210. številka. Trst, v četrtek dne 17. septembra 1903. Tečaj XXVII! „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša : za vse leto 34 K, za pol leta 12 C. za četrt leta I K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naroćbe jrez prih/fene naročnine »e npravništvo ne ozira. Po tobakarnah ▼ Trstu se prodajajo posamične š .tvilke po 6 stot. <3 nvč.); izven Trsu pa po S st. Telefon številk^ro h glasilo političnega tasta „€9inost" za primorsko. V edinosti je moč I Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici MolLn plocolo it. 7, II. nadatr. 25 aročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo ln tiskarna : ulica Torre Bianca 12. Strankarski M nemške socijalne V nedeljo se je otvoril v Dražlanih let šoji st-ankarski shod nemške socijalne demokracije. Zanimanje za ta shod je bilo mej nemškimi socijalisti veliko in tudi druge iCLŠke stranke obračajo nanj svojo pozornost. Takoj po volitvah v državni zbor nemški, ki so prinesle socijalistom tako lep vspeh, a i j? p>ja\il zopet z vso močjo stari razpor mej revizijcnieti in revolucijonarci, oziroma me oportunisti in radikalci v socialistični stranki. Povod je dal zastavonoša revzijoniBtov, zn n Bern»tein, s člankom, objavljenem v 1 stu »Socialistische M »natsbefie«, v katerem je zvajal, da morajo socijalisti, ki so vsled volitev postali po številu druga stranka v nemškem državnem zboru, zahtevati, da ee jim prepusu eno mesto podpredsednika. V tej za i i te v i eo prav za prav bili vsi socijali-tt edini, no, st^ar ima tudi svojo neprijetno stran. Po starem občaju mora namreč pred-nedcistvo državnega zbora v starinskem kostumu iti v avdijencijo k nemštcemu cesarju in se mu klanjati. — Temu pa se je veČina v soc jal stični stranki protivila, a sedaj je prišel Bernstein in jim rekel, da je to le for malnost, ki jih ne sme plašiti : saj je ravno tako v naspn t u z njihovimi republikanskimi nazori, ako v nekaterih deželnih zborih, kakor v sak3onjkeirf prisegajo tudi socijalist eni poslanci prav slovesno zvestobo kralju in ustavi. Veliko manje Bramotao da je za s« cijali^te, ako gre*] ' jednostavno pozdravit c sarja, kakor sedanjega glavarja nemške države. Bernsteinu so se takoj pridružili ostali revizijonisti, a zlasti ga je podpiral pl. Vollmar, vo iitelj bavarskih socijalistov. Proti njim pa So nastopili z vso besnostjo radikalci in so zahtevali, da se t*ki krivoverci kar izkijuč jo iz stranke. Najglavoejši v tem boju je bil priznani voditelj nemških socijalistov spU h, Bebel, kateremu pa, se je pri tem zgodila nepr.Zakovana nezgodica, da glavno gL-tilo njegove stranke, v Berolinu izhajajoči duevuik »Vorwa t9«, ni hotel vsprejeti nekega njegovega članka, tičo5«-ga se tega vprašanja. S tem se je spor le poojstril in to tem več, ker je nadzorovalbi odsek odobril postopanje » Vi warts«-ovega uredništva. Stvar pride sedaj pred strankarski shod in od tega je odvisno, ali pojde ali ne pojde tudi sfdjalistični poslanec, v kratkih hlači-cah in svilenih n< gavicah, klanjat se nem- PODLISTEK. « Ženska tridesetih let. Francoski spisal: Honore de Balzac. Poslovenil K. Z. I. Prvi grehi. »Kako moreš le na to misliti?« »Torej z bogom«, je odvrnila Jul ja, »ker ti tako h* •£*-§«. VToz je zginil. »Vi ljubite torej mojega ubogega Viktorja z lo ?« je vprašala markiza svojo nečakinjo pogledavši jo radovedno, kakor gledajo stare ž nske mlade. »Ob gospa«, je odvrnila Julija, ali ni potrebno ljubiti človeka, s katerim se ženska omoži ?« Te zadoje besede je govorila z naivnim naglasom, ki je značil Čisto srce, ali globoke skrivnosti. Bilo bi pa tu to hudo dami, ki je bila prijateljica gospoda Duclosa in maršala Kichel eua, da bi ne vedla za tajnost teh mladih poročencev. Teta in nečakinja sti stali v tem hipu na pragu velikih vrat ter pazno škemu cesarju, tistemu cesarju, ki je socijaliste pital k najgršimi psovkam*'. Shod odloči stvar najbrž na korist Be-belu ; no, s tem ne bodo revizijonisti pobiti, temveč bodo se z večjo vnemo delovali v zm slu preustrojenja nekdanje revolucijonarne v navadno buržoazijsko-radikalno stranko, in, kakor kažejo dosedanji njikovi vspehi, bo konečna zmaga na njihovi strani. Radikalci naj se branijo, kolikor se hočejo, nepobitna resnica je vendar, da je sosijalisticna stranka pustila žo za seboj svoja mladostna leta, da se prav pošteno stara in da je vedno bolj pristopDa razlogom oportunitete, kakor jih vsiljujejo dejanske razmere, s katerimi mora stranka vedno bolj in bolj računati. A tudi dru jo vprašanje bo razburjalo vdeležnike strankarskega shoda in to je vprašanje sodelovanja socijalistov pri nesocijali-stičn h časopisih. Na Nemškem opada namreč k socjalno demokratični stranki tudi precejšaje število pisateljev in žurnalistov, ki so radi zaslužka več ali manj prisiljeni sodelovati tudi pri časopisih, ki ne stojć na socialističnem stališču. Zgodilo se je pa, da so taki časopisi objavili tudi napade na nekatere Bocijali-stične prvake, to del« ma naravnost iz socija-lietični h peres, deloma pod uredništvom ka-cega socijalista. V teoriji propovedujejo sicer socijalisti popolno svobodo mišljenja in pisanja, v praksi pa dovoljujejo pisati le to, kar je voditeljem všeč. Da ne gremo daleč, spominjamo samo na slučaj slovenskega listi »Naprej«, ki ga izdaja s< cjalist Anton Kristan v Idriji, ki so ga pa socijal stični voditelji v Trstu bojkotirali, izključivši ob enem Kri stana z dolgim man tVstom iz stranke ; nadalje slučaj laškega lis a »Ii Proletario«, katerega izdajanje v Pulju hoče vodstvo v Trstu istotako preprečiti z vsemi silami. Tako se godi tudi na Nemškem : dovoljeno je vse pisati, — ako je to všeč voditeljem. Ne po krivici je zato voditeljem zaiilical nek soci jalist čai pisatelj, naj po znanem primeru sestavijo indeks vseh on>h časopisov, ki jih sme »pravoveren« socijalist citati, oziroma v njih psati, in naj v to svrho uvedejo zopet — inkvizicijo. Razprava o tem vprašanju je že začela in je bila tako burna, da je moral predsed-n k S.nger klicati na red cel<5 — Btbela ! Na tem vprašanju vidimo, da se stranka, vkljub nekim revolucionarnim frazam in ti-radauo, h če po krivdi voditeljev spraviti na pot. ki vodi, ne do svobodnega razvitka, temveč do neke strankarske vlade, ki je v mars'katerem oziru še hujša nego sam absolutizem. gledali za odhajajočim vozom. Oči stare markize pa niso izražale ljubezni, kakor jo je umela markiza. Dobra dama je bPa pač iz Provet<;3 in njene strasti so bile zelo žive. »Vi ste se torej dali ujeti od mojega malopridnega nečaka ?