Št. 165 (15.267) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul, Montecchi 6 - Tei. 040/7795600 GORICA - Drevored 24 moggo 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ 1500 UR POŠTNINA PlAČANA V GOTOVN SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% S O • ® S ® S BANCA Dl CREDtTO Dl TRI E STE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nove kartice s plačilnim servisom S SREDA, 21. JUNIJA 1995 Visoka cena obnovitve korenin Boštjan Lajovic j Bolj ko Slovenij aBja urejata svoje . °Se. bolj jih zapit Se ujemata v la ^ke. To Se pos interesov vse ^bala v svoji dos 1 medtem ko Ital as ve kaj hoCe, sm za vlado Craxi '-'mija. JNjmc ^Buost najbolje Aa)0 izjave min ^nellijeve, dt prizadeval z !6v italijanski' 711 v Istri in Da So bile tako b ^sekane. Odtoc ,7 ^^avijanstv QaieC ni zasto 7 obnovo teh tl0,°ciino moral ,udl Slovenija, 713 posodobi! e8a sporaz 3“°.his rii ,'cega bhsc ; ‘ italijanske a slovenski žr Neposredni ^umljiva • Nai n, euvecana o 7°vencev, ki j Jolltika nikak Shro^i_ i .. Vati. Gledano s rLk°ta se zd r^ga italija odlL tazum. Sejanjih 21 >0- Zank bona 7e do Pia det«c udi in ^umnost i®r°' v ^vila s; i.Pmsanj. ganskih ^kotira fosetm CeS S( ^aklad I Danes začetek I zrelostnih izpitov TRST, GORICA - S pisno nalogo v slovenščini se bodo na slovenskih višjih srednjih šolah danes zaceli zrelostni izpiti. Pred začetkom matur smo tudi letos priča polemikam in negodovanju šolnikov glede prispevkov za sodelovanje v maturitetnih komisijah. V Furlaniji-Julijski krajini je kar 180 od skupnih 610 elanov ocenjevalnih komisij predstavilo zdravniška potrdila, da bi se »izognili« maturam. Na slovenskih šolah niso zabeležili podobnega »osipa«. Na 4. strani ■ Potrjeni pritiski I na inšpektorje RIM - Evelina Canale, Članica ministrske inšpekcijske ekipe, ki je bila novembra lani pri milanskih sodnikih »Čistih rok«, v svojem daljšem poročilu potrjuje, da Borrelli in drugi niso izvajali nobenega pritiska, tega je izvajal prav načelnik ekipe Vincenzo Nardi. Slednji pa pravi, da pritiska ni bilo ne s strani nekdanjega ne sedanjega pravosodnega ministra. Medtem so se razvnele polemike tudi v Brescii, kjer poteka preiskava o Antoniu Di Pietru. Na 3. strani I Luka Trst in Kras I adut za razmah TRST - Družbeno-gospodarski preporod Tržaškega naj bi temeljil prvenstveno na vsestranskem, tudi kulturnem ovrednotenju Krasa ter na razmahu pristaniških in pomorskih dejavnosti, seveda ob predpostavki, da se Trst naglo vključi v mednarodna dogajanja, ki jih označuje postopno odpravljanje carinskih meja med zahodno in vzhodno Evropo. To piše v zaključkih aprilske pokrajinske gospodarske konference, ki so jih predstavili včeraj. Na 4. strani ITALIJA / PREDLOG LEVE SREDINE Paket reform pred volitvami Berlusconi predlog načelno sprejel RIM - Levosredinska koalicija predlaga ostalim silam v parlamentu, naj bi odobrili »paket« institucionalnih reform pred volitvami. Tako so včeraj sklenili tajniki levosredinskih strank s koalicijskim voditeljem Romanom Prodijem na Čelu na več kot štiriurnem sestanku v Rimu. Reforme naj bi obsegale normativ proti monopolom, zakon o enakih možnostih nastopanja političnih strank v javnih občilih med volilnimi kampanjami in nov volilni zakon. Prodi je skupno s svojim namestnikom Veltronijem dobil tudi nalogo, da predlog koalicije posreduje ostalim političnim silam. Kaže, da predlog ne bo naletel na gluha ušesa. Voditelj Kartela svoboščin Silvio Berlusconi je že pristal na soočenje in dejal, da gre pravzaprav za predlog, ki ga je nekoč sam iznesel. Nekoliko bolj zadržan je bil edinole predsednik NZ Fini. Na 3. strani Teroristi že v domovini MOSKVA - Čečenski uporniki, ki so pet dni ustrahovali veC tisoč talcev v bolnišnici v ruskem mestu Budjonovsk, so včeraj popoldne brez težav prispeli v domovino. Se vedno pa imajo zajetih okoli 130 ljudi. Na 18. strani LJUBLJANA / OB DNEVU DRŽAVNOSTI Milan Kučan o odnosih z Italijo Prej ko slej bo ustavo treba spremeniti LJUBLJANA - Slovenija je, kot je poudaril predsednik države Milan KuCan na včerajšnjem srečanju z domačimi in tujimi novinarji pred dnevom državnosti, pri vstopanju v Evropsko unijo diskriminirana. Tudi pri urejanju odnosov s sosednjo Italijo ne vidi pravih razlogov za spreminjanje pravne podlage, ki je v obliki medna- rodnih in dvostranskih sporazumov ta vprašanja urejala do sedaj. Za morebitno vračanje optantskega premoženja je na tej podlagi možno k tem sporazumom dodati ustrezne anekse. Meni pa, da bo pred vstopom v Članstvo Evropske unije ustavo potrebno spremeniti. (R. K.) Na 19. strani SLOVENIJA / VČERAJ V CANKARJEVEM DOMU Danes v Primorskem dnevniku V Ljubljani proslava ob 50. obletnici našega dnevnika LJUBLJANA - V Cankarjevem domu so včeraj praznovali petdeseto obletnico začetka izhajanja Primorskega dnevnika, naslednika Partizanskega dnevnika. Predsednik upravnega odbora DZP, ki izdaja dnevnik, Klavdij Palčič je navzočim poslancem in drugim predstavnikom slovenskega javnega življenja dejal, da je prva številka izšla v Trstu v nedeljo, 13. maja, torej takoj po osvoboditvi. Od takrat je Primorski dnevnik utrjeval narodnostno zavest in krepil slovensko manjšino v Italiji, ki s svojo raznolikostjo bogati slovenski narod. Založništvo je ob tej priložnosti izdalo posebno obsežno knjigo o zgodovini dnevnika, Id jo je sestavil publicist Bojan Pav- letič. Odgovorni urednik Bojan Brezigar je poudaril, da je dnevnik zrcalo živah- nega zamejskega življenja; dela ga maloštevilen, a požrtvovalen Časnikarski kolektiv, ki trenutno preživlja izredno hude, tudi finančne, težave. (B. S.) Piloti trmasto vztrajajo Sindikat pilotov ANPAC je potrdil celodnevno stavko, ki jo je napovedal za pojutrišnjem, čeprav jo medministrska odredba izrecno prepoveduje. Stran 2 Strmoglavil še en M 04 V strmoglavljenju zastarelega F-104, ki mu piloti pravijo »tovarna vdov«, je pri Otoku Montecristo življenje izgubil 31-letni Massimo Susini. Stran 3 Še težave za regulacijski načrt Kljub temu, da je večina umaknila svoje popravke, ni v tržaškem občinskem svetu razprava o novem regulacijskem načrtu še tako stekla, da bi preprečila imenovanje komisarja. Stran 5 Danes začetek košarkarskega EP Danes se bo v Grčiji začelo 29. evropsko košarkarsko prvenstvo, na katerem nastopata tudi Italija in Slovenija. »Azzurri« bodo v 1. kolu igrali proti Izraelu, Slovenci pa proti Franciji. • Stran 23 »Azzurri« drevi proti Nemčiji Italijanska nogometna reprezentanca bo drevi ob 20.30 v Zurichu igrala tekmo proti Nemčiji v okviru troboja ob 100-letnici švicarske nogometne zveze. »Azzurri« so na prvi tekmi že premagali Švico z 1:0. Stran 24 NOVICE KLJUB MINISTRSKI PREPOVEDI Odprtje mošeje v Rimu: za kristjane tradicionaliste je dan žalosti in bolečine RIM - Za vse katoličane, ki jim je Rim še vedno ■ pri srcu kot središče krščanstva, je odprtje mošeje v Rimu ”dan velike žalosti in bolečine". Tako poudarjajo katoličani tradicionalisti, Le-febvrovi pristaši, ki Se dodajajo, da "mošeja v Rimu predstavlja pravo žalitev do resnične vere v Boga". Lefebvrovi pristaši dodajajo, da so vedno pred civilnimi in verskimi oblastmi na-sprotovali izgradnji mošeje v Rimu in sprašujejo, zakaj civilne in verske oblasti dajejo tako pozornost muslimanom in nasprotno odrekajo cerkev katoličanom tradicionalistom. Nadaljuje se proces proti Giacomu Manciniju PALMI (REGGIO CALABRIA) - Giacomo Mancini, ki je obdolžen sodelovanja v mafijski organizaciji, se je včeraj ponovno zagovarjal pred sodniki iz Pafi mija. Včeraj so zaslišali Valentina Padata, novinarja dnevnika II Manifesto in Paola Cabrasa, bivšega direktorja dnevnika Popolo. Parlato je označil obtožbe na Mancinija kot absurdne, Cabras pa je podčrtal Mancinijevo zavzetost v komisiji za boj proti mafiji, ko se je zavzemal za razpust nekaterih občinskih svetov v Kalabriji, ker so v njih sedeli tudi nekateri predstavniki mafije. Roparji obdržali dragocenosti pošto pa vrnili NEAPELJ - Zase so obdržali dragocenosti, pošto pa so vrnili. Neznani malopridneži, ki so 13. junija oropali postno vozilo v Luscianu (Caserta), so včeraj v zapuščenem avtomobilu pustili 10 vreC pošte, zase pa so ohranili razne dragocenosti. ■ Piloti potrdili pojutrišnjo 24timo stavko Stavkajoče lahko obtožijo neizpolnjevanja dolžnosti RIM - Avtonomni sindikat pilotov AN-PAC je včeraj sporočil, da bodo njegovi elani pojutrišnjem, 23. junija, stavkali kljub temu, da sta ministra za delo Ti-ziano Treu in za prevoze Giovanni Caravale z ustrezno odredbo to prepovedala. Piloti bodo ostali križem rok ves dan, vseeno pa bodo zagotovili polete med 7. in 10. ter med 18. in 21. uro. Ministra sta pravzaprav prepovedala vse stavke, ki jih je ANPAC najavil za Cas od 17. do 24. junija; to je moCno razjezilo sindikat, ki odločno zatrjuje, da je odredba nezakonita in se pri tem sklicuje tudi na mnenje nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Alda Sandul-lija. »Dvomimo, da je Ali-talia ministrskega predsednika Lamberta Di-nija res korektno in nepristransko seznanila s svojim preustrojitvenim načrtom,« je dejal novinarjem glasnik ANPAC Marzio Tiezzi in v isti sapi izrazil prepričanje, da bo deželno upravno sodišče sprejelo priziv proti medministrski odredbi. Piloti protestirajo, kot je znano, proti okoliščini, da državna letalska družba »dobesedno razprodaja« svoje premoženje tujcem. Stavkajoče pilote utegnejo obtožiti prekinitve javne službe in neizpolnjevanja službenih dolžnosti. »TOVARNA VDOV < Pri Montecristu izgubil življenje pilot zastarelega reaktivca M Č4 GROSSETO - V strmoglavljenju reaktivca F-104 četrte eskadrile italijanskega vojnega letalstva pri Otoku Montecristo je življenje izgubil 31-letni kapetan Massi-mo Susini, po rodu iz Verone. S svojim letalom je vzletel s sardinskega oporišča Decimomannu, kamor se je eskadrila zaradi manevrov premestila iz Grosseta. Ob 9.13 (22 minut po vzletu) je po radiu sporočil svojo pozicijo: 10 milj južno od Otoka Montecristo. Nekaj minut kasneje je letalo izginilo z radarskih zaslonov francoskega radarskega centra pri Solenzari na Korziki. Takoj sp letalo začela iskati izvidniška letala z letališča Elmas in helikopterji. V prvih popoldanskih urah so najprej izvidniška letala opazila razbitine in rešilni napihljivi splav 15 milj južno od Otoka Montecristo, ob 16.30 pa je na prizorišče nesreče priletel helikopter AB-212, ki se je spustil vse do vodne gladine in našel truplo nesrečnega pilota. Vest o tragični nesreči je globoko pretresla Susinove kolege v Elmasu in Decimomannuju. Marsikdo je ponovno spomnil novinarje, da je v letalskih krogih F-104 dobil nezavidljiv vzdevek »tovarne vdov«. Tega 25 let starega ameriškega letala se dobesedno drži smola, tako da so se ga znebila vsa vojna letalstva razen italijanskega, ki ga bo ohranilo v operativi vse do leta 2000. Seveda bodo ponovno ustanovili preiskovalno komisijo, ki bo morala preveriti, Ce je Susini po 1000 urah letenja z F-104 napravil kako grobo začetniško napako. Abete proti novemu navitju obresti RIM - »Napovedi o možnem P°' višanju obrestne mere so lahko zelo nevarne,« je izjavo predsednik Confin-dustrie Luigi Abete med včerajšnjo avdicijo o problematiki javnih financ v senatu. Zvišanj6 obresti kot zdravilo proti poskoku inflacije utegne imeti hude posledice, je pri' pomnil vodja indu-strijcev in zatrdil-da nevarnosti za poživitev inflacije ne gre pripisati pregretemu povpraševanju na notranjem trgu, temveč izključno posrednemu ah neposrednemu razvrednotenju lire. KRAJA RELIKVIJE SV. ANTONA Aretirali polkovnika, ki je skrbel za zaščito umetniškega zaklada Relikvijo je skupina malopridnežev bande Feliceja Maniera ukradla oktobra 1991, našli pa so jo karabinjerski oddelki decembra lani Polkovnik Roberto Conforti (Telefoto AP) RIM - Včeraj dopoldne so v Rimu aretirali odgovornega oddelka karabinjerjev za zaščito umetniškega zaklada polkovnika Roberta Confortija. Aretirali so ga na sedežu poveljstva divizije Polidoro, ki skrbi za zaščito umetniškega zaklada, po nalogu padovskega sodstva v okviru preiskave o kraji relikvij sv. Antona. V zvezi z ukrepom je vrhovno poveljstvo karabinjerjev izdalo tiskovno noto, v kateri pravi, da je padovsko sodstvo izdalo nalog o preventivnem priporu za polkovnika Roberta Confortija; ukrep sledi arestu mareša-lov Lagravineseja in Ta-rantina, ki ju je isti karabinjerski oddelek aretiral 6. junija in naj bi zadeval verzijo o načinu, kako so relikvijo ponovno pridobili. Polkovnik Arhivski posnetek najdbe relikvije sv. Antona (Telefoto AP) Conforti je obdolžen poneverbe; sodnik naj bi praktično ugotovil, da je bilo v zapisniku o ponovni pridobitvi relikvije sv. Antona zapisano, da so jo našli v Rimu in ne v Padovi, kjer naj bi jo v resnici našli. V karabinjerskih krogih je arest polkovnika Confortija povzročil grenkobo za ukrep, ki ga smatrajo kot zelo strogega do oseb, ki so zagotovile prestiž v boju proti kriminalu za zaščito umetniškega zaklada. V istih krogih tudi poudarjajo, da so preiskovalci oddelka za zaščito umetniškega zaklada tudi v tujini priznani kot visoko specializirani policaji. Brado sv. Antona je 10. oktobra 1991 v pa-dovski baziliki ukradla skupina nepridipravov bande Feliceja Maniera; našli so jo posebni karabinjerski oddelki 20. decembra lani. Relikvijo, ki so jo padovski baziliki vrnili na ceremoniji, katere se je med drugimi udeležil tudi takratni komandant karabinjerjev Antonio Viesti, pa naj bi v resnici ponovno pridobili v kraju Ponte di Brenta (Padova) v bližini zaboja za odpadke. Tatovi naj bi omogočili, da bi jo odkrili prav v tem kraju, potem ko so jo zakopano hranili na področju Piovese, ki ga nadzira Manierova mafija iz Brente. Potem ko se je "skesal" je Maniero povedal, da je relikvijo hranil z namenom, da bi mu sluzila kot sredstvo za izmenjavo in da so bile tajne službe seznanjene o pogajanjih. PREISKAVA / CUDE2NO KRVAVENJE _ . Lastniku Marijinega kipa bodo odvzeli kri Bo analiza DNA razkrila »skrivnost?« CIVITAVECCHIA -Fabiu Gregoriju, lastniku Marijinega kipa, ki je začel pred meseci točiti krvave solze, bodo odvzeli kri, da bi jo nato primerjali s krvjo, ki so jo našli na kipu. Tako je včeraj odredil sodnik za predhodne preiskave Massimo Michelozzi, ki je sprejel ustrezno zahtevo javnega tožilca Antonia La Rose. Novico je sporočil odvetnik združenja Codacons za zaščito potrošnikov Enri-co Veneruso. Kri bodo odvzeli tudi trem Grego-rijevim bratom, stricu in 17-letnemu neCaku. Zahtevo o odvzemu krvi bodo uradno legitimirali na sodni obravnavi 4. julija. Tožilstvo iz Civitavecchie je uvedlo preiskavo nekaj dni zatem, ko so se na kipu pojavili rdeči, krvavi madeži, zaradi katerih so zaceli ljudje govoriti čudežu. Kip so zaplenl in ga vrnili lastniku Se pred nekaj tedni- T’r6 . Gregoriju so sodni vseeno uvedli postop6^ zaradi združevanj3 zločinske namene in 1 vaj atija ljudi. Lastnik pa se je doslej trdno UP ral odvzemu krvi, Pra to pa daje slutiti, da i moški kaj za brego®-Analiza DNA bo mor6 razkrila veliko skrivnos ANTISEMITIZEM / POROČILO ZIDOVSKIH ORGANIZACjlh Volilni uspehi dedičev italijanskega fašizma Poročilo navaja, da predstavniki Nacionalnega zavezništva še vedno trobijo o »židovski zaroti« LONDON - V vsakoletnem poroči- trjujejo »demokratičnega izročila* lu o antisemitizmu v Evropi in v svetu sta dve židovski organizaciji (londonski Institute of Jevvish Affair in newyorški American Jevvish Com-mittee) izrazili zaskrbljenost »ob volilnih zmagah dedičev neofašizma in neonacizma« v Italiji in v Avstriji. »To je najbolj zaskrbljujoči pojav v letu 1994,« je poudarjeno v poročilu, ki je Apeninski polotok uvrstilo med tiste države (ostali dve sta Belgija in Nizozemska), kjer so »predsodki do Zidov« bolj razširjeni in se stopnjujejo. Po mnenju obeh židovskih organizacij, »je nasilni in nespremenjeni fašizem še vedno prisoten v Nacionalnem zavezništvu, kljub nasprotnim zagotovilom liderja Gianfranca Finija«. Ta mora še številnim volilcem »najprej dokazati, da se resnično zavzema za demokracijo«. Dosedanji znaki niso obetavni. Trditve o »židovski zaroti« proti italijanskemu gospodarstvu, ki so jih izrekli razni politiki, med katerimi je prednjačil Clemente Mastella, ne po- Nacionalnega zavezništva. V poročilu obenem organizaciji n3 vajata, da so prav lani zaceli z revizij ^ italijanske zgodovine zadnjih sede desetih let, s katero poskušajo o vre noti ti obdobje fašizma in salojske re publike ter prav tako poskihj3) ovrednotiti ideje, ki so bile podlag fašizmu. Na svetovni ravni poročilo navaj^ zaskrbljenost zaradi islamskega damentalizma, ki vidi v Zidih glaVfl.. sovražnike. Prav tako sta organiza61) zaskrbljeni zaradi »elektronskeg fašizma«, antisemitske propagan -ki je prisotna v računalnik1 mrežah. Med redkimi lanskimi PoZ. tivnimi premiki pa poročilo uspeh Spielbergovega ‘ri1® »Schindleris list«, proti kateremu se žolčno zagnali vsi tisti, Id hod ’ da je holokavsta le izmišljotina-svojimi napadi pa so le dokazali n moC in obup ob spoznanju, da J film globoko pretresel vest nava ljudi. JUHJA / VRH LEVOSREDINSKIH VODITELJEV S PRODIJEM NA ČELU Leva sredina predlaga reforme pred volitvami 5/o naj bi za norme proti monopolom, o »par condicio« in o volitvah - Berlusconi je na predlog načelno pristal RIM - Levosredinska k°alicija bo predlagala vsem ostalim političnim Marn v parlamentu paket institucionalnih reform, •o naj bi jih odobrili pred Novimi parlamentarnimi volitvami. Tako so včeraj sklenili politični tajniki evosredinskih strank na Več kot Stiriurnem sestanku v Rimu s svojim Roditeljem Romanom r°dijem. Sklep je bil sprejet soglasno in vsi Udeleženci sestanka so ob koncu izrazili zadovoljstvo nad doseženim rezul-atom. Kaže, da predlog u® bo padel v prazno. Vo-. tolj desničarske koali-Cl)6 Silvio Berlusconi in Predstavniki drugih strank so že izrazili pripravljenost na soočenje. , , Predlog levosredinske oalicije sta Časnikarjem o koncu vrha podrobneje obrazložila Romano rodi in Walter Veltroni, kr velja za številko dva v oaliciji, kakor sicer tudi USL. Najprej sta povedala, katere naj bi bile institucionalne reforme, ki 11 ai bi jih odobrili pred v°litvami. V glavnem gre 2a nov normativ proti Uionopolom, za zakon o U' »par condicio«, se Pravi o enakih možnostih Nastopanja političnih strank v javnih občilih Uied volilno kampanjo in 2a nov volilni zakon. Te Drugi mož »Oljke»Walter Veltroni ob prihodu na srečanje reforme naj bi odobrili pod sedanjo vlado Lam-berta Dinija, ki bi seveda morala ob tem nadaljevati z izvajanjem svojega programa ter še zlasti s prizadevanji za sanacijo velikega javnega primanjkljaja in sploh gospodarstva. Prodi in Veltroni sta dobila nalogo, da predlog levosredinske koalicije posredujejo vsem ostalim političnim silam v parlamentu. Se veC. Prodi je celo izjavil, da je v koaliciji vedno na razpolago tudi prostor za Bossija. »Tudi nas program govori o regionalizmu in o federalizmu. S Severno ligo smo pripravljeni na resno soočenje,« je pojasnil. Nekoliko bolj hladno se je izrazil o sodelovanju s SKP; »Mi imamo svoj program. Kdor bo nanj pristal, bo pristal, kdor ne, ne,« je dejal. Kot reCeno, predlog leve sredine ni naletel na gluha usesa. Voditelj Kartela svoboščin Silvio Berlusconi je dejal, da se z njim strinja in da je taksen predlog pravzaprav pred Časom že sam predlagal. Nekoliko bolj zadržan je bil predsednik Nacionalnga zavezništva Gianfranco Fini, po katerem si je težko predstavljati, kako bi lahko prišlo do sporazuma npr. o volilni zakonodaji. Severna liga je tudi že pozitivno sprejela predlog leve sredine, kakor tudi voditelja desne Ljudske stranke Rocco Buttiglione in De-mokrSCanskega centra Pier Ferdinande Casini. Kaj pa SKP? Vodstvo stranke se je včeraj zbralo v Rimu in izrazilo pripravljenost na volilno povezavo z levo sredino, a pod pogojem, da to ne bi pomenilo odstopanja od njenih programskih toC in staliSC, Se posebej ne glede pokojninske reforme. Vodstvo stranke je tudi obravnavalo nedavni razkol, vsled katerega je SKP zapustila večja skupina parlamentarcev. Tudi to naj ne bi imelo posledic za nadaljnje življenje stranke. TRST / SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ o finančnih težavah manjšine Vodstvo SKGZ govorilo tudi o pomoči Slo venije Primorskemu dnevniku TRST - Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je na ponedeljkovi seji razpravljal o finančnih vprašanjih, kar je sicer v zadnjih mesecih skoro vsakdanja tema z ozirom na hude stiske, ki jih doživljajo nosilne manjšinske dejavnosti. V tem okviru je bila izredna pomoč iz matične Slovenije ocenjena kot bistven poseg, brez katerega bi se delovanje manjšine na mnogih področjih lahko nepopravljivo porušilo. Izvršni odbor SKGZ pa je ob tem podčrtal nedopustno zavlačevanje italijanske države, ki z javnimi sredstvi za Slovence v Italiji Se nadalje zamuja, kar je v bistvu resnični vzrok negotovosti pri delu osrednjih manjšinskih institucij. Vodstvo SKGZ je izrazilo zaskrbljenost ob sicer neuradni informaciji, da v predlogu o popravkih deželnega proračuna ni predvidene vsote, ki jo je bil deželni odbor namenil manjšini za primer, Ce bi zmanjkala obljubljena postavka 7 milijard lir iz državnih virov. Zadevni predlog naj bi sicer, potem ko je bil že odobren v poslanski zbornici, odobril Se ta mesec tudi senat in izvršni odbor je izrazil upanje, da bo res tako, drugače se bo nevzdržno finančno stanje manjšine nadaljevalo. V zvezi z najbolj perečimi vprašanji naše skupnosti je izvršni odbor sprejel sklep o vrsti dvostranskih razgovorov z drugimi komponentami manjšine, obenem pa se je zavzel za pospešeno dejavnost skupnega predstavništva. Na seji vodstva SKGZ je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje Primorskega dnevnika, kateremu je slovenska vlada prav tako kot ostalemu tisku v zamejstvu pripravljena pomagati iz finančne stiske. V zvezi s tem je prišlo ob nedavnem obisku skupnega predstavništva pri slovenskem zunanjem ministru Thalerju do polemičnih posegov s strani predstavnikov Slovenske skupnosti in Sveta slovenskih organizacij, ki sta glede pomoči matice Primorskemu dnevniku izrazila nezadovoljstvo. Izvršni odbor SKGZ je takšna stališča označil kot popolnoma nesprejemljiv poskus, da se finančno pomoC Časopisu pogojuje s političnimi in strankarskimi pritiski. Gre za temeljno nespoštovanje pravil pluralizma, ki je v zamejstvu dano dejstvo, Primorski dnevnik pa je svojo razvojno pot v petdesetih letih lahko uspešno prehodil ravno zato, ker so bili v skrbi za njegov razvoj spoštovani tako njegova zgodovinska vloga kot profesionalnost novinarjev in vodstva časopisa. Vsiljevati dnevniku drugačen odnos s ciljem, da se celo preko finančne pomoči iz matice pridobivajo parcialne politične točke, je po oceni izvršnega odbora SKGZ neodgovorno in nesprejemljivo dejanje, od katerega ima Primorski dnevnik lahko samo škodo. Izvršni odbor SKGZ je v nadaljevanju seje izrazil polno podporo prizadevanjem enotnega šolskega odbora, ki se je na pobudo Sindikata slovenske šole pospešeno lotil obravnavanja perečih vprašanj slovenske šole. Med temi je v zadnjem Času izstopal problem »racionalizacije« šolskega sistema s poskusom vsiljenega združevanja nekaterih šol na Tržaškem in Goriškem. Vodstvo SKGZ je v tem smislu podprlo tako pritožbo na deželno upravno sodišče kot tudi spomenico, ki jo bodo predstavniki enotnega šolskega odbora izročili ministru za šolstvo. RIM / SE POLEMIKE O INŠPEKCIJI PRI MILANSKIH SODNIKIH NOVICE Inšpektorica Canalejeva obtožuje Nardija, ki brani ministra Biondija Polemike tudi v Brescii, kjer je pod udarom javni tožilec Salamone RIM - »Nihče ni izvajal pritiska, ne Biondi ne njegov urad in niti njegov naslednik Mancuso. V odnosu z milanskimi sodniki, ki so bili predmet inšpekcije, pa je vladalo vzdušje sproščenosti in naj večjega sodelovanja.« Tako je izjavil Vincenzo Nardi", ki je lani vodil inšpekcijo v Milanu in ki je vCeraj pričal na državnem pravdništvu kasacijskega sodišča v zvezi s preiskavo o disciplinskem postopku proti milanskim sodnikom »Čistih rok«, katero je uvedel pravosodni minister. Nardi je še posebej branil bivšega ministra Biondija, Ceš da se je izkazal »z zgledno korektnostjo in je vedno priznal samostojnost inšpektorjev ter ni nikoli svetoval ali pa ukazal, kakšni naj bodo njihovi zaključki.« Povsem drugače pa piše v poročilu, ki ga je Evelina Canale, ena od inšpektoric, naslovila glavnemu pravdništvu pri ka-sacijskem sodišču in višjemu sodnemu svetu. V 14 strani dolgem poročilu je Nardijevo obnašanje označila za »nenavadno in zaskrbljujoče«. Podrobno je opisala inšpekcijo v Milanu in skušala dokazati, da jih tamkajšnji sodniki nikakor niso ustrahovali, pritiske naj bi bil izvajal prav Nardi. Pri tem navaja veC primerov. Potem ko so poslušali Gerar-da D’Ambrosia, so Nardiju telefonirali iz Rima: dejal je, da je govoril z načelnikom ministrovega urada, ki mu je svetoval, naj napišejo poročilo za sodnike iz Brescie in se nemudoma vrnejo v Rim. Tako bi dvignili nivo spopada, potem ko je Borrelli zastavil znana »vprašanja«. Tako Canalejeva kot druga dva inšpektorja, Moletijeva in Koverech, se s tem niso strinjali. Ko se je bližal zaključek inšpekcije, trdi še Canalejeva, je Nardi na podlagi nasvetov z ministrstva dejal, da bi bilo najbolje, Ce bi z delom nadaljevali, dokler ne zaslišijo Silvia Berlusconija, ki je nekaj dni prej prejel jamstveno obvestilo. Z Moletijevo sta se vrnili v Rim, medtem ko sta se Nardi in Koverech zadržala še za en dan. To ni še vse. Na srečanju (16. maja) med elani inšpekcijske ekipe je Nardi dejal, da ukrep pravosodnega ministra, s katerim so Canaleje-vo in Moletijevo dejansko odstranili iz ekipe, ni bil še podpisan in tudi ga ne bi podpisali, Ce bi obe pokazali »spravljivost«, ne da bi pojasnil, kaj s tem meni. Canalejeva zaključuje svoje poročilo z vprašanjem, Ce lahko inšpektorjem dajejo direktive, Čeprav v obliki nasvetov. Direktive pa je posredoval vodja inšpekcijske ekipe, a prihajale so od načelnika ministrovega kabineta. To pa ni edina polemika, ki pretresa italijansko sodstvo. V Brescii so namreč objavili anonimno pismo, v katerem je govor o preiskavi, ki so jo na Siciliji uvedli proti bratu javnega tožilca Sala-moneja. Obtožbe proti bratu naj bi bile osnovane na dokumentih, ki jih je sicilskim preiskovalcem svojcas poslal Antonio Di Pietro. Salamone, ki vodi peisk-vo o primeru Di Pietro in ki bo danes zaslišal bivšega ministra Biondija, je vCeraj odločno zavrnil tako pisanje in dejal, da bo nadaljeval s svojim delom. Pristavil je, da je sicer nekaj takega pričakoval, vendar ga ne zaskrbljajo »ne šakali ne krokarji«. Mladi: 103 minute pred TV, le 18 minut pred knjigo RIM - Mladi prebijejo pred televizijo 103 minute dnevno, branju knjig pa posvetijo povprečno le 18 minut. Ta podatek izhaja iz ankete, ki jo je opravilo Italijansko združenje založnikov AIE med tisoC univerzitetnimi študenti v starosti od 21 do 25 let. Mladi preberejo povprečno po štiri romane letno; 87 odstotkov jih je v zadnjem letu prebralo vsaj en roman, 72 odstotkov pa je prebralo roman v zadnjem mesecu. Le 28 anketirancev je izjavilo da bere knjige na glas, 35 odstotkov se uci stavke ali odlomke na pamet, 38 odstotkov pa prebira že pre-. brane knjige. Kar 81 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da bere običajno v sobi, 39 odstotkov pa v javnih prevozih. 34 odstotkov študentov bere za razmislek ali za spoznavanje novega, 23 odstotkov pa za razvedrilo. V Bariju zaplenili higienske naprave javnega poslopja BARI - Na Nabrežju Nazario Sauro v Bariju stoji poslopje, v katerem imajo svoje prostore deželno odbomištvo za kmetijstvo, pokrajinsko nadzomišt-vo za kmetijstvo, poveljstvo gozdne straže, deželni fitopatološka observatorij in komisariat za jusarska zemljišča. Kljub tako prestižni zasedbi pa higienske naprave poslopja niso bile povezane z mestnim grezničnim omrežjem in depuracijskimi napravami, temveč so se iztekale naravnost v morje. VCeraj so jih »zaplenili« po nalogu javnega tožilca Angela Basija. Slednji je zaCel preiskavo oktobra lani, ko so v mestu zabeležih nekatere primere kolere. Preiskava je ugotovila, da je v mestu zelo veliko število podobnih primerov. O »usodi« higienskih naprav v javnem poslopju pa je tožilec dejal, da bo moral sedaj župan zahtevati od koristnikov poslopja, naj uredijo povezavo z depuracijskimi napravami. Zakonski predlog o obsojenih javnih upraviteljih Senatorja Severne lige Antonio Serena in Gialo Pai-ni sta vložila zakonski osnutek o obsojenih javnih upraviteljih. V njem se zavzemata proti možnosti, da bi obsojeni javni upravitelji spet opravljali javna dela. SOLSTVO / PISNA NALOGA V SLOVENŠČINI PREDSTAVITEV ZAKLJUČKOV TRETJE GOSPODARSKE KONFERENCE Danes začetek zrelostnih izpitov Skrbništvo dopolnjuje izpitne komisije Za razmah Tržaškega je potrebna enotnost Kras in Kraševci so se že več kot dovolj žrtvovali S pisno nalogo v slovenščini se bodo na slovenskih višjih šolah danes zjutraj zaceli zrelostni izpiti. Opravljalo jih bo skupno 138 kandidatov, med katerimi so trije privatisti. Petošolci so imeli po koncu šolskega leta še dva tedna Časa za utrditev priprave in poglobitev znanja. Sedaj bo šlo zares. Kot se vsako leto rado ponavlja, so se tudi letos ob začetku matur zastavili nekateri vprašaji. Le-ti ne zadevajo kandidatov, paC pa ocenjevalce. Profesorji so nezadovoljni s prispevki, ki jih bodo prejeli za sodelovanje na maturah. Nekaj sto tisoC lir bruto za tri ali celo štiri tedne dela je zanje očitno preskro- mno plačilo. Mnogi se morajo tudi vsak dan pripeljati na šole iz oddaljenih krajev, tudi prispevki za kritje potnih stroškov pa so smešno nizki. Da bi se izognili »maturitetni ujmi« so se po številnih italijanskih poslužili načina, ki je na las podoben nedavnemu protestu pilotov Alitalie: odpovedali so sodelovanje v ocenjevalnih komisijah iz zdravstvenih razlogov. Na šole so poslali zdravniška potrdila o bolezni; namesto da bi se v ponedeljek predstavili na šolah in opravili obveznosti, ki so predvidene pred začetkom zrelostnih izpitov, so ostali kratkomalo doma. Ob takih primerih so morala šolska skrbništva na vrat na nos poiskati alternativno rešitev: obolelega profesorja so morali zamenjati z drugim, obenem pa so za bolnega šolnika zahtevala uradni zdravniški pregled, da bi ugotovili, ali je šolnik res bolan. Vse kaže, da je maturitetna »mrzlica« pestila profesorje tudi v Furla-niji-Julijski krajini. V videmski pokrajini se je sodelovanju v ocenjevalnih komisijah odpovedalo kar 65 profesorjev od skupnih 180 (torej veC kot tretjina). Tudi v tržaški pokrajini je bil odstotek »obolelih« kar precejšen: 35 od skupnih 150 elanov maturitetnih komisij, ali nekaj manj kot Četrtina vseh »komisarjev«. Slovenski profesorji predstavljajo izjemo: maturitetne gripe se niso nalezli, saj se je sestava ocenjevalnih komisij v Času, odkar so jih pred dobrim mesecem objavili, le minimalno spremenila. Na slovenskih višjih srednjih šolah so zabeležili vsega dve spremembi od skupnih 38 elanov petih ocenjevalnih komisij, kar znaša pičlih 5 odstotkov. Na pedagoškem liceju je prof. Majda ArtaC zamenjala prof. Slavo Starc (slovenščina), na trgovskem tehničnem zavodu pa je prof. Markpzie zamenjal prof. Križnica (tehnologija gradenj). Poleg tega je bila s prof. Vesno Danieli (matematika) dopolnjena ocenjevalna komisija na pedagoškem liceju. NOVICE Srečanje z Evropo na tržaškem vzorčnem sejmu V kongresni dvorani tržaškega velesejma (Trg De Gasperi 1) bo jutri ob 18. uri okrogla miza z naslovom »Trst v Evropi, ki se spreminja; kakšni odnosi z Avstrijo in Slovenijo«, ki jo prireja Evropski dom. Sodelovah bodo avstrijski trgovinski delegat v Trstu dr. Stefan VVratschko, predsednik odbora za gospodarstvo v slovenskem parlamentu Feri Horvat, direktor ISDEE iz Trsta Tito Favaretto. Okroglo mizo bo vodil podpredsednik Evropskega doma Gior-gio Rossetti. Zavarovalne police: odslej tudi po telefonu Tržaška hranilnica in družba Trieste e Venezia As-sicurazioni (iz grupe Generali), to je prva družba italijanskega tržišča na področju prodaje zavarovalniških polic po telefonu, sta podpisali važen operativni sporazum. To je prvi primer v Italiji o sporazumu med bančnim zavodom in zavarovalniško družbo, v okviru katerega zavarovalnica in bančni zavod omogočata svojim klientom, da kupijo in plačajo zavarovalniške police tako, da se enostavno poslužijo telefona. Zaključke sta podala prof. Giacomo Borruso in dr. Tito Favaretto (foto KROMA) Rektor tržaške univerze Giacomo Borruso ter direktor Inštituta za preučevanje in dokumentacijo o srednji in vzhodni Evropi (ISDEE) Tito Favaretto sta včeraj predstavila zaključke 3. pokrajinske gospodarske konference, ki je bila aprila. Odgoditev te obveznosti je izredni komisar Pokrajine Do-menico Mazzurco utemeljil z nujo, da se problemi, ki so prišli na dan takrat, poglobijo, da se tedaj iznesene teze obogatijo z novimi predlogi in da se medtem umirijo polemike. Sterilna konfliktnost ne koristi nikomur in lahko kvečjemu izvotli sleherno daljnovidno pobudo za družbeno-gospodar-ski razmah Tržaškega, je opozoril Mazzurco, ki je vodil poldrugo uro dolgo srečanje na Pomorski postaji. V dvorani Ocea-nia so Borrusu in Fava-rettu prisluhnili prefekt Luciano Cannarozzo, župan Riccardo Illy, okoliški izvoljeni predstavniki, podjetniki, sindikalisti in politiki, katere pa je Mazzurco povabil, naj se zaradi Časovne stiske ne prijavijo k besedi, Ceš da bo Pokrajina kot usklaje-valka preporodnih iniciativ, ki so zapopadene v sklepnem dokumentu, na voljo vsakomur za nadaljnje posvetovanje. Verjetno pa je komisar želel preprečiti prenagljene ocene in zopetne polemične namige, ki bi spet povzročili ogenj v strehi. V resnici je prof. Borruso marsikoga vznevo-Ijil že na začetku, ko je predlagal, naj bi posamezne razvojne pobude iz vrst ustanov ter insti- tucij koordinirala Pokrajina, saj zajemajo njene pristojnosti tudi okoliške občine vključno s Krasom, ki mu namenja študija še prav posebno važnost tam, kjer omenja »integrirani projekt Kras«. Tod so predvideni intenzivno gojenje izbranih, kakovostnih pridelkov, obrtne, turistične in agritu-risticne dejavnosti, trgovanje z domačimi kmetijskimi proizvodi in razmah kulturnega delovanja za ovrednotenje kraških tradicij in zgodovine; vštric s tem bo šla valorizacija krajinskih vrednot, na primer z uresničitvijo »parka«. Borruso je pomenljivo naglasil, da bi se bilo dalo raziskovalne strukture namestiti kje druge in ne na Krasu, šel pa je še dlje rekoč, da od Kraševcev ne gre zahte- vati novih žrtev. Industrijo bo mogoč6 poživiti le v okviru za gona celotnega kraj6' vhega gospodarstva, F pa seveda ne more sloneti zgolj na tej veji, zato je treba razmahnit* luko, obenem pa gra' dbeništvo, brez cesar n6 bo prepotrebne infrastrukture. Izrecnega pomena bo off-shore, kar dokazujejo tudi prizadevanja Slovenije za takšen center v Kopru, a v stari luki bi lahko na§6 mesto še world trad6 center. Pomol IV naj n* namenili trajektnim zvezam, operativno oba lo ob škedenjski železarni pa razsutim tovorom. Trgovski sektor, ki je najmanj občutil krizo, je potrebno okrepiti ^ novimi obrati vzdolz meje, isto pa velja za turizem, ki se ga da oživiti z boljšim izkoriščanjem Milj, barkovljanskeg3 nasipa, Grljana in Se-sljana. Nadalje Borruso predlaga ovrednoten) morskega bogastva, ojačitev mestnih in med krajevnih potniških Pre vozov in zagon raziskovalnih dejavnosti v p° vezavi z univerzo. Dr. Favaretto je razvojne pobude uokvin v mednarodno stvar nost, ki jo označuj6 vstopanje vzhodnih dr zav v Evropsko unij0, Ce noče Trst ostati na robu dogajanj, se mora nemudoma vključiti prometne tokove m6 Italijo, Slovenijo in Ma džarsko tja do Ukrajin6’ hkrati pa v postopek za utrditev severnojadran ske poti v sodelovanju Slovenijo in Hrvaško. Drago Gašperim Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT. Trst Tisk: EDIGRAF, Tret Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Tret, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Tret, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG _______ŠOLSTVO / TEČAJ ZA UČITELJE______ Izpopolnjevanje z valji vseh vrst Tečaj spada v okvir načrta Tempus - Nocoj astronomska opazovanja Res zanimivo je bilo videti, kaj vse so včeraj počeli slovenski učitelji s tankimi, srednje debelimi in debelimi valji rdeCe in rumene barve ter različnih velikosti. V prostorih nekdanje osnovne šole na Colu so pozorno sledili navodilom profesorja Janeza Ferbarja in jih kot nekakšni dorasli uCenci in učenke razmešCah vzdolž in povprek po mizah. Vaja z valji je spadala v okvir predavanja o razvrščanju in urejanju predmetov, ki so mu prisostvovali v okviru izpopolnjevalnega tečaja Naravoslovje in materinščina. Tečaj, ki je vključen v načrt Tempus, je pripravil Deželni zavod za razisko- vanje ha šolskem področju IRRSAE v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in šport Republike Slovenije. Ta teden mu sledijo učitelji z openskega in dolinskega didaktičnega ravnateljstva; prihodnji teden bodo na vrsti še učitelji s svetoivan-skega šentjakobskega in nabrežinskega. Učitelji na seminarju poglabljajo svoje znanje o naravoslovju, ki ga bodo nato v šolah posredovali učencem. Posebna pozornost pa je posvečena izražanju v materinščini, kar je za učitelje, ki delajo v narodnostno mešanem okolju še kako pomembno. TeCaj se bo nadaljeval do petka. Danes bodo učitelji priča nevsakdanjemu strokovnemu izpopolnjevanju: v večernih in nočnih urah se bodo lotili astronomskih opazovanj. Seveda, Ce bo vreme dovolilo pogled v zvezdnato nebo. H punskega skladišča utsoj' MonteShell in Seastock sta se menda umaknila Uslužbenci nekdanje naftne Čistilnice Apnila pri Zavljah so skoraj desetletje zaman Čakali, da se spet zaposlijo. Tako vsaj kaže izid včerajšnjega sestanka med deželnim odbornikom za industrijo Gianfrancom Morettonom in predstavniki stanovskih organizacij delavcev kemične industrije iz sklopa sindikatov CGIL, CISL in UIL. Kakor je znano, so že preteklo leto napovedali, da bosta družbi MonteShell in Seastock na območju bivše rafinerije skupaj zgradili podzemsko skladišče tekočega propana in pri tem zaposlili omenjeno delovno silo. Zdaj pa se je naenkrat pokazalo, da iz vsega tega menda ne bo nič. Zakaj, se ne ve. In vendar so pristojni ministrski funkcionarji že pred kakšnim jem odobrili us-naCrt, v katerem e vodstvi obeh » jasno obvezali-ista terminal za Ginjeni plin zgra-tako, da ne bo al ne ljudi ne zra-amenjeno je bilo-do plin odvažali izključno po ze' :i, ker bi bil pf6' io cesti prehudo en. Kaj se je med-ataknilo, ni zna ijstvo pa je, da bo o štirinajst delav-3 konec tega me-dokončno na ce-a čaka ista usoda jmanj 27 drugi« lahko na pon0' aposlitev računa emu še kakšni« e so toniku u j ujoce, ker doži' ustrija na Trža ;loboko krizo. l ljudi ni mogo ismeriti v kak- lgo industrijsko _____TRŽAŠKA OBČINA / REGULACIJSKI NAČRT_ Kljub umiku popravkov se razprava še ni začela Stranke večine hočejo preprečiti nastop komisorjo Po sili razmer... Pravočasna odobritev baškega regulacijskega Načrta je Se vedno pod vprašajem: zaradi zavla-Cevanja razprave, ki bi jo f^pral občinski svet za-^‘juciti v soboto, je iz dneva v dan bolj verjetno, da bo v ponedeljek dežel-?a uprava imenovala svo-)ega komisarja. Vest dneva je včeraj bil plep večinske koalicije -Mudske stranke, Demo-^ratične stranke levice, Zavezništva za Trst in Republikanske stranke - da Umakne skoraj vse svoje predloge popravkov k regulacijskemu načrtu, le ua bi ga pravočasno odo-bli. V svetu naj bi razpravljali le o treh najpomembnejših popravkih Vepinskih strank, ki zadelo področje starega me-jda, Sv. Vida in Čampa ^arzia, ter nabrežja. Tudi desna opozicija je pokala, da ne namerava pripeljati do skrajnosti svo-;ega obstrukcionizma in j® umaknila 40 poprav-. v> medtem ko je zavira-Uje razprave bilo edino v°dilo številnih nastopov ubeh svetovalcev Svobo-duega severa, disidentov . everne lige Marchesicha 111 Tamburinijeve. S stališčem večinskih slrank pa se ne strinja * zeleni« Russignan, sicer l2Voljen v okviru Zave-Zuištva za Trst, ki ne namerava umakniti svojih u popravkov, saj bi sicer Urbanistični načrt ne Upošteval najosnovnejših mrtev naravovarstveni-kov- Seveda se postavlja vprašanje, ki je še brez °dgovora, ali bo Russi-Suan izstopil iz Zavezniška za Trst oz. iz večinske °alicije, sam pa je pove-aP da je celo razmišljal 0 odstopu iz sveta, ki Ujiernogoca umerjeno in Ptodno izmenjavo mnenj. Predstavniki strank ve-mske koalicije so včeraj Zel° jasno povedali, da Umikajo skoro vse svoje Popravke samo zato, da jje bi nastopil komisar. 