St. 38.
V Gorici 17. septembra 1874.
„Soca" izliaja vsak cetvrtck in velja s po§to prejemana ali v Gorki na dom pusiljana:
Vse leto......f. 4.50   !
Pol leta,       .......2.30
Cetvrfc leta       ....    „ 1/20
Pri oznanilih in ravno tako pri „po-stmikah*' se jdacttiezanavadiiotristnpiN) vrsto:
__8 kr., Le se tiska 1 krat
7   „   „   „   ,.     2 krat
6   „   „   „   „     H krat
Sia ve<Je    itke  po prostoru.
Tecaj IV.
Posamezne steviJUe se dobivajo po 10 suldov v Gorici ,.ri Patornollijn; v Twtt v tobakavriicah „Via del Belvedere 17f>" in.,Yiadelkcasei!iiar,0"
Naro&niua in dopisi naj se blago-voljno posiljajo pod   naslovom:   Ured-
. nijstvo. oziroma upravnijstvo v Pater-nollijcvi tiskarui v Gorici. — Rokopisi se ne* vracajo; dopisi naj se blagovoljno
. fvaiikujejo. ~ Delalceui in dvugira ne-promoznim se narocnina znifca, ako se oglase pri urertnijStvn.
Glasilo slovenskega politiCnega druStva gor&kega za brambo narodnih pravic.
Deleini zbor gortSki.
0 e t r t a s e j a 10. septembra. — G o r j u p poro&a o naffrtu postave zastran napravo novih zemljis-enih knjig na Goriskem.
Splosne razprave se udele&ita samo dr. La v r i e in vladni speeijalni zastopnik o tej zadevi, svotovaloe trza&ke nadsodnije, dr. Def&eis. J)r, Lavrifi je govo-ril blizu tako le:
Gospuda ! Prosil sem besede, da so opravieim, ker sem v odseku in bom tudi danes glasoval za ta natfrt postave, akopram je malo primeren pravnim razmoram in dejauskim okolnostim nn.se dezele, katoro soglede na-prave zemljiskih knjig prav zamotane. Posebno se je bnti, da bode vazno in tezavno to delo prepoeasi na-predovalo, 6c ga bodo undo izvrftevati naSe z opravili uze sedaj zadosti obloiene okrajnu sodnije. Tudi nij pre-videti, kako dobirao za 12 sodnij zvedeneev, ki so'temn posebnemu dehi kos,
Z ozirom na te in drugs Vain znano okolnosti jo deielni zbor Ha 1800 v svojem naertu sklenil, da so ima to delo zaupati posebnim ad hoe sestavljonim ko-misijam. Tudi vaS odsek nij hotel popustiti tega naee-)at in je rninisterstvu pravosodja predloLil, naj se na-prava zemljiSkih knjig zaupa 4im komisijam, za vsako gtavarstvo ena in 5ta naj bi vse delovanje nadzorovala, T)da gositod minister je to odloftno odrokel, in je od-f*d §e nekatore druge popravke; zatoraj smo zdaj pri-siljeni, alt potrditi nn«rt, kakorSen je, ali pa se izposta-viti nevarnosti, da ne dobtmo druzcga naerta, ker nij-sot kakor se zdif na Dunaji ngodni zemlji^kim knjigam, v katerih bo skoro ?saka katastralna parcela samostal-na zemljeknjizna stvar.
Zares jako je obzalovati, da se poslanci tako na steno pritisiKyo, in je tem zalostneje, ker Se nigdar nij tako ravnanje v Avstriji obrodiio dobrega sadu.
Da bi pa preje omenjeni nevarnosti izpostavili Slo-venee na (joriskem, te od^ovornnsti ne morem in no-rum prevzeti, kajti zemlji^ke knjige so nasim posedni-koin siltio potrnbne. in silna ta potreba je od dneva do dnwa ivf-a. Saj vara je znano, g<i?,poda, kako je te/avno m>\m posnlnikom dohiv.ui denarja v zajem, fe so v silah in stiskeh ; kedo i/.m»-d njili nij bil v si'da-njih hiidih Sttili v t:tkfin sllu.-sn puIo/..iji? Te/.avno jim je to pa !•• zara.l t«^a. k^r v.-eid.d nijso kot lastniki \pisani v javnih gori-kih knjigali. Vslwl tega dobivajo denar v zajt-ni le. ot p:>dpiAejo nienjiee  oderuhoni;   ali
TofK)grafija goriske detele  za tea Rimljanov. (Konec.)
Iz Akvileje na Grad peljala je eesta po suhem do sipine Gorgo, ki je bila za Casa Rimljanov polctok in je dalje proti jugu segala. Od tod je bil most na Grad. Poprej je bil morski breg bliie Akvileje. ^aeel je z de-nasnjim otokom S. Giuliano blizu Porto Baso ; Se! je dalje do otoka Montone in S. Marko, obrnil se je proti jugn k otoku (takrat polotoku) Gorgo in dalje do Centenare. Vse to obrezje je bilo peSeeno, sipine so se vrstile in pred njimi so Iezali tudi poprej otoki, kakor n. pr. Grad. Ijigiine med bregom in otoki bile so poprej manje. VTode so nanesle vedno ve6 peska in gle-na seboj in tako se je obrezje naprej pomaknilo in pred njim je nastaia draga vrsta otofcow Prvotni otoki bili so veliko veei, nego zdaj (Grad je le Se % ital. milje dolg in */s Sirok,)^ bid so jako obljudeni, nnhajali so se ondi gozdi, travniki in vrti, poljedeljstvo je cve-telo. Zdaj je le §e otok Gradobijuden (2800 prebival-cev}) na drugih raste trs. jedva se prika&e kaka tra-viea.
Kakor nam js o starej Akvileji deloma iz popisov, deloma iz najdenih razvalin in ostankov mnogo znano, tako borne so vesti, ki je imamo o drugih   naselbinali
fo prodajo za v primeri majhen znosek kako zemljisee, in si ohranijo pravieo rosila. Veeidel no morejo zeiu-ljise resiti, in meujiu no plaeati; toruj so revezi v pr-vein kakor v drugeiu slueaji in mnogo izuuul njili obo-zu. VTsem hiidiin, eelo pogubnim razmoram se pry do v okom le s tern, »'a se zemljiske knjige napravijo, in da sine v njili vsaka pare, fitovilka biti samostalna zem-Ijeknjizna stvar. Po torn iiaeitu jo vsaj to pripu§6eno; zato in da se delo le hitro zafine, bodem glasoval za vladni predlog, kakorSon je.
Pa Se nekaj mi je na srei. ^elel sem namre6, da bi se bil postavi pristavil Se ta §. „ZemljiSke knjige se imajo napraviti in potent voditi za italijanske obfiino v italijanskent, za slovenske obeine v slovenskem joziku."
Na to se nit je odgovarjalo, da se to samo po se-bi razume, in da nigdar tega no dovoli ministorstvo pravosodja. Ker smo nzo v takem polozaji, noeotn tudi danes no staviti dotiSnega predloga; ali uzo zdaj pro-testujem v imenu svojih volilcuv super to, da bi so novo zemljiske knjige v drugom joziku osnovalo in potem vodile kakor v slovonskem jcziku za slovenske ob&ino.
Konoeno prosim gospoda vladnoga komisarji, naj bi javno prcbral odgovor, katorega je dobil od gospoda'mi-nistra pravosodja glede stfoSkov, katoro ima drXava za napravo teh knjig prevzeti.
Vladni zastopnik, dr. Dofaeis, zagotavlja, da je naert postave primoron tukajSnjim razmoram in da nij res, da bi vlada v onako p o s i 1 n o s t a n j e de-vala dozelni zbor; da se bo lehko so poznejo s posebni-iai postavamt kaj spremonilo, ako bi se to pri iz-vrsevatyi za potrebno spoznalo, in da se bo mini-slerstvo glede jezika v svojih instrukcijah oziralo na ^eljo in posebno razmere naSe dezele. Zadnjft prebere pasus ministrovega odgovora, da bo drzava plaeala stro-Ske, za kolikor jilt postava ne nalaga obeinam.
Na to se postava potrdi on bloc v drugem in tudi v zadnjem branji.