« je vprašala svojo nečakinjo. Grofica se je stresla nehote, kajti glas in pogled te ftare kokete sta ji naznanjala, da pozna Viktorjev značaj bolj nego ona sama. Vznemirjena se je hlinila gospa d' A'glemont nerodno kakor delajo v začetku najivna in trpeča srca. Gospa de Lsromere se je zadovoljila z Julijinimi odg-ovori ; z veseljem pa je mislila, di bi se dalo njeno Bamotno življenje s kacim ljubezenskim znanjem razvedriti, kajti zdelo ss jej je, da ima njena nečakinja neko zanimivo ljubezensko spletko. Go-pa d' Aiglemont je bila v velikem Balonu, čegar bogate tapete so bile okvirjene s pozlačenimi okviri. Pred mrazom, ki je s.lil Bkozi okna, je sedela zavarovana s kitajskim zastorom pred velikim ognjem, ter se ni mogla otresti svoje žalost?. Težavno je bilo vzbuditi veselost mej temi starimi, lesenimi Ali se inteligentnim elementom v socialistični stranki že sedaj posreči zlomiti moč »nezmotljivih« strankarskih oligarhov, to je jako dvomljivo. Da pa sčasoma in polagoma mora priti do tega, to dokazuje razvoj soci-jalističnih strank v vseh državah. Povsod vidimo namreč, da se z naraščanjem stranke zgubljajo neke revolucijonarne tendence, neka utopistična stremljenja, in da nastopa hladno in premišljeno računanje z danimi razmerami. In v tej smeri se gibje tudi že boljši del nemške socijalne demokracije. Slavnost v Dolini. (Zvrsetek.) Na programu popoludanskega dela slav-noBti je bil tudi govor državnega poslanca gonpoda Vekoslava S p i n č i <5 a. V nedeljo zjutraj pa je prejel predsednik slavnostnega odbora pismo od tega gospoda, da je precej resno obolel in da zdravnik noče dovoliti, da bi šel na slavnost. Nalogo, ki jo je imel izvršiti gosp. posl. Spinčic, je prevzel gosped deželni poslanec Josip K o m p a r e, ki je na znani bvoj živahni in na množice vsikdar toli intenzivno delujoči način govoril svoj — improvizirani govor. Uvodoma je govornik omenil, da je moral povsem nepričakovano prevzeti nalogo današnjega govornika namesto gosp. Vekoslava Spinčida. To naj se izvoli uvaževati. Govornik se je ozrl v minolost, v dobo pred taborim v Dolini. Žalostno je bilo do tedaj, narod je dremal v nezavednosti. Ali če nismo obupavali tedaj, ne treba obupavati tudi danes: tem manje, ker smo bogateji na skušnjah. Hvaležno se moramo spominjati mož, ki so na taboru pred 25 leti toli navdušeno govorili narodu, čeprav jim pozneje nismo sledili, ker smo ae prepričali, da so preveč upali. Ubirati smo začeli druge steze, uvidevši, da se moremo zanašati le na-se ! Pred 25 leti se je ustanovila v Dolini tuli čitalnica. Tu je bil začetek narodnem)! gibanju v Istri. Na taboru v Dolini pa ee je pOBtavil tisti naš temelj, ki je v podstavo vsemu poznejemu narodnemu gibanju v tej deželi. Na taboru v Dolini seje prvikrat proglasila solidarnost med Hrvati in Slovenci Istre. Na taboru v Dolini je bilo proglašeno, da imamo vsi eden in isti cilj. Tistih mož, ki so pred 25 leti proglasili naše narodno jedinstvo, je le če eden med živimi, drugi počivajo v hladni zemlji. Bolj, nego na vsem smo jim danes iz srca hvaležni, da so uveljavili solidarnost med Hrvati in Slo- oboji in mej stoletnim pohištvom. In vendar je čutila mlada Parižanka neko zadovoljnost ko je stopila v to tiho samoto in svečani mir provincije. Spregovorivsi nekoliko besed s teto, kateri je bila še pred kratkim pisala kakor novoporoČenka, je umolknila, kakor bi poslušala operno glazbo. Še le po preteku 2 ur trapističnega molčanja je zapazila svojo neuljudnost napram teti in se spomnila, da ji je bila le hladno odgovarjala. Stara žena je upoštevala slabo voljo svoje nečakinje z onim prisrčnim nagibom, ki označuje ljudi iz prejšnjih časov. V tem hipu je ugledna udova pletla. V resnici pa se je bila večkrat odstranila, ker je imela opravek z neko »zeleno* sobo, katero je bila odločiia grofici kot spalnico in kjer so hišni uslužbenci odlagali njeno prtljago. Na to pa. se je spet vsedla v velik naslonjač in na skrivnem opazovala mlačno ženo. Julijo pa je bilo sram, da se je udala nepremagljivemu razmišljanju in poskusila se je opravičiti e nekoliko Šaljivimi opazkami. »Draga moja, me poznamo bol udove«, je odvrnila teta. Da bi čutila ironijo, katero so izražale venci ! Slava, slava, njihovemu Bpominu ! (Med vso množico so zaorili slava-klici.) Govorniki na taboru v Dolini so vzbu-jali velike nade, ker so se zanašali na pravičnost besed od zgoraj. Ali v 25 letih, ki so sledila, eo odločilni krogi več nego 25-krat prelomili dano besedo. (Vrišč.) To je bila za nas dobra šola. Na taboru v Dolini je vladni zastopnik razvijal lepa načela; mi pa smo zasledovali in smo videli le, kako jih je vlada do3ledno umikala! Io tako vemo sedaj, pri čem smo! Danes vemo, da se smemo zanašati le na-se in svoje eokrvne brate! (Viharen aplavz.) Le na njih, katerim se po žilah pretaka slovanska kri in na nikogar druzega ! (Hrupno pritrjevanje in žvio-klici.) To misel izraža tudi g. posl. Spincid v doposlanem nam pismu. Spincid zastopa ta okraj že celih 18 let. On bi nam mogel mnogo pripovedovati, kako seje moral boriti proti nenaklonjenosti v vladnih krogih, koliko ee je obljubovalo in skoro nič izpolnilo 1 Za nas ni sramota, ako nam je borba težavna. Mi smo sicer čili, ali smo maloštevilni in nismo bogati. Nemci in Italijani pa kujejo kapital iz našega siromaštva. A mesto da bi nas, ker smo siromaki, visoki krogi šč tili pred nasiljem, drže križem roke in puščajo, da se nas davi ! (Raznovrstno vsklikanje). In vendar: če se oziramo nazaj v dobo dolinskega tabora, moramo priznati, in Ča bi tedanji govorniki ustali iz groba, bi tudi priznali, da smo od tedaj vendar-le napredovali. S svojim nastopanjem v teh 25 let h, ki so sledila taboru v Dolini, smo cel6 imponirali nasprotnikom. V Dolino si niti ne upajo in se izgovarjajo, da ta kraj je izven njihovega delo-k r o ž j a. (Hrupna veselo3t). Se eno okolnost naj povdarim v dokaz, kako je deloval na naše ljudstvo v teh krajih in kakega sadu je prinesel tabor v Dolini. Iskra narodnega prepričanja je prešinila vseh, da se Dolina mora ponašati pred vsemi občinami istrskimi, da ni imela od tedaj ni enega izdajalca na raznih volitvah! (Živio-klici.) Da niso govorniki 'na taboru do3egli nič druzega, že to je dovolj, da blagoslovljamo