0 tolikih letih odlašanja Prejšnjih uprav, bi pro-Pad razprave v obcin-®kein svetu izničil ves Proces uveljavljanja no-'Uu smernic urbanisticne-§a razvoja. Številni popravki, ki jih je sama ve-ma predstavila in včeraj maknila, nikakor niso Režali odmika večinskih ^ rank od urbanistične Politike Illyjevega odbo-’ PaC pa so preprosto uašali v načrt mnenja ^jonskih svetov, organi- 1 acij m posameznikov, s aterimi bi nedvomno zboljšali prvi regulacijski acrt, ki ga je svet odobril ž dobra lani in ga je de-6mi nadzorni organ sve-k^Vrnil v ponovni pre- 2al je tudi včerajšnje zavlačevanje - odobrili so amo nekaj popravkov v Jmzi z zgodovinskim i estoim središčem - po-azalo, da je zaradi politi-urb Spekulacij svet za-^uuil priložnost, da bi aras izboljšal načrt. Slovenski svetovalci so svojcas predstavili številne popravke z namenom, da vnesejo v regulacijski načrt zahteve okoliškega prebivalstva, umaknili pa so jih skoraj vse, le da bi pripomogli k odobritvi naCrta. Vendar je oCitno, da jih to »žuli«... Za svetovalca Dolenca bo regulacijski naCrt, o katerem svet pod silo razmer glasuje brez popravkov, »načrt, ki bo padel na teritorij z viška, ne da bi upošteval upravičenih pripomb in predlogov krajevnega prebivalstva, v prvi vrsti rajonskih svetov«. Verjetno bodo marsikateri popravek lahko v načrt vnesli v naslednji fazi, ko bo mogoče vlagati pripombe in ugovore, in s tem torej delno izboljšati pomanjkljivosti načrta, če ga bo svet sploh utegnil odobriti. Vendar zadržanje opozicije povzroča veliko škodo, ugotavlja Dolenc, ker onemogoča umirjeno in preudarno ra- zpravo, s katero bi svet lahko znatno izboljšal regulacijski naCrt in ga v večji meri prilagodil potrebam prebivastva. Svetovalca Berdon in MoCnik pa razmišljata celo o možnosti priziva na deželno upravno sodišče proti morebitnemu imenovanju komisarja, ker bi po njunem mnenju prekinilo zakonito razpravo sveta, ki je kljub vsemu pokazal namen, da odobri regulacijski naCrt. Svetovalca nameravata - Čeprav nerada - umakniti svojih 24 popravkov, le da prispevata k pravočasni odobritvi naCrta. Ne mislita pa odstopiti od zahteve, da v osnovni urbanistični dokument vnesejo tiste izvršilne norme, ki so potrebne zato, da se lahko stvarno uveljavijo predvidevanja deželnega zakona o Krasu št.16 iz leta 1992: gre v bistvu za protivrednosti, ki pripadajo krajevni skupnosti v zvezi z gradnjo sinhro-trona pri Bazovici. DREVI V KRIŽU GLAVNI ODBOR ZSKD Prvo soočenje o novem statutu Govor bo tudi o 50-letnici Zveze Kot napovedano se nocoj, ob 20. uri, v dvorani kriškega doma Alberta Sirka sestane deželni glavni odbor Zveze slovenskih kulturnih društev. Gre za skupščino, ki jo kot najpomembnejši del sestavljajo predsedniki oziroma predstavniki včlanjenih društev. Odločitve, ki jih zavzame glavni odbor ZSKD, so torej odločitve samih društev in skupin, ki Zvezo dejansko sestavljajo. Na osnovi teh sklepov pa seveda organizacija snuje in usmerja svoje delovanje. Prisotnost na nocojšnjem srečanju je še važnejša upoštevajoč vsebine, ki jih ponuja v pretres dnevni red. V prvi vrsti gre za odločanje o statutu, ki ga bo sicer v dokončni obliki odobril jesenski izredni občni zbor: nocojšnje srečanje pa je namenjeno razpravi o osnutku statutnega besedila, ki so ga vsa včlanjena društva pod nedavnim prejela v prvi pretres. Glavni odbor je torej priložnost za prvo skupno razmišljanje med vodstovm ZSKD in njenimi elani, za pojasnila in morebitne predloge. Poleg statuta pa je na dnevnem redu še pomembna prireditvena »obveznost«: letos na-mreC ZSKD slavi svoj polstoletni obstoj, predhodnica sedanje Zveze je bila ustanovljena oktobra 1945, odtlej pa je - Čeprav z različnimi poimenovanji - vodila organiziranost večjega dela ljubiteljske kulture Slovencev v Italiji. Nocoj se bodo predstavniki društev pridružili zaenkrat v glavnih obrisih zasnovanemu predlogu o praznovanjih, ki naj bi se v obliki raznih kulturnih pobud zvrstila od 8. do 10. septembra predvidoma v Bregu. Drugo zanimivo srečanje, na katerega so vabljeni predstavniki društev, pa bo na vrsti v ponedeljek, 26. t.m., ko bo ob 20. uri v Gre-goricievi dvorani gost kulturne komisije SKGZ in ZSKD državni sekretar slovenskega kulturnega ministrstva Jože Osterman. Damjana Ota _________TRŽAŠKA OBČINA / SINOČI V GLEDALIŠČU MIELA Predstavili projekt Občanovo okonce Pri okencu, ki bo začelo delovati jeseni, je predvidena tudi uporaba slovenščine V gledališču Miela so sinoči predstavili Občanovo okence (Foto Kroma), novo pobudo občine Trst, s katero se uresničujejo zakonska določila glede uvedbe urada za odnose z javnostjo, a tudi novo storitev v korist krajevnega prebivalstva in tujcev na obisku v našem mestu. Zupan Riccardo Illy, odbornik za komunikacije Roberto Damiani in Gianfranco Rados, občinski konsulent za to področje, so nakazali značaj in rok izvršitve pobude kot tudi strokovne značilnosti te telematske storitve. Možnosti, ki jih nudi sedanja kompjuterska tehnologija, je nazorno dokazala neposredna povezana z bolonjskim županom Valterjem Vitalijem, ki je skupaj s svojim sodelavcem Stefanom Bonago na kratko predstavil sorodno storitev, ki jo že od začetka leta nudi njegova občina. Občanovo okence bodo odprli oktobra na trgu Unita, kasneje še v občinskih centrih. Na začetku se bo mogoče povezati s pomočjo osebja, nato bodo na razpolago še okenca self-service. Kot je posebej poudaril odbornik Damiani, je predvidena uporaba veC jezikov: italijanskega, angleškega, nemškega in tudi slovenskega. Proučuje se tudi možnost uporabe hrvaščine, (bov) NOVICE Danes na stadionu »Grezar« praznik finančne straže Finančna straža bo danes proslavljala 221. obletnico svoje ustanovitve. Slovesnosti bodo na komandi legije v Vidmu in na sedežih posameznih poveljstev v TolmeCu, Pordenonu in Gorici. Osrednja proslava v Trstu, kjer je deželni sedež finančne straže, pa bo ob 10.30 na stadionu »Pino Grezar«, kjer bodo ob udeležbi najvišjih civilnih, vojaških in verskih oblasti podelili tudi priznanja tistim agentom, ki so se najbolj izkazali v minulem obdobju. Zato, da ne bi imeti prireditelji in udeleženci proslave nevšečnosti zaradi prometne gneCe, je pristojna služba Občine Trst strogo prepovedala ustavlja-avtomobilov na obeh straneh od- H TRŽAŠKI VZORČNI SEJEM h Mala podjetja zahtevajo uravnovešen nonnativ Obrtna podjetja in nedavni zakonski odlok št. 626 o varnosti dela: to vprašanje, ki je kočljivo tudi za mala tržaška in deželna podjetja, je zelo aktualno. O njem so včeraj razpravljali na dnevu obrtništva na Tržaškem velesejmu; okrogle mize so se udeležili podpredsednik velesejma Giorgio Ret, odgovorni za medicino dela pri tržaškem Podjetju za zdravstvene servise Lucio Petronio, generalni inšpektor slovenskega ministrstva za delo Borut Brezovar in koroški strokovnjak Leopold Andervvald, ki sta orisala zakonodajo o varnosti v Avstriji in Sloveniji. Razprava je ponovno pokazala (podjetniki že dolgo proučujejo zakonski odlok št. 626), da izvajanje teh normativov prinaša podjetjem velike in hude probleme. Gre za probleme, ki lahko za mala podjetja postanejo nevzdržni: odlok namreč po eni strani predstavlja veliko »kulturno operacijo«, ki osvaja kar osem direktiv Evropske zveze, po drugi strani pa je zasnovan na evropskih standardih, ki označujejo kot mala (tudi obrtniška) vsa tista podjetja, ki imajo do 499 uslužbencev. Upoštevati pa je treba - je podčrtal podpredsednik Ret- da na 15 milijonov aktivnih podjetij v Evropi, jih ima okrog 90 odstotkov manj kot deset uslužbencev, celo skoraj 7 milijonov teh proizvodnih struktur pa nima uslužbencev. Mala podjetja in obrtniki zato zahtevajo uravnovešene normative, ki naj ne bremenijo podjetnikov. UMOR BIVŠE ZAROČENKE Obtoženec v večjih težavah Včeraj ni prišel pred sodnika Stefano Polverini, ki je obtožen, da je julija lani namerno umoril svojo bivšo zaročenko Marino Mosca, še ni izvedel, kaj ga Čaka. Včeraj se je z njegovim primerom ukvarjala sodnica za predhodne preiskave Bottanova, ki pa ni še nič sklenila fant, ki je priprt v koronejskem zaporu, se obravnave ni udeležil, na hodniku sodne palače pa so bili njegovi starši kot tudi starši umorjenega dekleta). Polverinijeva odvetnika Battello in Calligaris sta si namreC vzela še nekaj dni Časa za proučitev aktov, tako da je včeraj posegel samo javni tožilec Nicoli, ki je orisal, kaj se je lani pripetilo. Polverini je po umoru truplo vrgel v kanal v industrijski coni in ga obtežil z železnim predmetom, obleko in vse, kar je pripadalo dekletu, pa odvrgel v smeti. Pravdništvo se je včeraj tudi formalno izreklo proti skrajšanemu postopku, ki prinaša za tretjino nižjo kazen. Ker najnižja kazen za namerni umor znaša 21 let, je Polverini teoretično na slabšem vsaj za sedem let. Njegov položaj pa nasploh ni nič rožnat. Ze januarja letos so mu dogovorno prisodili dve leti jeCe: obtožen je bil posilstva tieke bivše zaročenke, kar bo verjetno negativno vplivalo tudi na novem procesu. Javni tožilec Nicoli sicer zaenkrat ostaja pri tezi, da umor ni bil naklepen, vendar je zagovornik prizadete stranke (staršev umorjene) drugačnega mnenja in bo zahteval, da priznajo obremenilno okoliščino. Ce bo obveljalo njegovo stališče, bi Polverinija lahko obsodili tudi na dosmrtno jeCo. Odvetnik kot dokaze navaja dnevnik Marine Mosca in risbe, ki prikazujejo neko privezano žensko ob kanalu. Poleg tega si je Polverini opekel rano na roki, da bi skril sledove ugriza, in na kvesturi prijavil izginotje dekleta, da bi zavedel preiskovalce. Občina Milje zaposli sedem delovnih moči Miljska občinska uprava namerava zaposliti sedem oseb, ki bodo opravljale socialno koristna dela. Tržaški urad za zaposlovanje zaradi tega vabi uslužbence, ki so na seznamu mobilnosti in prejemajo ustrezno doklado, kakor tudi delovne ljudi, ki so v izredni dopolnilni blagajni, da se javijo. To lahko storijo najpozneje do vključno 30. junija vsak ponedeljek, torek, sredo, Četrtek in petek od 8.30 do 11.30 pri uradu za informacije v Ul. F. Severa št. 46/1. Pet službenih mest na tržaškem županstvu Občina Trst je spet razpisala javni natečaj z izpiti in naslovi za dodelitev petih mest »vodje tehnične službe«. Kandidati ne smejo imeti veC kot 40 let (dovoljene pa so izjeme, ki jih predvideva zakon), imeti morajo univerzitetno diplomo iz inženirstva oziroma arhitekture ter habilitacijo za opravljanje tega poklica in biti seveda vpisani v stanovsko zbornico, poleg tega pa še najmanj petletno delovno izkušnjo. Prošnjo za udeležbo pri natečaju, sestavljeno na obrazcu, ki je priložen razpisu, bo treba predložiti najpozneje do 12.30 dne 27. junija neposredno ati po pošti protokolnemu uradu Občine (Tig Unita 4). Nadaljnja pojasnila daje personalni urad Občine, tel. 040-6754312. Javna natečaja Občine Zgonik Občina Zgonik obvešča, da je razpisan javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za eno mesto v sta-ležu poklicnega sodelavca V. funkcionalne kvalifikacije ter za namestitev za obdobje dvanajstih mesecev enega poklicnega sodelavca V. funkcionalne sprejem v službo pri javnih upravah in morajo : zpolagati z diplomo srednje šole druge stopnje. Kandidati morajo nadalje poznati slovenski jezik v pisni in ustni obliki. Prošnje za prepustitev k natečaju morajo dospeti na Občino Zgonik do 14. ure dne 6. julija 1995. Podrobnejša pojasnila nudi občinsko tajništvo (tel. 040/229-101). Opozorilo Občine Dolina Uprava Občine Dolina sporoča, da bo danes od 8.30 do 12.30 prekinjena dobava vode za vasi Ricmanje-Barde, Boršt in Zabrežec, in sicer zaradi vzdrževalnih del, ki jih mora opraviti podjetje ACEGA. TEHNOLOGIJA / PODVIG CENTRA ZA RAZISKAVE KNJIGE / V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Kmalu v vesolju tržaški teleskop Predvidoma 30. julija ga bo ponesla ameriška vesoljska ladjica Endeavour Cez dober mesec, in sicer SO.julija, bo z vesoljskega vzletišča Kape Kennedy na Floridi (ZDA) vzletela vesoljska ladjica Endeavour ter ponesla v vesolje produkt visoke tržaške tehnologije.Gre za spektrometer-teleskop UVSTAR (Ultra-Violet Spectrograph Telescope for Astronomical Research, na fotografiji), ki ga je izdelal konzorcij CARSO (Center for Advanced Research in Space Optics) pri padriškem Centru za znanstvene in tehnološke raziskave. Spektrometer-teleskop bodo namestili na vesoljsko ladjico predvidoma 10. julija. Z njim bodo raziskovali skrajno ultravijolično področje, se pravi del vesolja, ki je doslej malo poznan tudi zaradi neprozonpsti atmosfere. Ce bo šlo vse po načrtih, bo naprava zbirala podatke v vesolju 98 ur, kar predstavlja 40 odstotkov Časa, v katerem se bo vesoljska ladjica nahajala v orbiti okrog Zemlje. Podatke bo neposredno zbiral vesoljski center Goddard Space Flight Center ameriške vesoljske agencije NASA v Greenbeltu v Marylandu, potem pa jih bodo obdelovali izvedenci univerz v Trstu in v Arizoni. Računajo, da bodo tako zbrani podatki predstavljali pomemben prispevek za preučevanje narave nebesnih teles, fizikalnih procesov in zgodovine vesolja, pa tudi za preverjanje veljavnosti nekaterih fizikalnih zakonov. Povejmo naj, da je UVSTAR rezultat 3 let dela. Veliko večino ga je opravil padriški konzorcij CARSO, ki ga sesta- vljajo Univerza v Trstu in Delavnice Ga-lileo v Firencah, nekaj pa tudi podjetje Oerlikon-Contraves iz Rima.Teleskop sestavljajo dve paraboliCni zrcali 30 cm premera in 140 cm fokusne dolžine ter spektrografa vrste Rovvland in drugi manjši deli. Pri njegovem izdelovanju so uporabili veC inovativnih tehničnih rešitev. Tako so npr. uporabili materiale, ki se ne deformirajo kljub velikim temperaturnim spremembam, izdelali so nov merilni sistem itd. Preden je NASA pristala, da napravo ponese v vesolje, je zahtevala vrsto zelo strogih pregledov, ki pa jih je UVSTAR prestal brez večjih problemov. »Na tem vesoljskem poletu bomo UVSTAR uporabili za štiri glavne namene,« je dejal predsednik konzorcija CARSO, tržaški univerzitetni profesor Roberto Stalio. »Opazovali bomo Jupitrov satelit lo, medzvezdni prostor, vodikove in kisikove radiacije že razpoCe-nih zvezd vrste “ultra novae” ter ultravi-oliCno emisijo kvazarjev in nekaterih vrst galaksij. Pridobiti bi morali marsikatero pomembno informacijo za sedanje astronomske raziskave,« je še pristavil. Omenimo naj, da bo mogoCe UVSTAR uporabljati v veC vesoljskih odprav. To bo seveda odvisno tudi od uspeha prvega poleta. Konzorcij CARSO pa si je s svojim spektrografom-telesko-pom že pridobil precejšen ugled v mednarodnih znanstvenih krogih - pa tudi nekaj novih naročil. Z Alojzom Rebulo Na prepihu časa Pisatelj je zbral članke, ki jih je pisal za Družino S ponedeljkovega večera v DSI (Foto KROMA) V ponedeljek zvečer so v Društvu slovenskih izobražencev predstavili novo knjigo pisatelja Alojza Rebule Na prepihu Časa, ki je izšla pri Družini v Ljubljani. Gre za zbrane Članke, ki jih je Rebula pisal v Družino v letih od 1991 do 1994 za znano rubriko Na prepihu. Tržaške predstavitve (v Ljubljani so delo predstavili že pred desetimi dnevi) sta se udeležila tudi urednik Družine dr. Janez Gril in akademik dr. Stane Gabrovec. Dr. Gril je uvodoma dejal, da so pri Družini knjigo hoteli izdati že lani ob Rebulovi 70-letnici in da so sprva mislili na objavo izbora elanov, a so potem počakali na zaključek rubrike Na prepihu ob lanskem Božiču in v knjigo vključili vse Rebulove prispevke. V svojih člankih poda Rebula celovit pogled na kristjana v slovenski javnosti ter na njegove težave in naloge. Za večino bralcev je rubrika Na prepihu pomenila presenečenje, nekaj je bilo negativnih odzivov, v glavnem pa je bil odmev ugoden. Dr. Gabrovec - sicer star Rebulov prijatelj - je tržaškega pisateja najprej predstavil kot vzornega Slovenca in kristjana, ki je slovenstvu in krščanstvu posvetil vse svoje življenje in delo. O knjigi je dejal, da je nekaj novega, je Rebulov odziv na vsakdanjost, Cesar se slovenski kristjani še niso navadili. Članki, zbrani v knjigi Na prepihu Časa, se lotevajo široke problematike, ki pa jo je mogoče zajeti v tri sklope: - prvi sklop zaobjema avtorjevo poseganje v polemike v slovenskem političnem življenju v Času demokratizacije in osamosvajanja. Rebula se je pri tem odločno uprl parolam, ki so prihajale s strani levičarske garniture, ki se je z razkrojem Demosa zopet opogumila. Iz člankov, je rekel Gabrovec, izhaja pisateljeva opredelitev za demokratične politične sile, združene v Demosu, zlasti za slovenske krščanske demokrate; - v drugem sklopu najdemo Rebulovo poudarjanje pomena, ki ga je za slovenski narod ter za njegov obstoj in razvoj imelo (in ki ga še ima) krščanstvo. Pri tem so navedene tudi zasluge kristjanov za uspehe t.i. slovenske pomladi: - tretji sklop vsebuje Rebulova razmišljanja in komentarje o moralnih in etičnih problemih slovenskega naroda. Tu naj- demo avtorjev upor proti rušenju vrednot, pa tudi proti negativnim vidikom s strani Zahoda, katere je komunistični režim lažje prenašal kot pa vpliv zahodne krščanske misli. Rebula je tu določeno slovensko »svetovljanstvo« kratko malo označil za provinciali-zem. Rebuli, je dejal dr. Gabrovec, moramo biti hvaležni, da je te argumente in to govorico zopet uveljavil v slovenskem svetu. Avtor je pokazal, da je krščanska kultura tudi način življenja kristjana, ki ima nalogo, da svoje vrednote uveljavi. Vprašanja, ki jih Rebula postavlja v svojih člankih, so bila velik izziv, znal pa je tudi najti harmonijo med resnico in ljubeznijo. Za bodoče zgodovinarje, je zaključil dr. Gabrovec, bo ta knjiga veličasten dokument o tem, kar se je ta Cas pri nas vsega dogajalo, bo pa tudi lepa spodbuda za današnji Cas. Spregovoril je tudi pi- satelj sam, ki je dejal, da te knjige ni navdihnil3 politika, ampak njegovo zanimanje za religiozno, nazorsko in moralno problematiko. Poudari je važnost in potrebo kristjanovega nastopanja v javnosti na vseh področjih, saj se kristjan n® more odpovedati vsakdanjemu življenju in se umakniti v zasebnost- Pri tem se je postavil na stališče antičnega grškega in rimskega humanizma, oplojenega z judovstvom in krščanstvom, zato se ni izognil spopadu z nekaterimi vidiki, ki so bili za krščanstvo žaljivi, tako v slovenskem kot tudi v italijanskem življenju, vendar se globlje v polemiko n' spuščal. Na njegovo pisanje skorajda ni bilo odziva, in to zaradi nevednosti, pomanjkanja argumentov ali vzvišenosti nekaterih. Predstavitvi je sledila živahna razprava, med katero je prišla do izraza tudi ugotovitev, da se je slovenski narod odvadil dialoga oz. da je med Slovenci politični dialog akulturen. Med drugin1 je dr. Gril dejal, da je v Sloveniji pri ljudeh ogromno neznanje glede vere in Cerkve. Obstajata, je dejal Gril, dve Sloveniji, ki med sabo skorajda ne komunicirata, zato prihaja do predsodkov in nesporazumov- Po podatkih agencij® Mediana ima Družin3 70.000 naročnikov ih okoli 250.000 bralcev. D podatki pravijo tudi, da okoli polovica Slovencev Družine ne pozna oz. je ne bere. . , Ivan Žerjal ZNANOST / PO VEC KOT 6 MESECIH PLOVBE MUZEJ C. SCHMIDLA / V OBČINSKI GALERIJI Explora se je vrnila z Antaktike Ladja Tržaškega geofizikalnega observatorija bo zdaj mirovala vsaj dve leti Včeraj se je po veC kot pol leta plovbe vrnila v tržaško pristanišče ladja Tržaškega geofizikalnega observatorija Explora.Udeležila se je 7. italijanske odprave na Antarktiki in pomembno prispevala k raziskovanju te še vedno vse premalo poznane celine. Na odpravi je sodelovalo 40 ljudi, stroški za njeno uresničitev pa so znašali 5 milijard lir. »Z znanstvenega vidika je šlo za zelo ploden podvig,« je ob povratku Explore dejal predsednik Tržaškega geofizikalnega observatorija Cesare Roda. »Tokrat smo preučevali učinke, ki bi jih imele temperaturne spremembe na ledene plasti Bele celine. Gre za zelo pomembne raziskave, Ce pomislimo, da se v teh plasteh nahaja kar 90 odstotkov sladke vode na svetu in da bi njihova sta-litev povzročila, da bi se morska gladina dvignila za približno 65 metrov.« Tržaški in drugi italijanski raziskovalci so na odpravi ugotovili, da je treba stogo razlikovati med ledenimi plastmi Antarktike, ki so pod vodo, in onimi, ki so nad vodo. Pri prvih zadostuje majhen dvig temperature, da se začenjajo taliti. Pri tem je seveda treba upoštevati, da se nahajajo v vodi, katere temperatura se suCe okrog 0 stopinj Celzija. Bolj trpežne so se izkazale ledene plasti nad morsko gladino. Tudi v primeru, ko bi se temperatura zraka nekoliko dvignila, bi pri njih ne prišlo do večjega taljenja. Zal bo zdaj Explora morala dalj Časa mirovati. Računajo, da bo v tržaškem pristanišču privezana brez dela vsaj dve leti. To po eni strani zato, ker morajo raziskovalci obdelati zbrane podatke, po drugi strani in predvsem zato, ker ni denarja za nove odprave. Blesk, ki privablja pogled Odrski kostimi Enza de Mura bodo na ogled do 16. julija Včeraj so v občinski galeriji odprli razstavo »II magico splendor lo sguardo abbaglia« (Magični blesk privablja pogled). Razstava, ki je posvečena italijanskemu opernemu pevcu Enzu de Muro, bo na ogled do 16. julija vsak dan od 10. do 13. in od 16.30 do 19.30. »Tovrstne prireditve šo izvrstna priložnost, da širši publiki ponudimo na ogled, kar ni mogoCe v naših muzejih razstaviti« je menil Adriano Dugu-lin, ravnatelj občinskih zgodovinskih in umetnostnih muzejev, ki so poskrbeli za organizacijo razstave. Razstavljeni kostimi, ki jih je de Muro nosil na odrskih deskah najveejih italijanskih gledališč in ki si jih obiskovalec lahko ogleda v spremstvu posnetkov najbolj znanih opernih arij, so namreč last mestnega gledališkega muzeja C. Schmidla, tako kot tudi sto razstavljenih kovancev izbranih po tematski povezanosti z de Muro-vim opernim petjem. Za restavriranje kostimov so poskrbeli elani združenja Inner vvheel kluba, za katalogacijo kovancev pa Rotary Club Trieste Nord. Na otvoritvi sta poleg tržaškega odbornika za kulturo Da- PROSEK / GODBENO DRU2TVO Zadnje vaje pred državnim tekmovanjem Godbo bo bo konec tedna nastopila na državnem tekmovanju v drugi skupini Konec tedna Čaka cla- Godbenega društva fiOsek zahteven nastop. ^ kraju Condove pribli-žn° 30 km od Torina bo v soboto in nedeljo 3. dr-žavno tekmovanje godb ^Giovanni Panzini«, ki 8a prireja tamkajšnje Gojeno društvo Condove-s® s pokroviteljstvom ob-Clne Condove in mednarodne zveze godb W.A.S.B.E. Nastopajoče godbe, ki oodo prišle iz raznih krajev Italije, so se po lastni izbiri lahko prijavile v tri skupine. Godbeno društvo Prosek, ki o° edino zastopalo FJK, ?e je odločilo, da tekmu-)e v drugi kakovostni! skupini. Poleg obvezne skladbe »Galaxia« Gio achinija Scomegne bo 2aigralo še Dolenjsko koračnico in skladbo »Teo-renia« sodobnega italijanskega avtorja Danieli-la Carnevalija, ki bo tudi clan žirije. Za ta nastop se presežki godbeniki pripravlja-1° že precej Časa in vadilo trikrat, štirikrat tedensko, ker imajo tudi se-kcijske vaje. Dirigentu Aljoši Starcu je priskočil ?a pomoč Marko Stoka 111 tako se skoraj vsak ve-cpr iz sedeža društva sli-si zvok klarineta ali fl.au-te> nato pa kornet in ba-Sa. ki jih večkrat prekri-le)o močni »udarci« tol- Predsednik Marko Rupel kal, bobna in činel. Kljub vsem obveznostim godbeniki redno prihajajo na vaje. Cilj in nalogo, ki so si jo zadali v zaCetku leta, hoCejo dobro izpeljati. Povedali so nam, da so se za to tekmovanje odločili, ker so »hoteli pogledati nekoliko bolj na široko«. Godba se ne more omejiti le na nastope na raznih ljudskih praznikih in »šagrah« ter igrati le na odprtem, ampak želi kakovostno rasti. Tekmovanja prav gotovo mnogo pripomorejo k temu. 2e lani, ko so prose-ški godbeniki sodelovali na deželnem tekmovanju v Bertiolu, so si nabrali nekaj izkušenj in so nazevali prijateljske sti- V soboto Pesem ob studencu K soboto bo Pesem ob studencu spet »žuborela«. Letos se zborovsko srečanje, ki ga tretje leto po vr-stj' spodbuja KD Valentin Vodnik oglasa že v dm-£°- Na koncertu, ki se bo začel ob 21. uri, bo nastopil zbor Isarlust iz Strasslacba (blizu Miinchna) v moški, ženski in mešani zasedbi. V pozdrav bosta kot običajno zapela pesem domača zbora. Marko Štoka ke z drugimi godbami. To je nedvomno pripomoglo, da bodo jutri imeli celovečerni koncert na glavnem trgu v TržiCu. Medtem ko godbeniki pridno vadijo, se odborniki ukvarjajo z vprašanjem kritja stroškov, saj ni lahko najti sredstva za dvodnevno bivanje 40-clanske godbe v Piemontu. Ob tej priliki se Godbeno društvo Prosek zahvaljuje Zadružni kra-ški banki za prispevek ob nakupu novih pavk, ki so bile godbi neobho-dno potrebne, saj brez njih ne bi mogla sodelovati na državnem tekmovanju. Po tem tekmovanju godbeniki ne bodo imeli veliko oddiha. V torek, 27. t.m. igrajo na Konto-velu, kjer domaCe društvo prireja tradicionalni zaključni zabavni večer ob koncu sezone, v nedeljo 1. julija pa bo godba nastopila na otvoritvi hiše - spomenik v BrišCikih. Bruno Rupel VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 21. junija ALOJZIJ Sonce vzide ob 5.15 in ^one ob 20.57 - Dolžina ^eva 15.42 - Luna vzide °b 1.24 in zatone ob 14.48. Jutri, ČETRTEK, 22. junija AHAC VREME VČERAJ OB 12. M: temperatura zraka stopinje, zračni tlak , . 3,4 mb narašča, brezve-r)e, vlaga 66-odstotna, nebo }asn°, morje skoraj mirno, ^tttperatura morja 22,7 sto- ROJSTVA in smrti RODILI SO SE: Cristian teoni, Alberto Pozzani, °fia, Svaghi, Valentina aruzzi, Marta Jerjan, Giu-la Dimopoli, Luca Gran-^Uzzi, Klaudio Dubac, Yle-. la Sabiussi, Marco in atteo Marchi, Giovanni Va«mtincic. UMRLI SO: 84-letna oianda Pin, 76-letni Bru-xP Uiani, 94-letna Maria azzon, 69-letna Raffaella 1 Maio, 81-letni Guerrino atobo, 71-letni Ermano tevatin, 51-letni Edoardo otn, 55-letna Ada Kra-aa, 83-letni Giovanni encich, 73-letni Ban Ma-7t0 'n 74-letni Rolando 4ainpiron. □ LEKARNE Od PONEDELJKA, 19., do NEDELJE, 25. junija 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnuj-neše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 (tel. 660438). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od. 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.30, 21.30 »Belle al bar«, r., i. Alessan-dro Benvenuti, i. Eva Robin’s. EKCELSIOR -18.15, 20.15, 22.15 »Un’awentura terribil-mente complicata«, r. Mike Nevvell, i. Hugh Grant. EKCELSIOR AZZURRA- 18.00, 20.00, 22.00 »De gene-razione«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Franken-stein«, i. Robert De Niro. NAZIONALE 1- 17.00, 19.30, 22.00 »Pulp Fiction«, i. John Travolta, Uma Thur-man. NAZIONALE 2 - 17.00, 19.30, 22.00 »Forrest Gump«, i. Tom Hanks. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Quattro matrimoni e un funerale«, i. Hugh Grant, Andie Mc-Dowell. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ed Wood«, i. Johhny Depp, Martin Landau. MIGNON - 16.00 - 22.00 »La časa delta goduria anale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.45, 18.30, 20.15, 22.10 »Fronti a mori-re«, i. Sharon Stone, Genee Hackman. ALCIONE - 20.15, 22.00 »Come due coccodrilli«, i. Fabrizio Bentivoglio, Gian-carlo Giannini. LUMIERE- 19.00, 20.30, 22.15 »La teta y la Luna«, r. Bigas Luna, i. Mathilda May. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi vse elane, predsednike oz. predstavnike včlanjenih društev in skupin na sejo Glavnega odbora, nocoj ob 20.30 v domu A. Sirka, s sledečim dnevnim redom: 1) predstavitev osnutka novega statuta ZSKD in razprava; 2) pobude ob 50. - letnici-Zveze; 3) razno. Priložnost bo, da si ob prvem poletnem večeru zaželimo tudi prijeten počitniški premor. a PRIREDITVE SD PRIMOREC prireja 24. in 25. t. m. vsakoletni PRAZNIK ŠPORTA na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču. Odprtje dobro založenih kioskov vsak dan ob 17. uri. Za godbo bo poskrbel ansambel Keydea . KD SLOVAN - Padrice prireja ob priliki kresovanja razstavo “V Soli je bilo nekoč tako". Odprtje bo jutri, 22. t. m., ob 20.30 na vaškem trgu pred kraljevim skednjem. Sodeluje pevska skupina Stu ledi. TRADICIONALNO kresovanje bo na Padričah v petek, 23.t. m. v parku Globojner pri DraSCi. Sodeluje trebenska godba na pihala V. Parma. Sledil bo nočni pohod. SPORED praznovanj pri Sv. Ivanu: 23. t. m.., ob 20. uri v stari cerkvici pri Sv. Ivanu slovenska sv. masa s petjem. Po masi sodelovanje pri kresovanju v društvu S. Škamperle, 24. t. m., ob 20.30 koncert vokalne skupine Resonet v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu ter 25. t. m., ob 9. uri procesija z narodnimi nošami, ob 10. uri slovesna sv. maša v slovenščini s petjem. SKD VIGRED vabi v petek, 23. t. m., ob 20.30 na kresovanje, ki bo na šem-polajskem kalu. KD VALENTIN VODNIK vabi na drugo letošnje srečanje s PESMIJO OB STUDENCU, ki bo v soboto, 24. t. m., ob 21. uri v Dolini na KTuži. Koncertni večer bodo oblikovali pevci mešanega, ženskega in moškega pevskega zbora iz Strasslacba. Pesem v dobrodošlico pa bosta zapela dekliška skupina in moški zbor Valentin Vodnik. ŠPORTNO- REKREACIJSKO DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST. PRAPROT prireja 21. S AGRO V PRAPROTU 23., 24., 25., 26. .t m. Program: v petek, 23. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, od 21. ure ples z ansamblom Long Zlunk, v soboto, 24. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, tekma v briskoli in ex tempere za mladino do 14. leta, od 21. ure dalje ples z ansamblom Vrtnica, v nedeljo, 25. t. m., ob 9.30 tekma v skrlah, ob 14. uri odprtje kioskov, ob 18. uri tekma v košnji in igre za otroke, od 20.30 dalje ples z ansamblom Kraški kvintet v ponedeljek, 26. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 dalje ples z ansamblom Adria kvintet, med plesom bo tekma v žaganju. SAGRA NA JAMI od 23. do 26. t. m. v Boljun- PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. cu. Igrale bodo skupine: Mamafastalla, Happy day in Status Symbol. Vabljeni! SKD GRAD priredi ob svetoivanskem prazniku, jutri 22. t. m., ob 20.30 v ferlugovski cerkvi koncert pevskega zbora Skala iz Gropade pod vodstvom Anastazije Puric. Praznik se bo nadaljeval tudi v petek, 23. t. m., ob 20.30 pri Banih v Dulanjem brjaCe z recitacijami pesmi Marije Mijot in nastopom MPZ Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča. Za družabnost bosta igrala harmonikaša Liso in Gusto iz Spetra. Vljudno vabljeni! SKLAD MITJA CUK vabi na KRES v petek, 23..t. m. zvečer na Openski Pikic - nasproti strelišča. Kresovali bomo s pomočjo slovenskih zamejskih skavtov, ob petju, igri, prigrizku in zabavi. Danes slavita 25-let-nico poroke Erino in Nada Fabrizi Hčerka Katja, Marko in vsi uslužbenci jima želijo mnogo sreče, zdravja in veselja na nadaljnji skupni poti. E3 ČESTITKE Naša draga JASMINA bo danes prvo svečko ugasnila, ker torta ji je všeč bo tudi prstek dala vmes. Sestrici Anuska in Katjusa ji pesmico bosta zapeli in s poljubčki vso srečo želeli. Jasmini voščimo tudi mi, ki nonoti smo ji. Danes praznuje svoj 93. rojstni dan GIGI-ALOJZ KOŠUTA iz Kriza, bivši raznaSalec Primorskega dnevnika. Najiskrenejse Čestitke ter se na mnoga leta mu voSCijo ob pomembnem jubileju sekcija VZPI-ANPI iz Križa in vsi Križani. DaleC na sonCni plazi med brhkim Čofotanjem bo danes ugasnil svojo drugo svečko nas mali LUKA. Vse dobro in lepo mu iz srca želijo sestrični Veronika in Petra ter družini Carli in Berce. S_____________IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL iz Nabrežine organizira v nedeljo, 25. t. m. enodnevni izlet v Go- riška brda. Za se informacije tel. na št. 200698 sli 200036. KROŽEK “Mitteleuro-pa“ prireja v nedeljo, 2. julija izlet-ekskurzijo v Kot-schach-Mauthen (Koroška) na ogled tamkajšnjega muzeja prve svetovne vojne. Informacije nudijo v ponedeljkih, sredah in petkih med 18. in 20. uri na sedežu v Ul. delVAgro 1 (tel. št. 394509). H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča šolnike, da Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in Izob. center Modra organizirata zanimive “Poletne teCaje slovenskega jezika" na slovenski obali. TeCaji so namenjeni vsem, ki bi radi izpopolnili svoje znanje slovenščine oz. bi radi spoznali Slovenijo in njeno kulturo. Prijave do 30. junija na naslov: “Izob. center Modra", II. Prekomorske brigade 43/E, 66000 Koper- Slovenija, tel. St. 0038666/23235 v ponedeljkih in sredah od 16.30 do 19. ure. V uradu SSS je na razpolago vsa dokumentacija. OBVESTILA TABORNIKI RMV obveščajo svoje elane, da bo dvodnevno taborjenje 24. in 25. t. m. Zbirališče ob 10. uri pri spomeniku v Doberdobu. TABORNIKI RMV vabijo svoje bivše brate in sestre, da jih obiščejo 21., 22. in 23. julija na taborjenju v Ribnem pri Bledu. SD ZARJA - Bazovica vabi elane na redni letni občni zbor, ki bo v Bazov-skem domu jutri, 22. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, volitve in 3. razno. Vljudno vabljeni! DRUŽABNE IGRE, ekskurzije, ustvarjalne delavnice, srečanja z umetniki, odkrivanje naravnega in kulturnega bogastva slovenske Istre... in še marsikaj drugega in prijetnega je v načrtu ob 2. koloniji Spoznajmo Istro -spoznajmo se v Istri, ki bo od 19. do 26. avgusta t. 1. na Debelem RtiCu pri Ankaranu. Kolonija je primerna za najstnike od 11. do 15. leta. Podrobnejše informacije lahko dobite v uradih ZSKD - od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure, tel. St. 635626. Rok za prijave do 30. junija 1995. MALI OGLASI VPISOVANJA v poklicne teCaje za . kozme-ticarke/je, frizerke/je in draguljarje. Sposobni in interesenti naj tel. na št. OBČINA TRST MEDSEKTORSKA URBANISTIČNA UPRAVNA SLUŽBA Trst, dne 2. junija 1995 Prot. št. S.A.I.U. - 95.17790/4/93/9 PREDMET: Sprejem zasebnih P.O.R.N. - obvestilo o deponiranju. RAVNATEU na podlagi spodaj navedenih sklepov občinskega sveta z dne 16.3.1995, ki jih je Deželni ozemeljski nadzorni odbor v Trstu spoznal za neoporečne, s katerimi so bili sprejeti zasebni Podrobni občinski regulacijski načrti iz 49. člena D.Z. št. 52 z dne 19.11.1991: št. 40 - zemljišče k.p: št. 996 pri S.M.M. Zgornji ■ ulica Fragiacomo ■ gospodi OOach; št. 41 - zemljišče k.p: št. 687 na Kolonji - ulica Baiardi - gospodi Colonelli-Finelli; št. 42 - zemljišče k.p: št. 1028 itd. v Barkovljah - Furlahska cesta - podjetje FASE z o.o.; št. 43- zemljišče k.p: št. 6483/1 itd. v Trstu- ulica Negrelli - gospa Genel; št. 48 -zemljišče k.p: št. 1901/1 na Vrdeli - ulica Timignano - gospod Stefani; št. 49 - zemljišče k.p: št. 490 v Rojanu - ulica Ouerce - Spužvama Rosenfeld s.n.c.; na podlagi 45. člena D.Z. št. 52 z dne 19.11.1991 Obveščam: - da je dokumentacija v zvezi z zgoraj omenjenimi načrti deponirana v Glavnem tajništvu (Oglasna deska) za 30 (trideset) dni in sicer od 21. junija 1995 do 20. julija 1995; - da si jo v tem roku lahko vsak zainteresirani ogleda od 8. do 14. ure ob delavnikih ter od 9. do 12. ure ob praznikih; - da lahko za časa deponiranja • lastniki s P.O.R.N. vezanih nepremičnin predtožijo ugovore in pripombe na kolkova-nem papirju • vsakdo na koikovnem papitju predloži pripombe k zadevnemu P.O.R.N. GLAVNI TAJNIK (Raffaello Fabbro) RAVNATEU (VValter Cossutta) 040/368705. IŠČEMO kuharsko pomočnico s prakso. Tel. št. 226112 od 12. do 14. ure ter od 19. do 20. ure. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu išCe delavca-prodajalca z delavno prakso kot mehanik. Klicati od 8.00 do 12.30 in od 15.30 do 18.00 na telefonsko številko: 382555. 25- LETNO dekle z večletno delovno izkušnjo išCe resno zaposlitev tudi kot hišna pomočnica ali za oskrbo ostarelih.Tel. št. 200882. 26- LETNO dekle išCe kakršnokoli delo, prakso ima v pekarni. Tel. št. 228990 ali 225257. KUPIM stanovanje v središču Trsta, višje nadstropje z dvigalom (možnost odkupa samo gole lastnine). Tel, na št. 225530 ali 630171 v večernih urah. ODDAM v najem hišo na Krasu, možno tudi kot ambulanto. Tel. St. 229227 ali 200175. PRODAJAMO stanovanje 130 kv. m in garažo 25 kv. m na Opčinah. Tel. št. 213860 od 20. do 21. ure. NA PRODAJ majhen in urejen ženski butik v centru mesta. Tel. 370947 ali 00330/239804. PRODAM avto Alfa 75, letnik ’88. Tel. St. 228547. PRODAM ape 50 fur-• gon, letnik ’93 v odličnem stanju. Tel. St. 212095. OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnic 2. OSMICO je odprl Maksi Komar, Log 243. Toči belo, črno in vitovsko. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/a. PRISPEVKI Ob 95. rojstnem dnevu oCeta Giovannija Ukmarja daruje Mirella Ukmar 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Pepija KrižmanciCa daruje Dina Slama 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na teto Milko darujeta Jana in Marko z družinama 100.000 lir za AO Jaka Stoka. Ob obisku pri Skupnosti družina Opčine darujejo družine Pregare 50.000 lir, Slavec 50.000 lir, Danieli 60.000 lir in Starc 40.000 lir za Skupnost. V spomin na pok. Milko Ban darujeta Marija Blazina in Cibic ter Sandra 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Ivana Čoka daruje družina Kakovic 40.000 lir za KD Lonjer-Katinara. t Zapustil nas je nas dragi Nazario Angelini Pogreb bo jutri ob 10.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Žalostno vest sporočajo žena Albina, nečaki ter ostalo sorodstvo Trst, 21. junija. 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob nenadni izgubi dragega očeta Dina Po-retti izreka Claudiu in svojcem iskrene sožalje SKD Slavec SPOMINI / BIL JE V SESTAVU 17. MADŽARSKEGA POLKA V BOJIH NA VRHU Sorodniki se zanimajo za grob padlega pred 80 leti Kadet Ludovik Palma n je bil iz Trenčina - Izginil je novembra 1915 Ob novembrskih in drugih praznikih je na stopnišču kostnice v Redi-pugliji zmeraj veliko obiskovalcev. Tja prihajajo že vnuki in pravnuki italijanskih vojakov, ki so na Krasu padli med 1. svetovno vojno, da bi videli kje so posmrtni ostanki njihovega dragega, katerega ime je označeno na kamnitem stopnišču. Posmrtne ostanke padlih so iz številnih vojaških pokopališč prenesli med dvema vojnama, enako kot So druge prenesli v kostnici na Oslavju in v Kobaridu ter v več drugih v Venetu in na Tridentinskem. Poleg velikega spomenika v Redipugliji, kjer so zbrani posmrtni ostanki sto tisoč italijanskih vojakov, je, nekaj sto me--trov stran, poleg domačega vaškega pokopališča še drugo, majhno, v katerem so posmrtni ostanki avstrijskih vojakov. Gre za skromno pokopališče. V njem so posmrtni ostanki 7.000 avstroogrskih vojakov. V veliki kostnici - stopnišču pa je na treh krajih še drugih 8.000 posmrtnih ostankov avstroogrskih vojakov. V Redipuglio so v letih po 2. svetovni vojni prenesli posmrtne ostanke avstroogrskih vojakov, ki so prav tako, kot njih takrat italijanski nasprotniki, padli na Krasu ali umrli za posledicami ran in bolezni v vojaških poljskih bolnišnicah. Tja so jih prenesli iz več majhnih vojaških pokopališč, ki so bila tik za takratno fronto, v glavnem seveda na našem Krasu. Sicer pa je vse zaledje fronte polno takšnih pokopališč. Ta so danes večinoma v Sloveniji. V številnih krajih na Krasu in na Vipavskem ter v Soški dolini opazimo, ko se peljemo po glavnih cestah, majhne rumene tablice s tremi križci, ki nas opozarjajo, da je tam vojaško pokopališče iz let 1. svetovne vojne. Ta pokopališča so največkrat bila v neposredi bližini poljskih bolnišnic, kamor so prepeljevali ranjence, ali pa kar v neposredni bližini bojne črte. Padle v obojestranskih napadih so pokopavali kar v bližini. Ni bilo ne časa ne prevoznih sredstev, da bi jih odpeljali v zaledje. Na italijanski strani meje, tako nam je bilo povedano v upravi kostnice v Redipugliji, so posmrtni ostanki cesarskih vojakov še v Palmanovi (tam jih je največ), kot tudi v Nabrežini in na Proseku. Za dobršen del pokopanih imajo zabeležena tudi imena. Povzeli so jih na ploščicah na grobovih, kjer so se seveda ploščice ohranile. V vsakem grobu so bili po trije ali štirje padli. Kar precej pa je neznanih. V Redipuglio pa ne prihajajo samo potomci padlih italijanskih vojakov. Kar precej je obiskov iz držav, ki so nekoč sodile v cesarstvo Franca Jožefa. Avstrijski Črni križ, t.j. organizacija bivših avstrijskih bojevnikov, tja vsako leto prinese tudi venec. Pred leti so prihajali tudi starejši ljudje iz Slovenije in Hrvaške. Slovenske turistične agencije so jih vabile na “izlet v Doberdob”, pa čeprav je Redipuglia kar precej oddaljena od te slovenske kraške vasi. V zadnjem času v Redipuglio prihajajo tudi ljudje iz tistih srednjeevropskih držav, iz katerih si do pred nekaj leti težko prišel ven, t.j. iz Madžarske, Češke, Slovaške in Poljske. Marsikdo zeli videti kraje v katerih se je bojeval in padel kdo od njegovih prednikov. Ali je mogoče izvedeti kjer je pokopan Ludovit Palman želi izvedeti inž. V Kulturnem domu bo drevi, ob 20.30, še drugi del Glasbenega poklona učencev centra Emil Komel, ob zaključku šolskega leta 1994/95. Nastop bo razčlenjen na pet sklopov, nastopili bodo otroški pevski zbori, godalne skupine, solisti, vokalni solisti in ob koncu šolski godalni orkester. Po razporedu, ki nam ga je posredoval prireditelj, bodo v prvem sklopu (Pesem slovenske mladine) nastopili otroški pevski zbori iz Gorice, Plešivega in Doberdoba ter združeni otroški pevski zbori ob instrumentalni spremljavi. Drugi sklop skladb (Lok na štirih strunah) bodo oblikova- František Cirfus, doma iz Trenčina na Slovaškem. Inž. Cirfus je lani v aprilu pisal “občinskemu svetu v Cotičih”. Pismo je bilo v italijanskem jeziku. Kadet pripravnik Ludovit Palman, v madžarskem jeziku označen kot Lajos Palman, je namreč padel 10. novembra 1915 pri Cotičih na našem Krasu. Bil je v 17. madžarskem regimentu, ki je takrat bil v jarkih na Vrhu. Zakaj madžarsko ime in regiment? Slovaška je namreč takrat bila v avstrijski polovici habsburškega cesarstva. Trenčin je mesto na glavni cesti med Bratislavo in Poljsko. Inž. Cirfus hrani v zbirki družinskih dokumente nekaj madžarsko napisanih papirjev, iz katerih izhaja, da je kadet Palman že omenjenega li mladi violinisti, učenci 5. razreda OS Oton Župančič iz Gorice in učenci OS Josip Abram iz Pevme. V tretjem sklopu bodo nastopili gojenci, ki so se z uspehom udeležili raznih tekmovanj in bili deležni priznanj. Predzadnji sklop skladb je namenjen komornim skladbam v izvedbi vokalne solistke in glasbeni spremljavi violine in klavirja oziroma godalnega ansambla. V sklepnem delu bo nastopil šolski godalni orkester, ki bo izvajal dela Čajkovskega in Mozarta. Kakor smo ze poročali, je bil prvi zaključni nastop gojencev glasbenega centra Emil Komel v soboto, v Katoliškem domu v Gorici. dne bil pokopan pri Cotičih, kjer je bila poljska bolnišnica. Poleg nje je bilo tudi pokopališče. Očitno je bil mož hudo ranjen, prepeljali so ga v bolnišnico, ni pa preživel. Pismo je prispelo na županstvo v Sovodnje. Župan Vid Primožič je kmalu odgovoril in na začetku letošnjega aprila je iz Trenčina prispelo v Sovodnje že drugo pismo, tokrat napisano v slovašči-ni in v italijanščini s priloženimi fotokopijami nekaterih madžarsko pisanih dokumentov in tudi Palmanove vojaške izkaznice. Iz-teh dokumentov razberemo tudi premike vojaškega oddelka v katerem je služil padli vojak. 31. oktobra 1915 je odpotoval iz Trenčina, naslednjega dne je bil na Dunaju, dan kasneje v Lju- V petek je združenje "Ustava, pluralizem, demokracija” priredilo v predavalnici šole ” G. Galilei” srečanje na temo ”Ali je današnja ustava še vedno aktualna? ”, Gost večera je bil senator in načelnik progre-sistov v senatu Cesare Salvi, ki je najprej spregovoril o zgodovinskem obdobju, v katerem je ustava nastala. Kljub temu, da je stopila v veljavo pred petdesetimi leti vsebuje načela, ki so še vedno veljavna in aktualna. Po drugi strani se danes postavljajo vprašanja, ki so se na politični sceni pojavila kasneje, to je po sprejetju Ustave. Zato bi bilo potrebno ustavo prilagoditi današnjim ča- bljani. 3. novembra je njegov oddelek bil na Opčinah in tudi v Prvacini. Tam so izstopili iz vlaka in naslednjega dne marši-rali naprej v Volčjo Drago, Lukežiče in Bilje. 5. novembra so dospeli v Črnce na Vrhu, kjer je bila nastanjena njegova brigada. Iz beležke padlega vojaka razberemo še, da je dobesedno lilo, topovi so grmeli, italijanski in ogrski vojaki so streljali tudi iz jarkov. Ogri so zajeli 2.200 italijanskih ujetnikov, 200 Madžarov je bilo ranjenih, odpeljali so jih za fronto v bolnišnico v Prvačino. Tu se dnevnik Ludvika - Lajo-sa Palmana konča in, kot o njem govore uradni dokumenti, je že nekaj dni kasneje umrl in bil pokopan. Na Vrhu je bilo kar nekaj krajev, kjer so med boji pokopavali padle. Po 2. vojni so grobove izkopali in posmrtne ostanke odpeljali v Redipuglio ter v Palmanovo. Vendar imena Ludvika - Lajosa Palmana v registrih avstrijskih padlih, ki jih hranijo v Redipugliji, nismo našli. Tam imajo namreč registre tudi tistih, ki so pokopani v Palmanovi, na preseku in v Nabrežini. Tu dobimo cel kup nemških, madžarskih, poljskih, čeških, slovaških, romunskih in seveda slovenskih imen. Odgovora sta lahko dva: ali so posmrtne ostanke tega madžarskega vojaka že med 1. vojno prenesli v zaledna pokopališča, ki so danes v Sloveniji, ali pa se je tablica z njegovim imenom na grobu izgubila in tako njegovi posmrtni ostanki sodijo med neznane. Marko VValtritsch som s točno določenimi spremembami predvsem na področju televizijskih medijev. Televizija se je pojavila šele leta 1951; zato jo ustavodajna skupščina leta 1948 ni mogla poznati in obravnavati. Senator se je nato zaustavil pri postopku za spremembo ustave, ki je različen od tistega za odobritev ali spremembo navadnega zakona in ki ga določa 138. člen ustave. Na koncu se je razvila živahna razprava v zvezi z argumenti, ki jih je senator predstavil. Številni razpravljalci so z zastavljanjem vprašanj dokazali, da je tema zelo občutena in da bo treba glede prilagoditve Ustave tudi cimprej poiskati primemo rešitev. ; ;'X C '- fmagvar kirAlvi -Ailamvasutak. [■-'c- A * szam. F I: LA R U i>jEGY VALTAsARA JOGOSt-n^ htlGAZOLVANV AZ 1913. ČVRE/: • (J • v Vreszčrc/ j Ldupesf, 19L? AZh"-U:' Izkaznica Ludovika Palmana izdana leta 1913 - Palman je padel novembra 1915 DREVI / V KULTURNEM DOMU Poklon gojencev glasbene šole Zbori, solisti in godalni ansambel GORICA / SENATOR SALVI Ustavo je treba le prilagoditi in dopolniti ■iH PRIREDITVE V KOMORNI DVORANI KATOLIŠKEGA DOMA bodo jutri, 22. t.m. predstavili glasbeno zbirko pesmi ”Za staro pravdo”. Zbirka zajema 23 skladb, pretežno primorskih avtorjev. PAJK’S SHOW vabi na kabaretni večer, ki bo v petek, 23. t.m. ob 20.45 v kulturnem domu na Bukovju (Ste-verjan). Gosta večera Boris Kobal in Sergej Verč. Vstop le z vabili, katera lahko dobite v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20) in pri zadrugi Brda (in članih KD Briški grič) v Steverjanu. KD RUPA PEC in OBČINA SOVODNJE vabita na 14. občinski praznik v Rupi. Začel se je v nedeljo, z odprtjem razstave domačin vin v Rupi in z nastopom mešanega pevskega zbora PD Standrež. Prireditve se bodo nadaljevale v petek, 23. junija, ob 20. uri - tekmovaje v briškoli z bogatimi nagradami; V soboto, 24. junija, v Kulturnem domu v Sovodnjah, ob 19. uri: slavnostna seja z govorom župana, nastopom zbora Tabor z Opčin, recitalom društva Rupa-Peč, podeljevanjem priznanj in nagrajevanjem najboljših vin; ob 20. uri v Rupi: ples z ansamblom Zvezde. n RAZSTAVE 1 OBVESTjlA DRUŠTVO KRVODAJALCEV V SOVODNJAH sklicuje da; nes, ob 20.30, redni obem zbor članov. Skupščin^ bo v Kulturnem domu v Sovodnjah. DIJAŠKI DOM namerava povečati število vzgojiteljev. Interesenti, ki jm zanima vzgojno delo, na| se zglasijo ob uradnih urah v upravi doma, m-Montesanto 84, najkasneje do 1. julija letos. LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici, sporoča, da je odprta vsak dan od 8. do 13. ure, SOLSKO SKRBNIŠTVO obvešča, da so njih0" vi uradi odprti za občinstvo vsak dan od H- d° 13. ure, ob ponedeljkih m četrtkih pa tudi od 15-30 do 17. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15- no 18. ure, v petek tudi od 10. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V ROMKAH je odprta od ponedeljka do petka od 15.30 do 18.30 in ob sredah tudi od 9.30 do 11.30. Knjižničarka slovenske sekcije je na razpolago v ponedeljek in sredo popoldne in v potek zjutraj. KINO GORICA vittoria 20.00-22.00 «Morti di salute«,Oz' vočenje Dolby stereo. CORSO19.30- 22.00»Forrest gump«- GORIŠKI GRAD - nekdanji zapori ; do 9. julija je na ogled razstava Eurart 95. Ogled vsak dan (razen ponedeljka) od 9.30 do 13. ure in od 15. do 19.30. IZLETI SPD Gorica prireja od 6. do 9. julija izlet v Dolomite - skupina Brenta. Prijave do 30. junija (Klemše). V nedeljo, 25. junija prireja društvo izlet na Ojstrnik. Prevoz z lastnimi sredstvi. Hoje je približno štiri ure (vzpon in spust). Tura ni zahtevna. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDENO (Baldr-ni), C. Verdi 57, tel. 531879. T. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul, F.lli Rosselli 23, te 410340. POGREB} Danes, ob 9.15, Norm3 Marcuzzi vdova Vescovi, iz splošne bolnišnice v Gradišče; ob 11. uri, Cn stina Persolja vdova Mi stretta iz mrliške vež6 glavnega pokopališča. Slovenski center za glasbeno vzgojo “EMIL KOMEL 6 GLASBENI POKLON GOJENCEV OB KONCU ŠOLSKEGA LETA 1994/95 danes, 21. junija 1995, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici K.D. "OTON ŽUPANČIČ" - ŠTANDR& prireja vaški praznik ”VRŽOT 95“ PROGRAM: 23. 06. 1995 -19.00 odprtje kioskov 20.30 briškola z bogatimi nagradami 24. 06. 1995 -19.00 odprtje kioskov „ 20.30 ples z ansamblom "LAPOS Nova Gorica 25. 06. 1995 -18.00 kulturni program 19.00 odprtje kioskov 20.30 ples z ansamblom "LAPOS Nova Gorica VAŠKI PRAZNIK BO NA PLOŠČI KULTURNEGA DOMA ANDREJ BUDAL V ŠTANDREŽU. POSKRBLJENO BO ZA JEDAČO IN PIJAČO UMI VSI TOPLO VABLJENI M111 GORICA Sreda, 21. junija 1995 9 OBČINA SKUPNOST ARCOBALENO NOVICE Bolnišnica, zdravstvo in nemoč politikov v odnosu do Dežele Kritike županu glede Goriške hranilnice Družabnost in praznik Na sedežu v ulici sv. Mihaela pričenjajo poletne prireditve Goriški župan je bil vCeraj tarča ostrih kritik ^ eve in tudi z desne. a2 desne v pravem SlItislu besede, saj si ga je Privoščil tudi predstav-Pd nove misovske for-!?acije Sergio Cosma. azloge za kritike je po-tludil sam Valenti, ki je Pred kakšnim tednom riopil v upravni svet fun- acije Goriške hranilnice. Poleg osebnega prir ra župana, ki je očit P°2abil na izjave ob ; stoPu mandata - pr vCeraj je minilo eno le edkar je prevzel funkc Pa je bilo veliko poz 'Testi namenjeno režanju zaskrbljeno "čudnimi” izbirat 'e se postopoma, vem Po določeni logiki Vajajo na področju ja\-zdravstvene službe. Zaskrbljujoče pa Predvsem to, da nit Pjna jasnih pojme ako se takemu pote z°Perstaviti. Zadnji p "Ter, ki zagotovo 2a^nji, je načrtova odtegnitev nekaterih c elkov Gorici in njih i Gostitev v Tržiču. . Y razpravi, ki sicer 'Tj ni bila razprava, je riajbolj stvarno raz-ridšljal predstavnik Ijud-stranke Zappala. Zu-Pena je preprosto opom-11 da se mora upravni “roj hitreje zavrteti in Predvsem sprejeti stvar-116 določitve, preden bo Prepozno tudi za preno-y° Soriške bolnišnice 'stare). Na Deželo je tre-a Predstaviti načrt in 'rihtevo, da se začne gradi manjkajoči objekt. asa pa je že presneto malo! Zelo oster je bil v analizi županovega ravnanja - menda predstavlja Občino že v osmih različnih ustanovah - predstavnik zelenih Fiorelli. Ob navajanju podrobnih okoliščin je skušal dopovedati, zlasti v odnosu do županove prisotnosti v upravnem svetu fundacije Gorišken hranilnice -da je tako obnašanje povsem enako obnašanju predstavnikov takoimenovane prve republike. Fiorelli si je privoščil tudi deželnega odbornika Fasolo, ”ki se skuša sicer predstavljati kot da-lekoviden politik, ki da predstavlja širše interese, vendar pa v praksi zastopa zelo ozka stališča”. Vprašanja pa rešuje na dokaj svojstven način. Nemoč in majhnost ter nepomembnost Goriške ? Da to je problem, ki je prisoten, ki pa ga na tak način kakor doslej, ne bo mogoče razrešiti, je opozoril Fiorelli in postregel z neusniljeno analizo odnosov na Deželi in znotraj deželnega odbora. Kaj torej narediti ? Najmanj primeren odgovor je stalno jadikovanje. Sicer pa je bilo v začetnem delu seje opaziti dokajšnjo utrujenost. Ritem se je nekoliko razživil z delegatskimi vprašanji, a kaj, ko je od trinajstih prijavljenih svetovalcev prišla na vrsto le polovica, eno vprašanje pa je bilo zastavljeno za zaprtimi vrati. Skupnost "Arcobale-no” je v sredo priredila praznik in družabnost za udeležence t.i. socializacijskih tečajev, ki so se odvijali od februarja do junija. Namenjeni so bili manj srečnim osebam, ki imajo težave z vključevanjem v družbo. Srečanje so priredili kot spodbudo k razmišljanju o teh vprašanjih in da bi tudi naredili nekaj konkretnega za mlade, ki so takorekoč na robu družbe in se čutijo od nje oddtujeni. Organizatorji so hoteli tako razširiti poznavanje problematike tudi na druge ljudi in inštitucije, ki so na tem področju odsotne. Za reševanje tako velikih problemov namreč delo majhne skupine prostovoljcev ni dovolj. Javne ustanove morajo nuditi svoje strukture in finančno pomoč, zato da mladincem pomaga na ustrezen način. Delovanje laboratorijev je bilo povezano, saj je npr. kuhinjski laboratorij pripravljal obed za člane drugih laboratorijev; člani tečaja za šivanje so opravljali koristna dela, kot npr. izdelki za hišno opremo, pripravljali obleke za manj premožne jetnike; laboratorij mizarstva je v marsičem sodeloval z vrtnarskim za okrasitev zunajjih delov stavbe; vrtnarji pa so posadili potrebno zelenjavo in začimbe za kuhinjo. Skupnost ” Arcoba-leno”, ki jo vodi don Alberto de Nadai, je pripravila program "Poletje v parku”, ki se je začel 7. junija z nastopom osnovnošolskih otrok, šole na Roj-cah. Za sedaj je program določen do konca meseca junija. 23. junija se bo v ul. sv. Mihaela predstavila skupina, ki izvaja brazilsko ljudsko glasbo in kitarist Sergio Gianga-spero. Od 26. junija do 1. julija pa se bo odvijal "Delovni tabor” za mlade od šestnajstega leta dalje. Skupina bo poslikala in okrasila propadajoči zid v parku v ul. sv. Mihaela. Proti večeru se bodo udeleženci pogovarjali o aktualnih in zanimivih temah kot so onesnaževanje okolja, izobčenost iz družbe, pozornost do ljudi, alkoholizem itd. V soboto prve prireditve ob 25. festivalu v Števerjanu V Števerjanu hitijo s pripravami na tradicionalni festival narodnozabavne glasbe, ki bo letos v znamenju 25-letnice. Prireditev na katero so se pri društvu Sedej še posebej skrbno pripravili, bo letos trajala kar dva tedna. Pričela se bo že ob koncu tega tedna, zaključila pa v naslednjem. Tako bodo v soboto, 24. t.m. predstavili potek glasbene manifestacije, na katero se je prijavilo kar šestintrideset ansamblov, odprli bodo razstavo in pokušnjo briških vin in razstavo izdelkov domačina Mirka Maraža. Razstava, ki bo v Sedejevem domu, bo na ogled tudi v naslednjih dneh, do konca festivala. V soboto bo v Števerjanu nastopil ansambel Mak s pevcem Edvinom Fliserjem. Pose- ben dogodek pa napovedujejo v nedeljo, 25. t.m. ko bo gostoval znani Alpski kvintet, ki na Slovenskem in zlasti v evropskem prostoru nadaljuje tradicijo Avsenikov. Kakor smo že poročali, se bo tekmovalni del 25. festivala pričel v petek, 30. junija, nadaljeval v soboto, 1. julija, zaključil pa, s finalnim večerom in nastopom ter seveda podelitvijo nagrad, v nedeljo, 2. julija. Razširitev programa je bila nujna zaradi izredno velikega števila ansamblov, ki so se prijavili za nastop. Med nastopajočimi so, po nekajletnem premoru, spet tudi zamejski ansambli narodnozabavne glasbe. Seveda tudi poslušalcev, tako kakor vsako leto, ne bo manjkalo. ■■ MB ■ ■ - Predstavili bodo glasbeno zbirko ”Za staro pravdo” Poročali smo že, da bodo jutri v Komorni dvorani Katoliškega doma predstavili zbirko puntarskih pesmi "Za staro pravdo”, ki zajema 23 pesmi, v glavnem primorskih skladateljev. O zbirki bo spregovoril prof. Humbert Mamolo, prisluhnih bomo branju besedil nekaterih v zbirki zajetih skladb, glasbeni del sporeda pa bodo izvajali sopranistka Tanja Kuštrin, basist Zdravko Perger, pianist Janko Kastelic in kontrabasist David Šuligoj. Izvajali bodo tri samospeve Stefana Maurija na puntarsko temo in sicer dve na besedilo ljubke Šorli (Na goriškem Travniku in Na Mengorah zvoni) ter Smrt Ivana Gradnika, na besedilo Alojza Gradnika. Prireditev bo ob Gledališke predstave ne bo Zaradi bolezni v ansamblu odpade za nocoj napovedana predstava Goldonijeve Krčmarice na gradu, v izvedbi skupine G. Totolo iz Verone. Naslednja prireditev bo v soboto, 24. t.m. ob 21.15. Še zmeraj zaprta cesta v Medeji Zaradi zemeljskih del za namestitev cevi kanalizacijskega omrežja na območju občine Medeja, je do 22. t.m. zaprta pokrajinska cesta št. 6 med Angori-som in Verso. Tako sporoča pokrajinska uprava. Zapora velja od 19. t.m. Zanimanje za petkov kabaret Za Pajk’s show, ki bo na sporedu v petek, 23. t.m. v domu na Bukovju v Števerjanu, vlada precejšnje zanimanje, saj bo kmalu zmanjkalo prostih mest. Prireditelji zamejskega kabaretnega večera priporočajo “zainteresiranim zamudnikom” naj pohitijo z vpisom, oziroma z nabavo vstopnic, saj brez njih ni vstopa. Vstopnice nabavite v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20 - tel. 33288) ah pa pri zadrugi Brda (KD Briški grič) v Števerjanu. Poleg hecov iz "domačega zelnika” bosta na večem nastopila tudi uveljavljena zamejska kabaretnika, duo Sergij Verč - Boris Kobal. Predavanje o nastanku Izraela in odnosih z ZDA Združenje prijateljev Izraela prireja v sodelovanju z goriško občino konferenco z naslovom ”ZDA in ustanovitev izraelske države (1945-1948) ”, ki bo jutri, v četrtek, 22. junija, ob 18.30 v goriški sinagogi v ul. Ascoli 19. Na to zanimivo temo bo spregovoril Gabriele Raseni na podlagi eseja, ki ga je pripravil za Hany S. Truman Libraiy Research Institute iz mesta Indipendence v državi Missouri (ZDA). Srečanje z ameriškimi trgovskimi operaterji Goriška trgovinska zbornica sporoča, da bo v ponedeljek, 26. junija ob IS.uri na sedežu v ul. Crispi srečanje med predstavniki trgovinske zbornice in predstavniki ameriškega konzulata v Milanu. Slednji se namreč zanimajo za poglobitev trgovskih izmenjav med italijanskimi in ameriškimi trgovskimi operaterji. Funkcionarji trgovinskega urada na ameriškem konzulatu bodo predstavili delovanje omenjega urada in orisali možnosti trgovskih izmenjav v okviru naše dežele. ŠOLE Danes se začenja pisni del mature Danes se začenjajo za st ,i žno P0* milijona Udentov maturitetni iz-i . V gornji številki so aipak zapopadeni tudi 'jaki višjih srednjih šol riovenskim učnim je-„T\0rn. Na treh sloven-i ,1‘1 višjih srednjih šo-„P Trubar”, "Cankar”, regorčič” ter na slo-eriskern oddelku indu-IfC1., ega zavoda ”Gali-bodo danes pisali l °Vensko nalogo; jutri r ° ,na vrsti naloga, ki je rit11Cna za vsako usme-/V. K maturi so bili ^'Puščeni vsi dijaki, ki j i® letos dvainsedem-6set. Po pisni preizkušnji bodo imeli Jaki še kakšen dan časa pripravo na ustni del ^izkušnje. Vsem seve-, Želimo srečno in da v redu opravili izpit. RAJONSKI SVET STRA2ICE Osmič Igre goriških rajonov Tekmovanje v Alojzijevišču Po igrah brez meja, znanih predvsem televizijski publiki, bomo imeli v Gorici, v nedeljo, 25. t.m. tudi igre brez rajonov, oziroma igre rajonov. Seveda gre za besedno igro, ki posnema znano televizijsko oddajo. Igre -srečanje med predstavniki goriških rajonov v raznih spretnostih - prireja rajonski svet v Stražicah v sodelovanju z župnijo Jožefa Obrtnika. Ob tem velja zabeležiti, da ne gre za novost, saj bodo igre izvedli že osmič. Sodelovale bodo skupine devetih mestnih rajonov in tudi skupine združenja ANOLF (Združenje, ki si prizadeva za pomoč in integracijo priseljencev). Tekmovanja se bodo odvijala na igrišču Alojzij evišča ob 18. uri, napovedujejo prireditelji, ob 20. uri pa bo nagrajevanje. In kakšne preizkušnje čakajo tekmovalce? Nekaj podrobnosti so že sporočili, vsega pa ne. Ekipe bodo morale dokazati, da znajo zvoniti, spretnosti v plezanju, opraviti bodo morale nekakšno tekmovanje v orientirin-gu, dokazati borbenost in veščine v bazenu itd. Naj povemo, da so so se na prejšnjih igrah ekipe nekaterih rajonov odlično uvrstile in da si bodo tudi tokrat prizadevale za ubranitev naslovov. Res zanimivo in zabavno. Za nastopajoče in še bolj za gledalce. GORIFIL / VCERAJ NA SEDEŽU SINDIKALNE ZVEZE CISL Sindikalna skupščina čakajoč na razplet Kakih dvajset delavcev, v glavnem delavk, nekdanjega podjetja Gorifil, ki so že mesec dni dejansko na cesti, ker so jih iz tovarne izgnali, se je včeraj zbralo na sindikalni skupščini na sedežu sindikata CISL. Težave in zapleti v podjetju, ki je v štirih letih nekajkrat zamenjalo lastnika in ime, se namreč nadaljujejo. Najprej je bilo podjetje Filatura di Gorizia, ki je zašlo v stečaj. Za Filaturo je proizvodnjo obnovilo podjetje Gorifil, od začetka letošnjega leta pa je vstopilo novo podjetje, v katerem je že spet prišlo do sporov in težav, medtem ko še zmeraj niso bili rešeni stari spori. Tako bo sodišče šele v ponedeljek, 26. t.m. odločalo o stečaju Filature G. in o lastništvu proizvodnih prostorov. Ti naj bi bili last deželne finančne družbe Friu-lia. Sindikat - na včerajšnji skupščini sta bi- la prisotna Flavio Bi-siach in Lorenzo Fabris - se ne želi neposredno vmešavati v razreševanje sporov, ki so v pristojnosti drugih ustanov in sodišča, z vso odločnostjo pa namerava zaščititi tride- set delovnih mest v tovarni. Vztrajamo na tem, da se spori rešijo čimprej, saj je vsakršno odlašanje samo v škodo podjetja. (Na sliki - foto Studio Reportage - z včerajšnje skupščine). DEŽELA / MANEVER ZA 136 MILIJARD LIR ILIRSKA BISTRICA / V NEDELJO OSREDNJA PROSLAVA Spreminjanje proračuna '95 Kar 65 milijard za avtocesto Pordenon-Conegliano in za sedež Dežele v Vidmu Vstala Primorska si v novo življenje Slavnostna govornika Ciril Zlobec in Zoran Thaler TRST - Ob navzočnosti predsednice deželnega odbora Alessandre Guerre in odbornika za finance Pietra Arduinija je včeraj 1. stalna komisija deželnega sveta obravnavala spremembe proračuna za tekoče leto. Seji je predsedoval predsednik komisije Antonio Martini, udeležili pa so se je tudi predsedniki ostalih komisij deželnega sveta, ki so se o predvidenih proračunskih spremembah medtem že izrazile. Predvidene spremembe znašajo skupno 136 milijard lir. Na osnovi predloga deželnega odbora naj bi 35 milijard lir namenili dograditvi avtocestnega odseka A28 Pordenon-Conegliano, 30 milijard lir pa izgradnji novega sedeža Dežele v Vidmu, in sicer v Ul. Voltur-no. Ostalih 66 milijard lir naj bi uporabili za financiranje projektov EZ, krajevnih javnih prevozov, zavodov za strokovno izpopolnjevanje, krajevnih uprav, gradbeništva in drugih produktivnih dejavnosti ter turizma. Po uvodnem poročilu se je razvila dokaj polemična razprava. Svetovalci Adriano Ritossa (NZ), Ferruccio Saro (Pakt za FVG), Fausto Monfalcon (SKP), Michele Degrassi (DSL), Gian-carlo Pedronetto (LAF) in drugi so odboru očitali, da nima nikakega stateške-ga načrta. Gianfranco Gambassini (LpT) se je ostro obregnil ob namero, da bi kar 30 milijard porabili za nov sedež Dežele v Vidmu, bolj spravljiva stališča pa so zagovarjali Isidoro Gottardo (LS), Sergio Ceccotti (SL) in Elia Mioni (Zeleni). Predstavnik DSL Degrassi je tudi opozoril na krhkost sedanje deželne večine. Odbornik Arduini je v svoji repliki zavrnil očitke in dejal, da odločitev za dve veliki investiciji, se pravi za avtocesto Pordenon-Conegliano in za nov sedež Dežele v Vidmu predstavlja strateško izbiro. O novem sedežu Dežele je med drugim dejal, da bi omogočil dalj-noločno velike prihranke, saj ima zdaj deželna uprava v Vidmu stavbe v najemu, poleg tega pa bi dal tudi nekaj kisika gradbeniškim dejavnostim v furlanski prestolnici. V nedeljo, 25. t.m. bo v Ilirski Bistrici osrednja primorska proslava 50-letnice osvoboditve in zmage nad nacifašizmom pod geslom »Vstala Primorska si v novo življenje 1945-1991-1995«. Proslava bo potekala na Hribu svobode in se bo začela ob 11. uri. Slavnostna govornika bosta primorski pesnik in partizanski borec akademik Ciril Zlobec in zunanji minister vlade Republike Slovenije Zoran Thaler, iz našega zamejstva pa bo s koncertnim programom partizanskih pesmi sodeloval Tržaški partizanski pevski zbor Finko Tomažič. Sodelovali bodo še godba na pihala Divača-Koper, komorni dekliški zbor iz Ilirske Bistrice, otroški NOVICE Kooperacija Furlanija Julijska krajina in Koroška imata možnost, da po vstopu Avstrije v EU povečata kooperacijo z izkoriščanjem finančnih pobud EU; te možnosti zadevajo ne samo načrt Interreg, ampak tudi pobude Eures in programe za usposabljanje in produktivno preusmerjanje. O teh vprašanjih bo govor na zasedanju, ki ga prireja odbor obmejnih sindikatov; seminar se bo začel danes v kraju Faakersee (Beljak), zaključil pa v petek. Fulvio Tomizza drevi na TV Koper-Capodistria Fulvio Tomizza bo drevi ob 20.30 gost oddaje ”Ber-saglio" na TV Koper-Capodistria. Na oddaji, ki jo vodi Maurizio Bekar, bo govor o zadnjih delih istrskega avtorja, o založništvu in poklicu pisatelja ter o perspektivah obmejnega pasu, kakor nanje gleda intelektualec. Zasedanje o goratih predelih Deželni odbor UISP prireja v soboto ob 16. uri v kraju Coste di Castelnovo del Friuli (PN) zasedanje o goraih predelih oziroma o možnostih za njihov razvoj. UNICEF / PRAVICE OTROK Ugnano prestolnica Razprava o izvajanju konvencije OZN RIM - Lignano Sabbiadoro bo prestolnica otrok Evrope in ”zavetnik" njihovih pravic. V prvi polovici meseca julija se bo v tem obmorskem furlanskem letoviščarskem mestecu namreč zbralo preko 40 otrok; v tem kraju bodo razpravljali o stanju izvajanja konvencije OZN o pravicah otroštva v Italiji. Pobudo je včeraj na tiskovni konferenci v Rimu predstavil predsednik italijanskega komiteja Unicef Arnoldo Farina, kateri je predsedoval novi direktor Unicefa, ki je na obisku v Rimu. Lignano je bil izbran kot evropska prestolnica otrokovih pravic, je dejal Farina, ker je prav v tem kraju italijanski odbor Unicef pred osmimi leti (septembra 1987) zbral preko 100 predstavnikov nevladnih organizacij, ki so razpravljale o vsebini konvencije. Na poziv Farine je doslej odgovorilo 18 evropskih držav, mali gostje pa bodo tako lahko spoznali ne samo lepo plažo, ampak tudi furlansko zaledje in bližnje Benetke. Višek bo manifestacija dosegla zadnjega dne, ko bodo evropski predstavniki Unicef razpravljali o miru in strpnosti. pevski zbor šole Toneta Tomšiča s Knežaka in pop ansambel Ljubljanski zvon. Pozdravni nagovor bo imel župan Ilirske Bistrice. Zakaj je bila za osrednjo primorsko proslavo 50-letnice osvoboditve izbrana prav Ilirska Bistrica. Medtem ko je 4. armada JLA s sodelovanjem obeh divizij primorskega IX. korpusa in enot njegove Komande mesta Trst ter s prodorom zavezniških sil preko Soče, že osvobodila Trst in Gorico, Tržič in praktično vso Primorsko, so v širšem tržaškem zaledju v smeri proti Reki še potekali hudi boji z močnimi nemškimi silami 97. korpusa pod poveljstvom generala Kueblerja. Bila je to več kot 14 dni trajajoča bitka