne na Jožeta šetrajčič,'calle Arregui št. 2458, Capital.
Sobe in stanovanja z vso udobnostjo. Par korakov od kopališča Bristol in palače Gran Casino in samo 100 metrov od postaje Estacion Nueva del FCNGR. Za naše rojake najugodnejše cene.
ALBERTI 1831 — T. E. 5370 MAR DEL PLATA
'«wwwywvwvww
°2os de la Historia del Gral. San Martin
A BASE DE LA HISTORIA ARGENTINA, LE R1CARDO LEVENE
Revoluci6n de 25 de innyo de 1810, ""»al en sn origen, era Continental por fines. En efecto, seis aiios despues de ^ y proclamada, la Kevoluci6n liabla ®*tendlda por todo el territorio del j®6iiido virreinato, y en 1817, cl genio &cci6n de San Martin, realizando el
1.1 pasar a Chile, luego a Perfl, hace '^Dental, “americaniza”, la Revol«cl6n. le*Propio aiio de 1810 la revolucion ba-lestaiiad(> en America espanola, de Me-1 a Buenos Aires, inovimiento histori-Sefialado con justa ra/on, conio el nias
tle los acaeeidos en la primera ^ del siglo XIX. Pero si la revoluci6n “Olultanea en diversos cen tros, no ®n tod os ellos cl mismo significado ak®nce. Diversas circunstancias influye-, Para Iiacer que tales inovlinientos tu-11 tendencias y fines localcs. Šolajte las •evoluciones (jue estallaron casi ®p°pio tiempo en Buenos Aires y Oa-';'si alcanzaron pvoyecciones continen-'S' Del mismo modo que 1» Argentina los Andes y asegura la libertad Chile y de Perfi, y sobre la linea ®cUador, un ejercito en el que for-soldados argentinos libro la batalla ^chinclia que afii'1116 la libertad del 'Nor, asi tainbien la revolucion vene-**> realiz6 ima evolucion analoga: pa-*°s Andes, desalojando a los realistas Colombia, y se encontrfi en el Ecuador la revoluci6n Argentina. Esta aproxi-,f»n de dos moviinientos continentales, ^'sonificfi en la entrevista liistorica , s»s (los geniales representantes, San y Bolivar. Desde entonces, los des-_ de la America espanola quedaban ^Ifudos. San Martin se eclipso, y dej6 e«o el paso al e.|6rcito victorioso de ai', a (juien le cupo la gloria de se-* en Ayacucho, en 1921, la emanclpa-
1.1 las colonias bispanoamericanas. J^spues de U derrota de Ajobuma, el
le«io de Buenos Aires noinbrA jefe del Norte al general San Martin, condujo los restos del ejčrcito a la
ciudadela de Tucum&n. 1'ue en tal oportu-nidad liistorica, euando San Martin co-inenzo a concebir su vasto plan de cam-pana. Fortific6 Tucuman, su obua se ba-bria liniitado a impedir que el ejercito espanol triunfante, se internara en el territorio arge.ntino. Bastaba medi tar sobi« la suerte vacilante de las e.vpediciones li-bertadoras de los patriotas, que babian marchado al Alto Peru: la primera, al mando de Balcarce, victorioso en Suipa-cha y deiTotado en Huaqui; la segunda, triunfante en Tucuman y Salta, y que a fines de 1813 babian surgido los desas-tres de Vilcapuigo y Ayuhuma. San Martin tom6 datos de los jefcs militares que acompanaron a Belgrano y comprendi6 la inutilidad del esfuerzo y el error militar, si se inslstia en el mismo plan de canipa-iia. Coinprendio que la poderosa resisten-cia estaba en el Peru y que'Ios trlunfos, siempre transitorios, en este terreno de guerra, nada significalian, porqu© el grue-so de los ejercitos espanoles estaba sobre el Pacifico. Afirmo, en fin, oue era nece-sario llegar directamente al centro mismo de la resistencia espanola, pasando a Cirile, y luego por niai' al Perfi. Oonvencido de este gran pensamiento, con el anlielo patri6tico de reali/.arlo, renunci6 el mando del ejžrcito del Norte, y se retiiVi a' la provincia de Mendoza por razones de sa-lud. “Al principiar el invierno del ano 1814, dice el general Paz en sus “Memo-i'ias”, se generalizo en el ejercito que una dolencia en cl pecbo aquejaba al general San Martin; no sali6 de su časa en mu-cho tiempo; la retreta no tocaba a su puerta para que el ruido no le incomodase y se liacia guardar el mayor silencio a los que llegaban a informarse de su salud, o con otro motivo. Poco despuds sali6 al campo, y luego de estar cerca de «n mes en una estancia, parti6 para C6rdoba con pretexto siempre de buscar teinperamento adaptado a su salud”.
(Continuard)
ARGENTINSKE VESTI
Vse oborožene sile: zrakoplovstvo, mornarji, kakor tudi ostale Sete, so prošle dni napravile simboličen prehod čez Ande (Los Patos), da- so na ta način proslavili San Martina, kateri je s svojimi četami na tem mestu prehodil Ande in tako osvobodil Čile in ostale dežele Južne Amerike. Pri tem simboličnem pohodu so sodelovali tudi študentje in veliko prebivalstva.
3.400 novih učiteljev je bilo imenovanih z abodoče šolsko leto. Federalna vlada ima namen iztrebiti popolnoma nepismenost in namerava potrošiti velike vsote, .samo da bo ta namen dosegla.
Pomanjkanje papirja. Čeprav je raziskovalna komisija za protiargentinsko delovanje prepovedala izhajanje velikemu številu dnevnikov, tednikov in mesečnikom in to ker niso počastili spomin Generala San Martina, se vedno občutneje pozna pomanjkanje papirja. Nekateri dnevniki so že zmanjšali strani in naklado, drugi pa so javili, da bodo morali v kratkem napraviti isto.
Ponarejen denar. Centralna banka je obvestila Policijo in prebivalstvo na splošno, da je našla ponarejene 3 bankovce po 100 posov. Banka obvešča, da so ti bankovci slabo ponarejeni in da se jih z majhnim opazovanjem prav lahko pozna.
Železo so odkrili v bližini Juarez v pokrajini Buenos Aires. Profesorji-geologi iz vseučilišča v La Plati, ki so
te vrste rudnike odkrili, pravijo, da so isti jako bogati ter da se ih bo z lahkoto izkoriščalo.