njihov spomin in jim želimo blaženo spanje v zemiji slovenski. (Gibanje med vso množico). Seme je porodilo sad. Će tudi smo mali, pa smo čili. Zaupajmo v sebe, povsodi netimo iskro slovenske in Blovanske zavednosti, idejo naša vzajemnosti! Nič strahu ! Mi smo sicer mali sami zase, ali zavedajmo se, da največ sveta otrokom sliši Slave! (Vihar, bu-čenje, živijo-klici, mahanje s klobuki). Tudi če so naše stiske velike, glejmo vendar, da ustnice stare dame, bi morala šteti štirideset let. Prihodnji dan je bila grofica že tako boljša, da je kramljala* Gospa de Listomere ni več dvomila, da si bo pridobila zaupanje novo-poročenke, katero je smatrala v začetku kot plaho in abotno. Govorila je ž njo o zabavah na deželi, o plesih in o obiteljih, s katarimi bo mogla občevati. Vsa vprašanja markize so bila t» dan zanjke, katerih se pa po stari dvorni navadi ni mogla vzdržati ; bile so naperjene na to, da bi spoznala Julijin značaj. Nekaj dni je Julija nasprotovala vsem prizadevanjem, naj si poišče zunaj zabave. Vkljub želji stare dame, ki je hotela svojo dražestno nečakinjo ponosno voditi na izprehod, je morala končno vendar opustiti misel, da bi jo vpeljala v Bvet. Kot povod svojemu eamo-tarjenju in svoji žalosti je navedla grtfica žalovanje nad očetovo smrtjo in ker je nosila žalao obleko. Oez teden daij pa se je čudila angeljski milobi, skromni dražestni in ljubki duhovitosti Julije ter se zanimala odslej Čudovito za otožnost, ki je glodala mlado srce. Grofica je bila ženska, ki prinese, vstvarjena za ljubezen, s seboj srečo. (Pride še.) pojdemo naprej z napredkom. Seme, ki so je vrgli v srca pred 25 leti in ki smo je danes zopet oplodili, naj vspeva, da dosežemo svojo svobodo, da čim prej pride dan, katerega bomo radostno pozdravljali kakor enakopravni svobodni državljani (Ploskanje in živio-klici. Dolgotrajna ovacija govorniku.) Množica se je razsula potem po vsej Dolini. Go=tilne so bile prenapolnjene. Na vseh koncih in krajin so pela pevska diu-stva in improvizirani zbori. Pri žopanu je svirala godba, katero je vrla »Siava« privela s teboj. Vršil se je ples in prižigali so se umetalni ognji. Bilo vam je to vrvenje, da nikdar ta«*ega. Doživeli smo prelep naroden praznik vz ic vsej neug >dco?ti vremena. Dolžnost naša je, da p< hvalno omenjamo tudi boljuuško godbo, ki je hvalevredno sodelovala na vsej slavnosti. M r 1a bi bilo vredno omeniti še ta ali oui moment, katerega pa je poročevalec prezrl. Oproščeno mu bodi, ker tudi oa je — človek ! Tudi on se sedaj pa sedaj ni mogel premagovati, da bi se ne bil potaji 1 pod kako »vejo« in je tako morda zamudil to ali ono. Njegova iskrena želja pa je, da v narodu po vsem »Bregu« ostanejo ne zbrir-ani ut si tega lepega in za Dolino in nje okolico toli častnega dne ! Politični pregled. Y Trsta, 17. septembra 1S?03. Kriza na Ogrskem. Zlobni ljudje hočejo vedeti, da, kadar so stranke v zadregi in ne vedo, kako in kaj mislijo najprej na kakov strankin shod. Če to velja tudi za strankarsko življe na Ogrskem, potem si moramo misliti, da so vse Btranke prišle nekoliko iz ravnotežja in si niso na jasnem, kako bi in kaj bi. Vladna liberalna stranka ugiblje, da-li naj bi sezvala svojce na posvetovanje. Istotako je začela sedaj razmišljati tudi opo-zic ja, da li ne bi kazalo anit? se v strankarsko konferenco ? In slednjič ugibljejo in sa razgovsrjajo od stranke do «tranke, da-li ne bi bilo umestno, da bi se sklicalo konferenco vseh strank ki naj bi zopet prišla na jasno, da-li ne bi bilo umestno zahtevati od predsedništva poslanske zbornice, naj skiiče izredno sejo parlamenta ? ! Gospoda se torej — kakor se pravi — nekako »love«, a ne morejo nikakor priti do pravega sklepa, ker so tudi v- strankah različna mnenja glede taktike, kateri naj bi sledili. V vaki stranki so eni zato, in eni prot temu, da te skliče konferenca lastne stranke. V prešanje sklicanja lastne konference je z »pet komplikovano vprašanju skupne konference vseh strank. To pehanje za konference je ra vsak n "in znamenje, de je prišlo malo nereda v st anke na Ogrskem. Mej tem pa stopa zopet g. Szell nekako v osprtdje. Oficijozno obveščenje se je sicer g'as';o jako nedolžno: »gospod Koerber in Szell sta odšla skupno v Re chenau, da obiščeta tam na njegovem p i-e-itvu bivšega ministra a latere, gr fa Szechenv a«. Malo pa je i udij ki b: hoteli verjeti, da so bila le čut la starega osebnega prijateljstva, ki so privela skupaj te tri državnike. Neke vesti trde, da IO BC Pf šli največ na željo g. Szella, ki bi hotel baje graditi zlat mostiček med stal ščem, ki bo je zavzeli odločilni krogi ca Dunau in zahtevami Madjmrov. Iz asti da bi hotel g. Szell prepričati dunajske kroge, da brez nekoliko prijenljivosti od njihove strani* glede rečenih zahtev ne bo možno razrešiti situvacije, in dalje, da bi nikakor ne škodilo jednotnosti vojske, ako bi nekoliko odnehali. Morda pa je tudi to znak gori omenjene Btiske, da so začeli nastopati ce!<5 padli državniki, ki naj — pomagajo ! Avstrijsko brodovje in dogodki na Balkanu Zadaje dni se širijo govorce, da je vojno-mornarištri oddelek vojnega ministerstva odred i priprave, da nekatere ladije naše vojne mornarice odplujejo v Sulun. Te vesti so menda resnične in so sicer določene ladije »Habsburg«, »Arpad«, »Szigetvar« in »Magnete, ki se združijo v eskairo, ki ima odpluti v vodovje pred Solunom. Ta eskadra pa ostane baje za sedaj v Adriji, kjer ima pričakovati nadaljnjih ukazov. In tu ii če dobi ukaz za odhod pred Solun, ne bo še to — tako se zatrja — znamenje, da posežemo vmes z obkroženo silo. Giavna naloga da jej bo marveč ta, da bo nudila varstvo v Solunu živečim avstro -ogrskim podanikom. Dogodki na Balkana. — Brzojavna okrožnica, katero je bolgarska vlada odpodala velesilam glede vedepja Turčije in o kateri smo že na kratko poročali, se glasi doslovno: »Bojazni, obsežene v noti, ki se je dne 29. junija dopos ala velesilam, dobivajo sedaj po trdila po dej-tvih : bolgarsko prebivalstvo v Macedoniji se po turški vladi sistematično uničuje. Z mobilizacijo in s koncentriranjem turške vojske v M-.cadoniji v nerazmerno večjej meri, nego je potrebno, preti se Bjlgariji z nenadnim napadom. Nasproti tem dejstvom kneževina ne more ostati mirna : ako velts le ne store ni kakega kora ka, da obranijo en cel narod popolnega uničenja in če Turčija v najkrajšem času ne prekliče ukazov glede mobilizacije