poznana pod imenom »reška bitka«, v kateri so enote 4. armade JLA pobile 1220 nemških oficirjev in vojakov in še več ranile. Kot edina slovenska enota (enote IX. korpusa so medtem svojo nalogo že opravila na Soči), je v tej bitki kot edina slovenska enota sodelovala 3. prekomorska brigada v sestavu 26. dalmatinske divizije in zadala sovražniku 335 mrtvih in mnogo ranjenih, sama 3. prekomorska brigada pa je izgubila 64 mrtvih, 52 pogrešanih in 210 ranjenih. Pogrešani so po kasnejših ugotovitvah zvečine padli. Reka je bila osvobojena 3. maja potem, ko so se Nemci začeli iz mesta umikati v noči od 2. na 3. maj v smeri proti Ilirski Bistrici in se ves čas krčevito upirali silam 4. ar- Zastopstvo manjšin v deželnem svetu avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Stališča strank in organizacij: SSk (6) Po prepričanju Slovenske skupnosti niti tako imenovani oziroma domnevno »tehnični« razlogi, ki bi narekovali popis manjšine, da bi ji lahko zagotovih zajamčeno zastopanost, ne vzdržijo resnejše kritike. Omenih bi tri variante, po katerih bi bilo mogoče zadevo drugače tehnično urediti. A. Prva varianta obstaja v tem, da bi zajamčeno zastopanost pojmovali kot zagotovitev prisotnosti pripadnika slovenske manjšine v izvoljenih telesih, na katerih ozemlju je sama manjšina prisotna, ne glede na to, kdo (z narodnostnega vidika) tega pripadnika izvoh. V tem primeru bi preštevanje ne bilo potrebno 1. ker ne bi bilo nujno vedeti, kdo ima aktivno volilno pravico oziroma kdo sestavlja manjšinski volilni zbor in 2. ker bi se za določitev, kdo lahko kandidira za manjšinskega predstavnika, lahko npr. zadovoljih s tem, da bi od kandidata zahtevali (zapriseženo) izjavo, da pripada manjšini, kajpak pred volitvami ob sami predložitvi kandidatnih Ust. Ta rešitev je brez dvoma stvarna, ima pa nekatere negativne značilnosti. Njena glavna šibka točka je v tem, da bi na njeni osnovi morah sprejeti, da je pravici manjšine do politične zastopanosti in do soudeležbe v javnem življenju (za katero naposled gre) zadoščeno tudi v primeru, ko bi se v izvoljenih telesih znašli pripadniki manjšine, ki bi jih sama manjšina ne imela za svoje merodajne predstavnike ah ki bi jih kot takšne celo izrecno odklanjala. To bi seveda bilo absurdno. Mimogrede naj omenimo, da je ta rešitev vsaj na prvi pogled dokaj podobna tako imenovanemu ladinskemu modelu, se pravi volilnemu mehanizmu, ki 'ga določa gori omenjeni deželni zakon Tridentinske Gornjega Poadižja štev. 9 iz leta 1973. Toda opozoriti velja, da se ta zakon v bocenski pokrajini de facto naslanja na ureditev, ki predvideva popis prebivalstva po narodnostni pripadnosti. V tem primeru je pripadnost ladinski narodnostni skupnosti tudi za kandidate veliko bolj obvezujoča stvar kot bi bila zgolj njihova (zaprisežena) izjava o pripadnosti manjšini. Dovolj je, da pomislimo-na tako imenovano etnično proporcionalno in sploh na vse, kar je v bocenski pokrajini povezano z narodnostno pripadnostjo. B. Ge se prva varianta na nek način navdihuje pri deželnem zakonu TGP štev. 9 iz leta 1973, pa se druga možna varianta poslužuje nekaterih aspektov državnega zakona štev. 18 iz leta 1979 za izvohtev evropskega parlamenta. Niti ta rešitev ne postavlja formalnih pogojev za določitev, kdo ima aktivno pravico, tj. kdo sestavlja manjšinski volilni zbor. Postavlja pa veliko bolj obvezujoče pogoje za določitev, kdo ima pasivno volilno pravico, se pravi, kdo lahko kandidira za manjšinskega predstavnika. V bistvu gre za to, da bi pasivno volilno pravico omejih na tiste, ki nastopajo na »kandidat- nih listah, ki jih postavljajo pohtične stranke ah skupine, ki so izraz manjšine«, kot pravi zakon 18/1973 v svojem 12. členu. Očitno je, da bi v tem primeru za te kandidate veljala neka pred-selekcija znotraj manjšine, zaradi česar bi v primeru izvolitve prav gotovo bili njeni merodaj-nejši predstavniki in bi se težko zgodilo, da bi jih manjšina kot takšne zavračala. C. Tretja varianta ne postavlja samo pogojev za določitev, kdo lahko kandidira za manjšinskega predstavnika, ampak tudi za to, kdo sestavlja manjšinski volilni zbor. Konkretno gre za sestavo seznama volilnih upravičencev, ki bi imeli pravico, da volijo manjšinske predstavnike, pa tudi da se za takšne predstavnike kandidirajo. Poudariti velja, da seznamov volilnih upravičencev nikakor ne gre enačiti s popisom ah s preštevanjem manjšine. Jasno je, da bi vpisovanje, v te sezname moralo potekati na prostovoljni osnovi, in seveda ni nikjer rečeno, da bi se vanje morali vpisati vsi pripadniki manjšine (ki sicer izpolnjujejo splošne zakonske pogoje za uživanje aktivne in pasivne volilne pravice). Da teh stvari ne gre enačiti, poleg teorije dokazuje npr. tudi praksa volitev manjšinskih predstavnikov v Republiki Sloveniji. Seveda pa ni mogoče trditi, da ni med popisom manjšine in sestavljanjem seznamov manjšinskih volilnih upravičencev absolutno nikake zveze. (Se nadaljuje) made, stisnjeni, na ozkem prostoru med Ostrim Vrhom in vasjo Koseze pred Ilirsko Bistrico in na sektorjih Ilirska Bi-strica-Harije in Ilirska Bi-strica-Prem. Samo Ilirsko Bistrico so branile enote 3. slovenske prekomorske brigade in bataljoni 13. divizije JLA ter prve proletarske brigade 26. divizije. Podrobnejšega poteka operacij za uničenje bojne skupine nemškega 97. korpusa ni mogoče opisati na kratko. V noči med 5. in 6. majem so se Nemci iz obroča skušali nekajkrat prebiti preko vasi Šembije in Knežak, a jim to ni uspelo, ker je bila njihova moč že močno omejena, obroč okrog njih pa vse bolj tesen. Težo bojev so tej zaključni fazi nosile brigade 8., 7., 19. in 29. divizije, ki so sovražnika stisnile v še ožji prostor na črti Vrbo-vo-Doljni Zemon-Koseze-Velika Bukovica. Nemški 97. korpus se je tako znažel v situaciji brez upa na rešitev, zato se je štab korpusa zvečer 6. maja odločil za kapitulacijo. Pogajanja o predaji so potekala v noči med 6. in 7. majem, ko so tega dne ob 6. uri zjutraj Nem- ci kapitulirali, čeprav so se spopadi z njihovim1 manjšimi skupinami na daljevali še do poldn6 istega dne. V predani nemški kor' pusni skupini generala Kueblerja je bilo 16.00 nemških vojakov in oh cirjev. Predajo je pte<1 stavnikom štaba 4. arina de JLA podpisal načelnik Kueblerjevega štaba, ker je bil sam general Kuebler ranjen. Podpis predaje j® bil opravljen v hiši pri že' lezniški postaji (Gubčeva 20). V spomin na ta dog0' dek, ki je pomenil kapih1' lacijo poslednjega okupa' torja na Primorskih tleh, s° 9. maja 1965 na poslopju odkrili spominsko ploSC° v imenu osrednjega odbora prekomorskih brigad m drugih prekomorskih eno NOVJ. Na križišču v Ilirski Bistrici, blizu poslopja občinske skupščine (Bazo viška 22), pa je vzidana p° dobna plošča, ki jo je v imenu osrednjega odbor3 prekomorskih brigad odk ril nekdanji komandant 3■ bataljona 3. prekomorske brigade Albert Klun. Viri: R. Butorovič-A-Klun: Tretja prekomorska brigada (Knjižnica NOV m POS 25-11., Nova Gorica 1967). PISMA UREDNIŠTVU Še O predstavitvi pobude prof. Bonamoreja v DSI Dve pripombi k poročilu g. Ivan Žerjala o večeru v Društvu slovenskih izobražencev posvečenem prof. D. Bonamoreju in njegovim novim razpravam (P. Dk. 14.6.95.) Ivan Žerjal pravi, da je Bonamorejeva »Disciplina delle isti-tuzioni scolastiche«, ki je izšla leta 1979 pri založbi Giuffre v Milanu, doživela drugo dopolnjeno izdajo leta 1985. Resnica je drugačna. Bonamorejeva knjiga ni nikoli doživela druge izdaje. Gospod Žerjal je verjetno napačno razumel mojo opombo na izjavo g. Sergija Pahorja češ, da je Bonamorejeva »Disciplina« še danes najpopolnejša zbirka zakonov in predpisov, ki zadevajo našo šolo. Rekel sem namreč, da to velja samo do leta 1978, na-daljna dopolnila, vsaj glede zakonskih predpisov, je mogoče dobiti v knjigi »Slovensko šolstvo na Goriškem in Tržaškem 1945 -1985«, ki je izšla ob proslavi 40. obletnice ustanovitve sloven- ;ol. Le-ta vsebuje zakone in pred-ki so izšli po letu iga pripomba za-kritike, ki so bile ene na račun .Z. glede njenega revnega za' ija do Bonarno-i knjige. Ker sem istajanju omenje-jige tudi sam so' zal, sem čutil ost opozoriti pri' , da knjiga ne bi , če ne bi bil° va za odkup dve-i se več izvodov ;. To jamstvo pa igotovila prav i se or ugi. smo znali knji' dno ovrednoti' ristno uporabi' da je še danes ige katerim b1 biti vsakod' nipomoček in reznana, je P°' aa drugačno je. . mesecem dni resenetilo odk r ni nihče p°' da bi Narodna Jniverzitetna ca v Ljubljani vsaj en izvo našo skupnost membnega de-romanjkljivos ršnost sem P°' tako, da sem ci podaril iz onamorejeve o »pro veritate ia«. Pino Pečenko MILAN / UGODNI ODMEVI NA PREM1EROVO KONFERENCO V NEW YORKU Dini: Nova vlada veliko trdnejša od dosedanjih Privatizacije bodo prihodnje leto nesle državi 10.000 milijard lir MILAN - »Ko bo ta vlada oprg-la svoje poslanstvo, se bo Staknila in prepustila mesto‘bolj t rinalni’ izvršni oblasti, vendar 0 ne pomeni vrnitve k politični stabilnosti in neodgovornosti afinančnem področju.« io je ena izmed ključnih ugo-ovitev, ki jih je iznesel ministr-1 predsednik Lamberto Dini presinočnjo konferenco na ewyorški borzi. Bojazen v zvezi Prihodnostjo Italije, ki je prišla , ° izraza na italijanskem in tujih rrancnih trgih brž po izidu refe-aridumov z dne 11. junija, je po Prernierovem zatrdilu popolno-a neosnovana. To svoje trdno prepričanje je Dini utemeljil z okoliščino, da bo novi volilni sistem prihodnjič spočel stabilno koalicijo in zagotovil zmagovitemu taboru jasno večino v parlamentu. Skratka, nova vlada lepo število let ne bo imela opraviti z volilnimi preizkušnjami, kakor se je tako pogosto dogajalo prejšnjim vladam, to pa ji bo po Dinijevem mnenju omogočilo uresničevanje vseh tistih ukrepov, ki so nujno potrebni za nadaljnjo ublažitev proračunskega primanjkljaja. Prehod k stabilnejšemu političnemu sistemu je po sodbi ministrskega predsednika sicer počasnejši, kot je bilo predvideti, zato pa bo kronan z uspehom. Dinijev govor pred pozorno množico velikih mednarodnih finančnikov oziroma investitorjev, ki mu je preko televizijskega maksiekrana RAI na milanski Piazzi Affari sledilo tudi nekaj sto italijanskih ekonomistov, in-dustrijcev, politikov in seveda članov borznega sveta, je na Apeninskem polotoku ugodno odjeknil. Predsednik borznega sveta Attilio Ventura ga je označil kot natančen in popoln prerez stvarnosti v Italiji z njenimi odlikami in šibkostmi vred. Se zlasti je po-voljno ocenil Dinijeve izjave o politiki privatizacij, ki naj bi 1. 1996 nanesle državni blagajni približno 10.000 milijard lir. »Seveda je to samo prvi korak, omenjena sredstva pa naj bi prišla od prodaje zavarovalnega inštituta INA in zavoda IMI,« je pripomnil Ventura. Predsednik poslanske komisije za industrijo Alessandro Rubino (FI) ga je dopolnil rekoč, da je privatizacijski postopek prepočasen, drugače bi lahko privatizirali tudi ŠTET. Predsednik Forexa Ernesto Paolil-lo pa je vrnitev lire v EDS pogojil z uresničitvijo pokojninskie reforme, finančnega manevra in protiinflacijske politike. OBVEŠČANJE / OCENA GOSTITELJEV SDGZ Obisk specializiranih novinarjev iz Slovenije dosegel svoj namen Specializirani novinarji so bili seznanjeni s problemi našega gospodarstva TRST - Pred dnevi je bi- Pečenik. Naslednja etapa Zadružni kreditni banki v Doberdobu, kjer jim je , obisku pri Sloven-. eRi deželnem gospodar-•ern združenju skupina °venskih gospodarskih .0 vinar jev in urednikov, s* je ogledala vrsto po-st^bnih gospodarskih . ruktur in se srečala z ® ®dnimi podjetniki in Rptavniki raznih panog v anisinskega gospodarst-a' Gaspar Goncelj in Igor ruden za ljubljansko De-ui Dnevnik, Boris Jaušo-j 6c Za mariborski Večer, r0r Vidmar za tednik Do-ujski list, Marija Volčjak r petnajstdnevnik Go-2a r> §Ms, Sonja Madič g Gospodarski vestnik, auio Amon za Finance, ez Kukoviča za revijo t fbiik, Zlata Krašovec za t, uik Kmečki glas, v- arika Kadunec za TV oper, Devana Jovan in lj. annj Lacovich za ita--pyU®ki program Radia in t ,°Per so na tovornem Uiinalu pri Fernetičih ,. Iprej spoznali problema-0 infrastruktur in ob-( aiUega sodelovanja. S siik ]v seznanili pred" konzorcija za ter-JUal in bivši repentabr-t^fupan Pavel Colja, di-y0 .'ACentralspeda Edi n ^PPivec, avtoprevoznik auiio Cunja in tajnica zu-s ujetrgovinske sekcije UGZ Miriam Koršič, kra v°Ste ie °d Zadružne y | e banke in Zlatarne oW? an na Opčinah do • mie cone v Dolini vodil avnatelj SDGZ Vojko °T)ailCič. V Dolini so jim rili ah bale in spregovo-nji 0 ^hrtništvu predsed-n, °hrtne sekcije SDGZ tl a§° Ota, donedavni 0La a se nagiblje - kot se bolj splošno do-oa)a na likovnem področju in je Laura mred v spremnem govoru orisala - v Ven smereh: prva se zgleduje po evro-PSJah strujah, druga izvira iz slovenske radicije in se nanjo tudi opira. V tem °sNovnem ključu je možno tudi po-sNetke razbrati. Na ogled je pet video-posnetkov, ki so Se r°dili v slovenskem likovnem krogu z eporo hkovne akademije, ki je odprta do _ °vjh oblik izražanja in državnega tele-lzijskega omrežja, ki je vse od 70. let NNienjal prostor tem novim oblikam poročanja. Prof. SreCo Dragan si je izposodil po- °e iz italijanske renesanse in s prispo- izbor golega posredovanja podob s televizijskega ekrana in se tako usmerili v bolj konceptualno in abstraktno vrednotenje zamisli v odmaknjenosti od fizične otipljivosti likovnih objektov, saj vemo, da postane v takem primeru pristop bistveno drugačen. Osnovni protagonist videa »Bližina« (1995) je she-matiziran Človeški lik, obdeluje ga v primerjavi z naravo v vsej svoji telesnosti posamezno in v odnosu do drugih. Tudi naslednji video Jasne Hribmik z naslovom »Stopnišče« (1992) se opira na vizualen pristop, v katerem smemo spoznati sledove slovenske gledališke in filmske tradicije. Ljubezensko srečanje na stopnišču se koreografsko opira na nastavljeno kiparsko strukturo scenografije. Marina Gržinic in Aida Smidt sta avtorici videa »Zgodba o metulju« (1995) in vsebinsko razvijata problematiko vezano na manipulacijo informacije zlasti v vojnih razmerah ter na propagando režima. Zamislili sta si erotične misli Mao Ze-donga in soproge. Marko Simič je med vsemi izbral bolj ritualno zaporedje podob, ki se bolj neposredno opna na televizijsko sporočilnost. Videoposnetki so na razpolago v Studiu Bassanese (trg Giotti, 8) ob delavnikih med 17. in 20. uro. Sreda, 21. junija 1995 KULTURA GLEDALIŠČE / NEODVISNI PROTESTIRAJO Mesto reže program '95 za petino GLASBA / ZAKLJUČNI KONCERT DRUGE GODBE 1995 Ritem brez narodnosti Heavy Les VVanted bodo nocoj predskupina The - Roots v ljubljanskih Križankah (Foto: S. S. F.) LJUBLJANA - Včeraj dopoldne je Asocijacija neodvisnih ustvarjalcev v kulturi v mestu Ljubljana povabila v prostore KUD France Prešeren novinarje na tiskovno konferenco, saj je ugotovila, da ji je tudi Mesto Ljubljana odreklo finančno podporo in s tem razvrednotilo njenee uspehe ter ji ni zagotovilo nemotenega delovanja za naprej. Asociacija neodvisnih ustvarjalcev so izveninstitu-cionalne kulturne skupine: Plesni teater Ljubljana, Gledališče Glej, Koreodrama Ljubljana, Forum Ljubljana, KUD France Prešeren, Gledališče Ane Monro, Projekt Atol in druge. Združenje zahteva od pristojnih oblasti, da sistematizira svojo programsko politiko glede na ovrednotenje pomembnosti posameznih skupin in da izdela jasne kriterije za dodelitev finančne podpore. Letošnji proračun Se ni razdeljen, tako da neodvisna produkcija ne ve, s kakšnimi sredstvi bo lahko delovala v prihodnji sezoni. Za neodvisno produkcijo pomeni diskontinuiteta, ki bo verjetno sledila zaradi zavlačevanja sprejetja proračuna, ohromitev in zmanjšanje produkcije za petino. Asocijacija je Mesto Ljubljana opozorila tudi na njihov prostor pri ustvarjanju podobe mesta, ko bo le-to leta 1997 evropsko mesto kulture, za kar pripravljajo enajst predstav v lastni produkciji, ki bodo nastajale prav v prihajajoči sezoni. Zahteve Asociacije do Mesta Ljubljane so: povišanje sredstev iz strani mesta v globalu, Mesto Ljubljana naj se politično opredeli, ali potrebuje neodvisno produkcijo ah ne, naj odpise najemnine prostorom, v katerih delujejo in so v večini last mesta, in naj uredi vsaj začasno financiranje. Predstavniki neodvisne kulturno-umetniške produkcije pravijo, da bodo vztrajali, in upajo, da ne sami. (K. Z.) LJUBLJANA - Nocoj se v Križankah z dvojnim nastopom slovensko-italijanske skupine Heavy Les VVanted in The Roots iz Philadelphie končuje festival Druga godba. Zvezde večera The Roots so ob izidu albuma Do You VVant More???! kar nekaj Časa gledali svoje ime na prvih mestih acid-jazz, urban dance, R&B in podobnih lestvic, Heavy Les VVanted pa morajo prvenec šele izdati. Istoimenski album pričakujemo na policah trgovin v začetku juhja, v Križankah pa bodo lahko Heavy Les le kronali odličen četrtkov nastop v Izšte-kanem terminu na Radiu Študent, »Lesi«, kakor jih ljubkovalno imenujejo oboževalci, delujejo že tretje leto, za seboj pa imajo veliko klubskih nastopov, na katerih je šesterica izoblikovala svoj nezgrešljivi stil, mešanico sodobne, organske, plesne glasbe s pridihom jazza. Prvič so se jim vrata na sceno odprla predlani s sodelovanjem pri predstavi gledališča Glej Neurodancer, po menjavi pevca, ko je kontroverznega Alija Ena nadomestil Gali Ya, pa so našli tudi vokalno identiteto. Hkrati se jim je pridružil še italijanski klaviaturist, ki je dodal glasbi novo razsežnost. Na današnjem koncertu bodo Heavy Les VVanted nastopih v precej razširjeni postavi, saj lahko poleg gostov na tolkalnih in melodičnih instrumentov pričakujemo še množico gostujočih rape-rjev. Omeniti gre še to, da Heavy Les Cez poletje ne bodo počivali, ampak bodo v družbi Macea Parkerja, Brooklyn Funk Essentials in Courduroy nastopili na prestižnem avgustovskem acid-jazz festival. Gali Ya, ti poješ v angleščini. Kakšen je tvoj odnos do materinega jezika v glasbi? Gali Ya: Nočem, da bi me napačno razumeli, toda naša glasba je zelo ritmična, tudi jaz se rad ritmično izražam... Pri glasbi, kot jo igramo, je zelo pomembno, da je vokal ritmičen instrument. Angleščina je pac boljši instrument kot slovenščina, več efektov ima. 2e od nekdaj razmišljam skozi glasbo, ta pa je večinoma odpeta po angleško. Kako to, da si zamenjal Alija za mikrofonom? Gali Ya: Lani oktobra sem hotel z Lesi posneti samo en reggae vokalni del pri skladbi Scratch Jazz, to pa je sovpadlo z obdobjem, ko se je Ali odpravljal na svoje ... pa tudi bend je iskal nov izraz... Na plošči bo skladba Ljubljana c’est la plače, kjer gostujejo francosko govoreči raperji. Kako je prišlo do tega? JAMirko: Silent Majority so nastopali na lanskem EBU festivalu, njihov koncert pa je sovpadel s prvim dnem snemanja naše plošče. Srečah smo jih po koncertu v klubskem življenju, Zeleh so še igrati, in povabili smo jih v studio. Rezultat je en komad, ki bo na plošči, in eden, ki ga ne bo. V skupini igra tudi italijanski klaviaturist Simone -so se poti združile po naključju? JAMirko: Ja, že od nekdaj iščemo glasbenike, ki niso afirmirani. Dobre, a neznane ljudi, ki stojijo z obema nogama na tleh, na ulici. Simone se je priključil malo pred snemanjem, srečala sva se na neki prireditvi, ki se je ukvarjala z resno glasbo, oba sva namreč profesionalna violinista, in"naveza se je izkazala za produktivno. Simone je pripeljal še enega tolkalca, pa še saksofoni- sta iz Rima, ki se nam bo tudi pridržil na koncertu v Križankah. Gali Ya, kako pa vpliva na tvoj raperski izraz ruska kri, ki se ti pretaka v žilah? Gali Ya: Mogoče tako, da me vse skupaj ne obremenjuje ... Mislim, da gre za na eni strani za genetski prenos, na moje gene so gotovo vplivale slovanske selitve. Pot kot prispodoba življenja samega po eni strani, po drugi pa blaženost že ustaljenega pravoverca, pravoslavca. (smeh) Izognil sem se tudi zatohli srednjeevropski vzgoji, ko bi me poskušali spraviti v lepo avstrijsko škatlico, tu je pomagala babica ... saj veš, vse raste iz korenin. Te dni ste končali z mi-ksanjem plošče, našli ste pravi zvok. Gali Ya: Ja, zasluge nosi naš tonski mojster... JAMirko: Iskali smo nekaj posebnega, ker mislimo, da se v tem prostoru temu ne posveča pozornosti... Gali Ya: ... zato, ker nic ni. Takoj ko je, se temu avtomatično posveča pozornost. Vsaka generacija nosi s seboj sveže skupine. Mi smo pac znanilci nove generacije pri nas, naši vplivi so globalni, delamo svetovno glasbo za svetovno poslušalstvo. Marko Plahuta Danes zaključek razpisa Ženski zaliv Samo Se danes lahko oddate po posti ali osebno zgodbo na temo Zenske solidarnosti, s katero se boste udeležili natečaja Urada za žensko politiko RS in časopisa Republika. Besedila ne smejo biti daljša od 240 vrstic, prispeti morajo v treh enakih izvodih, podpisanih s sijva, priložena pa jim mora biti kuverta s pravimi podatki avtorice. 21. septembra letos bomo objavili, katere izmed prispelih zgodb so nagrajene, katere pa odkupljene za objavo. HA KRATKO Mladi glasbeni talenti iz BiH LJUBLJANA - Zavod za odprto družbo Slovenije v sodelovanju s Slovensko filharmonijo danes prireja koncert mladih glasbenikov, ki so v Slovenijo prišli po začetku vojne v Bosni in Hercegovini po začetku morije, ki jim je onemogočala miren glasbeni razvoj in ni imela posluha za njihovo igranje. Ob 19. 30. bomo v Mali dvorani SF lahko slišali mladino med desetimi in enaindvajsetimi leti, igrah pa bodo dela, ki so se jih uspeli naučiti v tem Času življenja, ko lahko samo nemo opazujejo, kako se jim ruši dom. (M. Z.) Najbolj donosen je Batman LOS ANGELES (AFP) - V nedeljo je filmska industrija naznanila, da je film »Batman Forever« prinesel približno 53, 3 milijonov dolarjev, ko so ga ta vikend vrteli po ameriških kinodvoranah, in s tem podrl rekord, ki ga je doslej imel »Jurassic Park«. Studio VVamer Bros je potrdil, da je novi Batman, tretji v seriji, ki se je začela leta 1989, prvi dan prinesel vec kot 20 milijonov dolarjev za vstopnice, ko so ga predvajali v 4000. ameriških dvoranah. Spielbergov Jurski park je prvi vikend ob izidu leta 1993 prinesel 50, 2 milijonov dolarjev in tako podrl rekord filma Batman se vraCa, drugega iz serije, v filmu Za vedno Batman igra Batmana dokaj neznani igralec Val Kihner, spremljata pa ga Jim Carey in Tommy Lee Jones. Stal je 85 milijonov dolarjev. Scenografije in kostumografije Karin Košak LJUBLJANA - V galeriji Dessa bo Se do pojutrišnjem odprta razstava scenografij, ki jih je Karin Košak oblikovala v zadnjih osmih letih za različne odre tako v Sloveniji kot v Avstriji, predvsem na Dunaju. Galerija Dessa je to razstavo pripravila skupaj z inštitucijo »Cez cesto«, to je Lutkovnim gledališčem, kjer so na ogled kostumografije iste avtorice. Karin Košak se je v svojem dosedanjem delu lotevala najraznovrstnejših nalog, scenografij tako za tradicionalna kot tudi eksperimentalna gledališča, pri Čemer se je vedno znala kritično odzvati ne le na kontekst zgodbe, temveč gledališča samega. (M. V.) Razkošni katalog Gotike v Sloveniji LJUBLJANA - Ob razstavi Gotika v Sloveniji je ob že dostopnima katalogoma Svet predmetov in Nastanek, ogroženost, reševanje likovne dediščine izšel še osrednji katalog, v katerem je katalogizirano umetnostnozgodovinsko gradivo. Katalog (35 avtorjev, 436 strani, trda vezava, 32,5x23 cm, 238 kataložnih enot, nad 400 ilustracij, 10.000 SIT). Katalog, ki sta ga na včerajšnji tiskovni konferenci v Narodni galeriji predstavila prof. dr. Janez Hofler in dr. Andrej Smrekar, ima dva temeljna cilja; po eni strani dokumentira razstavo, po drugi pa promovira dosežke stroke. Slednji so v katalogu številni; med novostmi, ki jih prinaša katalog (tekste zanj so prispevah tako domači kot mednarodni strokovnjaki), izstopajo zlasti način prezentacije arhitekturnega gradiva, nekateri primerki zgodnjegotske arhitekture, za katero so raziskave pokazale, da gre za prve prenose francoske visokogotske arhitekture v Širšem prostoru, prišlo je do nekaterih premikov glede pomena, atribucij in datacij skulptur (npr. Ptujska minoritska Madona, opus Osbalta Kittla...), enako velja za nekatere primorske stenske in zlasti tabelne poslikave, prvič sta celostno prezentirana tabelno in rokopisno gradivo... Nemška inačica kataloga je še v tisku, doslej pa si je razstavo ogledalo okoh štiri tisoč obiskovalcev. (V. U.) NOVO V KINU Čas deklištva Little VVomen, melodrama, scenarij Robin Svvicord po romanu Louise Mav Alcott, režija Gillian Arni" strong, distribucija Continental Fun, premiera jutn v Ljubljani (Komuna), Domžalah in Celju (Metropol), hkrati na rednem sporedu. Cas deklištva je film o individualistični družin1 March - matere s Štirimi hčerkami, ki v Novi Angliji -Ameriki 19. stoletja - odraščajo iz deklet v ženske v Času državljanske vojne. Film je posnet po romanu Male ženske (preveden tudi v slovenščino), ki je on prvič objavljen leta 1868, njegove ustvarjalke in protagonistke so večinoma ženske, Čeprav imajo tudi moški veliko vlogo. Mati Marmee Marah igra Susan Sa-randon, individualistično hčerko Jo VVinona Ryder> najstarejšo in najbolj konzervativno hčerko Meg Trim Alvarado, samovšečno mlajšo hčerko Amy Kirsten Dunst (Šamantha Matliis 16-letno Amy) in nežno Beth Claire Danes. V moški vlogah pa med druginu igrata Erič Stoltz in Gabriel Byme. (V- R-' EdVVood Ed Wood, biografski, režija Tim Burton, distribucija Cenex, premiera jutri v Ljubljani v kinu Kompas in hkrati na rednem sporedu. Film Ed Wood je Cmo-bela biografija o najslabšem režiserju vseh časov Edu VVoodu, ki je snemal pogrošne in nesupešne grozljivke ter znanstveno-fantasti- Cne filme in ki je bil prijatelj Bela Lugosija (igra ga Martin Landau). Naiven entuziazem ga kljub neuspešni karieri nikoli ni zapustil. V naslovni vlogi igra Johnny Depp, ki je s Timom Butronom sodeloval že pri filmu Edvvard Scissorhands (1990), Martin Landau pa je za vlogo legende horrorja Bela Lugosija letos dobil tudi oskarja za stransko moško vlogo. Film je bil nagrajen z Oskarjem Se za masko, bil pa je vključen tudi v tekmovalni del festivala v Cannesu. (V. RJ Pregon Chasers, situacijska komedija, režija Dennis Hop per, distribucija Film Plus, premiera jutri v Ljubljani v kinu Vic in Triglav in hkrati na rednem sporedu Dva marinca - veteran, zavezan predpisom in vojski, Časnik Rock Reilly (Tom Berenger) in domišljavi ter prevarantski Edche Devane (VVilliam McNamara) -dobita nalogo, da spremljata ujetnika iz bližnjega vojaškega zapora nazaj v oporišče. Kot se izkaže, je naloga vse prej kot rutinska, saj je njun ujetnik zenska, neukrotljiva lepotica Toni Johnson (Erika Eleniak), ti je pripravljena storiti tudi najbolj nore stvari, da bi jima pobegnila. Splet nepredvidljivih, zabavnih in man) zabavnih dogodivščin tvori to - po besedah režiserja in igralca Denisa Hopperja (v stranski vlogi igra Dog-gieja) - akcijsko komedijo in hkrati dramo o ljudeh, ti skušajo najti, kar jim v življenju manjka. (V. RJ Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 12. do 18.6.1995) V zvezi z vodstvom, ki ga je na ljubljanski lestvici prevzela komedija Butec in butec, je bolj kot dejstvo, da gre za uresničitev naše napovedi, zanimiva ogromna prednost, ki jo ima trenutno prvouvr-šceni film pred vsemi ostalimi. Drugouvrščena Nesmrtno ljubljena ima 10.177 gledalcev manj, od skupnega števila vseh gledalcev v prejšnjem tednu (28.480 ali 40 odstotkov vec kot zadnjic) pa sta jih Butec in butec v kino privabila skoraj polovico! Vemo, kateri od obeh »butcev« predstavlja poglavitni magnet za gledalce, in že lani, ko je bil pri nas tako rekoč še popolnoma neznan, so ga v drugi polovici avgusta trume gledalcev hodile gledat kot Acea Venturo. Ta Carreyev film se ne bo le zapisal med uspešnice letošnjega leta pri nas, temveč bo obenem tudi eden najbolj gledanih filmov v času slovenske poletne sezone v zadnjem desetletju. Legenda: Ftva Številka pomeni Število predstav, druga št. gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička. 1. Butec in butec / Lj. kinematografi 36 (36) 13.913 (13.913) 6.956.500 (6.956.500) 2. Nesmrtno ljubljena / Continental 28 (49) 3.736 (6.594) 1.782.600 (3.211.600) 3. Kaznilnica odrešitve / Trias WTC 21 (51) 2.329 (6.695) 1.122.300 (3.257.100) 4. Muriel se poroči / Trias WTC 21 (93) 1.607 (11.184) 765.100 (5.440.200) 5. Mah milijonar L Lj. kinematografi 23 (74) 1.531 (9.673) 721.450 (4.738.250) 6. Deklica in smrt / Karantanija film 21 (55) 1.003 (3.315) 582.300 (1.949.100) 7. Knjiga o džungli / Camium trade 13 (26) 650 (1.525) 306.800 (744.300) 8. Vse, kar si želiš / Lj. kinematografi 21 (114) 639 (7.699) 305.600 (3.751.925) 9. Izbruh / Lj. kinematografi 14 (158) 570 (25.969) 274.700 (13.637.500) 10. Tito in jaz / Starec 4 (74) 285 (8.985) 127.700 (4.357.900) Rob Roy, s katerim smo se zadnjic prvikrat srečalina lestvici mednarodnega tržišča (V. Britanija, Francij3-Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska, Avstralija in Japonska), je v tednu med 30. majem in 4. junijem 113 njej prevzel vodstvo, visoko pa sta se uvrstila tudi od3 tokratna novinca, Die Hard With a Vengeance in Maj1 milijonar. Od naslovov, ki smo jih spremljali zadnjm nekaj tednov, se je med prvimi petimi uspelo obdrža le Izbruhu. Navajamo izkupiček v milijonih USD. 1. Rob Roy 2, 77 (9, 7) 2. Die hard With a Vengeance 2, 39 (2, 39) 3. Mah milijonar 1, 90 (1, 90) 4. Izbruh 1, 72 (39, 07) 5. LaHaine 1,68(1,68) Pripravlja Igor Kerne ^ KOLUMBIJA / NOV USPEH Predal se je šef vojaškega krila kokainske mafije Pred desetimi dnevi so aretirali vrhovnega šefa kartela iz Galija BOGOTA’ - Henry Loaiza Caballos, 46-letni Sef vojaškega krila narkokartela iz Galija, ki je po porazu tttedellinskega kartela postal najpomembnejša organizacija kolumbijske kokainske mafije, se je predal Policiji. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal kolumbijski obrambni minister Fernando Bote-|jo, se je Loaiza Ceballos, ki je znan tudi z vzdevkom Skorpion, predal policiji v glavnem mestu. Zakaj je 1° storil Se ni jasno. Kolumbijske oblasti so za njegovo aretacijo razpisale kar 600 tisoč dolarjev nagrade, |ako da se je baje Škorpijon raje kar sam predal, kot da bi ga kdo izdal in bi padel v spopadu z varnostni-nu silami. Tragična usoda Sefa medellinskega kartela Pabla Escobarja, ki ga je baje izdala in prodala prav kokainska mafija iz Galija, je kot kaže, bila dobra sola za vse. Kolumbijske oblasti se seveda veselijo novega Uspeha, pred desetimi dnevi so namreč aretirali Sefa narkokartela iz Galija Gilberta Rodrigueza Orejuelo, sedaj pa je v njihovih rokah tudi »vojaški poveljnik« te nevarne skupine kolumbijske kokainske mafije. Američani pa so bolj previdni, ker obstaja upravičen snm, da bo kdo drugi sedaj prevzel vlogi Orejuele in Caballosa, kot se je to zgodilo po smrti Pabla Esco-narja leta 1993. Kolumbija je namreč najvecja izvoznica kokaina, tako da 'se bo skoraj gotovo sedaj pojavila kaka nova organizacija. M VELIKA BRITANIJA / V 80. LETU STAROSTI -i Umri Tovvnsend Margaretin ljubi Elizabetina sestra ga ni smela poročiti ker je bil heroj bitke za Anglijo ločenec LONDON - V osemdesetem letu starosti je v Parizu umrl Peter Tovmsend, heroj bitke za Anglijo in v katerega se je zaljubila princesa Margaret. Prvič ga je spoznala na dvoru, ko je imela komaj 13 let, on pa je bil 29-letni kapetan britanskega letalstva, ki je v bitki za Anglijo sestrelil 11 nemških letal. Vanj se je princesa zaljubila leta 1947, a vse je ostalo skrito do leta 1952, ko se je Tovvnsend ločil od svoje žene. Margaret je tedaj zaprosila svojo sestro Elizabeto, ki je medtem postala britanska kraljica, Ce bi lahko poročila Tovvnsenda. Kraljica ji je prošnjo zavrnila, ker ni smela dovoliti poroke neke princese z ločencem. V spor je posegel sam VVinston Churchill, ki je Tovvnsenda poslal v britansko veleposlaništvo v Bruselj. Ko je leta 1955 Margaret dopolnila 25. leto starosti in bi se lahko poročila brez sestrinega dovoljenja, se je princesa odpovedala svojemu ljubljenemu. NOVICE Nova usmrtitev v Teksasu HUNTSVILLE - Z injekcijo strupa so v Teksasu usmrtili 40-letnega Johna Fearancea, ki je leta 1977 tri dni pred božičem med ropom v nekem stanovanju z devetnajstimi ubodi ubil hišnega gospodarja in ranil njegovo ženo. Iste noči je Fearance uspešno oropal božična darila v drugih stanovanjih. Novorojeni otok še raste SYDNEY - Dobro se počuti in vidno raste novorojeni otok, ki je zagledal luc sveta pri otočju Haapai (Tonska otoška skupina) v Tihem oceanu. Sedaj meri že dober hektar, posamezne vzpetine pa so visoke od 12 do 15 metrov. Izbruh dveh podmorskih ognjenikov se nadaljuje, tako da bo otok dobil bržkone Častitljive razsežnosti. Porodni krci so se zaceli pred enim tednom, ko se je nad morjem dvignil 2.600 metrov visok steber dima in pare. Ugrabili zdravnikovo ženo BONN - V Worpswedeju pri Bremnu so trije neznanci vdrli v stanovanje nekega zdravnika, ga prisilili, da jim je izrodi ves denar in dragocenosti, nato pa so zbežali z zdravnikovo ženo. Kasneje so za njeno izpustitev zahtevali veC stotisoc mark. Še mrtvi zaradi ebole KINSASA - Kljub temu da je Svetovna zdravstvena organizacija napovredala konec epidemije virusa ebole v Zairu, so domači zdravniki sporočili, da je v vaseh pri Kikvitu umrlo deset oseb, ki so se okužile, ker so po prastari trdiciji umivale trupla umrlih za ebolo. Mrtvi v zemeljskem plazu BOGOTA’ - V osrednji kolumbijski pokrajini Risal-da je orjaški zemeljski plaz pri mestu Santa Rosa de Cabral terjal življenje vsaj 10 oseb. Plaz je obenem pretrgal avtocesto, uničil neki most in vodovod. ZDA / ZARADI ARTRITISA m Liz Taylor operirali LOS ANGELES - Ame- riški filmski igralki 63-let-ni Elizabeth Taylor (na sliki AP) so v ponedeljek uspešno operirali desni kolk. Kot je povedal njen agent Chen Sam, je poseg trajal eno uro, igralka bo ostala v bolnišnici od 5 do 7 dni, popolnoma pa bo okrevala v treh do najkasneje šestih mesecih, ki jih bo preživela na svojem domu v Bel Airu. Liz Taylor se je zaradi artritisa v kolkih operirala na levem kolku že marca lani, zaradi pretirane aerobike se je bolezen letos pojavila tudi v desnem kolku ______KITAJSKA / VRAŽEVERJE_ Strah pred letošnjim dvojnim avgustom« PEKING - Proti obnovitvi fevdal rtih vraž na Kitajskem je morala po-®eči tudi znanost. Po lunarnem kole-j riu bodo letos namreč imeli zlo-giasni dvojni avgust, ki po ljudskem Prepričanju prinaša nesrečo in povz-r°Ca katastrofe, pred katerimi se je rnogoce obvarovati samo z ustrezni- mi amuleti. Pian Yulin, astrofizik pekinškega astronomskega observatorija, je v in-ervjuju za pekinški Dnevnik mladi-6 opozoril, da je dvojni osmi mesec j 0 katerega pride vsakih devetnajst er. kar je potrebno, da se lunarni • ? ^edar prilagodi sončnemu) zkljucno sad matematičnih računov a osnovi gibanja zemlje in lune. ^o dejstvo seveda ni v nikakršni . ezi s katastrofami in nesreCamij« )e Podčrtal. Vraževerje izhaja iz naključja, da o ob priliki tako imenovanega dvojnega avgusta Kitajsko pogosto dole-eie vsakovrstne nesreCe. Leta 1976 a na primer umrla Mao Zedong in tpU. Pnlaj, vrh tega pa je hud potres r 2ivlienje preko 200 tisoč oseb v Pokrajini Tangšan, 200 km od Pekin-°a' Peta 1938 je Kitajska doživela ja- ponsko invazijo; leta 1957 jo je pretresla kampanja proti desnici; leta 1900 je v Pekingu prišlo do boksarske vstaje, leta 1919 pa so državo doletele stroge določbe Versailleskega sporazuma. Dnevnik mladine je tudi objavil vest, da se je v mestu Kunming, glavnem mestu južne pokrajine Ju-nan, razširila govorica, da je neugodne učinke dvojnega avgusta mogoče preprečiti z rdečimi oblačili, kar je zaenkrat prineslo obilo sreCe samo trgovcem. Podobno se je v neki vasi osrednje pokrajine Anhui razširila vest, da je negativne posledice dvojnega avgusta mogoCe preprečiti, Ce človek daruje in prejme v dar skodelice, v katerih Kitajci hranijo vodo za umivanje obraza. Tudi v tem primeru so skodelice koristile samo trgovcem, ki so z