Dr. A b r a ra here poroeilo finanenega odscka o proraettnih za 1. 1875 sledeeih zalogov: Glavnega zalo-ga za nboge. stipcudijskega zaloga, dezelno-obeinskega zaloga, za ranjime in liolne vojako, zaloga werdenberSkili stipcndijev, gospinskegii zaloga, zaloga za gozdorejo, — katere potrdi zbor brez razprave.
Knako se potrdita tudi raeunska sklepa Solskega zaloga in zaloga werdenberskik stipendijov za leta 1873 po predlogilt iinanS.iega odscka (Porof-evulee C a n d u s-si.)
nase de/.ele za fiasa liiinljanov. Nektere so gotovo §e 1^ oni sezidali, druge so pa tudi poprej obstajale. Bim-Ijanske naselbine so bile le ob glavnih cestaii, za kate-re so novi gospodarji dobro skrbeli. Argust je ukazal stare popraviti in nove zidati. Zlasti imonitne so bile tri: Prva eesta peljala jo nad notranjim zalivom ja-dranskega morja po Krasu v Tersat in Sisek. Na tej eesti ima (zaznamovan) Itinerarium Antoninum XII mi^ar od Ogleja zaznamovano postajo „Fonto Timavi.* Peutingerjeva tabela ima na tem mestu poshpje, kipo-menja topliee, Tudi Pliny' (IJ. 103 in III. 2e)jeomen-ja „ealides fontes Tiraavi." Be zdaj so topliee ondt blizu (trzi&ke). Krasna okoliea („arva Timavi-1) bila je polna lepih poslopij in vrtov, Sttabon (V. 80) omenja Diomedovega hrarna s prijaznim logom, ki se je „Tima-vum" imenoval. Kder je sodaj eerkev sv. Jvana, stal je Dijanin hram z logom. Tudi Jnnona je imela svoj gaj. Pred izlivomTimave le^ali so otoki Jnsake clarae" z mineralskimi studenei.
Ob isti cesti zaznamovana je postaja Anesica XVI miljar od Timave. Hifczinger (Mittheilungen des hist;. Ver. f. Krain 1854 pag. 4J misli, da je zdaj Sezana na istem raestu. A brkozne je leXala ta postaja uze zunaj nase dezele, morda pri sedanjih ObSinkh nad Trstom.-
Stari pisatelji pogosto omenjnjo Paoinum (Paul Diaeon ga imenuje Pontium,) sedanji Devin. Ptolomej stavi svoj IIovxivov v sredo Istre. Clovok bi se predrznil trditi, da Pucinum ravno isto pomenja, kar Devin (Magdeburg, Madchenfestung, t. j. nopretoagana trdnjaya), ker „puerca, puca" ima isti pomen, kakor deva* Pri Do-
Preillog dez. odbora, da naj se vvrsti eesta od Humieela do morozinskega otoka mej skladovne in da se dovoli eervinjanskemn eostnemu odborn 2000 gld. podpore za izdelanje ove eeste, izrofii zbor petieijskomn odsekn.                       ______                                 .
Postava o zemljiSkih knjigah,
katero jo M. odbor sprejel v seji due  10 t,  m, se glasi:
§. I. V pokne^eni groliji GoriSki in GradiSki se Imajo napraviti zempke knjige, Naprava se izvt'Si uradno in una rbsegati vso dele to desolo brez razlo5ka, ali so sedaj vpisano v goriSko dozolno knjigo, v posebno ssem-ljiSko knjige, ali v notiflke, ali nijso §e vpisane v no-beno javno knjigo. §, 2. V zomljiSke knjige so imajo sprojoti vse medjnojami poknezene groilje GoriSko in Gradiske W/sfo nepromakljine in vso pravieo prifiteto no-premakljivitn reeom. Izkljufeno y javno blago in ono nepremakljino, katoro tmajo biti prodtnet kake v^lezno-eestne ali rudarsko knjigo. §. 3. Zamljoknjizni vlo-zki, ki obsegajo nepromakljine ene katastralne obeine, imajo biti skupaj ena glavna knjiga. Ako razvidnost tirja, sme se za bolj velike mestne obeme. napmviti ve& krajema omejenth oddelkov, za katere se napravi po ena glavna knjiga. Kadar treba, se napravijo dokiadni zvezki in sicer za vsako glavno knjigo nosebej. §.4. V-sak zemljeknji^ni vlo-kk ima praviloma obsegati eno zemljeknjizno stvar. Vendar se sme vec zemlje-knjiznih stvari istega lastnika vpisati v en vlozek, ce se nij bati, da nastane jz tega kaka zmeSnjava \ zem-Ijiski knjigi. §. fy. Vsaka nepremakljina, ki je iizifino ena eelota, more biti samostalna zemljeknjizna stvar. Vec nepremakljin istega lastnika se sme lo tedaj zedi-niti v eno zemljeknjizno stvar, ce nijso razno obte?-ene, in ce tudi nij raznosti glede na utesnitve lastninske pravice, ali pa , ce se pri zedinjenji odpravijo ovirajoei tnu zadrzki. §. 6. Vsak zemljeknjtzni vloXek obsega popisovsilni list nepremakljine, lastninski iist, in list bre-men. §. 7. V popisovalnem listu so imajo navesti vsi doli one zemljeknjizne stvari in ono stvarne praviea, ki so v zvozi z lastjo zemljeknjizne stvari ali kakega nje dela. Zaznamba delov ene zemljeknjizne stvari mora se vjemati so zaznambami katastra in katastralne mape. Ako je zomljeknji^ita stvar obeno poznana po kakem doiofieuem
vinu je stal morski svetilnik. Devinsko vino je bilo tudi starim kot posebno dobro znano pod imenom „vi-niira Pucinum."
Droga .vazneja eesta, „via Posthutnia" imenovana, peljala je proti severovzhodu od Akvileje do Majnico in od tod po vipavskej dolini eez Hrusico na Aemono. Na tej cesti omenja kot prvo postajo Itin. Hierosoly-manum Ad XI. (i.e. lapidom) XI miljar (2 ^ railj) od Akvileje, blizu GradiSke. Druga postaja (na Peutingerje-vej tabeli zaznamovana) bila je Ponte „Sontii« pri Majni-ci; kder je bil most cez So6o. Tukaj je premagai gothiSki kralj Theodorik 1. aprila 489 Odoakerja, kralja He-rnlov.                                                 .     .r>   TT.     ,.
Tretja postaja je „Ad Fornulos,Mutatto" (Itin. Hierosl) 0 njenej legi so" razlicna mnenja. Koejnnei5 (Drobtince nabrano po GoriSkem v Arkivn za jugosl. Dovostnico. III. pag. 223 i. d.) raeni, da lezi sedaj ondi Senpas in Hitzinger (Mittheihmgen 1854) d^crvafiina ali Senpas, Brzkone je resrdfinpje, da lezi na mestu rimljanske po-stije stara vas Vogersko (Hungersbach) se svojim zgo-dovinskim imenom, ker eesta je peljala od So6e cez Vertojbo in   Vogersko v  Oernice  in  od   tod dalje po
Oetrta postaja na tej cesti je „Fluvio frigidou (Itin. Antonini in Peutingerj. tab.) Itiner. Hierosoiyma-num ima zapisauo „Oaslra Mutatio. Inde sunt Alpes Juliae"; XII miljar od Fornulos. Zadnje ime nam pri-Ca, da je bila tukaj rimska trdujavica. Sedaj je na onem mestu Ajdov&fiina (tudi zgodovinsko ime),.Sehfin-j leben iu  Valvazor trdita,. da se more v  AjdovSciioj^e,
iiiciiu, mora se to ime navesti v nadpisu popisovalenga txstav V torn nadoisu ima biti tu.H razvidno, ali je zera-Jiekcijizna stvar V razmerji razlifinem od polne Jasti. §. 8.' Vsaka sprememba v popisovaloem listu. katera na-sfcane po kakem vpisu v drngem listu, irna so uradno zaznaralti tudi na popisovalnem listu. Ako se zemlji-Ska BlnSnost vpise v vlozek sluzno nepremakljme, una se to, kakor tmli vsaka preraemba vpisa uradno ob enem z vpisom zazaamiti na popisovalnem listu gospodovalne nepremakljino; §. 9. List lastnin ima navosti lastmn-ske pravice kakor tudi one utesnitve. katerim je lastnik /a sv-ojo osebo podvrzen glede svobodnega oskrbovanja svojega prcmozenja. Yrh tega ima biti razvidna y listu lastnin vsaka utosnitev pravice svobodno ravnati, bo-di s celo zemljekojizno stvarjo, ali "a kakim nje de-lom, katera se ima vpisati v list breoien, in za-deva vsakega iastnika. §. 10. List breraen ima navosti vse kako nepronuikljlno obtezajoee stvarne pravice, kakor tudi na teh puavienh pridobljeno pravice, dnlje rcsilno-kupno, predkiipne in raboknpne pravice in take utosnitve pravice svobodno ravnati s celo zemlje-knjizno stvarjo, all s kakim njo deiom, katerim jov vsak lastnik obtezeno nepremakljine podvrzen. §.11. Ce ob-sega isti vlozek veS semljeknjiznih stvarj, morajo so v-pisi za vsako zemljeknjizno stvar na popisovalnem listu krajno loeeni, na drugili dveh listih pa, zv, vse zem-ljoknjizne stvari v- zaporedni vrsti izvrsevnti. Vsaka ttdi zemljeknjiznih stvarij dobi v popiscvalnem listu po-sobno zaporcdno stovilko, na katero so je skli«*evati pri vseh vpisih zadovajoeih isto zemljeknjizno stvar, naj se to zgodi na listu lastnin ali na listu brernen; pr^ tern sklicQvanji se, imajo to zaporedno stevilkc tudi v cikah zapisovati. Co xae zemijeknjizna stvar, ki jo z drugimi vred zupopadeiu v istom vlozku, prenesov drug vlozek, imajo se h krati prenesti vsi to zemljeknjizno stvar za-devajoci vpisi. §. 12. Za vsako glavno knjigo se imajo pisati kazala zadevajoeav njej zapopadene zomljeknjizne stvari, kakor tudi osebe, za katero in proti katerim so vpisi izvrsivjejo. §. 13. Nabira piscm se ima /a vse gWne knjigo ene sodnije sknpno voditi.