in koncentriranja svojih vojaških čet, bo Bolgarija primorana ukreniti potrebno, da se obvaruje eventuelnega napada«. Ustttja v Macedoniji je vedno jednako živa in sa vedno bolj razširja. Posebno je položaj shujšal v okraju Florina, kjer vodijo ustajo načelniki Čokalarov, Aleksis iu Sile. Njih ustaške čete neprestano krožijo po okraju in jih Turki zaman zasledujejo. Ockalarov je dobil Btrel v nogo, a kljubu temu uatraja v boju, kakor da ne bi se mu bilo ničesar zgo-d.lo. Turške čete so brez discipline in častniki so popolnoma izgubili glave. Dogaja se celo, da napadajo Turke mesto Bolgarov. Komisija, katero je vlada poslala v kraje i'Staje, naj bi prebivalstvo pregovorila, da opusti ustajo in se povrne v svoja bivališča je še svojo misijo popolnoma ponesrečila in se je povrnila v Carigrad. Iz okraja Perlepe, kjer je nekoliko časa vladal relativen mir, poroča se sedaj, da so ustaši pognali z dinamitom v zrak veliko perlepsko mošejo (turško cerkev). V Solunu so aretirali bolgarskega trgovca Spiro Surudjejeva, v čegar pisarni so našli vse polirt dinamitnih bomb in pekleo skih Btrojev. Surudjejev imel je svojo pisarno nad uradi tamošnjega zastopnika tržaške zavarovalne družbe »Assicurazioni generali«. V okolici hiše, kjer je stanoval Surudjejev, nahaja se solunska banka, turška pošta ia avstrijska posta. Surudjejev je priznal, da je hotel pognati v zrak vse hiše, v katerih se nahajajo omenjeni uradi, dodal je tudi, da njegovo aretiranje ne reši tega dela mesta, ki je vs'ed sklepa macedonskega komiteja odločen, da mora zlettti v zrak. Tržaške vesti. Odbor političnega društva »Edinost« imel bo danes, dne 17. t. m. ob 8. uri in pol zvečer svojo se^o, na katero sa vabijo odborniki in namestniki. Ustanovitev laške šole pri sv. Ivanu — prepovedana. Namestmšcvo je tržuški občini zabranilo namerovano ustanovitev italijanske jednorazredne šjle pri sv. Ivanu. »Piccolo« se seveda grozno čudi temu na-mestništvenemu odloku in ga baje ne more pojmiti. Privlekel je zopet na dan številke popačenega ljudskega štetja, ki pravijo, da je pri sv. Ivanu večina prebivalstva italijanska ter na podlagi teh dokazuje, da je oila občina dolžna ustanoviti pri sv. Ivanu laško šolo. Kol ko je vredno ljudsko štetje za določitev razmerja narodnosti v našem mestu, dokazali smo že neštevilnokrat in bilo bi odveč še enkrat o tem govoriti in to toliko bolj. ker so gospoda okoli »Piccola« istotako o tem prepričani, kakor mi. Oni vedo prav dobro, da so številke ljudskega štetja izkriv-Ijenje in da je vse ljudsko štetje v naši občini le velika laž, a ravno zato, ker je laž, se poslužujejo tega ljudskega štetja. Ako bi se židovski »Piccolo« ne posluževal lažij, bi sploh n ti ne mogel dokazovati kake potrebe laških šol pri sv. Ivanu. Ravno tako velika laž, le še bolj bedasta pa je »Piccolova« trditev, da se v slovenski šoli pri sv. Ivanu slovenijo laski otroci. Ko je »Piccolo« zapisal še \ ar laži o navdušenju, ki je pri sv. Ivanu zavladalo za lašto šolo, začel je na koncu pretakati krokodilove solze nad tem, da vlada prepreča občini kulturno delovanje ter da je zabranila ustanovitev laške šole, na kateri bi se italijanski otroci poučevali v svojem materinem jeziku. To je res občudovanja vredno, kako se Italijani in njih glasila brezobrazno sklicujejo na pravici, med tem, ko sami izvršujejo na sproti nam največe krivica. Ako tržaška ob čina tako stremi po kulturnem delovanju, čemu ne ustanovi tisočim slovenskim otrokom v Trstu slovenske ljudske šole. Prepričana naj bo, da bi jo na talcem kulturnem delo vanju nihče ne oviral. Potujčevanje šolskih ! otrok, kakoršno bi hoteli gospoda Italijani uganjati s pomočjo italijanske šole pri sv. Ivanu, pa ni še nikoli bilo in tudi nikoli ne bo kulturno delovanje, marveč je to pravi duševni vandalizem, ki je mnogo hujši cd materijalnoga vandalizma. Vandali ste, o gospoda Italijani, a ne kulturonosci in motite j se zel<5, ak > mislite, da so zakoni za to ca svetu, da bi ščitili vaš — duševni vandalizem ! Snplentom na c. kr. pripravnici za srednje šole v Trstu (Via Chioeza) imenovan je učitelj s. Emil Schiffrer. Dogodki v Ricmanjlk. »Slovenec« pri-občuje nastopno - brzojavko iz Trsta: »Trst, 15. septembra. Škofijski list trža-ško-koperskega ordinarijata je objavil konečno rešitev riemanjskega vprašanja. Rmodobruje z dekretom z dne 3. septembra dol >Čbe tržaške kurije, posebno premeščenje kapelana gospoda dr. Požarja. Ob enem izjavlja, da ne odobiuje in ne odobri prestopa v uni-jatstvo.« Odmevi s tabora v Dolini. Na 25- letnici tabora se je minole nedelje v Dolini posebno in opetovano povdarjalo, da so bili govorniki pred 25 leti preveč idejalisti, da so trdno gojili nade, ki so se pozneje izkazale popolnoma neosnovane, in da so se trdno nadejali dobrohotnosti, pomoči in pra vice od Btrani, ki nam je pozneje, vseh 25 let, dajala kamen mesto kruha in od katere nam tudi odslej ni pričakovati boljega. Ta sodba o tedanjih govornikih velja in mi snu« uverjeni, da bi jej pritrdili tudi tedanji govorniki, ako bi danes izstopili iz groba — razun enega spe že vsi nevzdramno spanje — in bi priznavali : motili smo se. Veljavnosti te sodbe, ki se ie izrekala minole nedelje v Dolini, ne zmanjšuje čisto ne okolnost, da je bil med govorniki pred 25 leti tu li ena izjema, mož, ki je nekoliko bolj napel strune na svoji vijolini in ubral odločneje akorde; Hrvat Ljudevit VuliČević je bil, ki je v svojem govoru na taboru v Dolini izgovoril marsikako besedo, katero bi mogel svobodno izgovoriti tudi danes v ozna-čenje našega položaja in naših nasprotnikov in — poti, po katerih moramo mi sami hoditi ! To poslednje je storil takoj uvodoma svojega lepega govora. V tem uvodu je bilo žarkega idejalizma ia izletne poezije, ali pozneje je bila resnica, je st3l govornik na trdih tleh realnost:. Gorkih je povedal govornik nasprotnikom, a ni izostala tudi resna beseda na adreso njega, katerega je govornik ljubil z vsem ognjem najčisteje ljubezni : na adreso naroda našega. »Slovanska je ta zemlja; presrčno pozdravljam to zemljo, ljubim to zemljo. Slo vanske so te prev soke gore, te krasne doline ; naše so te krasn« stvari ; jaz jih pozdravljam in jih gledam solznim očesom. Slovansko je to divno morje, ki buta ob slovanske obrdi in čaka slovanske zastave. Pozdravljam to m >rje in na morju moj Dubrovnik ! Tudi vi ste plemenit del našega naroda, ki