njihovo prodajo obogateli. Ljudje se torej, znanstvenim razlagam v brk, boje nesreCe. Se zlasti jih skrbijo vesti o zdravstvenem stanju voditelja Deng Xiaopinga in poročila o povečani potresni dejavnosti, zato še dalje preventivno kupujejo vsakovrstne Čarobne obeske. ZDA / PO POŽARU, KI JE UNIČIL KOMANDNO PLOŠČO Ladja Celebrily prepuščena na milost in nemilost tokov Pomožna ladja bo odpeljala potnike na varno v luko . S52 ulj", JjjC ... sff*- MIAMI - Obalna straža je s helikopterjem odpeljala na zdravljenje bolnega potnika s poškodovane potniške ladje Ce-lebration, medtem ko je ostalih 1.759 potnikov še dalje Čakalo v tropski vročini na prihod pomožne ladje Ecstasy. Po požaru, ki je v nedeljo uničil komandno plošCo, ki med drugim upravlja ladijske motorje, je bila ladja prepuščena na milost in nemilost oceanskim tokovom. Plamene so pogasili takoj, tako da niso povzročili žrtev, kljub temu pa je bila škoda nepopravljiva. Lastniki ladje Cele-bration so morali poslati potniško ladjo Ecstasy na pomoč potnikov, predvsem, ker so na ladji zaradi okvare lahko uporabljali le pomožni električni generator. To pomeni, da je bila ladja brez klimatizacije, potniki pa poleg tega niso imeli tople hrane in številnih uslug, ki jih praviloma nudijo luksuzne potniške ladje. Bolnega 25-letnega izraelskega potnika Noa Arano-va so iz previdnosti s helikopterjem obalne straže odpeljali z ladje v bolnišnico na otokih Bahamas. Požar na ladji Celebration je le zadnja nezgoda, ki je v preteklih 18 mesecih doletela številne potniške ladje in povzročila, da so si mnogi premislili in se raje kot za križarjenje odločili za drugačno potovanje. Parnik na kolesa American Queen je na primer pretekli konec tedna nasedel na sipine reke Ohio in ga sedaj z vlačilci skušajo povleci v vodo. Pred enim tednom je tudi luksuzna potniška ladja Royal Majesty s 1.500 potniki nasedla v plitvih vodah pri Cape Godu. V preteklosti so bile med najodmevnejšimi nesrečami potopitev ladje Achille Lauro (da o terorističnem napadu na ladjo ne govorimo), požar na luksuzni ladji Regal Cruise, epidemija zastrupitve s hrano na ladji Royal Car-ribean in veC kot ducat primerov eksotične bolezni, ki so se je potniki nalezli v enem izmed bazenov ene od ladij družbe Ce-lebrity Cruise. »Ladja Celebration sedaj poCasi pluje z atlantskimi tokovi in ni v nikakršni nevarnosti,« je izjavil Tim Gallagher, predstavnik za stike z javnostjo družbe Carnival Corp s sedežem v Miamiju - ene najvecjih družb na tem področju. »Potniki bodo kmalu varno v pristanišču,« je javnost pomiril Gallagher. Na sliki (telefoto AP): Cele-brity po požaru 16 Sreda, 21. junija 1995 SVET Protestni shod proti družbi Shell v Haagu (Telefoto: AP) VELIKA BRITANIJA / PREDSEDNIK VLADE MAJOR PODPIRA SHELL Štirje ekologisti na naftni ploščadi Korporacijo Shell ne namerava odstopiti od svoje namere NA KROVU NAFTNE PLOŠČADI BRENT SPAR -Se dva aktivista Greenpeacea sta se včeraj zgodaj zjutraj s pomočjo helikopterja izkrcala na to naftno ploščad, potem ko je na dan pricurljala vest, da so znanstveniki, ki jih je najela britanska vlada, že pred dvema letoma nasprotovali, da bi naftno ploščad potopili v morje. Neki Danec in Irec sta se tako pridružila Nemcu in Britancu, ki sta že na naftni ploščadi. Izrabila sta trenutek, ko je močan piš vetra preusmeril cu- rek iz vodnega topa, s katerim skušajo preprečiti dostop na ploščad. »Popolnoma smo jih presenetili. Spust smo načrtovali v trenutku, ko naj bi bili najmanj pozorni, kar se nam je tudi posrečilo,« je povedala tiskovna predstavnica Greenpeacea Stan Crush. Kot zagotavlja Greenpeace, se bodo vsi štirje skrili znotraj ploščadi, tako da bodo Shellu preprečili, da bi na ploščad namestil razstrelivo in jo konec tedna razstrelil. Shellovo upiranje protestom, ki so se razširili po vsej Evropi, pa je včeraj doživelo še en udarec z objavo dokumenta, v katerem znanstveniki, ki jih je najela britanska vlada, ugotavljajo, da bi potopitev ploščadi resno ogrozila življenje v tamkajšnjem morju. Včerajšnji časopisi so navajali ugotovitve znanstvenika Johna Campbella, ki trdi, »da teh ostankov ni mogoče potopiti v morje, pač pa jih je treba odpeljati na obalo in jih tam razstaviti«. Pri Shellu se branijo, da je bila ta ugotovitev zapisana pred dvema letoma, nanašala pa se je na načrte, po katerih naj bi ploščad potopili v plitvejši vodi, ne v globoki, kot načrtujejo zdaj. Shell prav tako vztrajno obtožuje Greenpeace, da zavaja javnost. Zagotavlja, da so naftne zbiralnike izpraznili in da naj bi okolje »onesnažila« predvsem pesek in železo. Premier John Major je v ponedeljek znova poudaril, da podpira Shello-ve načrte, prejšnji teden pa je zavrnil ugovor nemškega kanclerja Helmuta Kohla na sestanku sedmerice najrazvitejših držav v kanadskem Halifaxu. P ri britanskem Shellu še načrtujejo, da bodo ploščad Brent Spar bržkone v sredo ali četrtek nadzorovano razstrelili, nato pa naj bi se pogreznila 2, 5 kilometra globoko, na dno Atlantskega oceana. Andrevv Gray / Reuter NOVICI Kolnčani bojkotirajo družbo Shell BONN - Koln, četrto mesto po velikosti v Nemčiji, je sklenil, da se bo pridružil bojkotu zoper naftno družbo Shell, in s tem protestom zoper potopitev naftne ploščadi Brent Spar v morje, namesto, da bi jo razstavili na kopnem. Istega dne so v priljubljenem dnevniku Bild objavili, da bodo odslej vsi vozniki s kolnsko registracijo svoje konjičke napajali na drugih bencinskih črpalkah, nikakor pa ne na Shellovih. Kolnski zeleni, ki so dali pobudo za takšno odločitev, so skupaj s konzervativci iz CDU in socialnimi demokrati iz SPD sklenili, da bodo v tem mestu, ki ima več kot milijon prebivalcev, oblikovali skupno fronto zoper omenjeno naftno družbo. S tem hoče to mesto »jasno izraziti svoje nestrinjanje z ekološkim smrtnim grehom, ki ga hoče zagrešiti Shell,« je zatrdil socialdemokratski župan Norbert Burger. Shellov načrt o potopitvi naftne ploščadi, ki jo naravnovarstvena organizacija Greenpeace označuje kot »plavajočo bombo«, je naletel na močno nasprotovanje v več evropskih državah, še posebej v Nemčiji, kjer je prišlo do nekaj napadov na Shellove bencinske črpalke, vse več pa je tistih, ki se pridružujejo bojkotu te naftne družbe. (AFP) Turčija in Iran skupaj v boj proti Kurdom ANKARA - Turčija in Iran sta se včeraj začela pogovarjati o usklajevanju sicer ločenih vojaških akcij proti oboroženim pripadnikom Kurdske delavske stranke (PKK) vzdolž skupne meje. O tem sta se turški predsednik Sulejman Demirel in zunanji minister Erdal Inonii pogovarjala z Aladinom Brucerdijem, namestnikom iranskega zunanjega ministra. Vzrok za tak korak Teherana so vse pogostejši napadi Kurdov iz Irana na položaje turške vojske. Samo prejšnji teden je v dveh napadih bilo ubitih dvajset turških vojakov. Turska vlada je včeraj potdila tudi torkovo pisanje časnika Cumhurijet o tem, da turške oborožene sile pripravljajo novo »sendvič operacijo« proti teroristom PKK. (dpa) FRANCIJA / NOVOZELANDCI OGORČENI NAD FRANCOSKO ODLOČITVIJO^ Diplomatske obljube ali takojšnja odpoved ZDA bodo še naprej spoštovale jedrski moratorij PARIZ (Reuter) - »Francija ne bo spremenila svoje odločitve o obnovitvi jedrskih poskusov,« je povedal francoski zunanji minister Havre de Charette delegaciji južnopacifiških držav, ki je v ponedeljek pod vodstvom novozelandskega ministra za ra-zoroževanje Douga Grahama obiskala Pariz. Kljub temu pa je de Charette zagotovil, da bo njegova država prihodnje leto podpisala pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov, pri tem pa bo v zameno za podpis zahtevala manj kot druge jedrske sile. Nova Zelandija je hkrati izrazila nezadovoljstvo zaradi izjav ameriškega obrambnega ministra VVilliama Perrya, ki je omenil možnost, da bodo jedrske poskuse obnovile tudi Združene države. Na protest se je takoj odzvala Bela hiša z zagotovilom, da namerava ameriški predsednik še naprej spoštovati tri leta trajajoč moratorij. »-Perry je le eden izmed predsednikovih svetovalcev. Lahko zastopa stališča in predloge obrambnega mi-nstrstva, vendar pa bo končno odločitev o obnovitvi jedrskih poskusov sprejel Bill Clinton,« je povedal ameriški veleposlanik v Novi Zelandiji Josiah Beeman. ____________ANALIZA____________ »Jedrskim ambasadorjem« ni uspelo pomiriti vznemirjene svetovne javnosti LONDON - Možnost, da bodo tudi Združene države vnovič začele razstreljevati atomske bombe, je močno ogrozila prihodnost globalne pogodbe o prepovedi jedrskih poskusov in precej razširila skrbi v zvezi z jedrskim razoroževa-njem. Nekateri kritiki trdijo, da se jedrske sile vse bolj ograjujejo od obveznosti, Id so jih sprejele na mednarodni ravni. Najprej so poskus z atomsko bombo opravili Kitajci, nato pa je odločitev o obnovitvi preizkusov jedrskega orožja v južnem Pacifiku objavila še Francija. »Kaže, da drug drugega spodbujajo k verolomnosti,« meni Suzanna von Moyland, predstavnica neodvisnega inštituta Verlič iz Londona, »To je zelo slabo in veliko nejedrskih držav bo zelo zaskrbljenih. Lahko zgodi, da se bodo ravno zato usmerile k skrivnemu razvoju lastnega jedrskega orožja,« je še dodala. Po mnenju Jesssice Mathevvs z ameriškega Sveta za mednarodne odnose, bi ta-kšana sprememba politike za VVashington pomenila »prekinitev zaupanja«. »Združene države bi oropala kredibilnosti pri prepričevanju drugih, naj se pridružijo neširjenju,« je zapisala. Pred mesecem dni se je več kot 170 držav na konferenci v New Yorku odločilo, da bodo Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (NPT) podaljšale za nedoločen čas. Združene države in njihove zaveznice so si močno prizadevale, da bi dosegle trajnost sporazuma, zato so v zameno za soglasje nejedrskih držav ponudile nadaljnje jedrsko razoroževanje in čvrsto pogodbo o preprečevanju izvajanja poskusov z atomskim orožjem. »Zdaj gre vse lahko po vodi,« je izjavila von Moylandova. Kitajsko in Francijo obsoja vsa mednarodna skupnost, čeprav obe državi zagotavljata, da sta še naprej pripravljeni spoštovati pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov, ki naj bi jo podpisali prihodnje leto v Ženevi. Ce pa bi se za obnovitev jedrskih poskusov odločili tudi v Združenih državah, bi to povzroči- lo še večje ogorčenje mednarodne skupnosti. VVashington je sicer ostale jedrske sile pozval, naj se vzdržijo poskusov, ter ostro kritizira] Francijo in Kitajsko. Kljub temu pa je ameriški obrambni minister VVilliam Peny izjavil, da se bodo v Beli hiši Sele odločili, ali bodo ponovno zaceli z jedrskimi poskusi, ki naj bi zagotovili zanesljivost in varnost ameriškega atomskega orožja. Do takrat bodo nadaljevali le z laboratorijskimi poskusi z močjo nekaj kilogramov TNT, ki jih sprejemajo vse države udeleženke ženevskih pogajanj. Vendar pa je Perry napovedal tudi drugo možnost. Začeli naj bi tudi poskuse z bombami z močjo 200 ton TNT, kar je sicer veliko manj od jakosti bomb, ki sta padli na Hirošimo in Nagasaki, kljub temu pa bi to pomenilo, da pogodba o prepovedi jedrskih poskusov v resnici ne bi bila »prepoved«, temveč pogodba, ki bi omogočila nadaljevanje jedrskih poskusov. »Ameriška odločitev o jedsrkih poskusih bi iz obvezujoče pogodbe naredila farso. Ce se lahko nekateri odločijo in rečejo: Glejte, naredili jih bomo Se nekaj, ’ kakšna prepoved je to?« je izjavil novozelandski premier Jim Bolger. Ne le, da bi bila obnovitev jedrskih poskusov nesprejemljiva za tiste države, ki so se obvezale, da ne bodo razvijale jedrskega orožja, marveč bi tudi dala ZDA in drugim možnost razvoja nove generacije »mini jedrskih bomb«. »Taksno orožje bi uporabljali za uničenje izjemno težko dosegljivih tarč, kot so poveljstva in tovarne orožja pod zemljo,« je dejal Erič Amett, vodja stockholmskega mirovnega instituta. Američani sicer lahko jedrsko orožje preizkušajo s pomočjo računalniških simulacij, vendar pa z njimi ne morejo razviti novega orožja. Ameriško odločitev o obnovitvi jedrskih poskusov bi takoj podprli v Franciji, kasneje verjetno tudi v Rusiji, vse ostale države pa bi ji odločno nasprotovale in tako močno otežile sklenitev sporazuma o prepovedi jedrskoih poskusov. Nicholas Doughty / Reuter Napadi na Chiraca prek Interneta SYDNEY (Reuter) -Avstralci za protestiranje proti odločitvi francoskega predsednika Jacquesa Chiraca o obnovitvi jedrskih poskusov uporabljajo tudi informacijsko avtocesto. Stotine prebivalcev najmanjše celine na svetu po Internetu, elektronski pošti, neposredno na Chiracov naslov v Parizu pošilja proteste, ki se v računalniškem žargonu imenujejo »plameni«- Naslov francoskega predsednika je objavilo podjetje AUSNet, eden največjih dobaviteljev opreme za priklop na računalniška omrežja in izdajatelj lokalnega časopisa. Na Internetu so postavili prazno stran z naslovom Vaše mnenje, kamor besni Avstralci pošiljajo svoja sporočila Chiracu. Do torka jih j® svoj »plamen« napisalo že 1149. »Ta stran j® namenjena le najostrejšim kritikam,« trdi Tony Samo, urednik časopisa Sydney Corning Herald. »Razumeti morate, da za Internet ne veljajo zakoni proti obrekovanju, zato lahko kritiziraš brez zadržkov.« Vendar le Chi rac, lastnik naslova elektronske pošte, ve, kakšne »plamene« ®u prek računalnika pošl Ijajo Avstralci. ^FRANCIJA / OBŠIRNA POLICIJSKA PREISKAVA PROTI ALŽIRSKIM SKRAJNEŽEM Zasegli večjo količino orožja PARIZ - Včeraj zjutraj je francoska policija v raciji zoper osumljene alžirske in tunizijske islamske skrajneže zajela Precej orožja in priprla 140 oseb. Po uradnih virih je v rad-P’ ki je že Četrta po letu 1993, sodelovalo 400 policistov, potekala pa je v Parizu in njegovih predmestjih, v mestu lille na severu in v Marseillesu na jugu. Policija je začela svojo tetijo na temelju ugotovitev dveh protiterorističnih raziskovalcev, Jeana-Louisa “ruguiera in Jeana-Frangoi- sa Ricarda, iskala pa je predvsem pripadnike z zakonom prepovedane Islamske fronte odrešitve (FIS) in Tunizijske islamske fronte (FIT). Sodni viri so to akcijo označili kot »nadaljevanje pomembnih preiskav, ki so obelodanile obstoj francoske in evropske mreže, stkane v podporo skrajnežev iz držav Magreba«. V minulih dveh letih si je francoska desnosredinska vlada prizadevala, da bi osamila predvsem tiste alžirske priseljence, za katere je su- mila, da so povezani z gverilskimi skupinami, ki se bojujejo proti režimu, ki je v Alžiriji prišel na oblast s pomočjo vojske. Čeprav včerajšnje racije niso izvedli na ukaz novega notranjega ministra Jeana-Louisa Debreja, je ta poudaril, da bo na tem področju nadaljeval odločno politiko svojega predhodnika Charlesa Pasquaja. Francija in Alžirija sta se v zadnjih dneh prepirah zaradi sklepa, po katerem bi morala alžirska letalska družba Air Algerie iz varnostnih razlogov odslej namesto na orlyjskem letališču pristajati na manjši pristajalni stezi v Roissy-Char-les de Gaulle, Alzirci pa menijo, da gre za poniževanje njihovih potnikov. Air Algerie je zato že v soboto sporočila, da bo odpovedala vse lete v Pariz do 29. junija. Lani decembra so islamski skrajneži v Alžiru ugrabili letalo Air France in ubili tri potnike. Z njimi so v Marseillesu opravili francoski specialci, ki so ubili Štiri ugrabitelje in osvobodili preostalih 169 talcev. Avgusta lani so v Franciji priprli dva osumljena Al-žirca, ki so ju odkrili v opuščenih vojaških barakah na severu Pariza, preostale tamkajšnje prebivalce pa so izgnali v Burkino Faso, kot povračilni ukrep za umor petih Francozov, ki so bili žrtve napada na stanovanjsko rezidenco francoskega veleposlaništva v Alžiru. Po uradnem sporočilu sta racija in ugotavljanje identitete Arabcev po ulicah namenjena preprečevanju ustanavljanja ftindamentali-sticnih mrež v Franciji, ki naj bi podpirale alžirske te- KRONOLOGIJ A Enajst preiskav PARIZ - Včeraj zjutraj je francoska policija izvedla preiskavo v nekaterih delih mesta, Mer živijo islamski skrajneži. Po novembru lete 1993, ko so bili ugrabljeni trije uslužbenci francoskega konzulata v Alžiru, je to že enaj-ste policijska operacija. 9. novembra 1993 je policija v vec kot dvajsetih departmajih zaslišala 88 alžirskih islami-stov; proti trem je zaradi »sodelovanja v terorističnih akcijah« vložila obtožnico, iz Francije Pa je bil izgnan turški imam Husein Konus. Po-ucija je nenapovedano preiskala tudi stanovala sedmih ljudi. 8. decembra leta 1993 je pohcija na prošnjo tenizijskih oblasti naredila hišno preiskavo pri dvanajstih islamistih. V nekem pariškem okrona, v Lyonu in departmaju Isere je preverjala osebne dokumente in preiskala stanovanja nekaterih tunizijskih skrajnežev. 1. marca lani je Uvedla operacijo v predmestju Lilla. Zaslišala je osem oseb, ki jih je po nekaj urah izpustila, 2h in 22. marca pa je v Lillu aretirala dva Alžir- Elhajda Ceha Edurja in Ahmeda Sebo, ki naj te oda privrženca Islamske fronte osvoboditve [FIS). Policija je v njunih stanovanjih našla do-tettnente alžirskih skrajnežev, orožje in strelivo, faradi trgovine z mamili je zaprla Hasana To-oala in zaslišala še pet Alžircev, ki naj bi sode-tevali pri organiziranju trgovine z mamili. 6. teaja so cariniki med pregledom vozil na cesti 12 Nemčije ustavili vozilo Abdela Hakima Bu-frtfa, ki je imel skrito veliko količino orožja in skoraj 13 kilogramov razstreliva. 12. avgusta sta tela v Parizu aretirana Mahamed Belarbi in Lahcen Bomdi, ker naj bi bila privrženca FIS. 28. julija je policija aretirala še osem islamskih skrajnežev, ki naj bi bili elani mednarodne militantne islamske skupine. 5. avgusta, 48 ur po umora petih Francozov v Alžiru, je policija v pariškem okrožju in nekaterih drugih francoskih mestih aretirala devet islamskih skrajnežev. Vec mesecev je nadzorovala neko hišo v Folembrayu, kamor se je zateklo sedem ljudi; do 18. avgusta se jim je pridružilo še deset skrajnežev. 31. avgusta so francoske oblasti izgnale v Burkino Faso 20 od 26 aretiranih skrajnežev. 24. avgusta so atentatorji iz Francije, po rodu Alžirci in Maročani, napadli skupino turistov v Marakešu in ubili dva Spanca. 5. septembra je policija v različnih francoskih krajih zaprla približno trideset ljudi; proti 17 je bila zaradi sodelovanja s teroristi v Maroku vložena obtožnica. 8. novembra je bilo v policijski akciji, v kateri je sodelovalo več kot 300 policistov, zaslišanih 95 oseb, ker naj bi pomagale »oskrbovati islamske skrajneže«. Policija je zasegla veliko količino orožja, streliva in razstreliva ter ponarejenih dokumentov. Po preiskavi je zaprla 77 ljudi. Potem ko so španske oblasti zaradi posesti orožja v Barceloni 11. marca zaprle alžirskega državljana Ghrebida Mesauda, elana GIA, je francoska policija 14. marca letos izvedla operacijo v Parizu in predmestju Aulnay-so-us-Bois. Aretirala je deset ljudi - devet Alžircev in enega Maročana. 20. marca je francoska policija odkrila skladišče orožja v pariškem okrožju Epinay-sur-Seine. (AFP) roriste. Zadnja racija je bila novembra lani, ko je pohcija priprla 77 osumljenih v preiskavi zoper skrivno mrežo, ki naj bi podpirala Oboroženo islamsko skupino (GIA), najskrajnejšo med alžirskimi gverilskimi gibanji. GIA je prevzela odgovornost za umore skoraj vseh od 85 tujcev, ki so jih na ozemlju nekdanje francoske kolonije ubili v minulih dveh letih. Včerajšnja racija francoske policije je sledila zmagoslavju Le Penove skrajnode-snicarske Narodne fronte, sovražno naravnane do severnoafriških priseljencev in tujcev, ki je dva dni prej na temelju lokalnih volilnih izidov prevzela nadzor nad tremi južnofrancoskimi mesti in vec kot podvojila Število svojih sedežev v tamkajšnjih mestnih parlamentih. John Chalmers / Reuter NOVICE Rezultati schengenskega sporazuma niso zadovoljivi PARIZ - Francoski senat je včeraj EU prosil za šestmesečno podaljšanje preizkusne faze schengenskega sporazuma - konca se 30. junija. Schengenski sporazum, ki je v veljavi od aprila letos, podpisali pa so ga Nemčija, Francija, Beneluks, Portugalska in Španija, predvideva odpravo pregledov oseb na mejah med državami podpisnicami, vendar njegovi rezultati niso zadovoljivi, je povedal neogolist Paul Masson. Po njegovem je uresničevanje sporazuma pomanjkljivo, kar zadeva nadzor preseljeval-nih tokov, boj proti trgovini z mamili, ureditev letališč in delovanje računalniškega sistema. Masson meni, da bi podaljšanje preizkusne dobe za Sest mesecev pripomoglo k temeljitejšemu premisleku o ustreznosti sporazuma. Belgija, ki bo do konca junija predsednica odbora za schengenski sporazum, je takoj naznanila, da bi bilo novo podaljševanje nesmiselno. (AFP) London ogroža severnoirski mirovni poroces EVROPSKA UNIJA / SREČANJE MINISTROV ZA KULTURO Kako zmanjšati prevlado Hollywooda v Evropi Francoskemu predlogu o omejevanju uvoza tujih filmov nasprotuje večina držav petnajsterice BRUSELJ - V sredo se bodo v belgijski prestolnici seti ministri za kulturo držav Evropske unije in se lotili e2ke naloge: kako pred hollywoodsko prevlado obva-r°yati audio-vizualno industrijo držav EU. Rezultate teuiistrskega srečanja o urejanju te industrijske veje °do občutili državljani petnajsterice, saj 350 milijo-ti°v ljudi spremlja vec kot 100 TV-postaj, ki na leto Predvajajo 650 ur programa. Filme v približno 17 tisoč tetiornatografih, kolikor jih je v državah EU, si na leto 8teda približno 550 milijonov obiskovalcev. Problem, ki se ga bodo otili ministri, je tako za-Pteten, da se bodo lahko ^ enotni strategiji dogova-dali celo štiri leta. Na se-? anku, ki se bo začel 21. p tia, bo najbolj dejavna rancija, katere nekoč °cna filmska industrija p)bolj občuti hollywood- sko preplavljanje Evrope. Ki' k fitib temu poznavalci azrtier menijo, da bodo rancoski predstavniki aleteli na gluha ušesa tigovornikov. Evropska ^oinisija, ki je zadolžena a sestavo nove zakono-a)e EU, je predlagala Premembo sedaj velja-6 zakonodaje, po kateri orajo TV-postaje prevajati vec kot polovico n ^ pdstotkov) v Evropi 316 j enega programa, ka- dar je to paC »mogoče«. Prav zaradi besede »mogoče« se veliko TV-postaj spretno izmika določilom zakona, zato mora Evropsko sodišCe razrešiti 30 zadev, ki jih je prejelo prav zaradi te sporne besede. Da ne bi bila beseda »mogoče« Se naprej vzrok sporov, naj bi po predlogu Evropske komisije TV-postaje predvajale vec ameriškega programa, vendar le v prihodnjih desetih letih. »Gez nekaj Časa - gre za veC let - bomo razvili samostojno au-dio-vizualno industrijo,« je izjavil Marcelino Oreja, evropski komisar za kulturo. Trenutno si mnenja zaradi različnih interesov nasprotujejo, zato ne gre pričakovati napredka pri oblikovanju skupnih stališč. Francija je dala jasno vedeti, da nasprotuje desetletni omejitvi, Velika Britanija pa nasprotuje omejevanju kvot. Diplomati pravijo, da Franciji načrt ni po volji, ker bodo TV-postaje del programa zapolnile z različnimi razvedrilnimi oddajami, ne pa s filmi. Po mnenju nekaterih uradnih predstavnikov si manj bogate Članice EU, kot je na primer Grčija, ne bodo mogle privoščiti predvajanja dragih filmov. Da bi bilo vse Se bolj zapleteno, je Nemčija zaradi odločitve svojega vrhovnega sodisca, ki je odločilo, da država ne sme podpisati zakona, že vnaprej napovedala, da ne bo podprla nobenega omejevanja kvot predvajanja ameriških filmov. Nasprotovala bo tudi načrtovanemu dvakratnemu povečanju fondov za financiranje snemanja filmov v državah EU, kot ga določa program Media Two, ki naj bi bil potrjen, ce bodo sprejete omejitve uvoza. Omejitvam uvoza tujih filmov naj bi nasprotovali tudi Danska in Švedska. Tako imenovani tematski kanali, kot je na primer Turner Broadcasting Car-toon Channel, naj bi dobili Četrtino vsote, namenjene evropski audio-vizual-ni produkciji. ZDA, ki imajo slednjo najbolj razvito, skrbno spremljajo evropske pobude. Ameriški predstavniki opozarjajo, da so nekateri predlogi v nasprotju z določili svobodnega dostopa do informacij, za katerega so se zavzeli tudi predstavniki sedmih najbolj razvitih držav na svetu. Newt Gingrich, glasnik spodnjega doma ameriškega kongresa, je izjavil, da bi VVashington lahko reagiral na nesprejemljive evropske odločitve in ustavil ameriški uvoz visoke tehnologije s stare celine. Za zdaj Američani Se niso pokazali zob. Stuart Eizenstat, ameriški ambasador pri EU, je dal le jasno vedeti, da si bodo ZDA prizadevale vplivati na odločitve petnajsterice. Zaradi francoske nezainteresiranosti Evropski komisiji do zdaj še ni uspelo sprejeti načrta o vsakdanjih nalogah televizije, nerešena so tudi vprašanja o položaju novih področij tega hitro razvijajočega se medija, kjer se obrača veliko denarja, in tudi vprašanje računalniško povezanih programov. Evropska komisija naj bi glede teh vprašanj pripravila predloge do konca leta in tako zagotovila zdravo konkurenco in oblikovanje standardov. Evropski komisar za kulturo Oreja poudarja, da bodo ostro nastopili proti predvajanju pornografskih filmov in tistih, v katerih je prevladuje nasilje. »Prav temu področju posvečamo največ pozornosti, zato bomo v prizadevanjih proti sirjenju nasilja in pornografije sprejeli strožje ukrepe,« je poudaril Oreja. Janet McEvoy / Reuter BRUSELJ - Pogoji, ki jih je britanska vlada postavila za začetek mirovnih pogajanj v Ulstru, bodo ogrozili mirovni proces, je v torek v sporočilu, ki je bilo objavljeno v Bruslju, ocenil Martin Mac Guinness, elan sveta Sinn Fein. London kot pogoj za začetek mirovnih pogajanj zahteva, da mu Ira vrne vse orožje. Mac Guinness namerava odpotovati v belgijsko prestolnico, kjer naj bi se sreCal s predstavniki Evropskega parlamenta, Sinn Fein pa je naznanil, da se bo udeležil tiskovne konference o vlogi EU za napredovanje irske pobude za mir. »Nezaslišano je, da britanska vlada narekuje pogoje za mir in določa, kdo sme sodelovati na pogajanjih,« zatrjuje Mac Guinness. »Mirovni proces ne pripada britanski vladi, paC pa irskemu ljudstvu. Vendar je britanska vlada dolžna odpreti pot za nadaljevanje procesa. Ce od te točke ne bo mogoče napredovati, bo ves mirovni proces v nevarnosti. Vsekakor moramo preprečiti, da bi do tega prišlo,« je dodal Mac Guinness. (AFP) Vzhodna Evropa prosi EU za »policijsko« pomoč LUKSEMBURG - Notranji ministri in ministri za pravosodje devetih vzhodnoevropskih držav, kandidatk za polnopravno članstvo v EU in njihovi ministrski kolegi iz EU so se vCeraj sestali v Luksemburgu. Ministri iz Poljske, Madžarske, Češke, Slovaške, Romunije, Bolgarije, Estonije, Latve in Litve so poročali o reformah, ki so se jih lotili že doma v prizadevanjih za pravno državo, v boju zoper vse oblike kršitev zakonov s posebnim poudarkom na organiziranem kriminalu. Soglasno so izrazili željo, da bi EU k njim napotila strokovnjake, ki bi pomagali pri šolanju in usposabljanju zaposlenih v ministrstvih in policistov. Svedinja Anita Gradine, evropska komisarka, ki je pristojna za to področje, je opozorila, da EU v tem smislu že financira progam Phare, neposredno namenjen pomoči državam nekdanjega vzhodnega bloka. Nemčija pa je opozorila, da je že poostrila nadzor na mejah za promet z ukradenimi vozili. (AFP) BIH / OFENZIVA VLADNIH SIL Majhni uspehi SARAJEVO, NEAPELJ (Reuter, dpa) - Vojaški opazovalci ZN v Sarajevu trdijo, da vladne sile BiH v zadnji ofenzivi proti bosanskim Srbom niso zabeležile pomembnejših uspehov. Tiskovni predstavnik ZN Gary Covvard je izjavil, da pripadniki mirovnih enot v zadnjih dneh niso opazili večjih premikov pehotnih enot sprtih strani. Vladne enote naj bi menda prekinile srbsko oskrbovalno pot na severovzhodu mesta, medtem ko jim tak podvig na južni strani prestolnice ni uspel. Predstavniki ZN ugotavljajo, da so vladne sile sicer pripravljene na žrtve, ki bi jih zahtevala deblokada Sarajeva, vendar pa kljub visoki bojni morali in razmeroma dobri opremljenosti nimajo logistične sposobnosti za oskrbovanje svojih enot na bojiščih večjih razsežnosti. Prednost, ki jo imajo vladne enote je v tem, da boji potekajo na goratem terenu, zaradi Cesar srbsko topništvo ne more izkoristiti vse svoje moči. Zastati pa so tudi zato, ker si nobena od sicer Številčno izenacih strani v spopadu ne more privoščiti, da bi na območje okoli Sarajeva poslala okrepitve, ker bi to ogrozilo njihove položaje na drugih bosanskih bojiščih. Predstavniki južnega poveljstva Nata so v torek sporočili, da so zmanjšali število letal, ki sodelujejo v operaciji Deny Flight -nadzoru prepovedi poletov nad BiH. Stopnja pripravljenosti se je zmanjšala zaradi uspešne razrešitve krize s talci, pripadniki Unproforja. Sest od osemnajstih nizozemskih lovcev F-16 se bo še ta teden iz letalskih oporišč v Italiji vrnilo domov. Po besedah predstavnikov Nata ta poteza ne pomeni zmanjšanja obsega operacije Deny Flight. Pripadniki tujske legije v Toulonu se pripravljajo na odhod v BiH (Telefoto: AP) Begunci na Hrvaškem bodo odslej dobivali le nekaj več kot dvesto gramov kruha na dan ZAGREB - Sl. junijem so države Evropske unije zmanjšale pomoč beguncem na Hrvaškem, zato se mnogi bojijo, da jim bo primajkovalo kruha. Doslej so države EU na Hrvaško vsak mesec pošiljale 5.000 ton hrane, zdaj pa je le še 3.000 ton. Med vojno na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini se je na hrvaškem ozemlju naselilo približno 385 tisoč beguncev, ki bodo po vladni odločitvi dobivali manjši dnevni obroka kruha: vsak begunec naj bi dobil 218 gramov (doslej 320 gramov). S seznama ljudi, ki so upravičeni do pomoči v hrani, so izbrisali sto tisoč ljudi, ki so pomoč dobivali kot žrtve vojnih razmer. Po besedah direktorja hrvaškega urada za begunce Adalberta Rebiča so begunci zaradi odločitve EU zelo razburjeni. Približno osem tisoč beguncev, ki že štiri leta živijo v hotelskih naseljih blizu Šibenika, je zagrozilo z zaprtjem jadranske magistrale, če bodo res dobivali manj kruha kot doslej. Prepričani so, da bodo stradali, kajti za mnoge je kruh najpomembnejša hrana. Hrvaška vlada je grožnje beguncev vzela resno, saj ni prvič, da so zagrozili z blokado jadranske magistrale. Rebič je že obiskal Šibenik in beguncem zagotovil, da bodo tudi v prihodnje dobivati 320 gramov kruha na dan. Begunci v Šibeniku so prepričani, da so v veliko slabšem položaju kot begunci v rodovitni Slavoniji ali turistično razviti Istri, kjer lahko opravljajo različna sezonska dela in si tako izboljšajo vsakdanje življenje. Turistično razvito šibeniško območje živi tudi v strahu pred morebitnimi srbskimi napadi. »Evropska unija lahko s svojimi odločitvami sproži nova krizna žarišča. Zmanjšala se je tudi pomoč različnih donatorjev,« je izjavil Francisco Martinez-Esparza, vodja urada EU za človekoljubno pomoč (ECHO) v Zagrebu. »Tuje delegacije, ki prihajajo v Zagreb, imajo občutek, da se razmere izboljšujejo,« je poudaril. Neki drugi uslužbenec pa je dodal, da »hrvaški politiki dajejo videz, da v državi ni- česar ne primanjkuje«. Revija Arkzin je nedavno zapisala: »Evropejci so opaziti razkošne limuzine, vedo za draga stanovanja političnih veljakov, videti so slovesnosti ob hrvaškem prazniku 30. maja, zato so skrčiti človekoljubno pomoč.« Ob peti obletnici hrvaške neodvisnosti je predsednik Tudman priredil velik sprejem za dva tisoč gostov in odlikoval 3.500 posameznikov. Predsednik nedavne odločitve EU o zmanjšanju pomoti za begunce ne ocenjuje kot »nestrinjanje« s hrvaško politiko. »Tega vprašanja ne gre politizirati,« meni Tudman. »Vlada bo pač morala najti druga sredstva za pomoč beguncem,« pravi Rebič in poudarja, da je Hrvaška lani za begunce porabila okrog 528 milijonov dolarjev. Število beguncev naj bi se v prihodnje zmanjšalo, saj se bo na območja Slavonije, ki jih je v začetku maja zavzela hrvaška vojska, kmalu vrnilo 15 tisoč beguncev. Viktorija Stegič / AFP NOVICE Začetek pogajanj Hrvaške o trgovinskem sodelovanju z EU BRUSELJ - V torek je Evropska komisija sporočila, da sta se Evropska Unija in Hrvaška zaceli pogajati o trg°' vinskem sodelovanju, drugo srečanje pa naj bi bilo v juliju. Komisijsko delegacijo je vodil Pablo Benavides, ki ga je pooblastila petnajsterica, sicer pa je pristojen za generalno vodenje zunanjepolitičnih odnosov Evrop' ske komisije. Hrvaško je predstavljal Davor Štren, namestnik hrvaškega ministra za zunanje zadeve. Ob pr' vem srečanju v ponedeljek je predstavnik Evropske Unije je povedal, da je hrvaško zagovarjanje zmernosti v sporu v nekdanji Jugoslaviji zelo pomembno, saj lajša nalogo Združenih narodov. Obe delegaciji sta izrazili upanje, da se bodo pogajanja nadaljevala brez prekinitev in se kmalu zaključila. (AFP) Prepoved prodaje alkohola v RS PALE - Predsednik bosanskih Srbov Radovan Kara-džič je ukazal, da morajo na ozemlju samorazglasene Republike Srbske (RS) za mesec dni zapreti vse javne in zasebne lokale, v katerih prodajajo alkoholne pijače, je včeraj sporočila tiskovna agencija Sma. Ukaz, ki je začel veljati takoj, se opira na ustavo in »vojno stanje«-Tiste restavracije in prodajalne živil, v katerih ne prodajajo alkoholnih pijač, lahko s svojo dejavnostjo nadaljujejo, čeprav morajo ob 22. uri nepreklicno zapreti svoja vrata, je še sporočila omenjena agencija. Ukaz o prepovedi prodaje alkoholnih pijač na celotnem ozemlju RS je že pred tem objavil radio Pale. »Vojno stanje« so razglasili prejšnjo soboto, tretji dan po začetku ofenzive bosanskih vladnih cet na srbske obrambne položaje. (AFP) Jugoslovanska vojska ubila dečka na Kosovem PRIŠTINA - Viri, ki so blizu Demokratični zvezi Kosova (stranki albanskega voditelja dr. Ibrahima Rugove), poročajo, da je 19. junija v obmejnem mestecu Deneral Jankovič Jugoslovanska vojska v doslej še neraziskanih okoliščinah ubila desetletnega dečka Isa Berisho. Beri-sha je že 111 žrtev na Kosovu od leta 1990, ko je Srbija razglasila »izredne ukrepe« na tem območju. (B. S.) Makedonija daleč od gospodarske stabilnosti SKOPJE - Po najnovejših podatkih provladnih strokovnjakov je gospodarstvo te republike v zadnjih dveh letih zabeležilo izgubo v višini 1, 2 milijarde dolarjev. Ob koncu leta 1994 sta bila v Makedoniji zaposlena 389.302 delavca, kar je 4,7 odstotka manj kot ob koncu leta 1993 in kar 24,1 odstotka manj kot leta 1989. Na delo čaka 196.280 oseb, 10,8 odstotka več kot ob koncu leta 1993 in kar 27,9 odstotka več kot leta 1989. Ocenjujejo, da je več kot dvajset odstotkov zaposlenih - 80 tisoč delavcev - uvrščenih med tako imenovane tehnološke viške. Po pricakovnjih bo število brezposelnih se naraščalo, z njim pa tudi število socialnih primerov, med katere zdaj uvrščajo 60 tisoč makedonskih družin-O negativnih gospodarskih gibanjih v Makedoniji priča tudi podatek, da je bil BDP leta 1994 za 6,2 odstotka manjši kot leta 1993, oziroma kar za 43,6 odstotka manjši v primerjavi z letom 1989. Ekonomisti ocenjujejo, da ni pričakovati stabilizacije gospodarskih gibanjv Makedoniji, dokler ne bosta odpravljeni blokadi ne severa (zaradi sankcij OZN proti Srbiji) in na jugu, kjer traja blokada Grčije že od februarja lani, Makedonijo pa stane vsak mesec 50 milijonov dolarjev. (B. S.) ZAHODNOEVROPSKA UNIJA RUSIJA / RAZPLET DRAME TALCEV Vojaške akcije v Bosni niso primerna pot do mini PARIZ (dpa) - Francoski obrambni minister Charles Millon se je na zasedanju parlamentarne skupščine Zahodnoevropske unije zavzel za politični način deblokade Sarajeva in muslimanskih enklav na vzhodu Bosne. »Mir lahko prinese samo pospešen politični dialog,« je poudaril Millon, ki je tudi opomnil bosanskohercegov-sko vlado, da vojaške akcije ne morejo prinesti rešitve krize. Politični dialog naj bi po mnenju francoskega obrambnega ministra obnovil tudi novi mirovni posrednik Evropske unije Šved Carl Bildt. Krize na Balkanu se je v svojem nastopu dotaknil tudi makedonski predsednik Kiro Gligorov. Zavrnil je nasilno spreminjanje meja držav, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugaslavi-je. Mednarodna skupnost bi morala podpreti neodvisnost držav naslednic in njihovo Cimhitrejšo integracijo v evropske politične, gospodarske in obrambne institu- cije. Makedonski predsednik je za primer uspešnega delovanja preventivne diplomacije navedel namestitev enot Združenih narodov na ozemlju svoje države. Članice ZEU je še pozval, naj pomagajo Makedoniji pri vstopu v Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi ter vključitvi v Natovo Partnerstvo za mir. Težave z vključevanjem v evropske institucije je predstavnikom držav ZEU predstavila tudi predsednica turske vlade Tansu (jliller. Po njenih besedah je Turčija pokazala pripravljenost za izvedbo potrebnih reform političnega sistema, vendar pa je za to potreben čas. Poudarila je, da morajo biti koraki umirjeni, saj se spremembe ob Bosporju dogajajo v času, ko državi grozi izbruh terorizma. EU bi morala Ankaro spodbuditi, da bi ta vendarle potrdila sporazum o carinski uniji, kar bi pospešilo spremembe, je na koncu pozvala turška premierka. Konvoj s čečenskimi uporniki je prispel v domovino Dogodki v Budjanovsku so postali sinonim za doslej največje ponižanje ruske države v njeni zgodovini BUDJONOVSK - Čečenski teroristi, ki so pet dni ustrahovali več kot tisoč talcev v budjonovsld bolnišnici, so včeraj skupaj z zajetimi civilisti zmagoslavno potovali proti svoji domovini. Ruska televizija je sporočila, da se je konvoj Šestih avtobusov ustavil pri mestu Kasav-Jurt v sosednjem Dagestanu. Tam je vodja gverilcev S amil Ba-sajev od Rusov zahteval pisna zagotovila, da jih ne bodo napadh na kratki poti do čečenske meje. Dopisnik ruske televizije, ki kot talec potuje s teroristi, je sporočil, da se je temperatura v avtobusih dvignila nad 50 stopinj Celzija. Kljub temu konvoj ni odpeljal proti meji, dokler Basajev od podpredsednika ruske vlade Olega Soskovca ni dobil zahtevanih zagotovil. V zameno za prost prehod je obljubil, da bo vse talce izpustil blizu mesta Vedeno, sami pa bodo pot nadaljevali do Darga, osem kilometrov vzhodno od nekdanjega uporniškega oporišča. Konvoj je mejo prestopil ob pol petih popoldne in se ustavil v čečenski vasi Zandak deset minut čez peto. Na avtobu- su je še vedno najmanj 73 upornikov, 114 »prostovoljnih talcev«, devet parlamentarnih poslancev in 16 novinarjev. Ruski državni tožilec je za Basajeva sicer že izdal zaporni nalog, kar pa je jalova poteza, saj je predsednik ruske vlade Cemomir-din upornikom dovolil prosto pot domov in usta- Večina izpuščenih talcev v Budjanovsku še vedno v šoku (Telefoto: AP) dl vse vojaške operacije v Čečeniji. Zaradi taksnega lačina reševanja budjonoV' :ke krize ga je doma zasula oča ostrih kritik tiska u1 lesničarskih politikov-'Beseda Budjonovsk b° idslej predstavljala ne le lonim za veliko tragedijo’ narveč tudi za ponižanj6 uske države brez pri®6 e,« je zapisal časopis Se rodnja. Kljub temu se J6 ioris Jelcin postavil n tran svojega premiera. idim nobene napake, ki 3 naredil,« je izjavil rusU iredsednik, ki je napove^ lal izredni sestanek rus e^ a varnostnega sveta, n aterem bodo razpravljali dgovomosti za krizo. » estanku sveta bomo P° kusili odgovoriti na vpr anja, zakaj in kaj se J ploh zgodilo, kdo je oren in kdo mora biti novan, je Jelcin p°ve , ovinarjem. V BudjonoV 3 že odpotoval sekre® amostnega sveta Oleg ov, ki bo dogodek p° nn ra7isIca! DRŽAVA IN DRUŽBA Sreda, 21. junija 1995 "| Pred spremembo ustave čas za razmislek Prednost naj ima predvsem strokovna presoja LJUBLJANA - Na včerajšnji tiskovni konferenci za °inace in tuje novinarje je predsednik države Milan UCan orisal ekonomski in politični položaj v Sloveniji’ n^nizal dosežke mlade države v Štirih letih samostoj-0sti in opozoril na nekatere zamujene priložnosti. Ob oncn je odgovarjal na vprašanja približno sto navzo-di novinarjev, med katerimi je bilo tudi osemnajst slo-fjjskih novinarjev, ki svoj poklic opravljajo v sloven-sioh uredništvih in medijih v državah, kjer živijo Slo- 7ULU onietmco slov Javnosti lahko pra 1110 s samozavestjo, I VI -e - - J .