^^^^^          (Dalje prihod,)
Dopisi.
V Goriot 17. sept. (Izv. dop.) Nag dezelni zbor je imel v tej sosiji, ki traja uze blizu 1 mesec, So le 3 se-je: ta teden, petek in saboto, bodo zopct dvakrat zbo-rovali na§i poslauei in ce ne uze ta toden, bode na$ zbor skoro gotovo sklenen v zaSetku prihodnjega tedua. LetoSnje seje so so vrgile prav rairno brez vsako debate : ko ne bi bil dr. Lavcic y zadnji seji pred, ko je bi-la postava o zemljisccih knjigah en bloe sprejeta, vladi povedal, kar je imel na sreu in kar poee vsacega svo-bodoljuba, da ona namree poslaneo nazid pritiska, kder more, ne bi bili slisali do zdaj niti enega govora v tisti dvorani, kder so bile nekJaj prave parlameniarno bitke. Da je vladni komissar poskusil vlado oprati, kolikor je bilo v moSi besede, to je naravno: vkljub tenia pa smo gotoYi, da nij nobenega poslanca prevent, da nij vse to gola resnica, kar je dr. Lavrtc neustrasljivo izrekel. JDozdovati se nam hoee, da v prihodnjih dveb ali treh sejab ne bo nobene interessantne debate, razen one, ki se tice prosnje mestnega staresinstva goriskega, da bi mu dez. zbor dovolii najeti posojilo od 750000 gold, za nujna in vazna dela v mestu.—Kakor sm > uze veckrat omenili, je nov vodotok, po torn kopelji, nov mirodvor za naso mesto uprasanje velike vaznosti, skoro bi rokli upra§anje sreenejse bodocnosti.—Vendar pa se slisi, da je v dezelnozborskib ki-o^ih, posebno pa v odboru ve-liko nasprotstvo tern projektora in posojilu. — Nekateri
§estnajst stoipov zaslediti, sedem se jih .so dobro pozna. —Piihodnja postajaje „In Alpe Julia" na HruSiei, a uze zunaj Goriskega.
Tretja glavna ccsta, ki je sla cez Gorisko, je ona iz Ogleja v Yiranum, tako imenovana „Yia Belojo." Zaznamovana je na Peutingerjevej tabeii in Itin. Anto-iiini zaznamuje njene postaje. Morda je nij ene eeste, o katerej bi se bilo toliko ugib«tlo, kodi je prav za prav peJjala. Zaradi podobnosti fmen Belojo in Bela (Fella,) inislil jo Muhar (Das romische Xorieum) in za njini tndi drugi (kakor Jabornegg, Kiirntens rom. Alterth. - Klagft 1870), da je drzala ta cesfca cez Pontebo in Beljak (Santieum) v Viruu (na gospasvetskem polji). Drugi pa so mislili, da je le ona cesta, katere postaje Itin. Antonini naznanja, 6ez Pontebo drzala, a da je eesta na Peutingerjevej tabeii od fce razJicna in da se mora drugde iskati. Tako jo pelja KatancKieh (Orbis an-tiquus, Budae 1824) in po njem Linhart cez mail Go-lak, Idnjo, Kranj in dalje po Kokri v Virun. Sprunner (Atlas antiquus Ko VIII.) ima zaznamovano to eesto ob desnein bregu Soce do sv. Lucije in od tod ob Baci t$ez Petrovo brdo (ki mu je Ocra ms), Radoljico in po Kokri v Viran. Pa uze Ankershofen (Handbueh der Geseb. Kiirntens I. pg. 563) pise: „Jaz ne dvomim. da je cesta, katere postaje naznanja It. Antonini, in ona, f^^ja Peutingerjevej tabeii zaznamovana, enain ista." Uze Mannert (Geographie der Griochen und Eomeri?!. pg. 644) je bil enakega mnenja. Ce to priznamo, spo-znati moramo tudi, da se oba vira eden druzoga dopol-QQjeta, in da so postaje, ki v itineraru maujkajo, zazna-
gospodjo stare ekonomicne sole na-avnost trde. da Vae-ga tega Gorica ne potrebnje; drugi zop^t pravijo, da bi morale staresinstvo predbziti natinetie nacrtenovilidel. Kar se tice prvih, jim moramo mravnost  povedati.  da
prvic okoliscin dobro ne poznajo, drugic n& ?toje najako  j ozkem staliscn glede narodnega gonpodiurstva in  tretjic, da ne zele Gorici takega napredka, kakor.sn*\Li  zasluzi
zbog svoje naravne krasoto in klimaticncga pre-Utva.—  I Zaktev drnzili pa ne moremo prav raznmeti, ker  zna-no nam je, da so druga mesta, ne dosti veca od Goriee. kontrahirala velika posojila samo za ozatjsanje in   luk-
sus in vendar jim nij bilo potreba   predlagati   dez. od-  I
borom natancnili nacrtov, kateri nze sami na sebi toll-  |
ko stanejo, da jih ne bo nobeden varcen  gospodar  dal  j
poprej izdelati, dokler nijma popolne gotovosti, da dobi  j
potrebnega denara.                                                         I
Kedor sknSa v rodbini.kako  tezko  in s kako  za-mudo fcasa je v Gorici dobiki po letn  en   „skaP v.»ds\  I kodor jo tudi toliko napredoval, da  mu je   postala do-  I bra kopeij vsakdanja potreba, ta  mora   priznati,   da v  I Gorici potrebujeino uze zdaj dvakrat toliko vo b-,  kakor  I jo imamo, negle le na napredek  in   razvitek   iur*sta od  I lota do let-i. Kedor ve, kakor mora vedetivsak Gorican,  I da se mosto zinerom ftiri proti kolodv>ru in da j« v hi-  I gienicnem   in  estetiunem obziru   jako  slabo,  da  rav-  I no v najvaznejnoin delu m.*sta stoji mirodvor, ta   mora  I priznavati, di je silno potrebno, da se mirodvor od on-  I dot prelozi na" drugi daljnejsi kraj. Ta in 5« druga  tie-  I la so todaj v nasein mestn silno potrcbna, ce hoLe Gorica res postati zdravdon   kraj,  za  kakorsnega   se  u/.e  I zdaj po svetu razgiasa. In ce mora euo   nt.iHto na   kaj  j tacega misliti, mora to gotovo po naravi  sre«na  Gori-  [ ca in raviio zarad tega no  sine  zamtuliti   i>rilikn,   u 5  | smo   tresti  se za deaar,   kateri mu   ima  kesneje  L'pe  I obresti donnAati. Naj nasi poslanci   mislijo narokodel-  I ca, ni  goriSkega kmeta j koliko bode enenin in  druge-  | mu uze mej delom novih naprav uovuga zasluzka  vzra-  I st!o; nasa slovenska okolica bode o I ouih 750000 gold.  | gotovo mnogo zasluzila, pa prav malo ali nie   d-juasala  J k odpla&lu tega dolga. In 6e bo Gorica rastla  tor po-  | stala   zdravilen kraj v pravem pomenu,  po   tern   bode  j tudi na5   kmet vse svoje  pridelke v  mestu  §e  bolj§e  I prodal, kakor jih do zdaj prodaja.                                   I Kor je tedaj ocividno, da bo po mestnem posojilu  I dobljen  denar v domaSih rokah ostal   ter domaci obrt-  I niji v korist priSel in da je  strosek  opravicen in   po  J nikakem neplodno zavrzen, smo vofi ko prepriSaui,    da  j bodo na^i slovonski poslanci za posojilo in za vse dru-  I ge postava glasovali, ki se nauasajo fmi pokritje   po.soji-  I la, in to negicde na agitacijo neko gorisko mogoeiie ko-  | terije, ki le iz osebne koristi in zavisti   na   vse  kriplje  | [ agitujo proti  prosuji  goriSkoga mestnega  staresinstva.  