pokriva zemljo od Ledenega morja do morja Adrijanskega ; svojim slovanskim jezikom, sladkim jezikom : jaz vas pozdravljam I« Ali ti ni, dragi čitatelj, ko čitaš te izlive plemenite duše, kakor da nabiraš cvetje po širnih planjavah, po katerih se bleate rosni kristali v žaru zlatega jutranjega solnca ! Iz teh vsklikov duhti poezija, zveni in vsklika rodoljubni idejalizem. Ta vzletni pozdrav gospoda Vuličevića na taboru v Dolini veliki zbrani množici, tisočem naroda — to je bilo namenjeno srcu, ki rado vriska in rado plaka... In vendar ni bil g. Vuličevi ć le eanjav idealist. O tem pričajo nadaljnja njegova izvajanja. Pozdravil nas je idealnim zanosom, spro-rel nas po dehtečin livadah vzletne rodoljubne poezije, ubiral je srčne strune... da nas polagoma dovede na trda tla realnosti, da nam pokaže, ne le naše nasprotnike, ka-koršnji so, ne le neugodnost odnošajev, v kolikor nam prihajajo iz tuje nedobrohotnosti, ampak pokazal nam je tudi naše hibe, naše pomanjkljivosti ! Sprovel nas je na polju potrebnega svarjenja, koristnega pouka; kazal nam je poti. po katerih je narodu hoditi, če hoče priti do srečneje bodočnosti. Dvignil je množico najprej v zračne višave, da so za-vriskala srca, a potem je govoril razumu. — Mnogokaj je rekel gospod Vuličevič na taboru v Dolini, kar more tudi danes narod naš vaprejea kakor svoj program. Ali da se umejemo : tudi Vuličević je bil v zmoti glede pomoSi, ki da je bilo smeti pričakovati od »zgoraj«; tudi on se je obračal toplim apelom »navzgor«, iz česar sledi, da je tudi on g >jil nade, od katerih nam ni ostalo dru-zega, nfgo razočaranje, desiluzija, čut, da amo se — grozno varali. (Pride če.) Pogreb gospe Justine Bizjak. Od sv. Jakoba nam pišejo : V nedeljo, ko se je vse pripravljalo v Dolino na pomembno proslavo 25-letnice tabora in bralnega društva »Vodnik«, spolnili smo žalostno dolžnost človekoljubja in pijetete: spremili smo v velikfm številu — bilo nas je do 2000 — gospo Justino Bizjak na daljnji poti v veenoBt. To je bil sprevod, kakoišnjega je blaga Justina v resnici zaslužila. Saj je bila več let pevka »Slovanskega pevskega društva«, pevka či-talniškega pevskega zbora pri sv. Jakubu in vrla g'edališka diletantinja. Ljubila je vse kar je bilo narodnega ; zato pa je naiod ljubil njo. Dokaz temu, da so jej pevci iz 3 pevskih društev pali ob mrtvaškem odru, d:i so jo čitalničarji — naši vrli Vipavci — nesli do cerkve sv. Antona novega, da je bil mrtvaški voz obložen z 10 krasnimi venci in da jo je narod spremil v 22 kočijah na po-I kopališče. Vse vence krasili so trakovi v raznih barvah — čitalniškega slov. trobojnica — slovenskimi napisi. Bit ga Justina ! Bog Te je poklical v boljše življenje! Prosi Vsemogočnega, da kmalu reši narod Tvoj, ki si ga ljubila iz iz neznosnih spon ! Večen Ti sponi' vsega srca, in ! Žalostno spričevalo narodne zavednosti si je izdala te dni neka žena, ko je opisovala svojega otroka v neko tukajšnjo italijansko šolo. Ta ž-na, ki, žal, nosi narodno okohcansko obleko in je doma iz Štorklje, je bila povprašana po vodji šole, kateri jezik da govore doma v družini. Potem, ko je nekaj časa jecljala v vidni zadregi, je rekla : italijanski! Dotični vodja, Italijan, je rekel neki tretji osebi: »Jaz sem gotov, da ti ljudje govore doma slovenski, a so toliko neumni, da skrivajo to pred nami — zakaj, tega ne vem.« Mi smo napisali te vrstice v svarilo vsem slovenskim materam, da že enkrat nehajo sramotiti svoj narod in same sebe ! Ob enem pa hočemo povedati omenjenemu gospodu vodji vzrok, zakaj da v glavnem slovenske žene zatajujejo svojo narodnost (ic sreči, da je takih vedno manj), ko prihajajo v dotiko z Italijani. Navada je bila in je, da si ne veo povsodi, da so Italijani na \ve možne načine šikanirali, zapostavljali — in neredkosrat tudi terori z rali one, ki so ni upali povedati javno, da so Slovenci. To je vzrok, kateri vsaj deloma opravičuje strth nekaterih naših bolj nevednih žec.a, ko vpisujejo svoje otroke v laske šole ! Gorje revežu! Pišejo nam: Precej časa je že miuolo, odkar moram jaz in — seveda — z mano tudi tisoča drugih revežev kaditi neko smrdljivo zmes, ki jo država prodaja po 16 st. omot. Nekdaj je bil oni duhnn, ki se sedaj prodaja po 1-4 st., mnogo bcLši, nego je danes oni po IG st. Nedopustno pa je, da država tako malo pazi na zdravje svojih podanikov in da pušča v prodaji t*k črni gnoj, kakoraen je ravno sedaj »duhan«, ki velja 16 stotink ! * Na stari mitnici (Barr. vec.) prodaja nekdo ono goveje meso, katerega (ako se ne motim radi iker) zdravstveni organi ne dovoljujejo prodajati po mesnicah. To meso je kuhano in po izjavah zdravstvenih organov, nima nič zdravju škodlji-' vega na sebi. — Radovedni pa smo : je- 1 i to meso tudi potem neškodljivo, ako stoji p o2 do 3 dni v jledenici nekega krčmarja in prihaja v prodajo — staro 3 — 4 lin še več dni? — Prosimo v imenu revežev, naj ee zabrani tako igranje s človeškim zdravjem. Kontrolna zborovanja domobrancev se bodo vršila v vojašnici v Rocolu po tem le redu : Glavno kontrolno zborovanje: dne 26. oktobra za pripadnike brambovskega polka št. 5 z začetnimi črkami A—G ; dne 27. okt. z začetnimi črkami H —O; dne 28. oktobra z začetnimi črkami P —S ; dne 29. oktobra z začetnimi črkami T—Z; dne 30. oktobra za vse one, podvržene vojni službi, ki ao poprej pripadali specijalnim vojaškim oddelkom in ki so pridodeljeni sedaj brambovskemu polku št. O; dne 31. oktobra in 3. novembra za vse one pripadnike brambovetva, ki niao prido-deljeni brambovskemu polku it. 5. Dopolnilno kontrolno zborovanje : dne 20. novembra za vse pripadnike brambovskega polka št. 5 in 21. novembra za pripadnike vseh drugih brambovskih polkov. — Začetek vseh kontrolo h zborovanj je določen na 9. uro prtdpoltHne. Priti morajo vsi pripadnik'* brimbovstva, t »liko oni, ki pripadajo brambovskemu polku št. 5, kolikor oni, ki pripadalo kateremu drugeoiu polku. Prinesti je seboj vujašto knjižico. Pr hoda na kontrolno zborovanje so oproščeni le oni, ki so se u le-ežili vojjištih vaj, ali so bili v tekoč ^m letu v aktivni s užbi ; in poleg teh tudi oni, ki so ne letos zgladili za v< jaške vaje, a »o bili Štipendij za gojenke gospodinjske šole v Ljubljani. C. kr. ministerstvo poljedelstva je dovolilo z odlokom 9. Beptembra 1903 št. 21590 za šolsko leto 1903—1904 jedea štipendij od 300 kron za deklico slo- Vesti iz Štajerske. 