— t -- ^žave. Iz razlogov Povezani s prihodu gojeni, je predsedu an opozoril tudi nr ere probleme. Pri t Kot je dejal, - . ,uu vsi nenehno ?h> da bi lahko pri °raku pretehtali pesnici smo, kaj h Kaj zmoremo«, pr lotimo konkretnega reševanja posameznih problemov. To je tudi temeljna odgovornost, ki je ni mo-goCe prelagati na zanamce. Tako kot vse druge evropske države mora tudi Slovenija na osnovi globokih gospodarskih, družbenih in političnih sprememb izoblikovati vizijo svoje prihodnosti. Seveda mora ta po njegovem prepričanju temeljiti na dejanskih prednostnih dejavnikih, predvsem pa na mnenju ljudi, kakšno državo hoCe-jo in kaj so zanjo pripravljeni storiti. Menil je, da nam včasih zmanjka časa in volje za tovrsten temeljni razmislek, ki je potem lahko trdna osnova za zakonodajne in politične odločitve brez stihije in improvizacij. Predsednik Kučan je ob tem poudaril, da oblikovanje družbene razvojne vizije ni in ne more biti le stvar vlade, temveč vseh ustvarjalnih dejavnikov družbe, ki so pripravljeni taksno vizijo sooblikovati. Naloga vlade je predvsem zagotavljanje dialoga med njimi. Ko je govoril o pravnem sistemu države, je ugotovil, da je v dobršni meri zaokrožen, da pa je treba pravni red s tem okvirom uskladiti še navznoter, da bo slovenska zakonodaja v celoti čimbolj usklajena z evropskimi pravnimi normami. Pri spremembi ustave kot najbolj temeljnega državnega akta, ki nas pred vstopom v Evropsko unijo vsekakor čaka, pa bi si v tem trenutku morali, kot je poudaril, vzeti čas za temeljit premislek. V njem naj bi našla prostor predvsem strokovna presoja, manj pa posamezni politični interesi. Predsednik Kučan je Se opozoril, da se tudi v Sloveniji srečujemo s korupcijo, nestrpnostjo in celo rasizmom. Opazen je tudi vdor mednarodnega kriminala v slovenski prostor. Ob tem ga skrbita prevelika brezbrižnost in preskromen odziv državnih organov ter drugih ustanov sistema na te pojave. A tudi ko je odgovarjal na novinarska vprašanja, je vnovič poudaril, da nad trenutnimi dogajanji ne gre jadikovati, pač pa naj vsak zase premisli, kaj lahko stori, da se v prihodnje kaj takega ne bo več dogajalo. Robi KovSca Medstrankarski spori tudi ob dnevu državnosti? LJUBLJANA - Neuradno smo izvedeli, da se utegnejo tudi ob praznovanju dneva državnosti ponoviti medstrankarski spori. Kot je znano, bo državna proslava v nedeljo, 25. junija, v Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu, slavnostni govornik pa bo predsednik države Milan Kučan. Dan pozneje, 26. junija, bo celodnevno praznovanje, ki ga organizira mestna občina Ljubljana. Na Kongresnem trgu naj bi Dimitrij Rupel in Dimitrij Kovačič z balkona univerze v imenu mesta pozdravila državljane, potem pa naj bi med kulturnim programom govorili politiki, ki so najbolj zaslužni za osamosvojitev - Lojze Peterle, takratni predsednik vlade, France Bučar, takrani predsednik parlamenta, Milan Kučan, takratni predsednik predsedstva, in nekdanja ministra Janez Janša ter Igor Bavčar. Po naših informacijah pa vsi nastopi še vedno niso potrjeni, sporen pa je predvsem vr- stni red. Tako denimo dopoldan se ni bilo jasno, ali bo na prireditvi govoril tudi Lojze Peterle. Popoldan pa smo izvedeh, da bo nekdanji predsednik vlade na Kongresnem trgu nastopil, po neuradnem dogovom pa naj bi govoril prvi. Do ponedeljka se lahko marsikaj spremeni, lahko pa se celo zgodi, da katerega od napovedanih govorcev na Kongresnem trgu ne bo. V vsakem primeru pa bodo ob dnevu državnosti stranke praznovale predvsem same. Krščanski demokrati napovedujejo celo vrsto prireditev in kresovanj, ki so se začele že sinoči, vrhunec pa naj bi dosegle v petek na Ljubljanskem gradu. V nedeljo bo v parku gradu Bistra pri Vrhniki praznovala Uberalna demokracija, v petek pa bo na tradicionalnem celodnevnem pikniku slavila tudi združena bsta. Ni še znano, kakšne proslave si bodo omislile opozicijske stranke, lahko pa verjamemo, da se praznovanju ne bodo odrekle. (T. S.) 41?^ PRIPRAVE NA VOLITVE ~T~| ZL bo izbiro kandidatov prepustila članom Danes naj bi se srečala trojica Drnovšek - Peterle - Kocijančič LJUBLJANA - Predvolilne deja-Vn°sti strank so se kljub relativno zgodnjemu datumu že pred Časom zacele; za zdaj Se neuradni volilni ®tabi se tako že ozirajo po možnih kandidatih, ki bi pritegnili Cim veC Molilnih glasov. Za zanimivo novost, ki je sicer v zahodnih parlamentarcih praksah precej običajna, se odlo-Cajo v združeni listi. Kandidate naj ne bi več izbirali organi stranke, temveč naj bi to v celoti počeli elani. Ta “ip obstaja nekaj različic »tehnične lzvedbe« taksnega koncepta izbire Volilcem najbolj simpatičnih imen. Po eni od različic naj bi ZL v zače-|ku prihodnjega leta organizirala zno-bajstrankarske volitve. To pomeni, da o1 Člani (po eni od različic pa tudi Pristaši) na voliščih, ki bi bila verje-tn° na sedežih stranke, popolnoma pnako kot na »pravih« volitvah tajno ^hirali najbolj cenjene in priljubljene ^ane stranke. Tisti, ki bi dobili naj-Vec glasov, bi se potem uvrstili na sbankine kandidatne liste na pravih volitvah. Druga možnost, ki so jo na prej-šnjih volitvah pri izbiri predsedniške-8a kandidata po ameriškem vzoru že Preizkusili krščanski demokrati, so konvencije. Na njih bi vsi člani - in ne ^arrio njihovi delegati - izbirali naj-o'jše kandidate. V velikih mestih, na Primer v Ljubljani, bi to pomenilo pet V.š.?st konvencij, tako da bi vsi člani ' ju jih je v glavnem mestu po stranki-111 evidenci približno tri tisoč - lahko Neposredno oddali svoj glas. Seveda se pri takem konceptu zastavlja vprašanje, kaj bi se zgodilo z vodstvom stranke, ki bi ga takšno preliminarno izbiranje lahko izrinilo iz kandidatnih list. Preprosto povedano bi to lahko privedlo do temeljite »čistke« v stranki. V ZL menijo, da je zaradi demokratičnosti postopkov nujno tudi tveganje, ob tem pa opozarjajo, da bi kandidati pred »volitvami« vodili določene »mini kampanje« znotraj stranke in bi si torej lahko zagotovili dovolj veliko podporo. V vsakem primeru gre za nov, pri nas še nepreizkušen način, ki bo že sam po sebi precejšnja promocija stranke. To bo verjetno odtehtalo organizacijske, pa tudi druge težave, ki jih bodo takšne »volilne operacije« skoraj zagotovo povzročile. Najbrž prav zaradi nepredvidljivih posledic postopka so v ZL kar nekaj časa tehtali različne koncepte, o katerih bo končno odločitev sprejela sobotna konferenca stranke. Lahko pričakujemo, da bodo tudi druge stranke skušale pripraviti volilcem čim bolj všečne in spektakularne postopke kandidiranja, čeprav doslej podrobnosti še niso razkrile. Skoraj zagotovo pa bo koalicija pospešila postopke za spremembo volilne zakonodaje, torej za povišanje praga za vstop v parlament in za »popravek« izračunavanja mandatov iz ostankov glasov. O tem se sicer dogovarja posebna koalicijska skupina, po nekaterih informacijah pa naj bi se na to temo danes pogovarjala tudi trojica Drnovšek - Peterle - KocijanCiC. Čeprav naj bi takšen sestanek predlagal premier, pa v Drnovškovem kabinetu novice niso potrdili. Tanja Starič KULTURNI FORUM / RAZPRAVA O JAVNEM ZAVODU RTV Nacionalna televizija kot »branik slovenstva« Podpora plačevanju naročnine in nasprotovanje komercializaciji televizijskega programa LJUBLJANA - Kulturni forum je včeraj v hotelu Lev pripravil razpravo o javnem zavodu RTV v funkciji nacionalne kulture, na katerem so njegovi elani in nekateri uredniki TVS predstavili svoje videnje vloge osrednje slovenske TV kot najpomembnejšega medija pri oblikovanju nacionalne kulture. Pri Kulturnem forumu pojem kultura sicer razumejo široko (kot »zao-bjem celotnega življenja«), poleg običajnih področij vanjo vključujejo še družboslovje, humanistiko in ideologijo. Člani foruma, dr. Janko Kos, Rudi Šeligo, Niko Grafenauer in njegov predsednik Jože Snoj, poleg njih pa nekateri uredniki Televizije Slovenija, Jaroslav Skrušny (sicer član foruma), Mito Trefalt in do zaključka razprave najavljeni Janez Lombergar, govorili o številnih vidikih vloge televizijskega programa pri oblikovanju sloven- ske družbe, njenem financiranju in oblikovanju njenih organov. Člani foruma so se govorili o načelnih opredelitvah položaja radio-televizije in izkušnjah, podprli lastno produkcijo Televizije Slovenija, njeno vzdrževanje z naročninami (in nekomercialnimi viri), izrazili zaskrbljenost nad njeno usodo »branika nacionalne samobitnosti«. Najradikalnejše misli je prispeval predsednik foruma Jože Snoj, ki je za svoje neodobravanje sedanjega načina konstituiranja sveta radio-televizije (po strokovnem ključu namesto po prejšnjem strankarskem) ter za izpostavljanje »načrta, ki sega od poneumljanja k enoumju«, po katerem Televiziji Slovenija grozi komercialno uničenje in popolna podreditev postkomunistični LDS in levici, edini požel med obiskovalci (starejših generacij) buren aplavz. Vojko Urbančič MINISTRSTVO ZA ZNANOST IN TEHNOLOGIJO / PRESKROMNA PRORAČUNSKA BERA Znanje naj bo usmerjeno pretežno v industrijski razvoj Del sredstev bo ministrstvo namenilo za projekte kritičnih tehnologij' LJUBLJANA (STA) - Na ministrstvu za znanost in tehnologijo ocenjujejo, da so sredstva, ki so jih deležni iz proračuna, preskromna, zato so se odločili, da del sredstev za tehnološki razvoj prenesejo v ciljno usmerjene tehnološke projekte. Tako bodo skupaj z ministrstvom za gospodarske dejavnosti v kratkem razpisali ciljni raziskovalni program kritičnih telmologij, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal minister za znanost in tehnologijo Rado Bohinc. Ciljni raziskovalni program kritičnih tehnologij bo razdeljen v pet tematskih sklopov: komunikacijske in informacijske tehnologije, procesne in proizvodne tehnologije in procesi, biotehnologija in farmacija, novi materiali ter ekote-hnologije in varčevalna energetika. »To pomeni, da bomo sedaj potekajoče projekte v okviru programa svobodnih raziskav uvrstili v ciljne projekte kriti- čnih tehnologij, pri čemer so te kritične tehnologije nastale kot rezultat sodelovanja z gospodarstvom, ki je napovedalo razvoj katerih tehnologij načrtuje v naslednjem srednjeročnem obdobju in kje pričakuje pomoč raziskovalne sfere,« je povedal Rado Bohinc. Te tehnologije so torej opirajo na tehnološke načrte gospodarstva, razvijali jih bodo v okviru ciljnega raziskovalnega programa v sodelovanju z ministrstvom za gospodarske dejavnosti. »Obetamo si da bo znanje, ki bo tu nastalo mnogo bolj usmerjeno v industrijski razvoj,« je še povedal Bohinc, ki je posebej poudaril, da bodo imele prednost t.i. mešane projektne skupne, sestavljene in akademskih in industrijskih razvojnih oddelkov, potreba pa bo tudi predhodna ocena tržnih in drugih konkurenčnih možnosti tehnologije, ki se razvoja v okviru takšnih ciljnih raziskovalnih programov. Ministrstvo za znanost in tehnologijo namerava za te raziskave nameniti 250 milijonov tolarjev, kar bo skupaj z ostalimi ciljnimi raziskovalnimi programi, ki že potekajo, znašalo 500 milijonov tolarjev. Lani so zasnovali 15 takšnih programov, v katere so vložili 119 milijonov tolarjev, podobno vsoto pa naj bi vložila ostala ministrstva, ki sodelujejo v njih. Državni sekretar Rado Genorio je na novinarski konferenci predstavil dve mednarodni ministrski konferenci, na katerih bo sodelovala tudi Slovenija. 2e ta petek bo v Bruslju v organizaciji Komisije EU potekal forum o informacijski družbi, teden dni pozneje pa se bo v Interlaknu začela 13. ministrska konferenca Eureke. Sklepi foruma bodo slovenski vladi služili za oblikovanje nacionalne strategije za izgradnjo informacijske infrastrukture. TV SPORED 20 Sreda, 21. junija 1995 ® RAI 1 RETE 4 6.45 9.30 11.00 11.05 11.20 12.25 12.35 13.30 14.20 16.25 17.30 17.55 18.00 18 10 18.50 19.35 20.25 22.25 22.55 23.00 24.00 0.30 0.40 1.10 1.25 Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik in gospodarstvo 221. obletnica ustanovitve finančnih stražnikov Dnevnik Odprti prostor Poletna oddaja Verde mattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik in gospodarstvo Film: Buonasera signora Campbell (kom., ZDA ’68, i. G. Lollobrigida, S. Winters, P. Lavvford) Mladinski variete Solleti-co, risanke. Nan.: Dinozavri Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Mara Venier) Vreme in dnevnik Nogomet: Italija-NemCija Variete: Seconda serata Dnevnik Športna sreda: vaterpolo, play off Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Videosapere Aktualno: Sottovoce Canzonissima 1973 RAI 2 Dok,: V kraljestvu narave, 7.00 Tisoč umetnin Nan.: La clinica della Fo-resta nera Odddaja za najmlajše Quante storie! Nad.: Quando si ama Dnevnik, 12.00 TG2-33 Nan.: Zdravnik med medvedi Dnevnik, družba, vreme Variete: Quante storie Di-sney, risanke Nad.: Paradise Beach, 15.00 Santa Barbara Dnevnik pip Popoldne na RAI 2 Film: Immunitš diploma-tica (dram., ZDA ’94, i. B. BoxIeiter, B. Drago) Dnevnik Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Dvojni obraz pravi- Dnevnik in šport K»Wil Variete: Ventieventi Film : Un povero ricco (kom., It. ’83, i. R. Poz-zetto, O. Muti) Aktualno: Mixer BnRg Dnevnik, pregled tiska Film: Milou a Maggio 4L RAI 3 6.00 8.30 12.00 12.30 12.40 13.05 13.25 14.00 14.20 14.50 15.15 Jutranji dnevnik, informacije Videosapere: Rossellini, Guadalcanal, Potovanje po Italiji, vodic za izbiro fakultete Dnevnik, delo, okolje Znanstveni dnevnik Nan.: Vita da strega Dok.: Park v Abrucih Zenske v glasbi Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Italija Jug Šport: dresura, motonav-tika,kolesarstvo, košarka. plavanje Rubrika Vivere!, vreme Dnevnik, deželne vesti BlobCartoon, 20.10 Blob Mi manda Lubrano M Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea 3 23.50 0.30 1.00 Glasba: Pred premiero -Opera kviz Dnevnik, pregled tiska vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario 7.00 7.30 8.30 14.00 14.45 17.10 20.45 22.50 0.55 1.10 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, vmes nad. 8.40 nad. II disprezzo, 9.45 Rubi, 10.30 La dena del miste-ro 2, 11.00 Senza pecca-to, 12.20 nan. Mai dire si, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Amarti a New York (kom., ZDA ’80) Aktualno: Perdonami, 18.00 Punto di svolta, vmes (19.00) dnevnik Film: Normandia - Passa-porto per morite (vojni, ZDA ’93, i. B. Peters) Film: Hardcore (dram., ZDA ’78, i. G.C. Scott), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nan.: Hitchcock CANALE 5 Na prvi strani, 8.45 Navodila za Parlament Maurizio Costanzo Show Una bionda per papa Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani I Nad.: Beautiful Varieteji: Amarsi, 14.15 Complotto in famiglia, Scene da un matrimonio Otroški variete TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik in vreme Paperissima sprint TV film: Solo per un’estate (dram., ZDA ’92, i. S. Lucci) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Fatti e misfatti, 12.40 Šport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non e la RAI Nan.: Un professore alle elementari, 16.45 Neon 19.30 20.00 20.40 22.40 22.45 23.45 0.45 1.45 2.00 Rider, 17.45 Primi baci, 18.20 Tequila & Bonetti Odprti studio in vreme. 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Film: Ho sposato un’ aliena (kom., ZDA ’88, i. D. Aykroyd, K. Basinger) Aktualno: Fatti e misfatti Glasba: 5 no mi per una band Nan.: Star trek Italia 1 šport Sgarbi quoti dlani Nan.: Kung Fu # TELE 4 13.30 20.30 19.30, 22.15, 00.20 Dogodki in odmevi Nan.: Mike Hammer, 21.20 Maguy ($) MONTECARLO 14.00 14.10 19.30 23.00 0.45 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Uova strapazzate (kom., Fr. '76) Variete: T.R.I.B.U. Variete: Tappeto volante Film: Codice 215... 20.25 20.30 RAI 3 slovenski program Risanka Podobe Dnevnik IT SLOVENIJA 1 10.20 10.45 11.35 12.00 12.30 13.00 15.30 17.00 17.10 18.00 18.45 19.10 19.30 20.05 20.30 22.30 22.50 23.15 23.40 Hroscosned, ponovitev 10/21 dela ameriške risane serije Veliki dnevi 20. stoletja, ponovitev 2/3 dela francoske serije Iz življenja za življenje, ponovitev Narava in tehnika, 5/6 del angleške p Iz serije Alpe-Donava-Jadran Poročila Vojna povratnika, ponovitev 5/6 dela angleške nadaljevanke TV dnevnik 1 Male sive celice, kviz ta šestošolce RPL - Studio Luvvigana Pari, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Forum Premetenka, kanadski film TV dnevnik 3, vreme, šport Zarisce Sova: Princ z Bel Aira, 11/24 del ameriške nanizanke Butler je kriv Novo življenje, 7/16 del ameriške nadaljevanke Resnica mora priti na dan fr- SLOVENIJA 2 10.25 15.10 15.45 16.30 17.15 17.55 18.45 19.15 20.05 21.00 22.20 Atene: EP v košarki (M): Slovenija - Francija, prenos Zgodbe iz školjke Prvi krog, ponovitev kanadsko-fran-coske nadaljevanke Videošpon, ponovitev J Sova, ponovitev 'Alo, 'alo, 4/6 del angleške nanizanke Novo življenje, 6/16, zadnji del ameriške nadaljevanke Odkrivanje zemlje, 6/26 del ameriške izobraževalne serija V vrtincu Ambasadorji znanosti. Prenos iz Cankarjevega ‘doma EP v košarki (M): Slovenija - Francija, posnetek iz Aten Omizje A KANALA Lue svetlobe, ponovitev Rodeo Male živali, ponovitev A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop Računalniška kronika, ponovitev Večni krog, ponovitev oddaje o astrologiji A-shop Vreme, risanka Luč svetlobe, 452. del Sedem veličastnih Pariš, 8. delam, nanizanke Vreme Karma Dance session Tropska vročica, ponovitev 10. dela US Koper Euronevvs - tv novice Evropsko prvenstvo v košarki (M), Slovenija - Francija Slovenski program Bližnja srečanja, mladinska oddaja Primorska poslovno Primorska kronika TV dnevnik Euronevvs »Bersaglio«, v studiu Maurizio Bekar Leteči zdravniki Vsedanes Nogomet: Nemčija - Italija [□MP1 Avstrija 1 Zlata palača, ponovitev Otroški program, ponovitev Knight Rider Vesoljska ladja Enterprise MacGyver: Zadnja postaja pekel, ponovitev ameriške komedije Otroški program Foofur Viking Viki Smrkci Am dam des Tom in Jerry Artefbc Mini C as v sliki Vesoljska ladja Enterprise Skoraj nesmrtni Knight Rider Svetovno prvenstvo v boksu Strašno prijazna družina Las Vegas, 2. del Zlata palača Sophia na begu Grad ob Vrbskem jezera Očarljiv paglavec Pri Huxtablovih Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Coswig in sin, nemški film, 1994 Režija: Michael Braun Igrajo: Robert Atzorn, Oliver Grober in drugi Zob za zob, nemška kriminalka, 1985 Čas v sliki Karamurat, italijanski akcijski film, 1977 Režija: Hajo Gies Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev ™p Avstrija 2 ■ Akti X, ponovitev B Bolnišnica Chicago Ho-pe, ponovitev iHjfi] Modern Times Ozri se po deželi, ponovitev Cas v sliki Lovci modrih puščav, ponovitev Pravica do ljubezni Moč strasti Umor, je napisala Umor z indijansko sulico Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Avstrija danes Cas v sliki Šport Avstrija D. Pogledi od strani Cas v sliki 2 Zlata vrtnica Montreuxa Prix Ars electronica Gala Šport Pogledi od strani Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00,23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Za vas in mesto; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 21.05 Koncert za besede; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnogla-sba; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9,30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10,00 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.05 Popevki tedni; 17.350bvestiia; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.20-23.00 Jazz. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb. revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Življenje kot izziv; 17.00 S festivalov; 20,00 Pota naše glasbe: 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasb, tradicija 20. st.; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12,30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 9.00 Kulturne napovedi; 9.50 Na rešetu - odgovori; 10.45 Zanimivost; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 13.00 Daj. povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 a-o-a glla-sbena odd.; 19.30 Večerni program Modrega V, Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna srečanja; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Singie tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val; 18.00 Mix magazine; 18.45 Nattivita;20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 9.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskopi 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anke-ta;12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gosti 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Radosti življenja; 24.00 New Age- Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Aktivne počitnice; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 11.20 Vsakdanje skrbi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kozmetični nasveti; 17.00 Lestvica diskoteke Gau-loises Blondes; 19.30- 24.00 Kulturni program Parnas. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13,00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba; 21.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Študent 8.00 RoboKaki; 11.00 122. Avtodrom; 14.00 Kulturne recenzije &. Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, jocu-lator); 17.00 Jazzarije & Koncertne napovedi: 19.00 TB: Wool - Box Set; 20.00 Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonalni kabaret; 24.00 Reprize (pon. in torek). - Radio Trst A 7.00, 8.00, 10.00, 13 00 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik, 9.15 Odprta knjiga: Zapiski Tine Gramontove (V. Levstik, r. 2. Petan, 4.); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 MePZJacobus Gallus; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu, 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: S. Osterc, ob 100-letnici rojstva; 18.00 Nad.: Rosa L.' kronika o neki revolucionarki; 18.25 Made in HaM 19.20 Ngapovednik. tadio Opčine 0,15.30, 17.30 Poroči; 10.00 Matineja; 19^ sba po željah; 20, laja VZPI-ANPI; m zn vas: 22.00 Ostali Radio Koroško 18.00-18.30 Društva se predstavljajo; 21.05-22. Srednjeevropski obzorniK 'r NAPOVEDI PRIREDITEV Sreda, 21. junija 1995 21 , [SLOVENIJA fetiSUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 ^ Četrtek, 22. junija, ob 19. uri: TUliANDOT, Giacomo Puccini. Koprodukcija Deželnega gledališča Salzburg, Opere Nica in Opere in baleta SNG Ljubljana. ^Četrtek, 22. junija, ob 21. uri: B. Slade -sejj OSOREJ. Zadnja predstava v fNG DRAMA, 5': 061/221-511 a«es, 21. junija, ob 19.30: J. B. P. Mo-g!fe - DON JUAN ALI KAMNITA GO-' fA, za študentski druei in izven. ^redr' stava bo Se v četrtek, 22. junija, ob uri, za abonma Študentski tretji in isti yVen. Zadnja ponovitev v sezoni! Petek, 23. junija, ob 19.30: Tom Stop-Pard - ARKADIJA. Zadnjikrat v sezoni! LEVJ ODER, 061/221-511 uries, 21. junija, ob 22. uri: E. Ionesco '^STRUKCIJA. sMg, 061/125 33 12 d Petek, 23. junija, ob 19.30: KDO JE NA-STANKU SKAKALNICO. E Četrtek, 22. junija, SNG Maribor, ob 21. uri: SE NISMO ZE NEKJE VIDELI? Večer z Rade Serbedžijo in njegovima gostoma Juretom Ivanušičem in Danilom Serbedžijo. Sodelujejo Se: Radko Polic, Mia Žnidarič, Lado Leskovar, Miha JazbiSek, Saša Olenjuk, Sarajevska naveza. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 21. junija, ob 20. uri: T. Partljič - STAJERC V LJUBLJANI, za abonma študentski B. Predstava bo Se v četrtek, 22. junija, isti uri, za abonma Četrtek. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V četrtek, 22. junija, ob 19. uri: T. VVilliams STEKLENA MANAZERIJA izvaja Gledališka skupina BleSCecih Sest. LGL, tel.: 061/314-962 V Četrtek, 22. junija, ob 17. uri: S. Makarovič - SAPRAMISKA, za izven. V soboto, 24. junija, ob 11. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za izven. CELJE SLG, tel.: 063/25-332 V četrtek, 22. junija, ob 21. uri: O. Zupančič - VERONIKA DESENISKA, premiera. Predstava bo Se v petek, 23. junija, ob 21. uri, za abonma premiera I in izven. MARIBOR LGM, tel.: 062/26-748 V soboto, 24. junija, ob 12. uri: D er Spiegel, Belgija: PALČEK TOM. V nedeljo, 25. junija, ob 11. uri: Papilu, Ankarana - PIPO. NOVA GORICA V petek, 23. junija, ob 20. uri: T. M. Flavt - KAZINA, za abonma petek-b in izven. Predstava bo Se v soboto, 24. junija, ob isti uri, za abonma sobota-a in izven. ETNOGRAFSKI MUZEJ V SKEDNJU V Skednju, tržaškem predmestju, deluje zanimiv etnografski muzej. Odprt je vsak torek in petek od 15. do 17. ure. Za skupinske obiske kontaktirati gospo Jolando Jakopič tel. 040/821244 LJUBLJANA KUD FRANCE PREŠEREN Danes, 21. junija, ob 18.30: koncert rock skupin RACIJA, NIOUT, SREČNA MLADINA, ROZE, ZAKLONIŠČE PREPEVA. V četrtek, 22. junija, ob 22.30: koncertna predstavitev nove CD plošče skupine DATA DIRECT - LA DOLCE VITA. V četrtek, 29. junija, ob 20. uri: koncert THE SPOONS. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Danes, 21. junija, ob 22. uri: predstavitev BARY CAN DANCE projekta z naslovom C. D. DVORANA SLOVANA NA KODELJEM V petek, 23. junija, koncert skupine FUGAZI. 36. MEDNARODNI JAZZ FESTIVAL Križanke in Cankarjev dom od 28. junija do 1. julija Sreda, 28. junija, ob 20. uri: JOHN PATITUCCrS MISTURA FINA BAND in ABBEY LINCOLN QUARTET. CELJE Danes, 21. junija, koncertna dvorana Glasbene Sole ob 20. uri: koncert TOMASA VISEKA (klavir). ULIČNI JAZZ FESTIVAL - CELJE Danes, 21. junja, ob 22. uri: ZDENKA KO-VACICKA & VANJE LISAK TRIO. V Četrtek, 22. junija, ob 22. uri: ALENKA GODEC & TRIO. GORNJA RADGONA V soboto, 24. junija, ob 18. uri: slavnostni koncert PIHALNEGA ORKESTRA GORNJA RADGONA. GROSUPLJE V Četrtek, 22. junija, KD ob 20. uri: koncert MELITE OSOJNIK. SLOVENIJA FJK FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA ^jedalisce Verdi Dvorana Tripcovi- Bdnarodni festival operete 1995 bo p0l®Poyedu od 4. julija do 13. avgusta. 23. t.m., ob 20.30 - Koncert ^ tabat Mater»pod vodstvom Juliana Cj^^heva bodo sopranistka Patizia oh, mezosopranistka Silvia Mazzo-So i6rior Wonjun Lee, bas Enzo Capua-izv • ?r*cester in zbor gledališča Verdi yVajali Dvoržakove skladbe. Upnica Lit. 15.000, s popustom Jvditorij Muzeja Revoltella t etni koncerti: V ponedeljek, 26. d.®1-, ob 20.30, klavirski recital Ju-jJ ln Olge Cherbakove. Na progra-Oj .eber, Grieg, Schubert, Casella, p jpin, Rachmaninov in Gershvvin. jj °daja vstopnic pri blagajni dvora-kripcovich: 9-12, 16-19 in uro [koroška ^SVIC: jg®roška hala (Sejmišče): do 1. julija ., a je na sporedu muzikal »Cats«. Ur-20 n Vsak dan (razen ponedeljkov) ob turi- ’ °b sobotah in nedeljah dodatno v °b 15.00. Vsak torek (ob 20.00) in 10 nedeljo (ob 15.00) so predstave v SlBScininazije za Slovence. ob°!r*SCe Mohorjeve: V petek, 23. t.m., 18.00 - 97. Rock ob meji. Sodelujejo pred začetkom koncerta pri blagajni Avditorija. Sedež RAI Ul.F. Severo 7 Danes, 21. t. m., ob 21. uri gostovanje gledališke skupine Compagnia delPAl-bero z delom Carla Emilia Gadda »La cognizione del dolore«. Režija Lorenzo Salvetti. Nastopa Gigi Angelillo. Predstave bodo trajale do sobote, 24. t. m. GORICA STEVERJAN Dom Kulturnega društva Briški grič V petek, 23. t. m., ob 20.45 »Pajk’s show«. Prireditelji slovenske zamejske organizacije (Kulturni dom-Gorica, ZSKD, zadruga »Maja*, KD Briški grič). Za informacije in rezervacije: Kulturni dom-Gorica, tel. 0481/33288) ali na društvo Briški grič. Ali En (Ljubljana), Benzol (Celovec), Orange baboon (Gradec). TINJE: Dom: danes, 21. t.m., ob 19.30 - Igra z ognjem - uvod v problematiko uničenja okolja. Jutri, 22. t.m., ob 19.30 - Nas tretji svet se potrebuje? Predava Gerhard Bittner. Razne prireditve Islovenija CANKARJEV DOM Danes, 21. junija, ob 10. uri: strokovno srečanje VIDMARJEV DAN °° HO. obletnici rojstva akademika MILANA VIDMARJA. jOKRajjNSK! MUZEJ CELJE DjiJT’ 21- junija, ob 18. uri: predavanje AN-'A STUDNA - Stanovati v mestu. umm vRa.Xi luzar kamnik, Vas 24 vec° oto> 24. junija, ob 20. uri: družabni Dne/,ln otvoritev razstave slikarskih del UUSANA STERLETA. GALERIJA ŠOU KAPELICA, Kersnikova 4 Danes, 21. junija, ob 21. uri: predavanje KEVINA UANLEVJA o galerijah v Los Angelesu. BAD RADKERSBURG -GORNJA RADGONA MEJA NA REKI V petek, 23. junija, Splav na Muri ob 20.15: F. Grillparzer: DES MEERES UND DER LIEBE VVELLEN/ LJUBEZEN IN MORJA VALOVI (v slovenščini in nemščini). Približuje se splav. Na njem je osamljena svečenica Hero. Leander plava proti njej in se povzpne na splav. V slovenskem jeziku ji izpove ljubezen in Hero razume... LJUBLJANA Marko Kovačič: Stolovid Restavracija Una (Zaloška 31), Gostilna Rogovile (Dunajska 370), Krema pod gankom (Celovška 43), Gostilna pri Gorjancu (Tržaška 330), Okrepčevalnica Krimcek (Orlova 1) do 30. junija Stolovid je projekt sestavljen iz petih stolov-skulptur, ki stojijo ob mizah v petih, nekdaj furmanskih gostilnah ob petih vpadnicah v Ljubljano. Štoli nadomeščajo običajne gostilniške stole in imajo poleg umetniške tudi uporabno funkcijo. Igra med tema dvema funkcijama se zgosti na sredini sedala, kjer je vložena optična na-pmva-magicna skrinjica, ki v gledanje ponuja tisto, kar je običajnemu pogledu skrito. S tem, ko obiskovalec uporabi stol - se nanj usede, hkrati prekrije skrinjico in prekine umetniški prizor. CANKARJEV DOM V Mali galeriji je do 2. julija na ogled fotografska razstavaUHRISTOPHA DONNETA. BIENALA tembra. ...^..JlODNEGA - LJUBLJANA je na ogled do 10. sep- GALERIJA ARS. Čevljarska 2 Razstava lutk SILVANA OMERZUJA je na ogled do 29. junija. GALERIJA GLINA, Gornji tre 11 Razstava del POMPEA P1ANEZZ0LA je na ogled do 15. julija. GALERIJA KOMPAS Razstava slik MIRE PREGELJ je na ogled do 15. julija. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava grafik DANIELA DEMŠARJA je na ogled do 14. julija. VISCONTIKOLIZEJ, Gosposvetska 13 Razstava 23 slikarjev za zdravnike sveta je na ogled do 15. septembra. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 Razstava grafik 1935-1995 LOJZETA SPACALA je na ogled do 31. avgusta. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska 22 Danes, 21. Junija, bo ob 19. uri otvoritev razstave LIKOVNA KOLONIJA '95 Dolenjske toplice. MARIBOR GALERIJA DLUM, Židovski fig 10 Danes, 21. junija, bo ob 18. uri otvoritev razstave plastik VOJKA STUHECA. Razstava bo na ogled do 25. julija. . CELJE LKDVNI SALON CELJE Razstava Prostor za pripoved ERICHA PRASCHA-KA je na ogled do 30. junija. POSTOJNA Razstava likovnih del STANETA JARMA je na ogled do 4. julija. UPICA PRI SEŽANI FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. je na ogled razstava umetna ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Art Light Hall: do 30.6., razstavlja fotograf Maurizio Maier. Galerija Bassanese: Jutri, 22. t.m.. ob 18.00 odprtje razstave z naslovom »Ordine, caos e frattali«. Peterlinova dvorana-Ul. Donizetti 3: na ogled je razstava del slikarke Marte Kunaver. SESLJAM - Sedež turistične ustanove: do 4.7. razstavlja Michela Stradi. GORICA Kulturni dom: do 24. t.m., je na ogled fotografska razstava »Benečija v miru in vojni«. Speter Slovenov Beneška galerija: do 26.6. je na ogled vsak dan, razen ob nedeljah, razstava ikon. Umik: 17-19. nika pop-arta Jamesa Rosenquista. Miramarski park-KonjuSnica: do 23.7. je ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem« Hiša umetnikov: do 8.7. so na ogled dela Giintherja Brasa. Mestna hisa-Mestna galerija: do 16.7. je odprta razstava Jeana Eggerja. Kunstfonun: do 7. 