I I          Naj nasi poslanci 5o enkrat dokazejo   Gorie.moin,  I da vso pomoc Gorica dobiva le o.l Slovoneev in ne od  I I Furlanije, katera se za gorisko koristi ravno  toiiko za-   I ; nima, kolikor je dopadljivo nekemu goriskemu a fvokatu  I j in pa posestniku nemske agrarne   kolonijo   na   Fiirlan-| skem.—                                                                        I Kor uze ravno govorimo o   nasih   poslancih,  naj   j | nam bode tudi dovoljeno snomniti jih "na lanske  inter-  I I pollacije, na katere vlada   dozdaj se   nij  odgovorila in   j I morda tudi ne bode; ali ne   mislijo   poslanci   posvariti   J (letos^vlado   zarad  tega  zanoinarjonja  iu  ali  ne  bo.io   | | stavili   nasi   poslanci   uzo v  nasem   listu   nasvotovane  / ; nove interpellacije ? Xa   vsak    nacin   se   nadejaino, da  I i se bode se v zadnjiii sejah kaj zgolilo.—                       j Tudi   smo radovedni   kacega  ravnatelja bo   vlada  J I imenovala namesto umrlega Gattija. kateivga prozgodn.je  I | smrti je menda neko imeuovanje dosti   krivo : saj taka  j je vox populi.                                                                I
movane na tabeii in nasprotno. Danes je gotovo, da je ta cesta peljala coz Predel iu ne cez PoutVbo uzazara-di daljave GX1 JKUia passum (22. % g. m.), katera o.li-uo ie po tej crti med Akvilejo in Virnnom toliko zna-§a (vsoh dokazov no morem tnkaj navosti). sla j« ob Nodiii cez Kormin. Cedad, Sturoselo, Kobarid, Balee. Predei in Beijak. Prva postaia te eeste vna Goriskem bila je „Ad yilanos XXXV (Peut. t.) Oe primerimo daljavo (7 geogr. m.). spoznati moramo v tej postaji denasnje Staroselo*). Vendar so jo zgodovinarji drngod iskali (Ankershofen, Jabornegg in Trstenjak Podklos-trom, Kataucsicli in Linhart pri Idri.ii, Kocjancic v Ka-nalu, Spruner pri sv. Luciji itd.) Kot prihodnjo postajo ima Itin. Antonini Larice XIX railjar od prejsnje (lvkin-struirauo.)Tudi to postajo so uze povsodi iskali. Katane-sicli je mislil na Kranj, Linhart na Loko, Keiehhart (Thesaurus topgr.)zarad enakosti imen na Ladri (pri Kobaridu), Jabornegg na Zabnico. Anhershofen na Tar-viz (!), Ozoniig na Log (pod Predelom), Spruner in For-biger (Orbis terrarum antiquus) pa na Belee (Piotz.) Najverjetneje je zadoje, slasti ce daljavo primerimo. „Larice" (k mecesnu) imenovali so torcj Eimijani svo-jo postajo sredi meeesuovega gozda blizu „sm'olene gore" (Ms. Pieis.)
To so kraji, kateri se nam po iraenu Knani. Paulas Diacnnus (VI, 51) ohraail nam je se ime ..Hormones" (Kormin), koterega Beivitasa imennjo in kdw so po-
*) Ljadje izgov.trjaja „Staroscdlo/- tar zopet AokAzajc,   da rnnjo tudi Slovene! d \w>y\ V kakor z^pvdui Slovani
Fz 6rni6 9, sept. (Izv. dop.) Pri vec ljudeh sliSim pogovarjati se, zakaj je leto za lotoni moj ljudstvoni veLa denarna kriza. O tern su najvofi govori o zimskem casn, ko kmet domaiu'iognji tici: pritozujejo so vedno, da si ne raurejo udolziti nigder denara za krvavo po-trebe, to je, da bi placevali davke, zivez, obleko in druge hi&ne potrebe. Nekedaj je bilo vse drugafie, nipra-vili smo malo dolzno pismo, in denar je bil til, a §o tega nij bilo vselej treba. Sedaj no dobos dunara na posodo, ako ne zastaviS zemljisca do pogovorjenega casa.
Pisma pri Um pa mnogo st-.mejo in kmetovalce §e v vece ubostvo pripravijo. Od kod pa izvira vse'to? Od kar so dolzniki zapora oprouueni, so velike krivice gode. Zvijacni tatovi si na vec krajid-denar—izposodijo.— in po tern premoz-inje pa svoji zeni pripiSejo. ITpniki ne vedo, kam se obrniti. Pametno bi bilo tedaj, da bi bila postava tukaj, ki bi velevala znnain all drugim nasledni-koin to plic.iti, ce ne pa v zapor. Urejenjo zemlji§6-nih knjig bi tudi tukaj mnogo pripomoglo, a gospodje v <lrz:ivuiMn zboru se raji poganjujo za vse drugo, nego za to, kar je potrebno.*)
h Yipave 14, sept. (Izv. dop.) Kar je bilo uze pri-uaknvati, t> se je zgolilo. Naro Ini liberalei propali smo z veliko manjsino. Klerikalui kandidat Lavreneicdobilje 30 glusor, liiieralni Plnsnir le 0, :l gla?a j) dobi! nems-kntar Mulej, in enuga pa dr. Lozar.
L'lvnmfic jf1 tedaj za dc'^'lnega poslanca izvoljen. Xo. saj pri tacili oicolsrinah tudi nij bilo drugafie mo-go<-o. Sram bi morale kb;rikalcev biti, ako bi ne bili sedaj zm-igali. To so tudi out sami previdcsli, iei* zarad tega vse silo napeli, da so torn fiastnej§e iz tega volilnega b.>ja izsli, l'o jiv.iiitskej paroli: nder zweck heilig»t das mittel" so nijso zbali nobenega U tako necastnega sredstva. Agitiraliso uze zaeasa neumorno, a na skiiteni. Iz nasega farovza so se kakor po tele-gralu razsirjala povelja po okoliskih kaplanijab. A to se je vr&ilo tako na tihom, da nihfie se slutil nij. Na dan volitvo se je pa cela wsvetaM kohorta sei^la v na-Sem trgu. Ta dan bi bil bdlntfc na vasi zastonj klical svojega dusnega pastirja, da bi ga previdel z vefmo popotnico. Uze na vse zgodaj je vse tnrgoielo samih crnili. Opazovaleu se je zdelo, kakor da "bi videi toliko firnih vranov (uzo veste pri kakej priloznosti). Za naso vipavske volilco so bili brez skrl)i, vedeli so vsled viltarne agitacijo, ka bodo vsi klerikalnoga kandidata volili. A ne pa tako, bir se tice idrijskih volileev. Na te je bil torej obvneu glavni naskok. In. :es se poda z doticnim spremstvom nas st.iri gospod Juri, koji^ si-cer vedno tit-i v svojej farovskej residenci, proti Vrh-polju Lakat idrijskih volileev. Pa ne brez uspeha. Kakor som uze pred volitvo sliSal, bilo je 17 idrijskih volileev obljubilo g. PJe&narju svoje glasovo. A nas Juri jih je znal nze tako obdelovati in pregovarjati, da je od teh 17-tih pridobil nic menj kot 12 za Lovrencica, tako da jih le 5 zvestih crt;do g. Plosnarju. (Slava tA\i petorioi!) Ostrmel sem, ko som to zvedei. Nigdar bi si ne bil mislil, ka so idrijski volilci tako nestano-vitni. Sramota! Pa kaj, saj jim je kaj lep vzgloddalne-ki njihovih dusuih pastirjev. ki je bil zatrdno obljnbil svoj glas g. Piesnarju, ga je pa potem dal g. Lavren-cicu. —¦ Ko so bili enkrat klerikalci z glavnim nasko-kom'na eentrnm sre^ni, slo jim je zato, da tudi po-sann'zna knlelica pivmagajo. To so pa bas dosegti se straSanskim pritiskom pri volitvi. In pri takem iigiti-ranji se nij cuditi. da so klerikalci dobili tako  vecino.