Gobavost so je v zadnjih letih precej razširila, vsej tako pravijo statistike. V celi Argentini je preko 14.000 takih i slučajev in katere danes zdravijo. Zdravniki pa pravijo, da je to število le ena tretjina, kajti veliko število je tudi bolnih, ki se nočejo ali pa tudi ne morejo zdraviti. Poročila prihajajo, da so v zadnjem času iznašli na Angleškem zdravilo proti gobavosti, katero je menda jako učinkovito in bolniki, ki so poskušali to zdravilo, so popolnoma ozdraveli.
Policija je v tem mesecu aretirala na raznih mestih veliko število fantalinov, ki so s svojimi neslanimi besedami motili mimoidoče in sicer največ ženski spol. Policiji je bilo že več časa znano, da je veliko mladeničev, ki bi radi iz dovtipov napravili žalitvene besede in tako pokvarili argentinsko kulturo in gostoljubnost. Zato je odločila nekoliko civilno oblečenih policistov, ki so se pomešali na raznih mestih med ljudstvo in tako istalcnili naslaneže na dan. Policija bo s tem nadaljevala, pa vendar je to že zadosten opomin tistim, ki ne znajo pametno hoditi mimo svojih bližnjih, kakor tudi onim, ki ne razumejo kaj je kultura.
Ob belem dnevu so v središču mesta, na ulici Florida napadli zlatarno in
odnesli predmetov za približno 100 tisoč pesov.
(Zaključi na naslednji strani)
^r. Francisco Jose Cespa
DENTISTA CIRUJANO Consultas de 15 a 20' hs.
Coronel R. Lista 5096 T. A. 50 - 5782
Dr. Hinko' Halpern
Specijallst notranjih bolezni
Ordinira vsak dan od 16 do 20 ure
SAN MARTIN 055 . 1 nad. - Dep. 0 T. A. 32 - 0285 in 0829
*
DIR E C C10 N - PR0Y ECCI0N - C0NSTRUCCI0N
V V
ROBERTO F. LEVPUSCEK
TECNICO CONSTRTTCTOR
Calculos de estructuras met&licas y homiigon armado en general.
PLANOS — TRAMITES — FIRMA
Escritorio:
Calderon 3002	T.	E.	50	-	«087
Buenos Aires
a, prepričan je bil prav o nasprot-j1*1-. Še eno razburjanje, pa ga bo u^ilo. Tako si je že naprej napove->1. Ne bo tako kmialu vstal, ako t,e> s tem je v tem trenutku tako h.110 računal kot z jutrišnjim dnem.
TC BEVK
v
' OCaplan. oHlacKa Geiecmac”
(Nadaljevanje)
Pa ga zadeneo posledice zaradi '??ve današnje pridige. Tudi to se
^ zdelo neizogibno, saj ni prezrl [ a Klinjona, ki je stal pri krstnem' Zdaj se bo lahko maščeval, niu ne more uteči, zdaj ga nič jac fte more rešiti razen bolezni. Mor-Jp.a izvlečejo celo iz postelje.	i
J* ga več razburjalo ne prvo ne )fu8o. Bil je miren, bolj miren kot e.)Šnjj dan, ko se je vračal od Se-In se ni kesal. Če bi mu bilo to^krat stopiti na prižnico, bi storil [3, Niti za trenutek bi se ne obo-!k ‘jal. Ne le zaradi tega, da bi ga
. 'ttiki ne zalotili na laži. To navse-gjl^je ni bilo glavno. Ni delal proti !*> proti svoji vesti, to ga je nav-^Jalo z zmagoslavjem, ga delalo sreč-^a- Tiho se je nasmihal v okno. Kaj sploh more zgoditi, da bi ga še
zadelo, ko pričakuje vsega? Vsega;! Kaj ?
Stresala ga je mrzlica, trepetal je in se tesneje zavijal v suknjo. Bolela ga je glava; imel je občutek, kakor da mu nekaj potiska oči v lobanjo. Dvignil bi se in odšel po izbi samo zato, da bi vedel, če še more hoditi. Čemu? Obsedel je. Obhajale so ga misli, bilo mu je, kakor da se za dolgo poslavlja od življenja. Prej mora še vse urediti, zato ni hotel leči. Mislil pa je težko, vročino, tu pa tam so se mu predstavo nekoliko zmedle. Nič več ga ni plašilo, to je res, vendar se mu je marsikaj dotikalo občutljivega srca in ga po svoje vznemirjalo. Pomislil je iia Katino, ki je pravkar šla pod oknom in je videl skozi zarahle šipe le njeno senco. Kaj bo S Katino? Kam bo, sirota, ako on umrje ali ga odvedejo? Od otroških let je pri njem, a razen pohištva nima ničesar, kar bi ji dal. V tlem hipu razneženosti mu je bilo žal za vse trde besede. Saj je bila kot otročiček in bi ga bila po materinem zgledu najrajši zadušila s
svojo skrbnostjo in nego. Rahlo se ga je dotaknil spomin na trenutke, ko je v strahu zanj vsa trapetala ko šiba na vodi. In v zvezi s tem mu je pred dušne oči stopila noč, ko sta hodila do serkve svetega Mihaela in v Krnico. .. In tedaj mu je misel na Katino ugasnila, vročične oči so mu ostro za-sršele v neko točko.
Katekizmi! Zadnje dni ni več mislil nanjo, kakor da jih je potisni) daleč v pozablenje. Morandiniju jih ni bil omenil, četudi si je oital, da je njegovo cerkvico samovoljno uporabil za skrivališče. Zdaj mu je vroč val šel po telesu. Kaj bi se zgodilo, ako bi isto pozabil nanje? Morda nič Našli bi jih čez leta in bi se čudili, kako so zašli -v tisto skrinjo. Don Jeremija bi zmajeval z glavo in se nasmihal. Kakšen zločin pa je to — skriti katekizmi in deset, dvajset molitvte-nikov, četudi v prepovedanem jeziku? Morda. . Tako bi sklepal Čedermac, če bi bil zdrav in bi ne imel tenkočutnega srca. Zdaj pa je bil bolestno obutljiv, malenkosti so se razraščale v strahove, ki so grozili s posledicami.
Kakor da mu gori hiša nad glavo, se je s sunkom dvignil in obstal na, tresočih se nogah. Kaj bo z njimi? Saj je vseeno, a naj jih rajši najdejo pri njem... Oblekel si je sukno čez talar in se oziral za klobukom. Medtem ga je obšla misel, da bo knjige
razdelil, po hišah. Da ne bodo otroci čisto brez božje besede. Zdaj jih nihče več ne bo iskal in pobiral od praga do praga. In ga tudi nihče ne bo izdal. In če ga tudi kdo izda — zdaj se ni več bal.