7. je odprta razstava Kurta VVeltherja. TINJE Galerija Tinje: do 25. t. m. je na ogled razstava del Garyja Bikovnika iz New Yorka. SPITAL OB DRAVI Galerija v gradu Porcia: do 25. t. m. je na ogled razstava del Rudija Benetika. TRST FOLKEST 95 Mednarodni festival folk in moderne glasbe se bo odvijal od 5. do 30. julija v deželi Furlaniji - Julijski krajini in tudi na Koprskem. Evangeličanska cerkev (Largo Panflli) Danes, 21. t. m., ob 21. uri »Koncert poletnega enakonočja«. Nastopil bo Serenade Ensemble pod vodstvom Fabia Macellonija. Na programu Prokofiev, Jo-plin, Bernstein, VVilliams, Ellington, Carmichael in Gershvvin. Miramarski park Od 1. julija do 31. avgusta bodo ponovno pričele predstave »Luci in zvokov«. DOLINA V soboto, 24. t. m., ob 21. uri bo »Na KTuži« drugo letošnje srečanje Pesem ob studencu. Koncertni večer bodo oblikovali pevci mešanega, ženskega in moškega pevskega zbora iz Strasslacba. Pesem dobrodošlico pa bosta zapela moški in dekliški zbor Valentin Vodnik. GORICA Kulturni dom Danes, 21.6., ob 20.30 zaključna prireditev glasbene Sole E. Komel iz Gorice. MENJALNIŠKI TEČAJI 20. junij 1995 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira menjalnica (tečaj za 1 DEM) (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 81,60 82,00 11,48 11,67 6,93 7,33 A banka Koper 81,45 82,00 11,43 11,67 6,92 7,33 A banka Nova Gorica 81,45 81,90 11,46 11,66 6,92 7,32 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 81,72 82,20 11,50 11,70 6,90 7,40 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 81,40 81,95 11,45 11,65 6,90 7,20 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 81,47 81,90 11,38 11,60 6,96 7,09 Come 2 us 81,60 81,80 11,53 11,61 6,90 7,10 Tel: 061/ 15-92-635, od 5-15, sob od 9-12 Creditanstalt d. d. 81,40 82,00 11,45 11,65 6,95 7,20 Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095 81,75 81,81 11,56 11,58 7,04 7,08 Kompas Hertz Celje 81,70 82,00 11,54 11,61 6,85 7,05 Tel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-13 Kompas Hertz Velenje 81,65 81,95 11,54 11,61 6,85 7,05 Tel: 063/855552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija 81,70 82,00 11,54 11,61 6,85 7,05 Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Tolmin 81,65 81,95 11,54 11,61 6,85 7,05 Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Bled 81,55 81,85 11,54 11,61 6,85 7,05 Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13 Kompas Hertz Nova Gorica 81,65 81,95 11,54 11,61 6,85 7,05 Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 Kompas Hertz Maribor 81,55 81,85 11,54 11,61 6,85 7,05 Tel: 062/ 225-252, od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d. 81,10 82,10 11,40 11,75 6,70 7,30 Lemo Šempeter,!: 065/ 32-250 81,55 81,95 11,40 11,60 6,97 6,08 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,70 82,20 11,55 11,65 6,90 7,15 Poštna banka Slovenije 79,60 81,85 10,60 11,60 6,27 7,10 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,77 81,79 11,57 11,59 7,02 7,04 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 81,61 81,85 11,48 11,59 6,90 6,99 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 81,75 82,10 11,57 11,63 7,00 7,40 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,65 81,75 11,57 11,58 6,86 7,27 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,80 82,00 11,30 11,75 6,90 7,20 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,65 81,80 11,56 11,60 6,97 7,04 Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,65 81,95 11,52 11,55 6,95 7,20 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 81,70 82,10 11,50 11,65 6,80 7,30 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 81,75 82,10 11,50 11,65 6,80 7,30 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 81,65 81,95 11,50 11,69 6,90 7,20 SKB d.d.,*** 81,20 81,90 11,35 11,74 6,80 7,10 SHP Kranj, t: 064/331-741 - - - - - - SZKB d.d. Ljubljana 81,50 81,90 11,45 11,63 6,87 7,23 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 81,40 82,00 11,45 11,65 6,80 7,25 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,80 81,80 11,56 11,57 7,01 7,06 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*" BClKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tek +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 20. JUNIJ 1995 valuta v LIRAH nakupni prodajni ameriški dolar 1610,00 1676,00 nemška marka 1153,00 1201,00 francoski frank 328,00 341,00 holandski gulden 1029,00 1071,00 belgijski frank 56,00 58,30 funt šferling 2570,00 2675,00 irski šferling 2623,00 2730,00 danska krona 295,00 307,00 grška drahma 7,10 7,40 kanadski dolar 1163,00 1210,00 japonski jen 19,00 19,80 švicarski frank 1386,00 1443,00 avstrijski šiling 163,70 170,30 norveška krona 258,00 269,00 švedska krona 221,00 230,00 portugalski escudo 10,90 11,40 španska pezeta 13,20 13,80 avstralski dolar 1163,00 1211,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 13,50 14,00 hrvaška kuna 300,00 320,00 20. JUNIJ 1995 V URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1613,00 1658,00 nemška marka 1160,00 1180,00 francoski frank 329,00 339,00 holandski gulden 1031,00 1067,00 belgijski frank 56,20 57,40 funt šferling 2578,00 2648,00 irski šferling 2634,00 2719,00 danska krona 295,00 303,00 grška drahma 7,10 7,80 kanadski dolar 1166,00 1201,00 švicarski frank 1397,00 1427,00 avstrijski šiling 164,10 168,10 slovenski tolar 13,60 14,40 20. JUNIJ 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 13,60 14,40- Italija Tržaška kreditna banka 13,50- 14,00 14, MAREC 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar ' 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank ,20.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona ‘ 19.4450 - Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 20.6.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj ua DEM 8137 81.58 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje. V Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA ofri/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 116 z dne 20. 6. 1995-Tečaji veljajo od 21.6. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šferling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 81,8160 1153,2986 394,8837 81,7876 2074,5749 2637,3158 2310,6520 8109,8274 6,8942 133,6905 7245,5631 1820,0074 76,9622 1560,7363 9773,2341 181,1979 113,0104 149,7763 93,2711 82,0622 1156,7689 396,0719 82,0337 2080,8174 2645,2516 2317,6048 8134,2301 50,2939 185,8265 6,9149 2257,6800 134,0928 7267,3652 1825,4839 77,1938 1565,4326 9802,6420 181,7431 113,3505 150,2270 93,5518 82,3084 1160>2392 397,2601 82,2798 2087,0599 2653,J874 2324,5576 8158,6328 50,4448 186,3840 6,9356 134,4951 7289,1673 1830,9604 77,4254 1570,1289 9832,0499 182,2883 113,6906 150,6777 93,8325 Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 21.6.1995^ št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) - (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj___„ 1) BLAGA \JNI5KI ZAPISI, ZPLACLJM 5 10. 1995: 1,700,000 840,612 803,091 1,643703^ 106 98.89 55% 94.48 K i% 96.6884°/ 170,000 84,061 80,309 164,370j TTTTTTTTfTT Tečajnica borznega trga St.: 113 Datum: 20. 6. 1995 LABLiAVA STOOL UCKANGE. PC Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon štdat(3) enotni tečaj % sprem datum povpraš ponudba Max. Min. iKflsrr nTiTiERKI SZS «717*1 5EBZ! LEE 796 14.5.93) 12.090 16.6. 11.500 PRB 1.000 (6.6.94) 13.175 ,49- 20.6. 13.100 13.400 13.21 13.11 527 iti 500 (71(29,8,94) 19.296 19.6. 19.200 19.41 SER 458 116.5.94.) 29.130" 15.6. BBS HBH$ {SOI 8,0 4.(31.12.94) 09,8 ,60- 20.6. 99,7 100,0 99,8 99,8 554 iS02 9,5 8.(1.10.94) 103,9 19.6. 103,9 104,5 RS08 5,0 3.(30.11.941 84,7 ,12 - 20.6. 84,1 85,0 84,7 84,7 985 8SU 7.0 4.(15.1,95) 92,0 1,010 20.6. 91,0 92,0 92,0 92,0 1.429 ČSL1D 8,0 4.(31.12.94) 98,6 ,01 20.6. 97,9 98,6 98,6 98,6 183 RSL2D 9,5 8.(1.10.941 102,1 ,10 20.6. 100,0 103,0 102,1 102,1 255 SET 10,0 4.(1.11.94) 97,7 19.6. 96,0 98,5 3HE mCTil itrnir; STBR 11.290 19.6. 11.300 JAD 10.000 (1.6.94.) 113.645 19.6. 112.000 113.500 FMD (81 13.624 19.6. 13.000 13,71 SPOR 21500 8.6. 22.01 MR 15.000 19.5. EZ 218 (30.3.93.) 8.936 19.6. 8.750 m 4.000 (8)110.6.94.) 3;80O ,76- 20.6. 3,800 3.830 3.81 3,81 152 FCTR (5) 720,3 19.6. 715,0 730,0 X«7W STKITE sirar mrai ETP 4000 (23.5.94) 31570 ' 19,6. 31.000 32.1 ’FNP 30.000' 19.6. 30.51 1GSP (6) 698,3 19.6. 640,0 750,0 UBE 8.400 19.6. 9.10 UP 40.900 315. 40.950 41.450 SIKIH K 12,0 4.(1.11.94) 99,0 15.6. 962 IZG 11,0 4.|1.1.95) 92,6 16.6. 92,5 >CE 12,0 6.(1.12.94) 99,0 7.6. 99,0 PLJ 12,0 7.(1.195) 100,0 19.6. 99,0 ra 10,0 1.(16.94) 99,2 19.6. 98,5 iSGSl 10,0 4.(16.94) 31,6 19.6. 29,0 35,0 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 113/95-20. 6. 1995 Vrednost. papir obr. n.div. ex kupon št.da[(3) enotni tečaj % sprem datum povpraš pomidh Max. Min. lOOOSiT nara JEAR 4.171 19.6. 2.500 4.180 JUDO 119 (8.3.94.) 6.600 16.6. 6.000 7.5«) BBR0 3.290 16.6. 2.601 3.000 ER 3,445 19.6. 3.400 3.520 UDRO 14.200 14.5. 10.100 14.500 SGSR 345,4 14,30- 20.6. 350,0 440,0 406,0 313,0 328 1THS HBPO 2.977 ,07- 20,6. 2.401 3.099 3.000 2.000 116 JOEPI 12.000' EPP 27.619 16.6. 20.000 30.000 DEC 3.1*1 16.6. 3.010 3.590 lifiran: MO 10,0 9.(15.1.95) 99,3A ,70- 20.6. 98,2 100,9 99,3 99,3 6 LOK 10,0 (1.10.941 92,0 14.6. 89,1 94,9 MLJO 10,0 (1.4.94) 96,1 19.6. 94,1 98,0 BiO 10,0- (1,10,94) 66,5 19.6. 79,0 86,5 M) 10,0 81.9.94) 86,5 ,23 20.6. 86,5 67,0 86,5 86,5 1.161 ONM 11,0 (1.8.94) 94,3 7,53 20.6. 92,8 94,3 94,3 94,3 269 JP0 10,0 6.(12.95) 91,5 19.6. 89,1 93,4 UH 8,50 2.(15.4.95) 100,0 19.3. 25,0 VPIO 10,0 (1.10.94) 98,5 30.1. 96,0 100,0 KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM fil m 94,1 19.4. EH BSB3 brez nat bona(l. 12.95) lel nat bonajv Sm NIKI lelEaL.bona(vSrr)NBS2 3.050 17.642 4,14- '■ 20.6. 20.6. 93,0 1.500 '17.320 99,0 ■ 3.000 17.740 3.100 18.200 3.000 17250 12 18.330 nnrrtHimiimii.mMSAi. mik-s 170.000 Sriskupaj oktober tolarski del oktober devizni-del oktober 170000 SITskupaj oktober tolarski deloktooer devizni det oktober 98,3 5.6. cm 20.6.9,5 preišnii d T d% 1.095,91 1.096,69 -0,78 -0,07 Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za razlicni-stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-oostotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PL}, RGS1; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za L93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvisji teCaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja. MEDPODJETNIŠKI TRG Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 21. junija 1995 od 03.00 ure dalje —- ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Šiling frank marka lira funt dolar 100 100 100 100 1 1 1157,5894 2319,2488 8140,0000 6,9198 181,8720 113,4309 1160,4336 2324,9472 8160,0000 6,9368 182,3189 113,7096 Opomba: Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje glede ne trenutne tečaje na trou deviz oz. poseben dogovor.___________________ — banka valuta nakupni Probanka Maribor SKB Banka d.d. DEM DEM 81,30 Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 21. junija 1995 od 00.00 do 24. ure valuta nakupni prodajrr banka Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka DEM DEM DEM DEM DEM 81,30 81,45 81,35 81,30 81,60 81,60 81,65 81,60 Devizni tečaji za USD, ATS, UT h CHF so določeni na podtagi srednjih tečajevpo fr^Tg veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih valutah pa je razmetje Banke Stovengepove^^ oziroma zmanBano za 02&aastotne točke. Tečap veljajo za odkup prilivov in prodajo do ECU = 30,000 na dan. Pri večjih prilivih in nakupin se tečaj določi v sporazumu. nhiav|e' * Banke, Id objavljamo tečaje, se zavezujerno kupovati in prodajati tujo valuto po opn nem tečaju in v sidadu s tekstom, Id dopolnjuje pogoje nakupa ali prodaje. /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., UUBLJjJjA PODRUŽNICA MIL A Nj, P i a z z a A. D i a z 2 Mil J J tel.: 0039 2 864 65300 fax: 0039 2 864 654’ MILANSKI DEVIZNI TRG _ 20. JUNIJ 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajo^ ameriški dolar 1639,390 — ECU — 2173,340 nemška marka — 1177,050 francoski frank — 335,250 funt šferling — 2629,910 holandski gulden — 1051,570 belgijski frank — 57,301 španska pezeta 13,537 danska krona 301,190 irski funt — 2686,470 grška drahma — 7,276 portugalski escudo — 11,174 kanadski dolar — 1185,820 japonski jen — 19,390 švicarski frank — 1418,530 avstrijski šiling — 167,390 norveška krona — 264,160 švedska krona 226,090 finska marka 382,260 avstralski dolar — 1186,920 J " ^ ^ t -JIT k 1 -i v 14. JUNIJ 1995 v šilingih_H valuta nakupni ^prodajn^ ameriški dolar 9,7000 10,2000 7,4500 16,3500 866,0000 35,0000 205.5000 641.0000 716,2000 0,6240 185.5000 163.0000 141,3000 236.0000 6,9700 8,4700 11,9000 9,00 kanadski dolar 7,0500 funt Sterling 15,5500 švicarski frank 834,0000 belgijski frank 33,7000 francoski frank 197,5000 holandski gulden 617,0000 nemška marka 690,2000 italijanska lira 0,5900 danska krona 177,5000 norveška krona 156,0000 švedska krona 134,7000 finska marka 226,0000 portugalski escudo 6,6300 Španska peseta 8,0300 japonski jen 11,4000 slovenski tolar 8,60 215,00 hrvaška kuna 188,00 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. ŠPORT Sreda, 21. junija 1995 KOŠARKA / DANES ZAČETEK EVROPSKEGA PRVENSTVA ZA MOŠKE NOVICE Francozi prepričani v uspeh, Slovenci ludi Favoriti ZRJ, Grčija, Hrvaška, Litva in morda Rusija ATENE (STA) - S Tičanjem med Rusijo in Fin-0 se bo danes v Atenah Celo 29. evropsko prvenst-° v košarki. Prvi dan ob •30 bodo v novi dvorani Opijskega kompleksa Ma-eussi nastopili tudi sloven-A1 reprezentantje, ki bodo eh za nasprotnika neugod-110 ekipo Francije. " obeh taborih se dobro Vedajo pomembnosti prve-5 srečanja, saj tu ne gre le za j0ber »štart«, temveč bosta ti V6 ekipi poleg Španije in vj^ke tudi glavna kandidata ^skupini B za uvrstitev v Ce- tnt F U 0 23 uvrsutev v ce-m hnale. V primeru, da bi , °veniji uspelo zmagati, bi to seveda velik in hkrati to potihem pričakovani Peh, ki bi »četi« Zmaga Sa-s tona približal vrata osmeri-' Slovenija sicer v pri-P evljalnem obdobju ni ble- uuuouju m uie-eia, kap je morda posledica, Sq 6kipo sestavljajo fantje, ki Nekakšna mešanice totoSenj in mladosti. Na eni toni Jure Zdovc, Slavko ; °toik. Teoman AlibegoviC Matjaž Tovornik, na drugi Marko Milic, Boris Go- presenetila tudi favori-v pega prvenstva. Sem •£*,ldii0'ZR,'?rcr Sj. Litva m morda Ru-J ' ki ima s sestavo repre-ntance največ težav. V Dnt l?® trenutku namreč na P.1 tosta odpotovala Jevgenij sUrin in Vasilij Karašev, d da bo imel trener Sergej k °y Se veliko težav, preden Ptooeii ekipo za prvo 21 tonje proti Finski. Franco-| ’ ® so do sedaj »manjkali« c1na dveh EP, so si zadati za t l Uvrstitev v polfinale in s i®1 možnost nastopa na Č^Pijskih igrah v Atlanti. nil^C po imenih in nasprot-ori i S katerimi bodo imeti tgV^ka, pa bo to Se zelo zah-mo delo. Vsekakor so sesta-Ujj ,s°lidno ekipo z nekateri-lzkusenimi posamezniki, ki bi v kritičnih trenutkih znali prevesiti tehtnico na njihovo stran. Najboljši mož v francoski reprezentanci je Frederic Forte (25 let in 190 cm), elan Limogesa, ki ima za seboj že 61 nastopov za državno selekcijo in se je izkazal kot odličen vodja igre. Poleg njega bo z izkušnjami pripomogel tudi Antonie Ri-gaudeau (24, 199), kateremu bo to tretje EP. Velja pa biti pozoren tudi na Stephana Ostrovvskega (33, 204), rekorderja po nastopih v francoski reprezentnaci (176), Huguesa Occanseya (29, 201) in seveda na enega najboljših obrambnih igralcev Stare celine - Jima Bilbo (27, 196). V zvezi s slovenskimi igralci bistvenih novosti ni moč pričakovati, tako da bodo danes nastopiti naslednji igralci: Roman Horvat (200 cm in 50 nastopov za reprezentanco), Matjaž Tovornik (202, 13), Jaka Daneu (192, 50), VValter Jeklin (187, 9), Marijan Kraljevič (212,42), Jure Zdovc (196, 38), Marko Tušek (204, 30), Teoman AlibegoviC (204, 49), Marko Milic (199, 9), Boris Gorenc (198, 50), Slavko Kotnik (205, 49) in Aleš Kunc (207,5). Zdravi in pripravljeni na zmago Slovenska reprezentanca je vCeraj zgodaj zjutraj pripotovala na prizorišče 29. evropskega prvenstva in dopoldan opravila prvi trening v novi dvorani olimpijskega kompleksa Missouri v Atenah. Vsi slovenski igralci so zdravi, tako da bo lahko trener Zmago Sagadin za današnjo tekmo proti Franciji izbral optimalno ekipo. »V zadnjem tednu smo preko video kaset dodobra preučili francosko igro in mislim, da so si igralci kar veliko zapomnili. Njihov ključ do uspeha je izredna kolektivna igra, saj briljantnih posameznikov nimajo, tako da bo naša glavna naloga razbiti njihove številne podaje in jih prisiliti k individualni igri. Prav tako nimajo nobenega ekstremno visokega igralca, kar je le voda na mlin Slavku Kotniku in Teo-rsamu Alibe-govicu, ki morata »kraljevati« pod košema. Ge nam to uspe, bomo zmagi zelo blizu. Edino pomanjkljivost vidim na klopi, saj imajo Francozi širši krog igralcev, ki imajo za seboj že številna velika tekmovanja,« je povedal Zmago Sagadin. Dobro razpoložen je bil tudi Marko Milic, ki je prepričan, da bo Slovenija igrala vidno vlogo na EP: »Zavedamo se pomembnosti dobrega Starta, še toliko bolj, ker so Francozi poleg Spancev naši najveeji tekmeci za uvrstitev v Četrtfinale. Sicer pa je vzdušje v reprezentanci zelo dobro, privaditi smo se že na zgodnje vstajanje, vsi soigralci so dobro pripravljeni in Marko Tušek in Jaka bi znali ustvariti pravo kvalitetne košarke, ki bi Danes tudi Grčija - ZR Jugoslavija in Nemčija - Litva, Italijani proti Izraelu Spopad med aktualnim evropskim prvakom Nemčijo in Sabonisevo Litvo ter prvi nastop ZR Jugoslavije na evropski sceni proti gostitelju Grčiji sta najzanimivejši tekmi prve dne košarkarskega EP. Na možnost Nemčije, da bi ponovila uspeh iz leta 1993 nihče ne stavi niti počenega groša, Litva pa sodi nasprotno med zanesljive kandidate za uvrstitev najmanj v četrtfinale. Čeprav tudi Grčija ne uživa več nekdanjega ugleda, bo reprezentanci ZRJ prav gotovo trda predla, saj bodo za primerno ozračje v dvorani prav gotovo poskrbeli grški navijači. Hrvaška reprezentanca, ki je na papirju glavni tekmec ZRJ v boju za zlato medaljo (čeprav v uradni seznam v zadnjem hipu ni bil vključen Žan Tabak, od igralcev iz NBA lige pa ne bo niti Nemca Sch- remfa), bo v prvem kolu prosta. Italijani, ki so leta 1991 kot gostitelji osvojili nepričakovano srebrno medaljo, z veliko zaskrbljenostjo pričakujejo dvoboj z Izraelci. Realni cilj »azzurrov« je četrtfinale, skrita želja pa uvrstitev na olimpijske igre, za kar je potrebna uvrstitev v polfinale. »Jugoslavija, Litva sta premočni, Grčija tudi, ker igra doma, za četrto mesto se borimo mi, Italijani in Nemci,« pravi izraelski trener Z vi Sherf. Izraelci bodo igrali brez centra Steinhauerja, pri Italijanih pa je pod vprašajem nastop Contija, ki si je na včerajšnjem jutranjem treningu zvil gleženj. Selektor »azzurrov« Messina upa, da se bodo njegovi fantje zgledovali po italijanskih dekletih, ki so v Brnu z izredno požrtvovalnostjo prišle do srebrne medalje. NBA v Evropi - Dino Radja in Toni Kukoč seveda štartamo na zmago.« Francozi so v kvalifikacijah za EP dosegli nekaj vidnih uspehov, prav pred prvenstvom pa so na eni izmed pripravljalnih tekem sredi Berlina premagali aktualne evropske prvake Nemce. Slovenija in Francija sta do sedaj odigrati le eno tekmo, in sicer leta 1993 na sredozemskih igrah v Franciji, ko so Francozi zmagati z 88:57. Nekatere reprezentance še dodatno varovane Na zadnjem sestanku pred začetkom 29. evropskega prvenstva v košarki so se predstavniki organizacijskega komiteja in grške policije dogovoriti, da bodo za reprezentance iz ZRJ, Hrvaške, Izraela, Rusije in Turčije skrbele še dodatne varnostne sile. Kot je povedal predsednik OK Gior-gos Vassilakopoulos, kajti prireditelji se bojijo morebitnih ■ teroristniCnih napadov. Tako bo za omenjene reprezentance varnostno bolje poskrbljeno pred hotelom, med prevozom v dvorano in tudi na tekmi. Toda grška policija nima težave le s posledicami političnih in etničnih konfliktov, temveč tudi z lastnimi navijači. Za te bo najvecja dvorana v Evropi, ki sprejme 20.000 gledalcev, za spodbujanje svojih ljubljencev vsekakor premajhna. Da pa do morebitnih izgredov ne bi prišlo, bodo skrbeti policisti na vhodih v dvorano in bodo vse kovance zaplenili in jih nato podarili v humanitarne Hazoored tekem: ^eda, 21. junija: Poned., 26. junija 8.30 10.30 12.30 Rusija - Finska Slovenija - Francija . Nemčija - Litva '30 Izrael - Italija -00 Grčija - ZR Jugoslavija '°0 Španija - Turčija 8.30 10.30 12.30 17.00 19.00 21.00 Turčija - Hrvaška Finska - Francija Španija - Slovenija ZRJug. - Švedska Grčija - Izrael Litva - Italija četrtek, 22. junija Torek, 27. junija 8.30 10.30 12.30 17.00 19.00 21.00 Slovenija - Hrvaška Rusija - Francija Italija - Nemčija Finska - Španija Litva - Grčija Švedska - Izrael 8.30 Slovenija - Turčija 10.30 Hrvaška - Finska 12.30 Izrael - ZR Jugoslavija 17.00 Švedska - Litva 19.00 Rusija - Spa 21.00 Nemčija - Grčija ^tek, 23. junija Sreda, 28. junija Turčija - Finska ■30 ZR Jugoslavija - Litva , 7 3° Nemčija - Švedska , „3° Španija - Francija 2'30 Grčija - Italija Rusija - Hrvaška ^bota, 24. junija !n30 Francija - Turčija 12 30 Italiia-ZRJugoslaviia 17.00 19.00 21.00 8.30 10.30 12.30 17.00 19.00 21.00 Finska - Slovenija Italija - Švedska ZRJug. - Nemčija Turčija - Rusija Litva - Izrael Francija - Hrvaška Izrael - Nemčija Slovenija - Rusija Hrvaška - Španija Švedska - Grčija junija - prost Četrtek, 29. junija - prost dan Petek, 30. junija Četrtfinale: Al - B4, Bi - A4, A2-B3.B2-A3. Sobota, 1. julija - polfinale Nedelja, 2. julija - za uvrstitev od 1. do 8. mesta Vse tekme konCnice bodo ob 16., 18., 20. in 22. uri. ODBOJKA / KONEC KVALIFIKACIJ ZA EP V Grčijo še Romunija, Češka, ZRJ in Latvija Konec prejšnjega tedna so bila še zadnja srečanja v štirih kvalifikacijskih skupinah za uvrstitev na evropsko prvenstvo v odbojki za moške, ki bo od 8. do 16. septembra v Grčiji. Poleg odbojkarjev Italije, branilcev naslova iz leta 1993, in Grkov kot domačinov si je še šest reprezentanc že neposredno zagotovilo nastop (Nizozemska, Rusija, Nemčija, Bolgarija, Ukrajina in Poljska) na EP, medtem ko so si Štiri reprezentance nastop morale priboriti v kvalifikacijah. Te štiri reprezentance pa so Češka, Romunija, ZR Jugoslavija in Latvija. V kvalifikacijah so v skupini B poleg Romunije, Turčije in Francije nastopili tudi slovenski odbojkarji. Na evropsko prvenstvo se jim sicer ni uspelo uvrstiti, toda z nastopi so vse prej kot razočarali. Vse do konca so bili celo v igri za prvo mesto, ki je vodilo v Grčijo. Na zadnjem srečanju v gosteh proti Turkom so klonili in na koncu s po tremi zmagami in porazi osvojili odlično tretje mesto. Prvo mesto so osvojili Romuni, drugi so bili Turki, četrto mesto pa je pripadlo Franciji. Izidi - skupina A: Izrael - Slovaška 3:0 (11, 12, 4), Belgija - Ceska 3:1 (8, 7, -11, 13). Končni vrstni red: 1. Češka 11, 2. Belgija 10, 3. Izrael 9, 4. Slovaška 6. Skupina B: Turčija - Slovenija 3:0 (10, 9, 4), Francija - Romunija 1:3 (7, -9, -10, -6). Končni vrstni red: 1. Romunija 10, 2. Turčija 10, 3. Slovenija 9, 4. Francija 7. Skupina C: Makedonija - Švedska 0:3 (-7, -4, -14). KonCni vrstni red: 1. Jugoslavija 16, 2. Španija 14, 3. Danska 11, 4. Švedska 11, 5. Makedonija 8. Skupina D: Portugalska - Latvija 0:3 (-3, -9, -6). KonCni vrstni red: 1. Latvija 11, 2. Portugalska 9, 3. Hrvaška 8, 4. Finska 8. Zenske bodo moči merile od 23. septembra do 1. oktobra v Nemčiji, sodelovale pa bodo naslednje reprezentance: Rusija, Češka, Ukrajina, Nizozemska, Italija, Nemčija, Hrvaška, Belorusija, Bolgarija, Letonska, Turčija in Poljska. V soboto bodo tako za moško kot žensko evropsko prvenstvo z žrebom določili sestavo finalnih skupin. Bergkamp bo igral za Arsenal MILAN - Nizozemec Dennis Bergkamp bo v prihodnji sezoni igral za angleški Arsenal. Vodstvi Interja in Arsenala sta se za prestop dogo-voirli včeraj v Londonu. Angleži bodo za Bergkampa Italijanom odšteli okrog 17 milijard lir odškodnine. Bergkamp je za Inter v dveh sezonah odigral 72 tekem in dosegel 22 zadetkov, imel pa je veljavno pogodbo do konca prihodnje sezone. Za nizozemskega reprezentanta se je potegovala tudi Barcelona. Beckerju 20.000 dolarjev kazni zaradi obrekovanja PARIZ (STA/AP) - Mednarodno združenje poklicnih tenisačev je najboljšega nemškega teniškega igralca Borisa Beckera kaznovalo z denarno kaznijo v višini 20.000 dolarjev. Becker je namreč po porazu v finalu teniškega turnirja v Monte Carlu javno izrazil sum oz. obtoževal Avstrijca Thomasa Mustra, da slednji uporablja nedovoljena ppoživila. Becker je že vložil pritožbo zoper odločitve vodstva ATP. V obrazložitvi kazni piše, da je Becker brez trdnih osnov omajal ugled ne le Thomasa Mustra, temveč tudi uradnega zdravnika »ATP Toura« dr. Patricka Couderta, ki je potrdil Mustrovo zdravstveno »brezmadežnost«. Med turnirjem na pariškem Roland Garrossu je Muster na vprašanje novinarjev o sporu z Beckerjem dejal, da je globoko razočaran, ker se mu Becker še ni opravičil. NBA: Carr novi trener Celticsov BOSTON - Po finalu med Houstonom in Orlandom so NBA društva že na delu, da bi se čim boljše pripravila za naslednjo sezono. Boston Celtics je zamenjal trenerja, saj je M.L.Carr prevzel mesto Chrisa Forda, ki je vodil Celticse v zadnjih petih letih. 44-letni Carr, ki je bil tudi igralec Bostona v sedemdesetih letih (363 tekem), v zadnjih sezonah pa »talent scout« društva, si želi, da bi Celticsi spet obudili stare čase, ko so dolgo let kraljevali v košarkarskem svetu. Tudi novonastalo društvo Vancouver je zapolnilo mesto trenerja. »Head coach« kanadskega moštva bo Brian VVinters, že 9 let pomožni trener v NBA ligi. Pred dnevi so si tudi Toronto Raptors zagotovili prvega trenerja, in sicer Brendna Malona. (VJJ Uspeh ženskega SP STOCKHOLM (STA/HinaJ - Prve ocene po pravkar minulem ženskem svetovnem prvenstvu v nogometu so več kot zadovoljive. Tudi precejšnje zanimanje občinstva je dober pokazatelj tega. Na skupno 26 tekmah je bilo prodanih 112.788 vstopnic, rekorden obisk pa so zabeležili na finalni tekmi - 17.158 gledalcev. Nove svetovne prvakinje so postale Norvežanke. Igralka sredine igrišča 25-letna Hege Riise, ki je v dresu z norveškim grbom igrala že 61-krat, je izbrana za najboljšo nogometasico prvenstva, njena rojakinja Ann Kristin Aaroenes pa je s šestimi zadetki najboljša strelka tega SP. Tudi slednja, čeprav ima le 22 let, se lahko pohvali z velikim številom nastopov v reprezentanci, zbrala jih je že 57. ATP turnirja v Sydneyju ne bo SYDNEY (STA/AP) - Dvoranskega Odprtega prvenstva Avstralije v tenisu, ki je bilo od leta 1973 vsako leto v Sydneyu, letos ne bo, je sporočil vodja organizacijskega odbora Graham Lo-vett. Dodal je Se, da so poglavitni vzroki tega nezanimanje TV-medijev in nezadostna denarna sredstva, ki so nujno potrebna, da bi privabili vodilna imena svetovnega tenisa: »Nekateri igralci, ki bi morali priti, med temi tudi Agassi, Sampras in Becker, v tem času niso prosti, medtem ko dragi tenisači Zal niso zanimivi za TV.« Organizator pač meni, da Patrick Rafter, Richard Krajiček in Richie Reneberg niso zadostna »vaba« za gledalce. Znani že štirje finalisti odbojkarske svetovne serije Pred zadnjima dvema nastopoma v kvalifikacijski fazi so si že štiri reprezentance zagotovile nastop na finalu svetovne odbojkarske serije, ki bo julija v Braziliji. Poleg reprezentance gostitelja so to Italija, Bolgarija in Rusija, presenetljivo pa je izpadla sicver pomlajena Nizozemska. Ostala dva finalista bosta najverjetneje Kuba in Južna Koreja. Rezultati petega sklopa tekem, skupina A: Kuba - Španija 3:1 in 2:3; Brazilija - Zda 3:1, 3:1. Vrstni red: Brazilija in Kuba 12, Španija 10, ZDA 6. Prihodnje kolo: Bolgarija - Grčija, Italija - Nizozemska. Skupina B: Bolgarija - Italija 3:2, 1:3, Grčija - Nizozemska 3:2, 3:1. Vrstni red: Italija in Bolgarija 16, Nizozemska in Grčija 4. Prihodnje kolo: Zda - Španija, Brazilija - Kuba. Skupina C: Rusija - Južna Koreja 3:1, 2:3; Japonska - Kitajska 1:3, 3:1. Vrstni red: Rusija 18, Južna Koreja 10, Kitajska in Japonska 6. Prihodnje kolo: Kitajska - Rusija, Japonska - Južna Koreja. ŠPORT 24 Sreda, 21. junija 1995 • NOGOMET / DREVI NA TROBOJU V ŠVICI p TENIS / TURNIR START SPOR]] Italija proti Nemčiji Sacchi je optimist Italijani z izkušeno postavo - Tekma v Zurichu se bo začela ob 20.30 - Neposreden TV prenos ZUERICH - Po spodbudni igri in zmagi proti Švici (1:0) bo Italija drevi v Zurichu z začetkom ob 20.30 igrala drugo tekmo »švicarskega troboja« proti Nemčiji. Tekme z Nemčijo, prijateljske, turnirske ali za razna prvenstva, so bile za Italijo vselej pravi derbiji. Ri-valiteta med tema reprezentancama je od nekdaj zelo velika in tudi drevi je pričakovati zanimiv in »pravi« boj za vsako žogo. Odkar je Sacchi na krmilu italijanske reprezentance, se je dvakrat srečal z Nemčijo. Zmagal je na prvi tekmi v Turinu marca 1993, izgubil pa leto pozneje v Stuttgartu. Zvezni trener italijanske reprzeentance je pred današnjim srečanjem optimistično razpoložen in celo kritičen do nemškega nogometa. Sacchi namreč pravi: »Italija je ta Cas med vodilnimi velesilami na svetu, in to zaradi skupinske igre, taktične priprave, resnosti in profesionalnosti posameznikov. V tem procesu obnove Nemčija nedvomno zaostaja za nami. Pravijo, da Nemci nikdar ne popuščajo in da so doslej dosti zmagovah. Res je, osvojih so precej zmag, niso pa uveljavili svoje premoči. Zmagali so leta 54 in 74, toda pečat na tistih svetovnih prvenstvih sta pustili Madžarska in Nizozemska. Leta 90 pa se ni uveljavila nobena reprezentanca. Na tem turnirju bi lahko z Nemčijo tudi izgubili, ponavljam pa, da smo mi v prednosti.« Zmaga proti Švici je verjetno vlila trenerju »az- zurrov« nove samozavesti in optimizma. Sacchi pa je za to tekmo izbral izkušene nogometaše. Carbonija, Statuta in Signorija bo nadomestil z Maldinijem, Berdjem in Zolo. V obrambi bo Apollomja zamenjal izkušeni Ferrara. Nemci bodo drevi nastopili z dokaj okrnjeno postavo. Odsotni bodo Kli-smann (že na dopustu), Matthaus, Moller in Basler (poškodovani) ter Herrlich (zaposlen na tekmi za nemški pokal). Zvezni trener Vogts bo tako poskusil nekaj mladih nogoemtašev kot veznega igralca Frei-burga in Heinricha ter napadalca Bobiča. DREVISNJI POSTAVI ITALIJA: Pagliuca, Be-narrivo, Ferrara, Minotti, Maldini, Eranio, Albertini, Di Matteo, Berti, Zola, Ca- SRECNI IN NESRECNU JUNAK - Gaiger (levo) je bil izkjlučen, Casiraghi (desno) pa je dosegel gol (AP) siraghi. SODNIK: De Trouche NEMČIJA: Kopke, Reu- (Švica), ter, Babbel, Sammer, Hel- Srečanje se bo zaCelo ob mer, Heinrich, Hassler, 20.30 in ga bo neposredno Freund, Schol, Kirsten, prenašal RAI na prvem Kuntz. sporedu. V šestnajstini finala tudi štirje člani Gaje Med dekleti je Rossmannovo premagala peto nosilko Na Gajinem teniškem turnirju za C-kategomike in neklasificirane igralce »Start šport« na Padricah so se v moški konkurenci pričeli prvi boji šestnajstine finala. Doslej so že izpadli trije nosilci (št. 13 Tonsa, št. 14. Poiani in št. 16 Baradel). Gajini elani igrajo s spremenljivo sreCo. V šestnajstino finala so se prebili štirje njeni elani, to so Riccardo Canone, Matteo Montesano in brata Plesničar. Aleš Plesničar je včeraj že tudi napredoval v 4. kolo, saj je Staffaluco (C4) premagal z gladkim 6:0, 6:1, njegov brat Borut pa bo danes igral proti Forzi (C3). Nekoliko sta razočarala Igor Stoka in Alberto Prelec, ki »lovita« točke za pridobitev statuta C- kategomikov. Štoko je 2® v prvem kolu odpravil igralec C4 Ortis, ki ga )e bil Gajin tenisač na enem prejšnjih turnirjih že pre-magal, Prelčeva pot pa se je končala v drugem kolu, v katerem je izgubil proti Coletti (C4). V ženski konkurenci je Gaja v šestnajstino finala doslej plasirala Chantal Rossmannovo in Dašo Grgič. Rossmanno-va je premagala 5. nosilko Novi Usai, Grgičeva pa je tekmo 2. kola dobila brez boja, potem ko je v prvem počivala. Komaj 13-letna Erika Gregori se je prebila v 2. kolo, kjer pa jo čaka prva nosilka. Staška Cvelbar je v »derbiju« premagala Erko Ghezzo, v naslednjem dvoobju pa se bo pomerila s svojo učiteljico Devettijevo. NOVICE Zaccheroni trener Udineseja Ugibanj je zdaj konec. Novi trener Udineseja je 42-letni Alberto Zaccheroni, ki je vCeraj v Vidmu podpisal enoletno pogodbo z novopečenim furlanskim prvoligašem. »Cilj društva so zelo jasni. Želimo ostati v A ligi in prepričan sem, da je to mogoče, saj je moštvo že sedaj zelo dobro in je brez večjih težav doseglo napredovanje,« je izjavil Zaccheroni, ki je lani uspešno vodil Cosenzo na poti do obstanka, prej pa je treniral Bologno in Venezio. Zaccheroni je napovedal nekaj taktičnih novosti v igri moštva, ki pa bo še naprej predvajalo conski sistem. Novi trener solglaša s predsednikom Poz-zom, da se bo prihodnje leto v A ligi za obstanek potegovalo najmanj sedem ali osem moštev, kar pomeni, da lahko v Vidmu tudi razmišljajo o uvrstitvi v pokal Uefa. Corini v Piacenzo PIACENZA - Piacenza si je od Napolija za eno leto izposodil 25-letnega Eugenia Corinija, ki je pred tem že igral za Brescio, Juventus in Sampdo-rio. Na nogometni borzi je bila zelo aktivna tudi Parma. Romi jke odstopila 30-letnega napadalca Branco, od Padove pa je najela branilca Davida Ballerija. Tonkov v Švici odvzel Zulleju zlato majico ŽENEVA - Pavel Tonkov je prevzel vodstvo na kolesarski dirki po Švici. Ruski tekmovalec je osvojil osmo etapo od Žuga do La Punta (192 km), dosedanji vodilni na skupni lestvici, Švicar Alex Ziille, pa je na cilj prispel kot drugi z eno minuto 52 sekundami zamude. Vrstni red 8. etape: 1. Tonkov (Rus) 5.06:34; 2. Ziille (Svi) +1:52; 3. Rebellin (Ita) +3:26; 4. Furlan (Ita) +4:52. Skupni vrstni red: 1. Tonkov 31.13:53; 2. Ziille +0:13; 3. Jaskula (Pol) +4:50; 4. Rebellin +5:02; 5. Furlan +6:18; 6. Teterjuk (Kaz) +7:08. Sgnaolin povečal vodstvo CREDERA - Daniele Sgnaolin (Veneto) je na kolesarski dirki po Italiji za amaterje po včerajšnji etapi na kronometer prevzel vodstvo, ki je bilo do včeraj v rokah Toskanca Barbaglie Vrstni red 7. etape na kronometer (35 km): 1. Sgnaolin (Veneto B) 42:03, povprečna hitrost 49, 941 km na uro; 2. GonCar (Ukr) + 17 sek.; 3. Dante (Lombardija A) + 18 sek.; 4. Padmos (Ceš) + 28; 5. Di Grande (Toskana A) + 38 sek.; 7. Barbaglia (Toskana B) + 53 sek.; 9. Poser (FJK) + 1:02. Skupni vrstni red: 1. Sgnaolin (Veneto B) 26 ur 36 minut 7 sekund; 2. Barbagli (Toskana B) + 41; 3. Di Grande (Toskana A) + 49; 4. Di Silvestra (Lombardija B) + 1:56; 5. Poser (FJK) + 1:19. Cipollini po Kataloniji LERIDA - Italijan Mario Cipollini je v Sprintu pete etape kolesarske dirke po Kataloniji premagal Slovaka Jana Svorado. Glavnina je na cilj prispela v zmagovalčevem Času, na skupnem vrstnem redu pa še naprej vodi Francoz Laurent Jalabert. ŠAH / 3. MEMORIAL »BOŽIDARJA FILIPOVIČA« Mednarodni turnir povsem uspel Premočno zmagala ekipa iz Pulja 3. šahovski memorial Filipovič, v organizaciji Circola Antico Caffe San Marc o, Societa Scacchi-stice Triestine in SD Polet, je povsem uspel tako zaradi odlične organizacije, kakovostnih partij kot velike udeležbe. Memoriala se je namreC udeležilo kar 21 ekip iz Veneta, Furlanije Julij-ske-krajine, množično pa je bilo zastopstvo iz Slovenije, predvsem s Primorske. Premočno je zmagalo moštvo iz Pulja, ki je doseglo kar 87, 5 od 90 možnih točk. Premoč KOŠARKA / 3. OPEN TURNIR ZA ČLANSKE EKIPE NA OPČINAH V prvem kolu zmagala Polet in Breg Oranžni visoko premagali Prosek, rdeči pa Kontovelce - Pregare 31, Persi 27, Vitez 25 V otvoritvenem dnevu tretjega košarkarskega turnirja Open, ki se odvija na odprtem igrišču openskega Prosvetnega doma, ni prišlo do presenečenj. V prvi tekmi A skupine je Polet, z Vitezom in Persijem (27 toCk v 25 minutah) v vlogi največjih protagonistov, visoko premagal »mešano« postavo Proseka, ki se je v drugem polčasu okrepila celo z Markom Lokarjem, a Andrej Vremec in mladi Peter Senizza nista dovolila, da bi Prosek nadoknadil zamujeno in v zadnjem delu tekme se je razlika še povečala. V prvem srečanju B skupine so številni gledalci prišli na svoj raCun, saj sta Breg in Kontovel odigrala res lepo, borbeno in izenačeno tekmo, s številnimi kvalitetnimi akcijami na obeh straneh. David Pregare in »evergreen« Fabrizio Korošec sta zadevala kot za stavo, pod košema pa je bil Stefan Samec nepremostljiva ovira, saj je delil blokade levo in desno ter strašil tako nasprotnike kot soigralce. Na drugi strani so plavo-beli igrali zelo borbeno in večkrat ogrozili »leadership« Brežanov s koši Stefana Turka, Pavla Kralja in presenetljivega Mitje Starca, »grozljivi« odstotki v prostih metih in pomanjkanje menjav pa so Kon-tovelcem onemogočili, da bi poskrbeli za prvo presenečenje z zmago nad glavnim favoritom letošnjega turnirja. Polet - Prosek 106:84 (42:36) POLET: Persi 27 (2:6), Senizza 13 (1:2), Vremec 14 (2:2), Spacal 4 (1:2), Grgič 6, Skerlavaj 8, Vitez 25 (2:2), Guštin 9; trener S.TavCar. PM 8:14. SON: 14. 