V tr^tji jscji de2. /.bora je vendar enkrat ta reo resena; sprejeta je pjitaVa o zoriilji&nih' kujigcth, kakor jo je mtnisterstru nasvetovalw; torej potrpite malo.                                   Ured.
ziK-je oglejski patrijarhi nekoliko casa svoj sedez imeli. Gotovo je'moral Krmin uze za fiasa Rimljauov zaceti se. Razen nastetih glavniii cost bilo je v nasej dozeli gotovo so vec tovornih, katere pa nam neso vec znana. Le som ter tija naj do se se kak ostanek. Tako je ena poljal.i iz Ilazdrtega cez start Gabrek, Divaco, Loko in Bizovico v Trst, ki se ise vedno rimska cesta „ime-nuje. Enaki ostanki stare eeste uahajajo se cez potok Rasa, Tomaj in Avber proti Obuinam. (Primeri Hitzinger Mittheilungen 185-t.)
Jako vazna tovorua pot drzala je od -Pons Son-tiiu ob lewm bregu &>ce naw.gor ih sv. Lncije in dalje ol) Baci 5ez Grahovo, Bukovo in Gerkno na L)ko. Ostan-ki U poti se se s,m ter tija poznajo (tako en most blizu Kanala). Pri sv. Luciji bilo je gotovo tudi staro otrieno mesto. a njegovo ime do zdaj se nij zuano, Trditev, pa je ondi stara Noreja stala, in kar je s tern v zvezi, je smesna. Nahajajo se po^rosto denarji, sreberui in bakreni z latinskimi napisi ljudovlade in ce-sarstva, vsake sorte posode. zolezne palice, vile, kotle, srpi, kljucavnice, gumbe in raznoveraton kinc iz prsti, svinea in zeleza. Izkopujejo se ion-:i se skrilimi pokriti, v katerih se nahajajo kosti. pspel, ogije i.t.d. Bolje glo-boko v zemlji se najdejo zidovi in hranii v razvalinah, stenr in opeko s crkami OL. (Primeri Tomaz Ruttar, Prilwgo h (Kocjancicevim) diobtincam, Arkiv za jiigo-slov/povestnico III. pag. 223—-230).— ____                         "                     S iiaoa id o s.*)
*, 2i ta spis at Vara prav le.po zalivaljujom) i prosirao ve5-krat kaj .enacega.                       .                                   [Urod.]
Kaj.se je pa storilo ojl naSe liboralne strani? Na to odgovarjam: premalo. Ce bi bili neutrudljivo delo-vali, gotovo bi bili dosegli veejn majsino, co no uze veeino. G.g. liberalci! nekaj je, ktir nas kot mora tla-ei. Zdruzeni nijstno, nam manjka voditelja. Zagotov-Jjam vas, da ako bi imeli mi v Vipavi enega dr. Lav-rifca, gotovo ne bi bili pri vseli svojih agiiaeijab in do-brih okoliscinah klerikalci zmagali. A mi tega nijma-mo, in da to dosezemo treba jioslej giu.'.ati. Saj ne manjka met! naini tacili moz, le zaupati iiioramo eden drnzemu. Potem pa naj so nase duhovstvu le zapre v svoje forovze in kaplanije, da se nc da v pleii ob&nemu posmehu. Prasam: v kom obstoji pri nas klerikalna stranka? Zunaj 'popov-uVa nabajas pr< njej le en par meznarjiv in iarskib kimalcev in pa pesch-j nezavediiili kmetov, ki se dajo stepo voditi. In veeina sedanjih volileev je obstajnla iz tacili Ijudij. Gotovo bi bilo dru-gaee, da so bili novi volilni mozje izbrani, (Je uze drii-zega ne, naj se nasi liberalni mozje zberejo v kako druStro. ki bi bilo filijala „Xaroc1nega druStva-* v Lju-bljani, ter iz svoje sredine izvolijo mo^a, okoli kojega bi se vsi narodni liberalei zbirali. Mislira, da ta moj nasvet bi ne bil presrael.
Kar so pa osobja gg. kandidatov tifie, moranio konstatirati, ka niti ena niti druga stranka nij bila prav i/.bircna. Gg. idrijski volilci. so prohitro kandidata po-bLuvili, pa nijso Vipavcev nic praSali, bi ii bili oni s tern zadovoljni, ali ne. In bas to je bil prvi napa&ni korak. Dobro bi bilo, da bi se bili vsi liberalni volilci k volilnemu shodu sesli, bodi si tu ali kde drugod in tako si vsled porazumljenja kandidata postavili. A ka-kor sem jaz zapazil, so tukajsni volilci malo zaupanja stavili v g. Plesnarja. V ,taeili okoliSeJnah nij bilo pac mogoc-e zmagati.
Zravcn tega je pa se zacela pe§6ica tukajgnih nemfurjev mod liberalci razprtijo dobui, kor jo silila g, Muloja za kandidata, toko da so bili nasi volilci 5c bolj zbegani.
Nastano za zdaj prasanje, smo si mi Vipavci li kaj pridobili z novim dokdnim poslaneem. Na to od-govarjam : nic". Sicer bo pa n^e tudi Lavroncn"; v defc. zborti toliko storil, kot je na§ Juri. Saj moliati in sedeli zna uze vsak. Prav za prav pa nij Lavrenei& nifi druzega kot mrtvo orodje ljubljanskili prvakov, kar je bil tudi prej&nji na& poslanec. Da bi pa kako drug© posebnosti za nas dosngel, to nam ie na misol ne pride. Lavrentit* jo uLe dovolj izobrafcen, kar gro za kakega kmota, a da nij za dezelnega poslunca sposoben, to sam priznava.                •
Politicni pregled.
Cesar se je vrnil iz Oeskega ua Dimaj v SchOnbrun; pred vrnitvijo je bil v Brandizu velik obed, pri katercin jo ccsar v nauzocnosti vefiih ruskih visih ofirirjev iiapil ruskemu cam, ker je bil rav-no tisti dan car* rojstni dan. Ta napitniea je zaamenita in mogoee je veudar, da se nijso usta-vovercein zastonj Macice tresle. — Cesar se je pred odhodom z CVskega po namestiiiku Weberju zahva-lil ljudstvu za izvrsten sprejem. — Klerikalni Hsti ho-Cejo vedeti, da je cesar pri sprojenm duhovstva v Pragi kardinala Sclnvarzenborgu obljubil, '^a bo po mogocn^sti kat, cerkev Taroval - - Ustavoverni listi pa tegii luuVjo vorjfti; pa u vsega ka^ejo, da ive vt'do pri rem da so: njihovo copetanje je u^e sme-sno. Mej tern ko je istrski dez. zbor u2e zaklju-den in trzaski in goriSki zbor uze 1 in-»sec dne-vujeta, so vsi dragi dez. zbori se le 15. t. m. za-celi letoSnjo sesijo. — 0 vsah zborih nij nic \*a-znega poroOati, edino bi bilo to. da so Mladofiehi in klerikalni pa tudi nekteri liberalni de^. poslanci iz juznega Tirola popustili passivno politiko in se bodo udelezili dezelnozbornih sej. — Passhni tedaj ostanejo le se Starofahi in pa bukovinski federalist pod Todstvom Petrina. — Ustavoverni lisfci, k.) pisejo o dez. zborih, povdarjajo posebno malo velj;ivnost teb federalnili korporacij in se z neko zadovoljnostjo spominjajo direktnih volitev* ~ Pn-stimo jim veselje. Bez. zbori bodo zborovali do 15. oktobra; s tern dnevoin. pa zacue zopet dr^. ^bor svoje delovanje.—
Hrvatski sabor je sprojel novo tiskovno po-stavo, s katero zadobi lirvatsko easnikaretvo tako svobodo, kakorsna je v malokateri drzavi.--
Na Francoskem so pri dopoinilni volitvi v departamentu Maine-et-Loire vkljub pritisku vlade sijajno z veliko vefino zmagali republikanci se svo-jira kandidatom, kar je z.opet dokaz, da ve5ina Francozov spozna, da le v republiti je resitev Francoske, kakor so to spoznali najslavnejSi diiav-niki francoski. — Umii je Gaizot, pisatelj ^rzavni in Telik ucenjak francoski, bivsi minister kralja Ludovika Filipa. Mnogo let jo zlvel popoliioma privatno in je postal jako star, blizo 90 let. —
Na Spanjskem so bili zadnji 6as Karlisti vefikrat prav dobro tepeni; republikanska vojska jo sfcopila zopet v akeijo in nadojati se je, da. v<-nlar enkrat izzene to druhal iz nesre&ie spanjskc zemlje. — Ko sta se nas in lmmski poslanik poljala v Madrid, so Karlisti ua vlak streljali, kar je se v«ci dokaz, da so Karlisti pravi tolovaji. Kmalu bo Serrano sklical kcrteze, kateri bodo republiko kot dofinitiv-uo vlado na Spanjskem proglasili.