Še vedno je stal na mestu, kakor d!a fle boji prestopiti. Ali bo mogel hoditi? Ali ga bodo nesle noge? Sam je moral na pot, tega bi nikomur drugemu ne mogel zaupati. Če bi se bil dvignil le malo prej, bi se bil morda opotekel. Zdaj pa ga je popustila najhujša slabost, kakor da črpa moči iz svoje trdne namere. Vzel je klobuk, poiskal palico v kotu in z malce negotovim korakom stopil v vežo.
Katina!
Ni je bilo nikjer, ne v kuhinji ne v kamri. Gotovo je odšla, v vas. Vsako nedeljo popoldne jo za uro ali dve smela k svojim tovarišicam. To nedeljo je še posebno ni držalo doma. Kaj ljudje govorijo o nenavadni pridigi ?
Čedermacu je bila Katina odsotnost le po volji. Nahrbtnik je našel brez njene pomoči. Zvil ga je, ga stisnil pod pazduho in stopil na prosto.
Postal je pod latnikom. Zdaj je padal suh, droban sneg, a tako na gosto, da bi bilo le na nekaj korakov mogoče spoznati človeka. Vrtinčil se je v zraku, težek je legal na veje, na osušena tla. Morda je metlo le
(Zaključek iz prejšnje strani)
Sprva se je zdelo, da ne bodo mogli zlikovcem na sled, a kasneje jih je policia izsledila. Bili so trije študentje, eden star 18, drugi 21 in tretji 28 let, ki so svoje dejanje priznali.
Nekaj dni za tean se je ponovil napad na trgovino v ulici Sarmiento 683 in ki ga je izvršil samo en napadalec ter odnesel 521 pesov. Napad je izvršil. ko je osobje že zapustilo svoje delo in je bil v trgovini še gospodar z neko uslužbenko. Ta zlikovec je štel komaj 17 let in policija ga je kmalu izsledila. Policiji pa se je zoperstavil in spustil nekaj strelov, kateri so ranili častnika in policaja. Ko pa ni videl ta “nadebudni” mladenič nobenega izhoda, se je končno policiji podal.
Iz La Plate poročajo, da je bilo v zadnjem času pokradenih veliko število zasebnih avtomobilov, katere so potem našli na raznih mestih zapuščene. Policija je odkrila, da je to delala družbica šestih mladeničev, ki so vzeli avtomobile samo zato, da so se odpeljali na izprehod ne z namenom, da bi jih ukradli. Vendar tudi to ni dovoljeno in morali so v luknjo, kjer bodo delali pokoro.
« * «
Ko človek čita taka -poročila, se mu kar lasje ježijo. Mladeniči, ki so komaj spoznali, kaj je življenje, pa so že pokvarjeni in na slabi poti. Temu pa je kriva največ pokvarjena časnikarska •duša, ker izdaja se razne brošure, novele in aventure, v katerih so opisani razni “junaki”, kateri so zasloveli na rame načine, bodisi z orožjem v roki in celo z ubijanjem. To delajo nekateri nakladni zavodi samo zato. da dobro služijo, a ne vedo pa, da s tem zastup-Ijajo mlade duše, ki čitajoč take avanture, si jih potem sami zaželijo.
Dolžnost starišev je, da dobro pazijo kakšne knjige, brošure in novele čita jo njihovi otroci, ker večkrat o-troci dobrih staršev, lahko postanejo tatovi in zlikovci, ker predstavljajo si namreč, da je to dejanje junaštvo.
TRGOVINA JESTVIN Sre&ho T ur pl *
TRELLES 1402	U.	T.	59-4104
CARJA ABIERTA
A la Redaccidn de
Estimados sefiores:
En los diarios de esta Capital y espe-cialmente en el peri<5dico "OrientaciGn”, 6rgano oficial del Partido Comunista, ha publicado en su ntimero de 19 de no-viembre del afio en curso (p&glna 6) una notlcia sobre supuestas persecuciones en los guerrilleros y refugiados griegos, por parte de las autoridades yugoslavas, co-mo tambižn que los mlsmos han sido en-tregados al gobierno grlego.
Refirigndonos a estas noticias por las cuales tenemos en nuestro poder pruebas que demuestran la falsedad de las mis-mas consideramos nosotros abajo firman-tes como nuestro deber dirigirnos a 'Udes. y en nombre de la verdad comunlcarles lo siguiente:
Nuestros esposos encontraron en la R. F.P., de Yugoslavia, asilo, que les fuš ofrecido en los momentos m&s diffciles, a principlos del afio 1948. Ellos fueron con-juntamente con los guerrilleros y dem£s refugiados griegos acomodados en la lo-calidad de Buljkes en Bashka. Segtin las cartas que recibimos desde alli, gozaban de plena autonomia. Las autoridades loca-les de Buljkes eran integradas exclusiva-mente por los refugiados griegos que di-rigfan completamente solos la vida econč-mica y social de la mencionada localidad. Las autoridades yugoslavas no se mezcla-ron en nada, dejando a los. griegos arre-glar su vida.
Pero la gente de Zachariades implantfi un rčgimen terrorista sobre nuestros es-
Buenos Aires, 22 de diciembre de 1949.
“SLOVENSKI GLAS”
posos y demžs refugiados griegos torn&n-dose la situaci6n insostenible, no teniendo nosotros por largo tiempo exactas infor-maciones, porque la gente de Zachariades no permitla que la verdad sobre lo que pasaba en Buljkes llegara a nosotros, in-terceptando, demorando por largos meses o destruyendo la correspondencia.
En vista de la actitud de estos dirigen-tes y movidas por el deber de salvar a nuestros esposos nos vimos en la obliga-cifin de dirigirnos, a principios de noviem-bre de 1948, a la Legacion de Yugoslavia en Buenos Aires, para solicitarle que in-tercedieran las autoridades' yugoslavas lo antes posible y pusieran fin a la insostenible situacifin creada en Buljkes.