5 — Kaj vse je dopuščeno pisati pod sedanjim vladnim zistemom na Štajarskem, to srn-' izvedeli iz »Marburger Z9itnng«. To se pravi, dopuščeno, če so slučajno pisala venske ali hrvatske narodnosti iz Primor- , . , . _ ^ . , | nemšk - onacijonalna peresa. Ce pa pišejo skega, katera hoče vstopiti v gospodinjsko J , , . , ' T , , , .. . , ' , . . r - u Slovenci, je seveda to kaj druzega. »Mar solo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Lijub- ' J ljani. burger Zeituug« zasramuje slovenske sodne uradnike in jim očita kar v obraz in pred vsem svetom, da svojo domišljavost stavljajo nad pravico in d o 1 ž - . n o s t ! A da bomo prav umeli vso grdobo tacega zt^sramovanja, moramo se spomniti, da Prcsilke za ta štipendij naj vložijo svo;e prošnje na c. k. namtstuištvu v Trstu do 30. septembra 1903. Prošnjam je pridejati : 1. Krstni list; za sprej m v omenjeno šolo je treba, da se je je ^ ^ na ^ obrekuje Blovenake dovršilo 16. leto, le izjemoma, s posebnega ^^ glaBii00. k. držav- ozira vrednh sluč«jih, se mora dovoliti spre- nihuradnikov!! To dejgtVo razsvit-! odfuššeni zopet ali iz zdravstvenih ali dru-!jem miaja.fa učenk; 2. zdravniško spričevalo ^ kakor nezdrave razmere na Sta-' g h razlogov. Vs« drugi bramb ,vei s> obve jQ dobrem z iravju ; 3. spr čevalo o premo- | jargkem> kjer ge je gai[av naihujega fanati. z^n;, da pridejo na kontrolno zborovanje. - ženjskih razmerah prosilke; 4. občinsko spri- zma ^ y organe države. |eteieri- Olveza od te dolžnosti se podaja le iz vzro- j Sevalo dobrega obnašanja, podpisano tudi od ^ pregge< pr)pf)mjnja> da je njej vse kov, ki eo vredni posebnega obzira. To od- župnika; 5. zaveza, da bo pros Ika natančno držayni pravdnik dopušča ali ne vezo podaja poveljstvo dotičnega brambov- in vestno izvrševala vsa deia, ki se jej nalože, d fcacih klevet Da škodo aloveil9kih akega dopolnilnega okraja. Prošoje, prev.djene ter da se bo strogo ravnala po hišnem redu; ^^ uradnikov; zato pa zahteva fcudi za « kolkom 1 K, je doposiati mestnemu ma- 6. mora prosilka dokazati, da 7.na čitati, pi- gloveDCe 8V0bcd0j da bodo mogli priobče- gi*traru. eati in računat1. J vati sVQ-je opravi5.ne pritožbe proti nemškim A»strij kim detektivom se je slabo Šolsko leto se začne 1. oktobra 1903. , uradnikom.hujflkfc6em na sodičču. godilo v Vidmu povodom vseučiliščnega Vremenski vestnik. Včeraj toplomer j - thoia. Listi pravijo, da so prišli tje v ob 7 ejutraj 16.2, ob 2. uri popoludne ogrske monarhije proti vsakemu sovražniku. Zvesta svoji prisegi bo moja skupna vojna sila napredovala oa potu resnega spol-novanja svoje dolžnosti, prešinjena od enega duha jednotnosti in harmonije, ki spoštuje vsako narodno svojstvo in razrešuje vsa na-sprotstva s tem, da posebne prednosti vsakega plemena izkorišča v blaginjo celote. Chlopy, 16. septembra 1903. Fran Josip 1. r. Meksikanski konzul v Trstu. DUNAJ 17. (B.) Cesar je podelil ekse-kvatur meksikanskemu konzulu v Trstu, Josipu Smerdu. Dogodki na Balkanu. LONDON 17. (B.) »Daily Croniclec javlja, da je vlada sklenila pozvati v Carigradu, da se klanju stori konec. Ta poziv se podpre z odposlanjem angležkega brodovja v turška vodovja. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN 60DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d I n o a t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trata obilem številu, pa da so morali hitro oditi, _ C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7612 Razne vesti, ako so k"teli ostati zdravi in celi. Trije pa so bili v*taC»ffe Nuovo« nabili in vrgli ven, na druga dva pa so ž ižgali in kamenjali so ju. Sledojič soju f»ejaii na »q ča »Soča«. V pojasnilo. S Konkonela nam pišejo z ozir- m nt aot.co prijavljeno v >Elinosti« od dne 14. t. m. pod naslovom »S potovanjac, da ni r« s. da bi imela tamešnja trafika samo nemŠKo italijanski napis. Gospod dopisnik je na i hrže prezrl, da sti razobešt ni dve tabli : ena nemško italijanskim, druga s slovenskim n&pi<">m Tol k-» v |H>ja«nilo jd obrambo, ker je dot čoi g< stilDičsr io tobakaraar značajen s ov ent-ki n < ž. Petsto društvo »Velesila« v Škedaji prir*di v 1 edeljo dn-; 20. t. m. zlet na ve-sel eo v D vin kat-ra se je imela vršiti že mii ol" nedelje, a se je morala radi slabega be^-* vremen» od ož ti na prihodnjo nedeljo dn t. m. I? Tr*ta odpelje se »Veles.la> s kol iv ra južn^s železaice ob 9. uri zju:raj. UMU $XXXXXK*X jf Svoji k svojim! X — Danes plima ob 7.58 predp. in ob 6 38 pop.; oseka ob 1.20 predpoludne in ob 0.54 popoludne. Vesti iz ostale Primorska X Protimadjarske demonstracije Spljetu. Na parmku »Zagreb« odpeljalo je predvčerajšnjim iz Reke v Spljet 100 madjarskih dijakov se svojimi sorji. — V Spljetu zbrala Be je na obrežju velika množica Hrvatov, Li so proti madjar-skim potovaletm priredili burne demonstracije. X Vihar na Bovškem. Poročajo, daje po Bovškem od minole nedel e na ponedeljek divjal Btrašen vihar. Poškodovane so hiše; vihar ;e ruval drevesa, razkril je streho no- vega mlini gr. Josipa V ulca, sploh so s edi , . , . . ... . » . , - _ j * x dnaki m učitelji učiti cesfci do Zjge. Le na poslopjih je škode veo t.soc J ...... kron. Ubogi Bjvčani ! Prej požar, sedaj še Vihar ! Sedemdesetletnica velikega prijatelja Slovencev. Književnik in p iznam goji t« tj slo-vauske vzajemnosti ter possben in iskren prijatelj naroda slovenskega, gospod Jan Lego, je slavil ravnokar v Pragi svoj se-! demdeseti rojstni dan. G. Lego je leta 1857. v priš-1 na Kranjsko io v Trst kakor uradnik ,e državne uprave. Potem je prešel k vrhov-kakih nemu pomorskemu zapovedlištvu na Dunaj, prof d- Umirovljen je bil leta 1872. kakor pristav v puljskem arzenalu. Od leta 1874., torej 29 let, je nameščen kakor uradnik v knjižiici češkega muzeja. V vsem tem Času je delo val na literarnem polju, osobito si je prizadeval za gojenje Češko-slovanske vzajemnosti. V Pragi je odprl šolo za učenje slovanskih jez kov, v kateri je štiri leta brezplač o poučeval slovenski in hrvatski jezik. Po njegovem prizadevanju so se začeli slovenski in je on v ta namen raz ieiil med slovenske učitelje in dijake mnogo čeških slovnic in slovarjev. Od- ZALOGA U pohištva dobro poznane tovarne mizarsie zadruge t Gorici (Man) n M M H M> H ^ vpisane zadruge z omejenim poroštvom ff prej ^nton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) J* št. 1. hiša Harenzi. " ; K M XSolianost zajamčena, kajti les se osuži v"to nala5č pripravljenih prostorih a tem-^ peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, mo-S • derni sestav. Konkurenčne ceno. p«- Album pohiđtev brezplači-ai. ^ M kar so slovenski dijaki začeli pridneje zi»ha-i jati v Prago, jim je Lego iskren prijatelj a vrem na se izlet bo vsem V n;ui vršil. Sv. Jakob«ki orkester naznanja sljr eiri starim »» 8. uri zvečer k vajam Ker se je že vtč novincev, na n»nia se slavnemu tj-tvn. da * s;>rejennio še novi dil*rtant";e. If»f *m ciie da o i 8—10 ure zvečer v draptvn h pn stor h ob H'eduh in petkih. slanost v Dolini s» {»oslali brz>--VD pobira v tudi Hrvatje pri sv. Petru v -unr*i (l tr> ). kazni radi tihotapljenja tobaka. Me •eci d ^era >ra 1. 