Srbski knez Milan se je v Svici seSel pret. tedeii z ruskim drz. kancelarjeni Goruakovim.
Turska se mocno oborozuje, naro&i v enoiner -ranogo-novih kanonov in druzega vojnega oro^ja in posta'rlja tudi mnogo vojakov proti srbski in ru-munski meji. Vse to kaze, da se Turcija mowio boji lastnih vazalov in da se blifci kaka katustrofa.
Razne vesti.
(v>x.,aini„) c. K. dezelno namestniStvo v Trstu paslalo je sledeei poziv; H16. avgusta t. 1. jo pokon&il ogenj 19 Ins z druzimi poslopji vred v vasi Oepovnn, v obfinu enacega imeua, v goriskem okraji. Z^orela je vsa klaja, veliko uze spravljonega zita, pohi«ja in obleite. Uwde je okoli ^0,000 goldinarjov in mnogo rodovin jo zgubilo vse promakljivo premozenje. Nesroca jo zadela vaseane toliko liujSe, ker ste bili le dve po«oroli hisi zayarovani. Dezelno namestniSfcvo uvaja glede ton okolisein nabiro milodarnili donoskov na Priminskom za noS-kodovane. Nabrani doiiuski naj se posiljajo naravnost ali pa po okrajni gosposki okrajnemu glavarstva v (ioriei, katero da potrebna razglasila." —
(rrcme) j0 bilo zadnjo d„| jak,, nougodno na GoriSkem; dez, toea in jnraz, posebno pa toea je blizo Kronberga, Solkaua to po nekterih vipavskili krajili mnogo Skode napravila. — Kmot je imol uze povsod najlopSe nado na obilno tr^tev; A ^^ se vnjmo no popravi in zopet no pi'idejo i^pi, topli dnovi. bo Kioer M procoj vina, pa slabsega, kakor navadno. '(Judno je pa lotosno vromu; ee koliekaj defcuje, jo \\fa mraz, kakor v kesni joseni; vsled toga so ljudje prehlade in nij euda, da imamo zdaj v Goriei priw mnogo bolni-kov.—
(tojuiuo) Polk Franc Karol se vine ta eetrtok iz Postojne od vojaskili vaj v (hiriuo, pa zopet odido v Gradee konec oktobra, kar (Jorieani obzalujejo za-rad izvrstuo vojasko godbe in tudi zato, ker so bili vo-jaki in castniki tega polka dobri, mirni ljudje, ki so so pri nas uze popolnoiha vdomaeili. — Urambovci so 15. t. in. tudi dovrsili vaje in se vmili k doinacim ognji-Leem. Bilo jib je 900 prav lepih moz, same castniki nijso ni6 kaj posebno vojaske zunajnosti, ker so vecidel stari penzijonisti in uradniki. — S takim castnikarstvoni bo treba ise dosti casa, prodno se bodo nasi brambuvci mogli meriti s pruskimi.—
(.ilestno tsturoifinstvo) jo v zadnji seji mej drn-gim tudi sklenilo, da se prelozi zitni trg iz Travnika na Piasouto. — Xekam okorna je ta uarodba; pa kaj se liofie, volilco je trolia viiasih zadovoljiti, da ostanejo zvesti.—
(linen»vnnj«.) Nekakov dr. Alojzij Luber, sup-plent v Salzburgu, pri le za rednega u&itolja na gorisko gimnazijo; njegov prednik za nemscino, dr. Hans \Vrid-manu, je ex oitb prestavljeu v Steyr na Gornje- Av-strijsko.
(is ^oriMke okolict*) $q nam pise: Mladi clo-vek bodil je v vipavsko dolino, v Osek, v vas, kar nij nic nenavadnoga, dokler so nabajajo se ljubeca srea. Ko so to vaSki fantje zv.'deli. jiia so ve da nij bilo po volji in sklenili so, ako jim zenin primerne f\m-tevMine ne placa, da ga o prvi priliki iz vasi s kame-njem po^eno. M!adi <ilovek pride v vas in poklicati je da! naSeinika fantov ter mu narocil, naj izpijo 15 bo-kalov'Vina i naj ga po tern pri miru puste. Fantje so pa §e vec izpili in sporocili so mu, ako vssga no plft{a, da bode vkljub temu kamenjan.                    >^
A fantje so se zmotili, sami morajo placati vse in zatorej liddijo vsako bozjo noc kakor eigani po poteh, da bi kacega dobili, ki bi k njih dekletom bodi!, in da bi ga po tem za fontovscino prijeli. To pac nij le-po, da clovek se v domaci dezeli nij gotov svojega zi-venja, in da se ima domacih fiintov kakor ponocnih tolovajev bati. Ali nijma slavno zupanstvo v tem ob-ziru nobene moci ? —;
(Banhn Slovenij») je razpisala 15 °10 doplacila na akeijo; na vsako akeijo se mora placati do 20. t.m. f. 15.— in 20 oktobra druzili f. 15-— Kakor se nam zagotavlja, ima sedanji opravilni svet resno voljo po varcnosti v administraciji in po nesebicnom patrijotjo-nem delovanji banko zopet na dobre' nogo postaviti. Tudi se slisi, da bo vecina delnifiarjev dopla&aia omen: ¦jenih 15 \ in s tem bo banka zopet kredit pridobila. Ce bodo rodoljubjo ta narodni zavod na vse strani pod-pirali, je gotovo upati, da se ohrani in re§i propada.
• , i (*.ov1° br"Stir«,) 44 strani obsegajoco, je zopet izdal v ital. jeziku ufieui gosp. di\ pi Bizzarro—Na-pr-vo njegovo brofiuro o Gisulfovi raki v starem mestu (Cividaie) jo neki prof. Arboit h Vidma odgovoril in hotel dokazati, da di\ Bizzarro nijma prav, 6e dvomi nad ietinitostjo omenjeno rako; a dr. Bizzarro mu zdaj z mnogmn eitati sro.lnoveSke zgo-.lovme in z jako ueeno" pa ostro-kriticno' razpravo natohjko dokazuje, da rakev v Uividali nij Gisalfova, ampak kacega niiega longo-b.trlsk-ga vojaka. Ker jo v tej kujigi zopet interes-s'tnt.'ii ko.s longobardsko in tu.li nekoliko zgodovine starih yiuvanov, priporocamo brosaro vscm inteligent-iiim kwgom slovenskim; dobi so v vseh goriSkih knji-garnah po 3« s o 1 d o v.