Cuando despu6s de esto empezamos a reclbir cartas de nuestros familiares, re-cifin pudimos darnos cuenta de la cerda-dera situacifin en Buljkes. La radio-esta-ci6n "Grecia Libre” habla acusado al Gobierno del Mariscal Tito por colaborar con los imperialistas y de aterrorizar a los refugiados griegos. La verdad es que el terror lo hablan implantado la gente de Zachariades que hablan conseguido incrus-trarse en los puestos directivos de Buljkes y esta gente acusaba a todo aquel que no se sometia al dictamen de ellos como trai-dor y agente enemigo. MS.s de un ano nuestros esposos y los demfts refugiados griegos, pasaron una vida de mžrtires bajo la tirania de los dirigentes griegos, ha-
Dr. A. Kirstchbaum Dra. Maria Kirttchbaum
ZOBOZDRAVNIKA IjOPB DIB VEGA 8271 T. A. 50-73*7
Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH
Sala especial para tratamiento del reumatismo y sala de Cirurgfa Atiened: Lunes - Mičrcoles y Viernes Pedir hora por telSfono Defensa 1158	T. E. 84-5819
biendo sido sometidos a provocaciones, samente acusados y encarcelados en sl nos peligrando la vida de los mlsmos
Finalmente las autoridades yugosl8tl se vieron obligadas a intervenir radie* mente y poner fin a esta ola -de terror, d* plazando la localidad de Buljkes, con1 guiendo de esta manera salvar a nuest® ^ esposos y dem&s refugiados griegos la persecusifin por parte de los con#1 formistas. Aqul hacemos resaltar que ® autoridades yugoslavas dejaron que los fugiados griegos decidleran librement« por su voluntad el lugar adonde queri| dirigirse y de esta manera una parte la ex colonia de Buljkes eligi6 Checoesl1 vaquia, quedando la otra parte en la S F.P. de Yugoslavia donde actualme®1 (, trabajan y viven.
Vel
Lju gle um Bed cev v
i Rba s'
'i jih
Posrei
»iti k
^etni
Mi
»meti
rhin
Debemos subrayar que la gente de chariades era aquella que prosigi6 el fin con el terror contra los refugiad1 griegos y valičndose de diferentes ame®1 zas y extorsiones los obligaban a ded1 rarse por el traslado de ChecoeslovaQu* ^ Z pero en primer lugar extorsionaban P* j^eka intermedio de los nifios.
f
Dr.
Con referencia a todo lo arriba exputf nosotras abajo firmantes desmentimos blicamente la desvergozada informai que publiefi el peri<5dico “Orientacičn" que recičn pueden gozar de libertad A® doles las autoridades yugoslavas ampl'1 facilidades para que puedan moviliz^ ^ . dentro del pafs y salir del mismo cua^ consigan visas para otros pafses.
Aprovechamos la oportunidad para ludar a Vdes. con las expresiones de m&l estima.
r?)čLnoj
liho 1
’° bo dela Ob
Je p.
4
0
1
K
'fart
?fiiet je 'av0 ‘e b(
I irr.cl
čoJ&bU
ttoinaldo W«M8erman
MEDICO
Na*«-« 23»!	U.	T.	50-M45
L*—5
četrt ure, a je že rahlo pobelilo veje, rjave grude, kamenje, strehe. In res -r— kakor da se je nebo nenadoma, s komaj slišnim šumom poveznilo na zemljo, ne le na krošnje dreves, ampak prav do rjavih tal. Izginili so o-brisi gora in pobočij, vseokrosr nič kot. belo vrtinčenje, kakor da je izginil ves svet in Čedermac stoji sam na ozkem otoku sredi belega brezna.
Ni zaklenil vrat. Čemu? Odšel je po stezi, ki je vodila od kaplanije na-pošev nad vasjo. Za njim je ostajal rahel sled stopinj, sneg ga je ščegetal po licih in po nosu. Hlad mu je dobro del. nič več vrtoglave omotice, tudi koraki so mu bili bolj gotovi kot prej. Le mrzlico je še vedno čutil. Trepetal je, a tako drabno, prav v drobovje, da bi nihče ne mogel opaziti teh tresljajev. In mu je bilo dobro pri tem. Kakor da se pogreza v mehke blazine in mu spanec lega na oči, ki se ga stežka otresa, ga premamljivo vabi v globine temnih, mrzličnih prividov in sanj.
Ozrl se je na; vas pod seboj. Skozi metež je komaj opazil rahle obrise dreves in hiš. Bilo je vse mirno, vse tiho, nikjer glasu. Nasmehnil se je predse. Zagrinjal ga je zastor snega; nihče ga ne bo videl, razen Če se kdo mudi na samoti. Pa kdo bi v takem vremenu silil v hrib? Zavil je na stezo, ki je vodila čez grič, med nizkim
grmovjem, proti gozdiču kostanjev, ki so sie v medlih obrisih prikazovali izza belesra zastora.
Bil je že precej visoko, ko je obstal, se oprl na palico in počival. Pot ga je utrudila in usopla, kri mu je bila vroča ko žerjavica, vedno huje ga je žgalo v očeh. Stresel je sneg s klobuka in ramen. Oziral se je okrog, po skalah in po grmovju, uprl pogled visoko v hrib; zaskrbelo ga je. Ali bo zmogel? Sveti Bog!
Zaslišal je nagle, težke korake. Nekdo je tekel z vrha, ne po stezi, ampak na celo po kamenju in nizki tra-
vi	med grmovjem. Bil je moški, ki je z vso silo drvel navzdol, Čedermac era je videl v daljavi dvajsetih korakov. Koraki so odmevali še nekaj trenutkov, nato je vse utihnilo, le sneg je šuštel.
Kdo? Izvršilo se je prenaglo, pre-nenadno, da bi ga bil mogel spoznati. Le obris postave mu je ostal pr*ed očmi. Vane Rakar? Kaj dela tu? Zastrmel je v neko misel, a jo je odgnal z zgibom glave.. Šel je dalje.
★
Kmalu po čedermačevem odhodu je prišel v Vrsnik don Jeremija. To je bilo nenavadno, zakaj ob nedeljah ni rad odhajal z doma, posebno ne ob takem vremenu. Neka ženska iz Sušja je bila v Vrsniku pri maši in je prinesla v kaplanijo svežo novico o Če-
dermačevi pridigi. Don Jeremija se je zavzel in se zamislil. Čederma'' je pogosto storil prav tisto, česar bi človek najmanj pričakoval. Saj je prav, nič ne reče, poizkusil je razumeti, a je bil nagnjen k opreznosti, ni ljubil nepreudarne prenagljenosti. Ko je še izvedel o čedermačevi slabosti, ga je obšla živa skrb za prijatelja; takoj se je odpravil na pot.
Hodil je naglo, kljub hladu mu je bilo vroče v telo. Dospel je v kaplanijo, glasno zaropotal v veži, a nni na “dober dan” nihče ni odgovoril, ne se oglasil na trkanje na vrata izbe. Odprl je, v izbi nikogar, v kuhinji nikogar — kaj pa je to? “Don Martin!” je zaklical. Nič! Hiša je bila tiha, mrtva. Odprl je na dvorišče, se ozrl po vrtu. Pa kaj bi delal v vrtu ob takem vremenu? Znova je stopil na prag in se ozrl okrog; tedaj je prišla Katina. Videla ga je iti skozi vas, hitela je domov, ako bo treba kaj postreči.