1. '»iii r-o radi t hotapljenja Yes^i Krž&njSfV0» in skrben zaščitnik. Za vse te zt3luge je .Jan ^ Lego častni Člen raziih slovenskih društsv. * Domača umetnost. — V izložbenem Loterijske Številke, izžrebana dae 16. oknu g. trgovca Koluiana v Ljubljani je na septembra : ogled krasen kip iz mavci. Kip ja izdelal na-a se goslarske debudni umetniški zičetnik g. Josip Vrbaniia. ! v društvenih Urbani j a je lani d ^služil svojo vojaško j službo in se lotil kiparstva, za katero ima mnogo nadarjenosti, kakor kaže prvo njegovo j večje delo »Slovo domobranca« ali: >0 d h o d na vojsko«. Kip namreč pred* j stavlja domobranca v vojašk opravi s puško 1 Inomost Brno 44 3 16 48 36 81 72 52 27 20 Brzojavna poročila. Sklicanje državnega. DUNAJ 13. (B.) >Wiener Zeitungc ob-v desnici, ki ntoji ob kipu M .tere Božje. — javlja nastopno eesarjevo pismo: Žena njegovi vije žah sti roke ob slovesu, Ljubi dr. pl. Koerber! mož dom >branec pa z levico kaža na Mater Smatram umestnim sklicati državni zbor Božjo, č.š, ona izprosi s^čno vraitev iz voj- v nadaljevanje njegovega delovanja na dsn eke. Ob vznožju na desni strani srčnih bole- 23. septembra 1903. in Vam nalagam, da čin me ili domobrančđva priletna »nati z vnukom, ozirajoča se na usmiljeno M. Božjo, naj b jej zopet vrnila sina zdravega. V ozadju I .z^skib svalčic ic garet), za-ačenih v borzni ob skali stoji resnega obraza oče, s sklenje-avara; in v prostor h trgovskega društva, n,ma rokama proseč tolažbe za-se in osiro-r-tr ni irg vto H m -r Kr te nara telo druž.no. Na obrazih so mojstrsko izra- kar;> Robert Pasutti, Jur j Z*lak sti in Ivan čutstva po^amičn h oseb. Mladi umetnik iiokAo. Prvi tri e so bili valed položene kav- hoče to prvo svoje delo pokloniti nadvojvod, c je izpuščen d, svoboda, Gobbo pa je ostal Hsinerju, kakor vrhovnemu poveljniku de-v preiskovalo«;m zaporu celih devet me- ielne brambe, pri kateri je bil računski pod secev. častnik. Preiskava je trajala do julija in so se * Častniki proti županu Hribarju. P'.tem vse 1 stioe odj»oslaie višjemu prirtoj- Čitatelji se bodo morda še spominjali, da so bin-kemu »odiš-u v Grad-", ki je obtožan Častoiki ljubljanske garnizije radi zianih do-eem včeraj e in na dve leti str. gega zapora; * Izkaz posredovalnega odseka slo- Robert Pasutti na 2<) OOO kron globe Teiiske?a trffOTskeffa društva »Merkur« v ier na 7 mesecev zapora; Ivan Gobbo Ljubljani. Izpražnj**ne službe : 1 kontorist, na 40.000 icroa globe in na tri leta in sedem 1 potnik, 2 pomočnika manufakurne stroke; mesecev strogega zapora ; Jurij Z aU» 4 pomočniki špecer jske in železne stroke, 4 kost a na 1632 kron glol e in na šest me- j pomočniki mešane stroke, 3 učenci. 8lužbe secev strogega zapora in slednjič lastnik kavarne v b rzni palači, Fran Zakrajšek, na 8000 kron globe. Giobe se v slučaju neirtirljivosti spremene v razmerno dolgi zapor. To to glavne kazni, poleg tega pa je bilo kaznovano z globami od 10.000—1000 kr.jn še kakih petdeset kupovalcev utihotap-Jjen h svalčic. iščejo: 7 kontorist^v oziroma kontoristinj 7 pomočnikov špecerijske stroke, 7 pomočnikov manufakturne stroke, 4 pomočniki železne oziroma špecerijske stroke, 10 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika galanterijske stroke, 3 blagajničarke, 1 prodajalka iu 2 učenca. ukrenete potreb no. CHLOPV, 15. sept. 1903. Fran Josip 1. r. Koerber lr. r. Armadno povelje cesarjevo. DUNAJ 17. (B.) Ces-ar je izdal aimadno povelje, v katerem pravi, da so mu važni državni posli jemali čas, ki bi ga bil rad po svetil letošnjim vojaškim vajam 7. in 12. voja. V^endar je bil trajno obveščen o t.eku vaj po generalu konjica nadvojvodu Franu Ferdinandu in more izreči svoje priznanje. Velikim vajam konjica v GdLciji je prisostvoval sam ia se prepr čal o poučni zasnovi, vodstvu iu izvetlenju istih ter o izbornem stanju in sestavu, v katerem se nahajaj) posamične čete. »Cim bolj opravičena — pravi ce3ar — je moja ugodna sodba o militarično resnični udanosti, o vnetosti v službovanju in zložnem skupnem sodelovanju vseh delov moje skupne vojne sile, tem bolj se moram in hočem držati obstoječih in izkušenih naprav. Moja vojska, katere trdno zve so hočejo zrahljati enostranska prizadevanja, ne poznavajoča visokih nalog, ki jih ima ista izvrševati v blaginjo obeh državnih ozemelj, naj ve, da se nikdar ne odpovem pravicam in oblastim, ki so zagotovljene najvišjemu vojnemu poveljniku. Skupna in jednot-na, kakor je, naj ostane moja vojska, močna straža v obrambo Avstro-ogr Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiži.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence« Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Husrtovan cenik brezplačno in franko, Trpisla pmofinit vest- slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, ne nad 25 let star, ki je prost vojaščine, se sprejme v trgovino na debelo. Ponudbe pošiljati je na Vaso Petričič, Ljubljana. % % v % * % I« Kavarna Rossi (EX BEKGAMIN) ulica Cordaiuoli št. 2. Telofon št. l')32. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. Pija£e v leda, znameniti sladoled, najfinejši likerji. m m m * * # 0000 0000000000000009 V Škorklji na lepem kraju in v novi hiši je oddati dve primerni stanovanji tsako z dvema sobama in kuhinjo. Obrniti se je v ul. Romagna številka 132. XKXXXXXXKXXKXKX* Ako je kaka družina v bližiiii šole v ulici Fontana ki bi hotela dajati za primerno plačilo obed enemu dečku in eni deklici, naj javi to našemu uredništvu. XXXKXXXKX*KXXXKX b prejema t«varovanje človeškega življenja po najrarnovrstnejfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko noben* druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z z manj-ujo cimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. 