(\,t tukiijBno kinctijshn Soln) 86 je »„„.„,. oglasilo G slovenskih dijako\s jako pifilo Stevilo, tar rnoramo odslej toliko bolje obzalovati, ker ta Sola posta-ja zdaj, ko ima vee" zemljisfia na razpolaganje, zinerpm boljo praktifina in se tedaj zmorom bolj bli^a svoji pravi svrlii. ^   NaSi premozi\ojsi poljedeljci  naj   tedaj  pridnejSe
ucenec iz ljudske sole Iohko pristopi v va&no'kniefcijsko solo,—StarSi n« buditD zanikerni, ne zamudite prilike So ugodnejso Vam dane po dez. Stipendijah, ker tako ekr-bite za povzdigo lastno kinetijo.
<%ai(»j v«r» k>uiia?) [z Trsta so nam piSo: Prifiel je protokli mesec kmot iz okolice v prodajalnico ter si dolgo zbira bole rate, da bi eno kupil, Ko mu Staeunar po jijegovi volji eiioodrozoje vendtir naposlod noce z lepa sprejoti, ampak stoprv podolgoin dasn odi-de z ruto v JJepn. Ko i.sti kmet Poz noknj dnij zopot v isto prodajalnico prijde in se zopet tako findno obna-fta, zaypije inali defiko na ly'egu: „Ali Bto zopet tukaj Blopar?-... V torn bipu plane v prodajalnico neki mo-mo gredoci dulioviiik ves srdit, ni)noc, da'so njemu vo-jjalo te biirove bosede. Vse lopo progovarjanje in izgovarjenje, da to nij njemu veljalo, nij niB pomagalo, nogo olmafial «<i jo se dalj'e tab boano, kakor da bi bil zblaznil. Trgoven mu pa mlrno da svojo ime in ga prosi, ce ima kaj I njiin opraviti, naj ga k sodniji poklice. In res, gosp. dulioviiik ga da pred sodnika poklicati, loda ko jo prisel odlofimi dan, nij bilo gospoda dubovna, kateremu so ho bilo monda mej tem uLo mozjane obladile. Vsukakako na je isti dan volik Akandal prouzrocil, tako da so ljudje cele todne o torn „. o^jein hlapcu" prav pofitono govovili.—
(Nlftvnnskii   <lr»m»tivitio   <lruSi(vi>) je imelo   12.
t. m. v Ljubljani svoj 7. redni obeni zbor. Tajnikovo porofilo ka%o volik napredek tega drnfitva, ne tako bla-gajnikovo in to vsled zanikernosti nas Slovencev. To drustvo je za nas Slovence morda ntijva^nejse, pa veir-dar premalo podpirano. — Z it irej pa vabim) in prosi-mo nujno narodnjake na GoriSkem, naj pridno pristopa-jo in tocno placujejo letni donasek oi samih 2. gold. V odbor dram, drustva so na novo voljeni sleleci go-spodje: Murnik za predscdnika, dr. Karei Bleiwoiss, prof. Erjavoe, E Gnttman, Josip Jur&c\ Franc Lovee, Janko Krsnik, Josip Nolli, prof. Pleterfinik, dr. Staro in V. Valenta za odbornike.
CRnvcKHtravuost!) 0. k. pogtno ravnateljstvo v Trstu, je imcnovalo N. Palo, bivSoga praktikanta- v Kr-minu, po rodu Laba, neumeccga no ene bosede slovon-skega jezika, uradnika v Mirnem. v cisto slovenski ob-5ini.— Nij cuditi se, da so bili slovenski kompetonti pri podeljenju one sluzbe prezirani, saj se nij .pripetilo prvikrat kaj enacega. Slovenci so povsod in vselej po-slodnji.                       mmmmmmmmmm-
Oznanilo zaradi  darii, ktera se  imajo v jeseni
1874 v konkupsnih postajah Pazina, GradiSk^ tn
Tolminu deliti konjem na pi erne.
(Konec.)
1 Dele se a.) drzavna darila v zlatu od 1 do 10 cekiuov. b~) Sreberno drfcavne svetinjo, ki na prvistrani ka^ejo doprsno podoboNjog. c. in kr. apostoiskega Ve-licanstva in na uasprotni strani imajo geslo: za dobro pleme in rejo konj, in c.) polivalna pisma komisije, ki daje darila. 2. Z denaruim darilom so vselej da tudi svetinja. Ocza darila nil donarja dovolj, dajo se za kortje, ki so so spoznali vredni za darila, samo svetifijo. Vsii-cemu darilu v denarja in vsaki svetinji se prida snri-calo, ki zapopada konjev popis in zakaj je dobil danlo. 5e nij denarja za darila in tudi no svetinj, daje pismene pohvale komisija za darila 3. Kedor se odpove denarneniu darilu, temu se da svetinja z spriealomi v kterem se; iz-rece, da so je denarnemu darilu odpovedal. 4. Mavna rila se dele v dezelah, kder so plemski okrajif da-dariia dobodo samo konji iz teh okrajev. 5." Drzavna danla so smejo deliti samo v resnici darila vi'edhim konjem. 6. V primerljaju, co pri* potezahju za' »Vna darila posamezne vrste konj, katerim so dolbfietW'dftiflla (\ Xtere kobile, mlade kobile in zebeki) (tocka 4) nnso# zmoine za darila, smejo se po pozneji vtrdiEVi preneiti
darila od ene konjske vrste na drngo, ali iz enega pie-raenskega okraja na drug okraj. 7. Pri darilih se mora gfrdati najpred na tiste konje, ki morejo po dobrem zarodu dokazati, da so dobri za pieme, in kten so naj-sposobniSi polepSati in zbolj&iti konje v kterera kraju; v enakih razrnerah ima se dati prednost konjem doka-zanega dobrega rodii od tist:h, kterih ro.l nij znan. 8. Denarno darilo sc ne sme razdeliti med dva ah vec konj, ki so bill spoznani darila vredni. 9. Vsak konjski vlastnik, ki jo dobil darilo za konje za plemo, mora se s zavezo po prilozenem obrazcu zavezati, da konja po dobljenem dariln Se eno ieto pridrii, in da ga pnpelje pri prvem prihodnjem deljenjn daril. fe je se ziv, m da denarno darilo brez ngovors povrne, ee ne spolno obeeaoja, ktero je dal v zavezi. (Je se «lokaze,da je konj, ki je dobil darilo, po nesreei, ali v slabem razvitkn, postal nesposoben za plome, ali da se je moral rezati, sme tlastnik obdrzati darilo. 10. 7a ramrtbo danlne vrednosti poklieana komisija jo sestavljena iz prvosedm-ka dezelne komisije za konjsko izrejevanjo ali njegovega namestnika, ali, ko bi bila ta zadrzana, iz okrajnega gla-varja onega okraja, kamor spada konknrsna postaja in iz udov, ki so za to doloeoni. 11. Kako so se clelile svetinjo, kakor tudi koliko konj so jo pripeljalo, da bi dobili' darila, to se oznnai po dezolnem easnikn. 12. Aa darila doloSeni kraj iu dnevi so: V Pazinu za kopno Istro 3. okoLobra. V Gradiski za jnzni del poknezene grofije goriSke in gradiske in za trzasko okolieo 7. oklobra. V. Tolminn za sodnijske okraje Bovee, Tolmin, Cerkno in Kanal 9. oktobra.
POSLANICD
Gospoda Marku Vales-u kaplanu v Reneaht V 86 1. „So(je" me pozivljato v Va§i poslaniei, da naj preklifiem moj dopis v 34 1. „So«e". Kaj vendar imate v glavi ? vse drugo popred kakor— mozjane. Men-da mislite, da moje mostvo je enako kakSne — babe,— kali ? Kar sera pisal, to Vam lebko z prieami dokazem, kedar Vam je drago. Konee vsega pa upraSam Vas, kedo je prepir zaeel ? kedo drugi kot Vi v 33 1. Glas-a? Jaz sem Vam le odgovoril na Va§ „pobozni" dopis, Kaj mislite, da se bojim kaj VaSega grozenja Da se prepirate in Ijadi obirate, to mi bodo §e Va§i privrzenei pri&ili, ker §e nij teden pretekel, kar ste mojega sina javno na trgi prijeli, da se hoeete pred sodnijo od oblieja do oblieja videti. x\ko mislite eitirati — tozite mene, jaz sem pod dopis podpisan, toraj tudi jaz odgovoren, ne pa ne-dol&nega prijemate, koji nij z dopisom v nobeni dotikL Toliko za zdaj, pred sodnijo pa kaj vec! Renee 15. septemb. 1874.