3T: Vitez 5, Persi 1, Senizza 1, Spacal 1, Guštin 1. PROSEK: Grilanc 19, P.Stemi 16 (4:4), Preši 6, Pavlica 2 (0:2), A.Gru-den 4 (1:4), Požar 4 (2:2), Lapel 2 (0:4), M.Jogan 7 (1:2), G.Bajc 4 (0:1), Rupel 5, Lokar 15 (2:2); trenerja Nabergoj in J.Gregori. PM 10:21. SON: 16. 3T: Preši 2, Grilanc 1, A.Gruden 1, Rupel 1, Lokar 1. Sodnika: Kirchmayer in Penzo (oba Ts) MVP: Stefan Persi. Matchvvinner: Boris Vitez. Presenečenje: Peter Senizza. Pod pričakovanjem: Marko Lokar. Najboljša peterka: Stefan Persi, Ivo Grilanc, Peter Senizza, Boris Vitez, Peter Sterni. Breg - Kontovel 87:79 (43:43) BREG: D.Kovačič 2, Corbatti 5 (1:2), Gobbo, R.Žerjal 2, D.Pregarc 31 (8:10), Arena 6 (2:2), Samec 15 (4:6), Korošic 16 (5:7), Race 8 (2:4), Slavec nv, Kneipp 2; trener D.Salvi. PM 22:31. SON: 26. 3T: Korošic 3, D.Pregarc 1, Samec 1. KONTOVEL: Spadoni 11 (1:7), Kralj 17 (1:3), D.GuliC 10, Turk 20 (2:8), Godnič, A.Daneu, Starec 21 (8:11); trener C.Starc. PM 12:30. SON: 23. 3T: Starec 3, Spadoni 2, Kralj 2. Sodnika: Kirchmayer in Penzo (oba Ts) MVP: Stefan Samec. Matchvvinner: David Pregare. Presenečenje: Mitja Starec. Pod pričakovanjem: Christian Arena. Najboljša peterka: Fabrizio Korošec, Mitja Starec, David Pregare, Stefan Turk, Stefan Samec. _ SINOČNJI TEKMI - Skupina A: Cidbona - Opčine, Skupina B: Bor -Sokol JUTRIŠNJI SPORED: Skupina A: Polet - OpCine (ob 21.00) , Skupina B: Sokol - Kontovel (ob 19.30) Vanja Jogan Puljčanov je bila z^re veC kot očitna, saj je dfu^ govrščena ekipa Tržašk^ ga šahovskega društ zaostala skoraj za 6 tOu ’ tretji pa je bil MonfaR0^ ne pred prvim zas o pnikom iz Slovenije, e po Zusterne. V tako ostri konkuj® ci so se dobro obnesli di Poletovi šahisti, ki 5 v postavi Bajc, Ukma ' Rudež (na četrti šah°v® ci pa sta se menjavala rona in Micalessi) osvoj li 16. mesto. i: VRSTNI RED: 1- FJV 78, 5; 2. Societa Scaccn s tiča Triestina A 72, _ Monfalcone 64, 5; 4. Sterna 62, 5; 5. Buje 5; 16. Polet. . m Pred nagrajevanje (pokale je izročila vdc\,j Filipovič) so spregov o predstavniki organi tori e v Rupeni, Pirona Bajc ter v zastopst^ ZSSDI Predsednik PU ^ vio Valencie, ki so orlS, • lik in delo velikega S sta in organizatorja, je bil Božidar FilipoxdC.0 Ob tej priložnosti tudi predstavili p° za knjigo o Bof ^La-lipoviču, ki jo bod^iga li septembra letos. bo dvojezična lijanšCini in slovem vsebovala pa b° v pričevanj njegovm F , teljev o našem nepoz nem mojstru z uV0 ga esejem Božidarjev®^ prijatelja Pirone- . tega bo v knjigi tu 1 P a spevek mojstra Lakoviča, ki je zbral v® kot 130 Filipovičev partij z diagrami m J komentiral. vc4- Knjigo bo izdalo ^ DI ob sodelovanju cieta Scacchistice t_ stine pod pokrovitelj vom Tržaške občine dežele FJK. ŠPORT Sreda, 21. junija 1995 25 UMETNOSTNO KOTALKANJE / TEKMOVANJE ALPE - JADRAN NA OPČINAH Zmagala reprezentanca FJK Polet se je vsestransko izkazal Organizacija odlična, openske kotalkarice dosegle dobre rezultate Obvestila Mladinske reprezen-ance v umetnostnem °talkanju z območja J‘Pe - Jadran se med sa- 0 srečujejo že vrsto let, 0cla nedeljska izvedba a Opčinah, ki jo je pri-edilo Športno društvo . ®t, je bila po kakovo- 1 in stopnji organizira-°sti za tovrstno tekmo- i ania pravi mejnik. Fur-Jnija Julijska krajina, eneto, Slovenija in Hr-aska (s svojo ekipo je astopil tudi gostitelj Mat) so na Pikelcu na-topili resnično s svoji-1 najboljšimi tekmo-, a ci in tekmovalkami, ka: je seveda pripomo- § o k večji kakovosti pri-nitve. Vsaka reprezen-anca je smela šteti naj- Vec sk osem tekmovalcev, n upno se jih je na PCinah zbralo sede-Mintrideset. Končno prvo mesto ^a moštveni lestvici je Qsegla reprezentanca pred Slovenijo in ^,6netom, Slovenija pa 1 bržkone odnesla prvo esto, ko bi svoje pred-mvnike imela tudi v amjših kategorijah. Polet je kot gostitelj ^moval zunaj konku-v bae, so pa zato njego-6 kotalkarice dosegle v®kaj zelo lepih uvelja-. tev v posamičnih K°nkurencah. tako je med narašCaj-cami prvo mesto pre-°Cno osvojila državna P°dprvakinja v kombi-Ni in prostem progra-sjU Tanja Romano, ki je pC®r tekmovala v vrstah ip k- v mti kategoriji pa j bila Vesna Hrovatin Muga. zmagovalni oder je ti a ^adetinjami stopila J , Maja Berzi. Bila je ia pred petimi dekle-’ Prvi dve mesti pa sta pripadli dvema fantoma. V najbolj številčni kategoriji začetnic je Chia-ra Pasian dosegla Šesto, Francesca Roncelli pa sedmo mesto. Med najmlajsimi je bila Mateja Milic, ki bo 28. junija sodelovala na državni fazi prvenstva UISP, deveta. Med bogatim nagrajevanjem, ki so se ga udeležili visoki predstavniki kotalkarskih federacij Italije in Slovenije, prisoten pa je bil tudi predsednik pokrajinskega odbora Conija Borri, je SD Polet zmagovalni reprezentanci Furlanije Julijske krajine izročil pokal Pavla Sedmaka, ki ga društvo redno podeljuje v spomin na svojega nepozabnega Člana in tekmovalca. Poletova ekipa je rezultatov močni konkurenci dosegla nekaj res spodbudnih (Fotot Balbi/KROMA) SZ JADRAN IN KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET prirejata od ponedeljka, 26. t.m. do 1. julija 1935 KOŠARKARSKI KAMP 95' v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan od 9. do 17. ure (dvorišče pa bo odprto od 7.30 do 18.00). Poleg kosila bo poskrbljeno Se za dve malici. Poskrbljen bo tudi prevoz s kombiji iz NabreZme, s Proseka, iz Doh-ne, iz Bazovice in iz Trsta. Za informacije: sedež SZ Jadran, v Ul. Ricrea-torio 1, vsak dan ob 10.30 do 12.30 (razen ob nedeljah) na tel. st. 213403. SZOLVMPIA obveSCa, da bo 17. redni občni zbor v petek, 23. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem skbeanju, v dvorani Slovenskega centra za glasbeno vzgojo v Katobskem domu, Drevored XX. septembra 85 s sledečim dnevnim redom: poročila, pozdravi, vobtve in razno. Vabljeni! SZ GAJA - TENISKA SEKCIJA prireja od 26. do 30. t.m. teniski tečaj za osnovnošolske otroke in odrasle (začetnike). Prijave sprejemamo na klubskem sedežu v jutranjih urah od 15. t.m. dalje (tel. 226115). KD SLOVAN-Padrice prireja ob priliki kresovanja 1. nočni pohod po parku Globojner pri Drasci. Vpisovanje od 20.30 do 21.30 na parkirišču parka. Za dodatne informacije tel. St. 226253 ah 226271. SKKRAS skhcuje v petek, 30. t. m. 32. redni občni zbor, ki se bo vršil v Sportno-kul-tumem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem skbeanju. Dnevni red: odobritev novega društvenega statuta, 2. razno. Upravni odbor se priporoča vsem elanom za pristotnost. SK DEVIN obveSCa, da bo potekal trening na ledeniku Molltaler 25., 26. in 27. t.m. Prijave do Četrtka zvečer na tel. 220423 (Stojan). SK DEVIN - odsek za rekreacijo organizma 9. jubja na letabscu v Gorici »Krstni polet*. Zanimivega predavanja m poleta nad Goriškimi brdi se lahko udeležijo vsi dani kluba. Informacije in prijave do 29. t.m. na tel. 220423 (Sarah). SKBRDINA organizira za vse ljubitelje smučanja poletno delovanje. Zbirališče vsak torek in četrtek (začetek v torek, 27.6.) ob 18. uri na Brdini. »Mrzlo« vabljeni! KOŠARKA / ZAKLJUČNI DAN TEKMOVANJ IGRE POD KOŠEMA IN TROFEJA JADRANA Prireditev potrdita zavzetost društev pri delu z najmlajšimi V dveh dneh se Je na Opčinah zvrstilo več kot 200 minikošarkarjev HOKEJ NA KOTALKAH Proti Piranu je Polet dosegel svojo prvo zmago v intertigi Polet - Piran 5:4 (3:2) jPRLET: Biasizzo, {Marinuzzi, Roselli, S. °korovec 1, Mo. ^okorovec, Mi. Koko-r°vec 2, Russo 2. Poletovci so v Predzadnjem nastopu ^ hokejski interligi °Segli svojo prvo Zlnago. Pirančanom so se 0ddoi2ijj za nepričakovan poraz iz Prvega dela, do konca ekrnovanja pa jih Čaka Se nastop doma Proti avstrijskemu pr-'Migasu iz Beljaka, ki d iPrakTiCno že zaseči končno prvo me-.°> Čeprav mora igra-1 Mdi še s Piranom. Troti Pirančanom 6 Polet vodil že po JČvih tridesetih mi- nutah igre, Čeprav sploh ni igral dobro. Gostje so bili dvakrat v vodstvu, Polet pa je povedel šele tik pred odmorom. Gostitelji so v celi tekmi stalno napadali, zaradi slabosti pri streljanju iz velike razdalje pa niso mogli prebiti obrambe Pirančanov, ki so se zabarikadirali pred svojim vratarjem in napadali iz nasprotnih napadov. V drugem polčasu je Polet igral boljše. Piran je sicer izenačil (3:3), vendar so nato gostitelji dosegli dva gola in njihov uspeh ni bil vec pod vprašajem, saj je Četrti gol gostov padel tik pred koncem srečanja. Prejšnji konec tedna je na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah mrgolelo minikošarkarjev, njihovih staršev in sorodnikov. SD Jadran v sodelovanju z Odborom za ohranitev štadiona 1. maj je namreč organiziralo zaključni prireditvi dveh tradicionalnih turnirjev, ki so potekali v letošnji pestri sezoni mi-nibasketa. V soboto so bili na vrstni mlajši (letnika 1986 in 1987), ki so med le- tom nastopili na Igrah pod košem. Glavni organizator in obenem vaditelj Poleta Andrej Vremec je preko 100 minikošarkarjev porazdelil v sest mešanih skupin, ki so se nato peizkusili v raznih Štafetah in igricah. Ob koncu jim je v imenu ZSSDI-ja spregovoril Livio Valencie, ki je z laskavo oceno pohvalil vse nastopajoče, njihove vaditleje in starše. Nato je Valencie nagradil posamezne ekipe, ki so se vse enakovredno uvrstile na 1. mestu (brez lestvice). Nastopajoče ekipe pa so bile: Bor, Breg, Konto-vel. Polet, Sežana in Sokol. Naslednjega dne je bila na vrsti še Trofeja Jadran za letnika 1984 in 1985. Tu se je zbralo še vec minikošarkarjev kot dan prej, bilo jih je namreč okrog 120. Vremec je ponovno porazdelil vse minikošarkarje v vec mešanih skupin, ki so se preizkusile v štafetah, Podaje, podaje, podaje prodorih in metih na koš. Sledilo je nagrajevanje posameznih ekip. Prvo in drugo mesto so zasedli minikosarkarji iz Slovenije (Portorož in Sežana) in še enkrat dokazali, da je njihova šola res odlična. Na tretjem mestu so se po predvidevanjih uvrstili borovci, na Četrto pa poletovci. Zaključna lestvica trofeje Jadran: 1. Portorož ( 8 zmag, 0 porazov); 2. Sežana (7, 1); 3. Bor (6, 2); 4. Polet (5, 3); 5. Kon-tovel (4, 4); 6. DivaCa (3, 5); 7. Sokol (2, 6); 8. Dom (1, 7); 9. Breg (0, 8). Zaključni prireditvi Igre pod košema in Trofeja Jadran sta torej povsem uspeli, razveseljiv podatek pa je predvsem v tem, da naša društva nadaljujejo s sodelovanjem z ekipami onstran meje, kar je za nase fante v vseh pogledih zelo pozitivno. (Mat) V soboto Igre pod košema... ...v nedeljo pa Trofeja Jadrana (vse fotografije Križmančič/KROMA) ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Sreda, 21. junija 1995 \ Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21. 3, - 20. 4.: V težnji po dokazovanju boste napeli vse svoje moči, zato boste prepričali tudi tiste, ki so doslej dvomili o vaših sposobnostih. Zavistneži namerno ostajajo slepi. BIK 21.4. - 20.5.: Po dolgem obdobju zanemarjanja svojih najintimnejših potreb boste končno prestopili magični prag. Prav malo vam bo mar, kaj si bodo o vaši svobodi mislih ujetniki morale, DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Obiskati boste kraje, v katerih ste preživeli svoje najlepše, pa tudi najtežje trenutke. Ce vam bo šlo na jok, se ne brzdajta Tukaj bi se morali izjokati že zdavnaj. RAK 22.6. • 22. 7.: Pogrešati boste zavistne in občudujoče poglede, zato se boste odločili za napredovanje. A ne pozabite: ko bodo žepi polni, bo v srcu znova zazijala stara praznina. LEV 23.7. - 23.8.: Obrali boste plodove minulega truda, jih ponosno razkazovali in mimogrede najaviti nov naskok uspeha Le s cim bi se ponašali, če ne bi bilo drugih? DEVICA 24.8. - 22.9.: Ugonobili boste svoje tečne muhice in postati mehki kot spužva. Nekdo bo izkoristil priložnost, se rrinil v vašo notranjost in se trajno prepletel z vašimi nitkami. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Dovolj vam bo garanja Razmišljati boste, kako bi omejE zoprne obveznosti na znosno mero. Uspelo vam bo samo v primem, Ce se boste odrekli nekaterim svojim željam. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Vaša ustvarjalnost bo danes na višku, le da ne boste mogli zbrati dovolj moči m discipliniranje svojega razvnetega srca. Tudi zaljubljeno srce lahko ustvarja. STRELEC 23.11. - 21.12.: Veliko preveč boste pričakovati od sebe. zato boste garali Cez vsako razumno mero. Toda medtem ko bo vaša samozavest cvetela, bo vaše telo začelo nezadržno veneti KOZOROG 22.12. - 20.1.: Ne bo vam jasno, kam bi usmerili svoj ustvarjalni nemir. Zaman boste čakati na navdih, kajti primanjkuje vam nekaj drugega: znanje, ki bi ga oblikovalo v zamisel. VODNAR 21.1. -19. 2.: Na vse hipije se boste truditi, da bi dajali videz močnega in samoza-vestnega človeka Ni se vam treba uničevati za dokazovanje tistega, kar je jasno vsakemu slepcu. RIBI 20. Z - 20. 3.: Postaviti se boste zase in z odločnimi dejanji dosegli pravice, ki so vam jE predpisali dragi. Dokopljite se Se do tistih, ki vam jE predpisuje notranji zakon. KRIŽANKA TAJSKA Vodoravno: 1. velik nagib zemljišča, strmina, 8. edino mondeno turistično središče na Kubi, 10. najdaljša reka na svetu, 11. posoda z dolgim ročajem za zajemanje tekočine, 12. kijevski veliki knez, ki je ustanovil Kijevsko državo, 14. starogermanska pisava, 15. ime ameriške pop pevke Jackson, 17. otok v Irskem morju, 18. spora, 20. kemijski znak za radij, 21. kemijski znak za neptunij, 23. reka v vzhodni Sibiriji, 25. danski otok, Alsen, 27. špansko mesto na severu Maroka, Sebta, 30. gora nad dolino Meže na Koroškem, 32. poljska denarna enota, 33. okrasni kamen, 35. grška črka, 36. francoska oblika imena Julija, 38. sveti verz v hinduizmu in brahmanizmu. Navpično: 1. bleščeča, fina in mehka tkanina, 2. nadarjenost, 3. začetnici nekdanjega predsednika ZDA Reagana, 4. poljska cvetica, 5. kraj, kjer voda zemljo odira, 6. nestrdljiva sestavina telesnih tekočin, 7. vojak, ki služi pri trenu, 9. kritika, 10. afriški ptič neletalec, 13. mesto ob reki Weisser Bister v Nemčiji, 16. slovenski skladatelj (Matija), 19. mesto ob prekopu med Sredozemskim in Rdečim morjem, 21. čudodelna pijača, 22. zbor vseh članov foruma kake organizacije, 24. hazardna igra, 26. pri Homerju pošast, ki požira ljudi in biva v votlini nasproti Karibdi, 28. varovalna žival ali rastlina, 29. oče, 31. ljudski pesnik v Kazahstanu (iz črk inka), 34. del teniške igre, 37. avtomobilska oznaka Turčije. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 e 11 12 13 • 14 15 16 e 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 e 32 33 34 e 35 36 37 38 urarureui ‘oporjnJ ‘era ‘s^mo ‘rajz ‘eoej ‘epra;} ‘spy ‘murv ‘ey ‘sox) ‘uepj ‘rauef ‘aum ‘Saio ‘ou-icnj ‘RN ‘ojapeje/v bsoraps :ouAejopoy\ Aausra Največje tržišče dragih kamnov Nekdanje tihotapstvo je zamenjal izvoz Se pred slabimi dvajsetimi leti so se z draguljarsko industrijo na Tajskem ukvarjali predvsem policisti in cariniki, ki so hoteli zavreti tihotapljenje rubinov in safirjev iz tujine. Od takrat pa se je v tej azijski deželi veliko spremenilo. Od nekdanjih skrivnostnih in mračnih poslov, ki so potekali na robu zakonitosti, je tajska draguljarska industrija danes dejavnost, ki vladi zagotavlja milijonske dobičke. S spretnim izkoriščanjem nemirov, ki pretresajo njeno soseščino, in z močno podporo vlade je začela Tajska prevzemati vse večji delež na svetovnem trgu dragih kamnov in zlatnine. »Začeli smo iz nič in si zelo prizadevali za trgovino z dragimi kamni,« zatrjuje podpredsednik Draguljarske skupine, največje družbe dragih kamnov v državi. »Policija in carina sta nam povzročali neskončne težave, zdaj pa smo prvi na svetu med izvozniki dragih kamnov.« Napoveduje tudi, da bo Draguljarska skupina svojo tovarno v Bangkoku kmalu preselila v bleščečo novo stavbo. Noče povedati, kolikšen je bil čisti dobiček družbe lani; nekateri analitiki menijo, da so iztržili več kot 50 milijonov dolarjev. Uradni predstavniki industrije zatrjujejo, da se je izvoz dragih kamnov lani povečal za deset odstotkov in dosegel vrednost dveh milijard dolarjev. Po napovedih draguljarske industrije in zveze draguljarskih trgovinskih organizacij pa naj bi se vrednost tega izvoza do leta 2000 podvojila. Na Tajskem zdaj industrijsko izdelujejo umetelno okrašene diamantne zapestnice in uhane, polne bleščečih rubinov. Poglavitni trgi so ZDA, Japonska in zahodna Evropa. Po mnenju nekega švicarskega menedžerja za trgovino z dragimi kamni, Tajska dodobra izkorišča svoje prednosti, ki jih zagotavljajo rudniki v sosednjih državah, denimo v Kambodži in Burmi. Zaradi desetletja trajajočih spopadov so že zdavnaj propadle možnosti, da bi ti državi razvijali draguljarsko industrijo in trgovino, ki se je je Tajska oprijela z obema rokama in svoji sosedi prisilila, da večino dragih kamnov pošiljata v Bangkok, kjer jih obdelujejo in brusijo. Tajska je izučila in zaposlila velikansko število brusilcev dragih kamnov, ki zdaj predstavljajo temelj njene draguljarske industrije, zatrjuje omenjeni menedžer. »Naši tehniki so zdaj prav tako učinkoviti in ustvarjalni kot njihovi kolegi v Belgiji ali Izraelu,« je v nekem intervjuju izjavil predsednik bangkoške borze dragih kamnov in diamantov. Samo Draguljarska skupina zaposluje osemsto brusilcev in oblikovalcev različnega nakita. Vodja tovarne pri Dragulja16^1 skupini zagotavlja, a ima večina delavce ustrezno izobrazbo z I0 končanimi šolami in povprečju po sedem 1 delovnih izkušenj. Po mnenju predstavni ka svetovnega sveta za zlato, je prav stevilnos visoko kvalificiranih d® lavcev v dragulj arstv11 Tajski omogočila, da j® zlahka osvojila trgovin0 z diamanti in zlatim na kitom. Ko se je Bangk° pred tremi leti odlom • da bo carine na uvoz zla ta nadomestil z davki na dodano vrednost, je dm guljarska industrija dobi la krila. »Zdaj že lahko reče mo, da je na Tajskem na stalo eno od središč dra guljarske industrije. Na prodor na trge zdaj p°v®' čuje ugled, ki smo ga prl dobili. Naši izdelki s° dovolj kakovostni, da do^ segajo ustrezno ceno,« 1 povedal nek predstavni draguljarske industrije- Čeprav Tajsko ogroža ta konkurečni Kitajska J ^ Indija, bo po vsej v®pe tnosti ohranila vodim ^ mesto prav zaradi ka*-0 vosti, s katero prekaS svojo konkurenco, prepričani vodilni men® džerji. Na Kitajskem in ^ Indiji je delovna sila cer cenejša, temu pSf®? na pa je tudi usposobi) ^ nost delavcev na tem P0^ dročju. »Trgovina z dra^ gocenimi dragulji in ne kitom bo vedno doma Bangkoku. Ne verJi: memo, da bo kdork° ^ lahko ogrozil ta položaj, pravijo menedžerji- Rene Pastor, Reuter SKANDINAVSKA KRIŽANKA 298 SKRIVNO RAZODETJE OTEKLINA SPANSKI PLEMIČ LANTAN RUSKI SAHIST GELLER SL. POLITIK (DUŠAN) ORIENT. BARVILO ZA LASE IVO SVETINA KOPANJE STRELSKIH JARKOV BEOTIJCI STARA UTEŽ UD ORGANI- ZACIJE GRŠKE BOGINJE MIRU MALAJSKI POLITIK (MOBIDO) AVTOR: LUKA PIBER NOVA ZELANDIJA OBRISALKA FRANC. MESTO PRIPAD. SLOVAN. NARODA DEL TANZANIJE KOMIK OLIVER HARDV špranja PLES VES DAN ODPRTA TRGOVINA ZMES TEKOČIH ZBIRALNA PRIPRAVA OGLJIKO- VODIKOV JAJČNA CELICA EDEN IN DRUGI KNJI2EVNICA SEIDEL KANAD. OBLIC PROVINCA BARVA PAMET KART GORA PRI RIMSKA AMER. AGENCUA STRAUSSOVA IND. MESTO, GOVA KOBARIDU 1001 MATEMAT. IZRAZ OPERETA KAREL ERBEN GRŠKI PESNIK, FR, FIZIK (DOMINOUE) KAMEN S PODOBO STARO GRŠKO VRSTA PRIVRZ. NACIZMA GERM. VELIKO glasbilo JADRNICE KITAJ. GANSU BOG PEVEC TRINOG MESTO LADKO EGIPC. BOG VAJETI KRAJ PRI OPATUI JAPON. TELOVADEC KOROŠEC REKA V mOnchnu SLPIS. (JAKOBI VNETNI MEHURČKI LJUBU. ŠPORTNI KLUB ALOJA SILVO TERSEK CERNEJ ANICA CERKVENO- SLOVAN. RONALD MAURAH EGIPC. ČRKA (LJUDSKO) BOG ALTANA PREPISO- TINTNIK VODNI ŠPORT VALEČ CARLI NOVAK ČISTOČA VPLIVA NA POTEK BITKE ARHEOL NAJDIŠČE V GVATEMALI SKLADATEU COPLAND FR.-SVIC. PISATEU (CLAUDE) USTNICA FINSKO JEZERO INARI ZANIMIVOSTI Sreda, 21. junija 1995 KOROŠKA Poletje v Celovcu Minimundus - svet v malem Glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, Celovec, je za veliko ljudi žal le mesto (se) vedno Ugodnih nakupov, čeprav velja tudi za kulturno in Zobraževalno deželno središče z gledališčem, muze-]*> galerijami, knjižnicami in čudovitim starim mes-Uirn jedrom. Se danes je vidna za-suova pravokotnega nase-la s štirimi mestnimi vra-1 *z sredine 13. stoletja. V 6- stoletju se je močno razširilo v urejeno naselje s Pravilno mrežo ulic in s Srediscem na Novem trgu Pred nekdanjimi južnimi ^ati. Tu že od konca 16. poletja stoji najznameni-ajsi celovški spomenik -j^Biajev vodnjak, ki ga ludsko izročilo povezuje z Ustanovitvijo mesta. Poleg celovškega zmaja 2“Uja pozornost na No-vem trgu tudi palača Ro-senberg, ki so jo po prvi svetovni vojni spremenili ^ Uiestno hišo. Tu je tudi Uristicni informacijski center, kjer lahko dobite brošure, zemljevide ali pa samo informacije o mestu in bližnji okolici. Središče nakupov ali sprehoda željnih je Stari trg (Alter platz), ki je urejen v cono za pešce. Med iskanjem takšnega ali drugačnega blaga pa velja pogled dvigniti tudi nad privlačne izložbe, kjer se bohotijo čudovita, večinoma lepo obnovljena pročelja. Staro mestno središče se namreč na vsakem koraku postavlja s starimi srednjeveškimi hišami, ki so jih v obdobju od 16. do 18. stoletja obogatili s čudovitimi baročnimi pročelji in arkadnimi dvorišči. V njih so nevsiljivo mejene Eifflov stolp v celovškem Minimundusu trgovinice, kavarne in restavracije. Domačini imajo v neposredni bližini mesta obilo možnosti za sprehode, kolesarske izlete ali kopanje v katerem od številnih jezer. Med njimi je najbolj ‘znano in tudi največje Vrbsko jezero, ki se v smeri proti Beljaku ra- Pri ztnctju na glavnem trgu je vedno živahno (Obe fotografiji: Igor Fabjan) zteza vse do Vrbe. Kljub velikosti jezera je voda v poletnih mesecih prijetno topla. Ce vas premami, se lahko odpravite na urejeno kopališče, kjer lahko lenobno preživite celo popoldne. Vstopnina tudi za slovenske razmere ni pretirano draga. V bližini kopališča vabi otroke Minimundus -svet v malem, kjer je razstavljenih več kot stopet-deset miniaturnih modelov najbolj znanih zgradb na svetu, mini železnica, Jezerce z modeli ladij... V parku, ki je odprt od maja do oktobra, se tudi starši gotovo ne bodo dolgočasili. Morda pa vas bolj privlači nenavadni živalski svet? Nedaleč stran je postavljen živalski vrt repti-lov. V temačnem prostoru se boste srečali s pira-njami, kačami, velikimi strupenimi pajki, krokodili in velikimi želvami. Tukaj je še posebno živahno ob času hranjenja krokodilov in piranh, ki v trenutku pospravijo svežo postrv ali kakšen podoben priboljšek. Igor Fabjan GRŠKI OTOK ZAKINTOS Turizem ogroža obstoj želv Mladičev je vse manj - Selitev ni mogoča Na grškem otoku Zakintos se ekologi in zemljiški lastniki prepirajo zaradi morskih želv karet, ki sodijo med ogrožene živalske vrste. Ekologi namreč opozarjajo, da število teh želv upada, ker samice odlagajo jajca na obali, ki se ji kmetje niso pripravljeni odpovedati. V zalivu Labana na jugovzhodu otoka, ki leži v Jonskem morju, je najve-čje število gnezd karet, ene od osmih vrst ogroženih morskih želv. Ekologi menijo, da jim grozi izumrtje, saj se na otoku hitro razvija turizem, prebivalci pa bi seveda radi od njega čim več iztržili. Zato ne spoštujejo zakonov, ki prepovedujejo gradnjo na obali, sajenje dreves in postavljanje velikih sončnikov. Čeprav je bil leta 1982 sprejet zakon, ki prepoveduje gradnjo na obali, kjer gnezdi največje število želv, je bilo tam na črno zgrajenih več kot deset zgradb. V poročilu organizacije World Wide Fund for Nature (WWF), ki se zavzema za ohranitev ogroženih živalskih vrst, je zapisano, da se je prav zaradi novogradenj število želvjih mladičev zmanjšalo za 40 odstotkov, saj se živali bojijo hrupa in umetne svetiobe. V prihodnjih mesecih, na vrhuncu turistične sezone, bo gnezda zapustilo približno 2000 želvjih mladičev, ki se bodo podali na naporno pot proti morju. Turistični delavci so zelo iznajdljivi in bodo organizirali izlete na obalo, kjer bodo mlade želve zaplavale v morje. Prodajali bodo tudi majice s slikami karet. Nekateri otočani se bojijo, da bodo naravovarstveniki odgnali turiste, saj naj bi jih prepričevali, da prebivalci otoka želve pobijajo. »Na otoku živim že 40 let, tu pa se je rodil že moj oče. Ce bi prebivalci otoka res pobijali želve, jih danes ne bi bilo več,« je izjavil ogorčeni lastnik restavracije ob obali. Ekologi menijo drugače: pravijo, da je o problemu oblast dolgo molčala, saj se je v zadnjih petnajstih letih turizem razvijal v pomembno gospodarsko panogo, zato črnih gradenj ne bodo porušili. Predstavnik ministrstva za okolje je povedal, da je vlada pripravljena uresničevati zakon o zaščiti želv, vendar skuša najti ustrezno rešitev tudi za lastnike zemlje ob obali, saj bi ti utegnili ostati brez pomembnega vira dohodka. Omenil je možnost, da bi jim ponudili zemljo v notranjosti otoka, vendar se vaščani s predlogom ne strinjajo. »Nočemo nadomestne zemlje, saj je ta ob obali naša last; tu živimo že od rojstva, zato nočemo drugam,« je izjavil lastnik lokala na obali. Na grško vlado pritiska tudi Svet Evrope, ki opozarja, da država krši bernsko konvencijo, ki evrop- ske države zavezuje k ohranjanju redkih rastlinskih in živalskih vrst. Svet je Grčijo opozoril, da ne bo več deležna finančne podpore, namenjene za ohranitev želv na Zakinto-su, če ne bo sprejela ustreznih ukrepov. Želve gnezdijo le vsaki dve ali tri leta; ekologi so ugotovili, da se ne bodo preselile na druge obale, čeprav se naravno okolje na Zakintosu čedalje bolj spreminja. »Morske želve so starodavna bitja, že milijone let gnezdijo na istih krajih, kot bi bile programirane. Morje zapustijo le, kadar odlagajo jajca,« je izjavila direktorica urada WWF v Grčiji. »Samice pridejo na obalo le v popolni temi in tišini. Ce ta dva pogoja nista izpolnjena, odložijo jajca v morju. V tem primeru je lahko izgubljenih veliko mladih želv, saj bo na nove treba čakati tri leta.« WWF si prizadeva, da bi odkupil obalo Sekania, kjer gnezdi največje število želvjih samic. Proti lastnikom zemlje in lokalnim oblastem je tudi vložil tožbo, saj je bila na obali zgrajena nova cesta. Ekologi namreč poudarjajo, da ta ogroža tudi tista gnezda, ki so bila doslej »vama«, saj so vaščani nekatere dele obale pustili neokrnjene. D. K., Reuter j radio GL>4S ljubijo ne d d 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHz LABIRINT ZNANJA VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30 IME IN PRIIMEK_____ TELEFONSKA ŠTEVILKA . NASLOV________ GLASBENA ŽEUA _ Prijavnico pošljite ne naslov RGL, Kopitarjeva ulica 6 61000 Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA IRAN Dežela na nekdanjem stičišču med vzhodom in zahodom ^ i ^rgovina se odvija ob °zarcu blagega čaja in ,6uradnem vzdušju vlju- j mešetarjenja, ki “tiko, ko gre za dragoce-v° Preprogo, traja tudi c dni. To velja - oziro-_ a bolje rečeno je veljalo Za vse bazarje na vzho-u- Vendar pa je bilo tu P°vsem drugače. , Med ozkimi ulicami 86 )e plazil° nekaj . ega in morečega. Mo-; , y skoraj obveznih vo-„ kih uniformah, kopijah j miških uniform »Ma-® ln Japan«, kot sem Pazil na stojnicah, so a!u nezaupljivo opazo-n Izpod črnih obrvi , ni včasih prestregel ce-SoVražne poglede. Žen- 6 v črnih ogrinjalih so se Omikale kot temne Ce- Tu pa tam je starec ali pa otrok v domačem oblačilu popestril enolično zelenilo vojaških uniform. Nikjer veselja nad življenjem, prešerne razposajenosti. Miselnost strogega gospoda, ki je zrl z vsakega mestnega vogala na svet tam spodaj z velikih panojev, je našla v teh ljudeh rodovitno zemljo. Veliki ajatola Homeini je živel svojo idejo naprej, mogoče še bolj živo kot pred svojo smrtjo. Da bi človek bolje razumel to življenje, je potrebno poseči nazaj v zgodovino, stoletja, morda tisočletja. V 7. stoletju po Kristusu je na območju arabskega polotoka prerok Mohamed začel oznanjati novega boga Alaha. V tem času so na tem ozemlju živele posa- mezne skupnosti pod vodstvom šejkov. Nova, sveža misel, misel o edinem in mogočnem bogu, se je v politično in versko neorganiziranem prostoru začela širiti s hitrostjo ognja. Islam je najmlajša moderna religija z zelo poenostavljenimi obredi in zmanjšano vlogo duhovščine. Stebri vere so molitev, miloščina, post, romanja in svete vojne. In prav zadnji steber vere, dolžnost vsakega muslimana, da sodeluje pri širjenju islama, če je treba tudi z ognjem in mečem, je pripomogel k temu, da je islam preplavil severno Afriko, pljusknil v Španijo, si na vzhodu podredil Perzijo, Afganistan, severno Indijo in prodrl do kitajskega zidu. Tako je islam v pičlem stoletju zavladal na področju od kitajske meje do Atlantskega oceana. V grobem se islamski svet deli na dve veliki ločini, na sunite in šiite. Ta razkol je nastal že zelo zgodaj po smrti preroka Mohameda in ob vprašanju njegovega nasledstva. Sunitski islam je dovolil volitev kalifov in priznaval suverenost posvetne oblasti, kar šiiti dosledno odklanjajo. Imam, verski in hkrati državni voditelj šiitov, je lahko samo krvni naslednik preroka Mohameda. Pri šiitih se uveljavlja tudi pojem trpljenja, verjetno zato, ker so zadnji krvni nasledniki Mohameda končali pod noži muslimanskih Verski vodja šiitov Homeini bdi nad svojim ljudstvom tudi po smrti (Foto: Janez Jaklič) napadalcev. Šiiti verja- sti, našla pa je plodna tla sprejeli islam, se kot na- mejo v Mahdija, dvanaj- v Perziji, ki je težko pre- rod niso hoteli stopiti v stega imama, ki se bo po- našala arabsko nadvlado. tem nevarnem talilnem javil na sodni dan kot Vera daje Irancu šiitu za- loncu, odrešenik in uničil hudi- upanje in gotovost ter za- Arabski nadvladi je ča. Pokvarjeni svet trpi v nika njegov bedni materi- sledila nadvlada Rusije in pričakovanju Mahdija. Ta alni"položaj. Siizem se je Anglije. Do 16. stoletja so pesimistični pogled na poistovetil z zatiranimi Evropejci malo vedeli o svet, osvobajajoča vre- množicami in je bil sredi- Perziji, dnota trpljenja je tuja šče odpora proti tuji nad- Janez Jaklič splošni islamski miselno- vladi. Čeprav so Perzijci (Se nadaljuje) VREME IN ZANIMIVOSTI 28 Sreda, 21. junija 1995 VREMENSKA SLIKA 1000 Območje visokega zračnega pritiska nad srednjo Evropo in severnim Balkanom slabi. Nevihtna fronta je dosegla Alpe in X~\_ nas bo dosegla v četrtek. Pred njo doteka nad nase kraje z ju- ^--> gozahodnikom precej topel in postopno spet bolj vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. '<^ - OSLO 13/190 Z 1010 S DUBLIN 14/14 LONDON 1020 ■O LIZBONA K0BENHAVN . itndO "i AMSTERDAM A ' ______ 17/23 o BERUN 1030 0 16/240 PARIZ f BRUSEU ---^ ° 1./27 6 DUNAJ n tA-Zh S/ 2i7/28A uubuana ZA 7NW W* MII ANO ° 17/28 MADRID Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uti.. A-iS “Z' DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.11 in zašlo ob 20.56. Dan bo dolg 15 ur in 47 minut. Luna bo vzšla ob 1.20 in zašla ob 14.46. TEMPERATURE MORJA IN REK °C Mura 14,2 Sava (Radovljica) 10,4 Sora 12,4 Ljubljanica 13,7 Savinja Vipava 10,3 Jadransko morje (Koper) PLIMOVANJE Danes: ob 5.40 najnižje -3 cm, ob 10.29 najnižje -15 cm, ob 17.58 najvisje34cm Ttiiru ob 1.3.3 najnižje -27 cm ob 7.39 najvišje 2 cm ob 12.00 najnižje -10 on, ob 18.49 najvišje 36 cm S________ULmumujj.-.......UJi,«* TEMPERATURE V GOI 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m V °c 28 24 18 15 10 7 Crikvenica Malinska Šibenik Poreč Split M. Lošinj Dubrovnik BI0PR0GN0ZA Dopoldne bo vpliv vremena še ugoden, popoldne pa se bo obremenilni vpliv krepil. Vremensko občutljivi ljudje se bo slabše počutili, nemimi bodo, razdražljivi in potrti. Sjai»Mii!!iMy!iMii»ii:i:!:!i.)iuii....laimiZ V0X POPULI Mladost je pijanost brez vina, starost je vino brez pijanstva. MMMMM 8 Tudi iz ukradene moke se dajo ped pogaCe. UMAG OPATIJA PAZIN q V Sloveniji: V Četrtek bo obla' čno s padavinami, sprva p)°" hami in nevihtami. Ohladilo se bo, na Primorskem bo p1' halaburja. Obeti: V petek bo pretežno oblačno in sveže. Občasno bodo se krajevne padavine. _ SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI.,.PA SE RES JE Na Nizozemskem se je rodil prvi mrož v jetmštvu akvarija HARDERVVIJK (NIZOZEMSKA) - V najbolj znanem nizozemskem akvariju, ki je v Har-dervvijku (v osredni Nizozemski), se je prvič v Evropi v jetništvu rodil mrož. Novorojenčku so dali ime Nikolaj, tehta 50 kilogramov, dolg pa je en meter. Prepovedali so predstave igralcev, preoblečenih v ženske PEKING - Urad za umetniške predstave je v kitajskem Shenjangu prepovedal nastop v ženske preoblečenih igralcev in animatorjev, ki zabavljajo goste v barih in sodelujejo v karaokah lokalih tega sevemokitajskega mesta. Kot je zapisal China Business Times, so se v ženske preoblačili 20-letni fantje, ki so na koncu predstave razkrili svojo pravo identiteto. Pred komunistično zmago so bile na Kitajskem take predstave povsem normalne, prav tako je bila še kar precej razširjena moška prostitucija. Z liberalizacijo Kitajci torej odkrivajo nekdanje grehe. Od serijskega morilca do televizijskega pridigarja VVASHINGTON - David Berkowitz, eden od najbolj znanih ameriških serijskih morilcev, je postal televizijski pridigar. Televizijska mreža iz New Jerseyja TKR je že posnela dve oddaji v kaznilnici, kjer Berkovvitz prestaja dosmrtno kazen. Znan pod vzdevkom Samov sin, ker je trdil, da je moril po nalogu hudiča, ki se je utelesil v psa z imenom Sam, bo po televiziji delil nasvete predvsem mladim. Kot je povedala Roxanne Tauriello, ki je vodila že posneti oddaji, je Berkovvitz mladim svetoval, naj se izogibajo alkohola in marihuane, ker sta prvi stopnici na poti v pekel. Brez odškodnine, ker je po vazektomiji postal oče LONDON - Neki sodnik britanskega vrhovnega sodišča je zavrnil zahtevo nekega zakonskega para, Id je od ministrstva za zdravstvo zahteval odškodnino, ker je žena zanosila in rodila otroka osem let potem, ko se je mož podvrgel vazektomiji. Sodnik je zakoncema svetoval, naj tožita zdravnika, ker ministrstvo ni krivo. Deček zadel na loteriji NIKOZIJA - Neki 12-letni deček iz ciprske Lama-ke je na državni loteriji zadel več kot en milijon mark. Učenec je kupil listek, ker je upal, da si bo lahko z zadetkom kupil vsaj moped. Margaret Thatcher so podelili odlikovanje reda hlačne podveze LONDON - Nekdanji angleški premierki Margaret Thatcher je kraljica Elizabeta podelila viteško odlikovanje reda hlačne podveze. Thatcherjeva je druga ženska, ki je prejela to odlikovanje, če izvzamemo pripadnice kraljevske družine. Odlikovanje osmemu (in najdlje vladajočemu) prvemu ministru za časa Elizabetinega kraljevanja so podelili v kapeli VVindsorskega gradu. Ob priložnosti so odlikovanje podelili tudi vitezu Edmun-du Hillaryju, Zelandcu, ki je prvi osvojil Everest. Margaret Thatcher in norfolska vojvodinja, ki je bila odlikovana leta 1990, sta edini ženski zunaj kraljevske družine, ki sta prejeli odlikovanje najvišjega angleškega viteškega reda od leta 1348. Vest je Angleže presenetila: govorilo se je, da so odnosi med Thatcherjevo in kraljico ledeni - vsaj od leta 1979 do leta 1990, ko je bila Thatcherjeva premierka. Thatcherjeva je za svečanost oblekla plavo žametno ogrinjalo reda hlačne podveze s kokardo na levi rami, rdeCo žametno kapuco čez desno ramo in Cm žameten klobuk z belimi peresi. Londonski dnevnik Evening Standard je sočasno poročal, da bi na Trafalgarjev trg, kjer se dviga kip heroja Nelsona, lahko namestili tudi kip Thatcherjeve. Eden od podstavkov na trgu je namreč prazen že 150 let, zato je vlada prosila ustanovo za podporo umetnosti, naj poišCe ustreznega kandidata in Thatcherjeva je menda najprimernejša oseba.