“Kje pa si bila?”
“V vasi. V vas sem bila pogledala.” “Prav. Kje pa so gospod? Kje je Martin?”
“Saj je doma. Ali ga ni doma?” “Nikjer. Ne v izbi ne v kuhinji. Kličem, trkam — pa nič!”
Katina ga je zrla prepadena, z napol odprtimi usti.
“Gotovo je legel”, se je spomnila. “V spalnici je. Morda je zaspal.”
!alos
“taa,
hoti
wv
OOf ,
'Mio
[Hi
'^eir
ii Ve ‘Ofc
H
fek\ v vra j
s
In je stekla skozi vežo in po sto
nicah, a se je vrnila že čez nekaj tl*
nutkov, z začudenjem, skoraj z grf’
v očeh.
“Saj ga ni”, je dahnila. “To jef čudno”. In je naglo odprl aizbo. “K11 buka ni ne palice. Odšel je. V ceri® ni šel. V cerkev bi ne vzel palice seboj.”	_
Katina in don Jeremija sta stala strmela drug v drugega Kje je gospo< Kam je šel? Če bi bil šel skozi vas, ga bila Katina videla, ali pa bi £ srečal don Jeremija.
“Ali se je čutil slabega?”
“Med mašo se mu je zavrtelo” povedala Kaitna. “Sinoči pa je bil j’ ko zdrav, tako dobre volje... tako o bre volje... ”
Morandini je stopil pred hišo. Oz>r! se je skozi padajoči sneg, ki mu J suho šumel okoli ušes. Odšel je pr° cerkvi in se takoj vrnil. Zopet je obst( pred latnikom in se zamišljen ozrl F dekletu, ki je prepadenb stalo ha Pr' gu.	|
“Poglej v vas!” ji je rekel. “Vpfl šaj, ali ga je kdo videl!”
Katina se je podvizala v vas, $ Jeremija pa je odšel po stezi nad v* sjo in napeto gledal v tla. Sled Čede mačevih stopinj je bil že po večje,, zabrisan, le tu pa tam so se poznale ' rahel dih. Leva noga, desna, noga, lica.	(Nadaljevanje)
felika skrb ljudske oblasti v Jugoslaviji NA KRASU
!l!K
ue»'
s
ad1
n'
č»
ipl'J
z.ii*
iat^
a
ia;
za razvoj gledališča
Ljudska oblast v Jugoslaviji .je tla-a gledališču vse možnosti kulturnega 51 umetniškega razvoja Bedno životarjenje gledaliških igral-fv v predvojni Jugoslaviji in stalna jprba z vladajočim, režimom sta bila tsodna za umetniški razvoj marsikate-igralca. Le najboljšim igralcem, jih je umetnost trdno vezala, se je prečilo premagati vse težave in dvig-t "‘U kvaliteto predstav na dostojno u-^eDi ^tniško višino; iz njihove sredine je 1 ^di izšla vrsta resničnih dramskih letnikov. Program Drame in Opere ! ^ubijam, kakor tudi mestnega Šentjakobskega gledališča je bil vsako le-ladf° bolj izbran in je obsegal najboljša svetovnega repertoarja.
Ob izbruhu vojne je prvo preneha-. z delom Šentjakobsko gledališče. Haj igralcev je že v prvih dneh voj-'j6 padlo kot žrtve okupatorja. Se-f^ttnajst jih je bilo zaprtih v Ljubljani ostali pa so se pridružili prvim Rižanskim odredom.
Podobono je bilo s člani Opere in |rame. Vsak dan jih je bilo manj v ^dališču. Zavedali so se, da mesto jetnikov ni več na gledališkem odru, ^ je odslej služilo v prvi vrsti za za-'avo okupatorski vojski. Pridružili so e borcem. Potovali so s kraja v kraj, fPfVa s partizanskimi odredi, potem z tigadami; s svojo igro so bodrili ljud-'N utrjevali njegovo vero v amago, *^ost za padlimi tovariši pa so sprevračali v še hujše sovraštvo in revolt •'•‘Oti okupatorju...
. ^ januarju leta 1944. je Izvršni od-^ Osvobodilne fronte Slovenije izdal 4lok o ustanovitvi Slovenskega na-f°duega gledališča na osvobojenem '>letalju. Ta odlok je pomenil samo l2akonitev gledališča, ki je že obstoja-in že mesece uspešno delovalo. Le veliko težavo in spretnostjo so si '^ci-gledališki igralci nabavili najpo-ttfibnejše kostume in nujno potrebne .^vizite. Neredko so dajali predstave Vaseh, ki so bile obkoljene od so-Vfažnika. Z besedami in igro, ki ni bi-saino umetniška, ampak globoko
BODO ZOPET ŠUMELI GOZDOVI
»■vA
stol i *
rrcf
ie
ice
la
po<
IS,
'i
”, J
il !'
o
)zif| lu | pr«1
,bst»
rl
P1
7pr’
do; 1 v' !ede(
ičj'
ile
i,
je)
TRGOVINA JESTVIN “TRST” STANKO MIHELJ Charcas 3120	T.	E.	72-4957
RRDIO
Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila izvršuje
JAKOB KREBELJ
Cespedes 3783 (vogal Avda, Forest) T. E. 54 - 4650
prežeta s človečanskim čustvovanjem, so dosegali velike uspehe.
Po osvoboditvi se je s prihodom ljudske oblasti začelo za gledališča v Ljubljani novo poglavje življenja in dela. Široke ljudske množice so pritegnjene v krog gledalcev. Gledališče je postalo last ljudstva. Samo v prvi sezoni po osvoboditvi je dala Drama veliko večje število predstav, kot kdajkoli poprej od svojega nastanka. Prvikrat so igrali necenzurirane drame velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Stalno so bila na programu sovjetska dela, napredne drame zapadnih pisateljev, kakor tudi klasična dramska dela.
Kulturne potrebe prebivalstva Ljub ljane so zahtevale ustanovitev novega gledališča. Samo v letu 1948. so predvajala ljubljanska gledališča 604 predstav, katere je obiskalo 294.838 ljudi. Ker so s pripravami za novo gledališče že skoro pri kraju, bodo že kmalu pri čeli z delom.