99 S L A VIJ A H vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi sloTansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine priot požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. n ) ii Fran Antonič Campo B^lvedere 10. Telefon 1617. Nova prodajalnioa jestvin in delikates. Bogat izbor vseh v to stroko s pa daj oči h pred meto v. Specijaliteta: Šunka (pršut) iz prage in Štanjela. >;ijfiiiejši salami. Velita zaloga Tin t Meljtai. piva, literje? in miieralnili yofla. Postrežba na dom. —1 j jfl. Jhierrv-ja pravo stolistno mazilo je najjačje mazilo, ki z korenito uporabo blaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravlja vse prirasle izrastke na človeškem životu. Je za hribolazce, kolesarje, jezdece neobhodno potrebno. Po pošti franko 2 lončka K J.50. Lekarna „Pri angelju varhu" A. THIERRY-ja v Pregradi pri Rogafecu Sauerbrunn. Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na lončku utisnjeno varnostno znamko. Priporoča se jemati to mazilo vedno za vsak slučaj na potovanja. * B r-I i Prodajalni ca roko vic in kravat. 1 ^^ _ A. H U B M A N V Rudolf Aleks. Varbinek ** zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn = Borzni trg* st. 2 II. nadstropje === (nasproti sladčičarne Urbanis). Kazposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene TKST Corso št v. 19. TRST. Rokovice g aće, pive \rste za eo^pe, 2 gumba po.....gld 1. 3 gumbi jk> .... gld 1.20 Rokovice iz švedske ali bele kože za praii, 3 guinbt p> .... gld 1.20 Rokovice z kir,e*k-.- svile po . . g <1 —.80 Rokovice iz jKmarejens Kože, 3 gumbi p»........gld —f>0 Rokovice gacč za gosp de f^ntfl^fce vrste) P. . . . . g d 1.30 (ia 1.40 Rokovice | ristue ang ež e po . gl I 180 Rokovice r.t ča-tn krs glti 1.10, po<4.ča-taike 70 no\ č. Rokovice i« pko**ke niti od 40—50 novč Rokovice 1'iknj čast'.....g>d —.50 Rokovice toos, zada a u<»v«»st, od sv.ie CO n«>vč. od niti 30 novč. Izbor kravat najnove^e mode „Ciprija Parizien-1 prah za gospe tvrdke Kielhauser v Gradcu po 10 novč. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. NB Rokov ce ne poskus jo ter sprejemajo nan čb»* po meri. Svoji k svojim OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. ila, ne manjše od IO.OOO kron na hiše, zemljišče, dedšeine KAROL OFNER Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni). 30 malih stanovanj z> eno sobo in -obami in eno kukinjo »e takoj odda v ul.ci Inuustria in ul. tiuardia ▼ 1 išah St >lfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I na ptr. od 1—2 in 5—7 fop. podpirajte družbo Cirila in jfietoda! 3van Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) Urar F. Pertot Trst ulica delle Poste 1, vogal ul. Caniitia. Prodaja t-rebine ur* od 3 gld. na prej, zlate ure od s g} L naprej. Izl*>r stt-n skiii ur, regolatoijev i. t. d. Popravlja vaako-vn-tne ure po jako zmerni ceni. li priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. A' zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. A olnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. 1 8° OO TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin. kolo- , nijalij. vsakovrstnega olja. najfinejie testenine po jaito nizkik cenah, nadaj le moko, žito. kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali *debelo. Cenike na zahtevo franko. Prodajalnica obuval Julija Romanelli __CORSO 8. Velikanski dohod za jesenski čas. Zaloga ga loš. OO 0 1 I O 00 Obuvala za gospode črna, angleška po gld 3-20, rumena, > po gld- 3.50 Specijaliteta ubuval za dečke. Obuvala za gospe. črni ali rumena, angleška po gld. 3.30 nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.80 Naročbe po meri. = CENE NIZKE. = OO - Q. O 00 Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica dell'Industria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkureuce bodisi glede cene ali kakovosti blaga. Sodar prodaja veliko partijo novih in rabljenih sodov od 30 do 900 litrov. Ulica det jWo-reri št. 103 v Stojami. Z dnem 20. septembra tudi na sejmu v Kopru. HKKKKKKRKRKKKKH« r Mnop denarja! ^ do lOOt) kr:>n na mesec zanio-rejo častno zas ažiti osebe vsakega stanu, (tudi kot postranski zas už-:k). Natančneje pod „ReelJ 107-' ua Annoncei - Abthe lung de) MERCUR, Stuttgart, Bergstr. Gostilničarja išoe »Konsumno društvu« v Lonjerju. K dor reflektira na to, naj se nemudoma obrne do-obora rečeneera društva. Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno ieta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1893.....gld. 58,071.673*84 Premije za poterjati v naslednjih letih......... „ 30,54« .700*64 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 1804. . . . „ 169,929.625 03 Plačana povračila: a) v letu 1894.......„ 9,737.614-4S b) od začetka društva do 31. decembra 1894....... 292,401.70651 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanč-ua pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via della Stazione št. 88/81 v laatnej hiši. FILIJALKA BANKA UNION V TRSTU se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči račun .ter se obrestuje: Vrednostne papirje: po 23/4°/0 takoj 3 0/o na 6 mesecev „ 3 V/o na 1 leto Napoleone: po 21 4°/0 na 6 mesecev n 2 \//0 na 1 leto b) Za giro-conto daje 23'4°/6 do vsakega zneske izplačuje se do 40.000 K a chefjue; za veče zneska treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajejo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dn^ uplačila in naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correntiste inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih ; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. Vi „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI PolnovplaČanl akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zaat&vnih pisem, p rij on te t, komunalnih obligacij, arećk, delnic, valut, novcev in deviz Promete izdaja k vsakemu arebanju. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eakomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — ■ kupone. - Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke prosti kurzni ===== izgubi — Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. EsMompt in inJkamao menic. £or~-*ta naročila* Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vioge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ----dne vzdiga. ~ Promet ■ čeki in nakaznicami.