Na iniciativo vseh onih, ki čutijo sposobnosti za igralski poklic, se v vsej Sloveniji ustanavljajo amaterske gledališke skupine. V Ljubljani imajo preko 20 amaterskih gledaliških skupin, ki so istočasno tudi prva šola mladim igralcem. Študentske, sindikalne in mladinske amaterske skupine stalno tekmujejo med seboj v kvaliteti svojih predstav. Z dobro sestavljenimi in pripravljenimi programi odhajajo v kmečke obdelovalne zadruge, bolnice, otroške ustanove, gledališča in tovarne in s svojimi prireditvami omogočajo velikemu številu ljudi zdravo razvedrilo in jih istočasno tudi izobražujejo.
Za usposabljanje novega gledališče-ga kadra so po osvoboditvi ustanovili tudi Akademijo za igralsko umetnost. Akademijo poseča veliko število študentov iz vseh vrst družbenih slojev. Študenti prejemajo štipendije, kar jim omogoča, da se lahko popolnoma posvete študiju. Poleg igralske tehnike, se študenti seznanjajo tudi z nalogami dramske umetnosti v dobi socialistične izgradnje. Gledališke umetnost je od vseh umetnosti naj bližja ljudstvu, zato je pravilno izvrševanje njenih nalog velike važnosti.
Življenje gledališkega igralca v Jugoslaviji ni več trda, vsakodnevna borba za obstanek, ki je terjala od mnogih igralcev, da so ji žrtvovali svoj talent. V svobodni Jugoslaviji so jim na razpolago vsa sredstva, da razvijajo svoje sposobnosti do viška. Poleg redne mesečne plače, ki jim omogoča dostojno življenje, prejemajo tudi različne nagrade in najvisja odlikovanja za svoje delo. Socialistična Jugoslavija pravilno «eni njihovo umetnost.
BraneStehar
STAVBINSKI PODJETNIK
Bivša Avstrija je pogozdila v 25 letih, od leta 1886, do leta 1911. skupno 2.657 ha kraških goličav in porabila za to 26.000.000 sadik.
Pod fašističnimi osvajlaci v letih 1918. do 1941. so bila pogozdovalna dela na Krasu prav malenkostna v primeru s prekomerno sečnjo in uničevanjem gozdov. Nenasitni špekulanti so izrabljali težko gospodarsko stanje kraškega prebivalstva in. ga si'ili, da seka še nedorasle gozdove Kamion za kamionom je odvažal les, drva, oglje v nenasitna okupatorjeva mesta. Vedno slabše gospodarsko stanje primorskega prebivalstva je bilo popol-ma v skladu z zasužnjevalno gospodarsko poiitiko okupatorja.
Italia je delala s poskusi sajenja grške jelke v odraslih predkulturah črnega bora, kar pa se je slabo obneslo.
Med prvo in drugo svetovno vojno so bili uničeni večji predeli kraških nasadb od požara in s posekom po vojaštvu. Pri Obrovu so posekali 70 ha stare borove nasadbe.
Za časa druge svetovne vojne je gozd trpel v večji meri kot pred vojno.
Osvoboditev je rešila tudi gzodove na Krasu pred popolnim uničenjem.
Nova Jugoslavija je pristopila načrtno k pogozdovanju krasa.
V letu 1947. ko se pogozdovalna in melioracijska dela na Krasu še nisu izvajala po planu je bilo zasajenih le 30.0U0 sadik na površini 4 ha. Pač pa so v tem letu že obnovili 7 gozdnih drevesnic in napravili eno novo.
V letu 1948 so že izvajali obsežnejša dela po planu. Napravili so že 4 nove gozdne drevesnice in manjšo semenarno. S tem so postavili nove temelje za zagotovitev uspešnega pogozdo-vanalnega dela z domačim semenom in sadikami, vzgojenimi na samem kra-škem terenu. Določena so bila tudi kraška zemljišča, ki jih je treba pogozdovati še tekom prve petletke. Posebne komisije za izločanje in popis kraških goličav so v letu 1948. izločile in popisale okrog 2.000 ha kraških zemljišč za pogozdovanje.
V tem letu so že pogozdili čez 500 ha goličav, posadili 1,100.000 sadik raznih drevesnih vrst in in napravili okrog 2000 m zaščitnih zidov.
Pri teh akcijah so tudi že sodelovale množične organizacije in šolska mladina ter napravile prostovoljiega dela v skupni vrednosti 531.768.— din.
V letu 1949. pa so postavili trdne temelje planskega gospodarstva na kraškem gozdnem področju Pogozdili so okrog 650 ha goličav, okrog 1,400.000 sadik in zgradili okrog 8.300 m zaščitnih zidov.
Jugoslavija posveča veliko pažnjO pretvorbi starih predkultur črnega bora v prave gozdove, saj je samo v 1. 1948. in 1949. posajenih odnosno pod-sejenih 568.32 ha teh predkultur.
Iz gornjega je razvidno, da je nova Jugoslavija v dveh letih t. j. v letu 1947. in 1948. pogozdila 22% one površine, za katero je rabila Avstrija polnih 25 let odnosno, da bo rabila nova Jugoslavija, ker bo plan v prihodnjih letih še povišan, cca. 8 let za pogozditev površine, za katere je rabila Avstrija celih 25 let in to kljub temu, da moramo priznati, da je delala Avstrija veliko na tem polju in da so ta dela vzbujala zanimanje celega sveta, saj so hodili pregledovati to delo strokovnjaki iz mnogih držav kot Francije, Nemčije, Švice, Belgije, Italije, Rusije, Amerike itd.
Nova Jugoslavija investira v pogozdovalna dela na Krasu visoke vsote, v cilju, da čimpreje napravi iz Krasa zeleno in cvetočo pokrajino, ki bo napravila konec današnjemu siromašnemu življenju Kraševcev.
V teh kratkih dveh letih je napravila že številne poskuse z novimi drevesnimi vrstami, tako, da ne bodo ti gzodovi samo kvalitetno dobri, temveč tudi prijetni za oči. Z njimi bo olepšala neposredno okolico primorskih mest in večjih naselij, posebno pa posveča veliko pažnjo okolici Nove Gorice, kjer vzpostavlja nekdaj znani arboretum v Panovcu, ki je bil uničen. Tudi Sv. Goro in Gabrijel zasaja v obliki parka z izbranimi drevesnimi vrstami kot so cedra, andaluzijska jelka, kavkaška jelka, domača jelka, razne ciprese, duglazija in domači in tuji listavci.
Slovenski Primorci, ki so toliko let trpeli pod fašističnimi tlačitelji in izkoriščevalci se dobro zavedajo svojih nalog in so se že z veliko vnemo vključili v borbo za izgradnjo socializma in boljšo bodočnost vsega delovnega ljudstva v Titovi Jugoslaviji. To pa je tudi najboljši porok, da bodo vse velike naloge v gozdarstvu na Krasu uspešno izvršene in najodločnejši odgovor vsem tistim klevetnikom, ki ovirajo Jugoslavijo pri izgradnji socializma in pri njeni gospodarski osamosvojitvi.
Ram6n L. Falc6n 6371 U, T. 64-3084
FOTO-ARTE MACOS
Najpopularnejši na Dock Sudu
Facundo Quii'oga 1325 T. E. 2i.-8327
Mercado “LAS MAGDALEN AS”
CARNICERIA RAUBAK ^estos 21, 24, 25 - Avda. Pco. Beir6 5270
Restavracija IVANČIČ RUDOLF IVANČIČ RUDOLF
Aiiasco 2022
Ferdinand Cotii
TRGOVINA Z ŽELEZNINO Lope de Vega 2989 T. E. 50-1888
EDINA SLOVENSKA STAVBENIKA v Saavedri
ANDREJ BOŽIČ in SIN
Tehnična konstruktorja
Ruiz Huidobro 4554-58	T. E. 70-0112
Stavbeni kovač FRANC ČOHA
Caldertm 2779	T.	E. 50-6055
STAVBINSKA KOVAČA
O. ŠTAVAR & K. KALUŽA
Laprlda 2443	Florida
BAZAR “DANUBIO”
D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 T. E. 59-0838
TRGOVINA ČEVLJEV "BELTRAM”
Vas po domače postreže.
Pridite, pa se boste prepričali!
Se priporoča
ALBERT BELTRAM
Donato Alvarez 2288	Buenos	Aires
FILOMENA BENES de BILEK
SLOVENSKA BABICA Lima 1217, Buenos Aires, T. E. 23-3389
HERBERIA DE OBBA
HUMAR y MAKUC
Av. Central 3720
Calle No. 2 3729 T. E. 740-1604
Krojačnica LEOPOLD UŠAJ
Arda. FRANCISCO BEIRO 5380, Dep. 2
T. A. 50-4642 VILLA D KVOTO
m
Mehaničjna delavnica
JOSIP HLAČA
Vlila Keal 140 J. Ingenieros - T.E. 757-640
cm (Sopete e
Hormigon armado
Rijo
Cnel. Domfngnez 244 T. E. 652-0244 Villa Madero
LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN
“TRIESTINA”
Lastniki: KUKANJA in BRATA. GEC 25 do Mayo 2606 CORDOBA
MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIIMERA”
PETER JONKE
Lastnik:
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Pasos Los Andes - Rio Ceballos
CORDOBA
LA VOZ ESLOVEN A
EDITADO POR EL CONSORCIO DE LA VOZ ESLOVENA
Gibanje za večjo storilnost dela se širi tudi v kmetijstvu v Sloveniji
Mi hočemo doseči to, da boilo ljudje na vasi z manjšini naporom obdelovali svoja polja, da bodo dobili več žita in drugih kmetijskili pridelkov.	(Tito)
'Po vsej državi, v tovarnah, podjetjih in na tisoče delavcev iščt nove načine dela. Razmišljajo in praktično* preizkušajo, kako bi povečali storilnost svojega dela, iznašli pripomočke in čim bolje Izkoristili delovni čas. Mudi se jim, v najkrajšem času morajo im več doseči, kajti imprej morajo ustvariti v svoji državi blaginjo.
UDARNIK ALIJA SIROTANOVIČ, REVOLUCIONARNO PREKINIL S STARIM NAČINOM DELA V RUDARSTVU
Pred dobrimi štirimi meseci se je pričelo gibanje za večjo storilnost dela v rudarstvu. Udarnik Alija Sirotanovič Je iznašel nov način kopanja premoga, ki pomeni revolucionarno dejanje v jugoslovanskem rudarstvu. Sirotanovič je najprej za 4 0 ton in nato še za več presegel rekord prvega sovjetskega rudarja Stahanova in s tem sprožil tekmovanje rudarjev v vsej državi. Danes že posamezne delovne sku pine presegajo norme za 400, 600 in celo 800 odstotkov. Vse te uspehe dosegajo rudarji s pravilno porazdelitvijo delovne sile, ki omogoča hitrejše kopanje premoga, kar ima za posledico cenejše delo, cenejši premog in kar je najvažnejše, da so industrije, železnice in drugi obrati kakor tudi delovni ljudje .pravočasno preskrbljeni z zadostno količino premoga.
Gibanje za večjo storilnost dela je torej
MECANICA y ELECTROTECNICA
E. LOZEJ y W. COX
Avda. Riestra 115	T-	E.	61-0650
PRODAJALNA - TOBAKARNA
Prodaja raznih časopisov, revij, slaščic ter raznovrstnega moškega in ženskega perila
VLADIMIR BENKO
Avd«. Francisco Beir6 570» VILLA DEVOTO - BUENOS AIRES
FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ
Venta de materiales de construccifin Avda. Fco. Beir6 5671 T. E. 50-5383
HERRERIA DE OBRAS
BRATA RIJAVEC
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela
Segurola 1608-14	T.	E.	67-0250
Buenos Aires
za katerokoli panogo gospodarstva ogromnega pomena.
TUDI KMETIJSTVO V SLOVENIJI PRIČAKUJE SVOJEGA SIROTANOVTČA
Vzporedno z razvojem industrije in elektrifikacije jugoslovanske države je nujno, da se z istim tempom razvija tudi kmetijstvo in dviga kmetijska proizvodnja. Ker pa z graditvijo industrije stalno narašča tudi število delavcev, za katere je potrebno vsak dan več kmetijskih pridelkov in na drugi strani, industrija zahteva vsak dan večje količine surovin od kmetijstva, je bilo nujno, tudi v kmetijstvu uvesti nove načine dela.
Borci za večje hektarske donose kakor tudi posamezni pridelovalci so na vseh okrajih dosegli že izredno visoke donose pri posameznih kulturah, kar vse dokazuje, da streme tudi slovenski kmetje k napredku. Kje pa bo vstal kak novi Sirotanovič? Kmetijstvo v Sloveniji ga pričakuje in ni dvoma, da ga bo dobilo. Ali v poljedelstvu, živinoreji ali v vinogradništvu, sadjarstvu?
SIROTANOVIČEV PLAMEN JE ŽE ZAJEL KOČEVSKE ŽIVINOREJCE
Prav v dnevih, ko se je na zasedanju Generalne skupščine OZN v New Yorku vodila najhujša borba proti Jugoslaviji s strani predstavnikov Sovjetske zveze, ki so storili vse in se poslužili vseh metod laži in nemorale, samo, da preprečijo izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet — kar pa jim je spodrsnilo — so na državnem kmetijskem posestvu Mlaka n-a Kočevskem visoko vzplapolali kresovi in oznanili vsej okolici, da so se dvignili najboljši delavci in organizirali tekmovanje
TISKARNA RUDOLF ŽIVEC
Sarmiento 40 Caseros X. E. 757-1101
SLOVENSKA TRGOVINA IN DELAVNICA ŠIVALNIH STROJEV
Izvršujem popravila na domu.
MARIO SAUMG Tinogasta 5436 in 5351 T. E. 64 . 2857
Dobro poznana
Heladeria “MARIO”
Ituzaingo 895
prodaja sladoleda in likerjev se priporočajo ZOBEC, PEČENKO in MEDVEŠČEK
MERLO FCNDFS
Tiskarna "Cordoba”
Tiskarsko podjetje naših rojakov
Ferfolja, Baretto & Paškulin
Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela
Gutenberg 3360	T.	A.	50-3036
Nasproti postaj« tramvaja Lacrote na Avenidi San Martin BUENOS AIRES
v živinoreji po Sirotanovičevem načinu, za večjo storilnost dela in večjo proizvodnjo.
Ni samo naključje, da se je tekmovanje, ki je doslej edinstveno na področju kmetijstva v vsej državi, pričelo prav na kočevskem državnem posestvu Mlaka. Na Mlaki iz dneva v dan raste živinorejski kombinat, ki ga sestavlja že cela vrsta gospodarskih poslopij, hlevov, provizori-jev, silosov, itd. Tu so dani gospodarski pogoji za tekmovanje, še važnejši pokoj pa je zavest tamkajšnjih delavcev, ki je prišla najbolj do izraza ob pripravah za tekmovanje in ob samem pričetku, ko so si vsi vprek napovedali tekmovanje, pod geslom: “S tekmovanjem v proizvodnji gradimo kmetijski delavci socializem, izboljšujemo življenje in tako odgovarjamo vsem inforbirojevskim klevetnikom!”
POGOJI TEKMOVANJA IN NAGRAJEVANJA SO IZDELANI DO VSEH PODROBNOSTI
Po posvetovanju z delavci in brigadirji so ’ vso kočevsko direkcijo kmetijskih gospodarstev razdelili na tri oskrbništva: Mlako, Slovensko vas in Polom. Vsako oskrbništvo so dalje razdelili na dva ali tri brigadne centre, te pa zopet na posamezne skupine. Tako so brigadni center Mlako razdelili na skupine govedorejcev, svinjerejcev in rejcev bekonov. Ustanovili pa so tudi novo delovno skupino, ki skrbi samo za pravilno pripravo krme. Dobro se zavedajo, da je izboljšana tehnika krmljenja osnova za povečanje živinorejske proizvodnje. Zvečer po zadnjem krmljenju so začeli uvajati četrto napajanje, ker so spoznali, da to ugodno vpliva na povečanje mlečnosti.
Vodstvo tekmovanja so tako organizirali, da ima vsako oskrbništvo svojega glavnega brigadirja, vsak brigadni center svojega vodjo brigade. Za vodjo skupin so
se izbrali le najboljši delavci, o katerih so prepričani, da jih bodo vodili do pričakovanih uspehov.
(Zaključek prihodnjič.)
KROJA6NICA “LA TRIESTINA”
izdeluje po najmodernejšem kroju
DANIJEL KOSIČ
Calder6n 3008	T. E. 50-0228
Devoto - Buenos Aires
ŽELEZO - BETONSKO PODJTJE RUDOLF KOMEL za načrte in preračane Bernaldez 1055	T.	E.	67-1411
Recreo “Europa”
Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. Prevoz s postaje Tigre F.C.N.G.B. do recrea in nazaj Lastnika:
BRATA ROVTAR
Tigre F.C.N.G.B. T. E. 749-580 Rio Carapachay
Kadar se želite naužiti čistega dobskega zraka in se v miru odpo^ se obrnite na
Kostem “LOS ALPES”
lastnik PETER JONKE, Rio Ceball«* C6rdoba
Izvrstna postrežba in zmerne ceO*’
Electricidad y plomeria JOSE JOSE RADAN
Bernaldez 1550	Buenos
TRADUCTOR PUBLIC0
Esloveno, servio-croata, checoe^ vaco y demas idiomas europeo*' Extraceiones de partidas para jubilaciones.
San Lorenzo 937, Rosario (Staj!
K R O J A C N I C Franc Melinc •
Paz Soldan 4844 U. T. 59^
Buenos Aires
UMETNO STAVBENO MIZARST'’® kovinska okna in polkna
FRANC BANDELJ
Avda. de los Incos 5021 T. E. 51'
SLOVENSKA JURlDIčtf PISARNA
Odškodnine, odslovitve, nezgode, ” diščine in vse sodnijske tramitacl Uradne ure od 18 do 20
Diagonal Norte 1110 — Piso jj. (nasproti obelisku) Escritorio 8' T. E. 35-6213 Buenos Air«*
RESTAVRACIJA “rRI SKODSJ*1 Lastnik Jože! Škodnik
Anasco 2052	T.	E.	5^
SPLOŠNO STAVBENO MIZARSl''1 ANTON FORNAZARIČ
Espoiia 558 - J. Ingenieros - T.E.
JUGOSLOVANSKA GOSTILNA Pripravni prostori za krogljanJ*
JANKO POLIAK
Ituzaingo 4267	J.	D.
PREVOZNO PODJETJE “GORI^
LOJK FRANC
Villaroel 1476	v	T.	E.	5*
KR0JAČNICA CIRIL PODG0*
Tinogasta 5206	BuenoS
CALEFACCIOS
CIRIL PLESNIČAR
Calle Tronador 3203, T. E. 70-® Buenos Aires
Krojacnica Stanislav Maurič
VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK
TRELLES 2642
T. A. 59 - 1232 -_________________
HOTEL ..PRIMAVERA
Poleg kopališča — Odprt celo leto — Cene zmerne Oskrbujeta lastnika
EDVARD GOMIZELJ in ZORA LAH
Avda. LURO 2525 MAR DEL PLATA. . t. k
k
Talleres Grčiiicos “Cordoba”, Gutenberg 3360, Buehos Aires