Janez Pahor, znpan,
Gospod Bonin I
Vie v zadnji poslaniei sem izrekel, da sem pri-pravljon dokazati, da ste vi v soli licence napravili, da so za vas kostanj iz ognja jemali. Kedor nij hotel pod-pisati tako, kakor ste vi hoteli, strgali ste mu listek; zatoraj so se bali drugaee podpisati, kakor kar je va§a „ko-manda " bila. Ako hoeete bomo pri sodniji z vsem do-kazom na mestu?
V prvo pa se moram «iklanjati vasi velikineeno-sti, kajti pisali ste veliko latiseino meni kot kmetu, go-spodinel Da bi bil jaz pri oeetih kapueiiiih, kakor ste bill vi, gotovo bi se bil toliko ali se bolje nauetl. Za-kaj nijste ostaii pri kapueinih, bili bi z vaso neizmerno bistro glavo morda uze kak „general definitor;" vasa velika ueenost nij raej neumnimi kmett na pravem mestu.
Za tretji laski razred ste vi misel sprozili, skova-li proSnjo in se g. Ferlugo pripravili k tenm, ker ste znali, da bo to prinesio komisarsko krono njemn in ?i boste njegov faktifini komisar. Hodila sta potem okoli, vpisovala kmete ter jim nesramno lagala, da bo ucni je-zik slovenski, Mki pa le za predmet in sta tako v zvezi sleparila nevedneze, dokler nijsta na po§tenjaka Pozarja naletela; on se je precej iz razil, da ta prosnja nij nifi vi*e'd-na. ker je proti narodnosti Uovenski in da je baS naro-be po va§i izjavi. Vi dva sta hitro z 33. podpisi pro-snjo predlozila mogistratn, akoravno imarojanska fara 4000 dui, kar uze §tevilke va§e goljufivo tihotap-stvo dokazujejo, da jo je z veseljem potrdil, akoravno je po-slanec Nabrigoj na vse sleparije vase inFerlugove stara-sinstvo opozoril in dokazal, kar pa ve&na nasprotna nasi narodnosti nij v ozir jemala. Vidite, da zmeiom neres-nico trdite in Ijudi slepite.!
Da ste nemoralen, ste dokazali v zadnji poslaniei, ker potrdite, da ste res one nesramne besede govorili, in da ste pred nekaterimi let! v Barkoli mesto vina s. . . piti daliposteni gospodifiini; tegabige divjakne napra-vil, ne pa Ijudski uCitelj. Ear pa se vase osobne hvale tiee, hoeemo prereSetati, vase puhle fraze in nigevosti do najvige stopinje. Dastevi kot u&telj moraii uSiti va§e solarje, to je uze dolznost vasa, zato ste plafiani. An-tonijo Ferlngo ste vi zalibog tako nauCili, kot kak ma-za6 bolmke zdravi; bolje bi bilo zopet, da bi ne bila va-Sega nauka potrebovala; razkril bi rad ve6 o uspehn vasega-podufeevanja pri njej, toda zarad njene poStenosH in ro-
doljubja zaaioleim. Tako je, vidite. doktor skaza, vi^ bi morda ncili vsr predmete srednjih, viSilt in ijutlskih sol? Janeza Soviea ste preiivili vi in to lahko, ker ste dobili dovolj hrane za njegs iz Istrij«». Buseoni je bil prej pri Ekartn v Trstu, potem se le je prisel k vam v solo, da ste ga vedno poducevali, in mojemu prijateijn se je potozil ravno oee ueenea, da nz«* tidtkft easa hodi na podneevanje, pa zalibog slab nspeh; da ganij ranjki oei» doma zacel podufievati, bi bili vsi va§i 6udezi osra-moceni. Da ste vefrrno solo nokaj casa imeli, jeres; ali ne iz pravega namena, ampak zato, da bi bili slavni in popularni postali, pa vse nij nit- pomagalo, ostaii ste, kar zaSlnzite. Da ste neumne kmete z vaSo uccnostjo sleparili, mej kterimi je zalil>og tudi mlajsi brat moj, je istina, saj ste le v kalni vodi ribarilt i rfrngeinti izobra-leneinu imetu st« se bali kaj zintti o gi>i>mi>Lriji, matf*-maiiki in eelo o astronumiji.
To Vam odgovarja prosti kaif-t,  ki ne  nine   latin-
^mo*                                L uka Pis i; a n e c   in. p.
*> Uroilnistvo   nij odgovorno in* /;i «»)>liko, jk*  /.* ztnlw.ij.
LISTN1CA UREDNJSTVA;
<*g. dopisnikom h 'Mea, tolminskih Iiribo? i drugim; |iri-hodnjii    U. potllistkar v N; prosimo k»mca tlt> prihodnjid.—
„Roko{lelci11 v Mirncm: Breziranih dopisov mis list nespre-jeroit.—
Listniea obcinstva.
Ker mi nij nikakor na tern, da bi si prisvojeval dnSevne, posebno pa poetiske proizvode druzih, pro-sim slavno nredniStvo, naj mi javno pritr.liti blagovoli, ka nijsein jaz pisatelj onega preeartancga slovcsa gospod'u*ini M.S. oatisnenega v Soci due 27. svgnsta 1874, da se s tern zajezi prevroSe sofoitje onth, kirn nijso znane llei-nejeve vrstiee, ki zaSnejo z: „\Veim ieh ein Giimpel wiire".
Na Krasu, Hmarnega due 1874.
Janko Hofievar*
* S torn spri^ujemo, da nijste Vi out pesmk
Cred.
St 534
V §olskem okraju goriske okoliee razpisujejo se stem: a.) Udilcljskc siiizIk* v obcinah III. vrste v Perini in It;i fall, v oMnsk IV. vrste. v Hoxani in Gtabrijiili. b.) poitueilclj-sfeo mesto v ob&ni II. vrste v ^riiidah c.) Slu^ba udifeljice v sol. obcini II. vrste w %j<lot&eini in c.) sluzbi uciteljic v §olskih obcinah III. vrste v iVJiriieill ill T So!k>nill.
Dohodki teh slazeb so doloceni w §: 25$, 30, 33, 30, in 39 devalue Sol. postave 10. mar-cija 1870. V pomanjkanjii sposobnih ponudnic pe c) razpisanih slu^eb, iiainrsliii se Itoilo tiMli iiodiidileiji % I. pliidi) fi. 300*
Prosilci naj vlozijo svoje prosnje previdene z dokazom iidlleiiske «iiosoI>iEOSli in dose-danjega sill2Sl>avaiij;i naj dalje <lo S.>. nkfobra t. I pri doticnih kmjllih sols-kill svetih.
Prosilci, ki ne slnzijo v tem okraja, naj vlo-gijo prosnje po njim predpostavljenih solskih oblastih.
€. HL. okrajni Soiski syet,
v Groriei   dne   12.     septembra   1874.
SPEETNI AGENTJB
in in&pcktorji
se   iMejo  m   eno   dobro   poslujoCo
ZAVAROVALNO BANKO
Poundbe pod nadpisom „Reelft v Trstu, poste restante.
Is	Spretne agente	i
m \m	za prodajo    ' LOZOV	w si
r r	iii druzih drZavnih papirjev	=
k	proti   ptoilu v meseiThih obfolvih  precej sprejme FEHOirVAIVO F. LEITNEB	m
5	K.K. HOFWECHSLER	m N R
	Will	
Ik	m;mIi, lioer»e|iliil% 3.	4
Podpisani se  po&isti  p,  n.  obeinstvu naznaniti,  da je odprl
¦v ulici mestnega vrta v Tabai-evi
delalnieo za pozlaeenja.   On bo vsakovrstna  /' dela spriyenial in obljubnje, da vsacega  na-taneno, hitro in po nlzki eeni postrezi.   Ob enwn garantira  dobroto dela. —
V isti staeuni se nahaja bogata zaloga oljnatih slik in z oljnatimi barvami ti«;kanih podob (oleografij) v mesefinih obrokih; kedor pa preeej placa, dobode 12 °[0 eeneje.—
......."V
Ker so se v kratkem casu vedi dobttki pri sreCkanji Ioz pripetili v moji kupciji, pri-porocam in ponujam p. t. oboinstvu spet
BrunSvejske 20 tolar. !oze
po sledeileni kupu:
Glavni dobitek je 40000 tolarjev ali
60000 far. a. v.
En eel original hz stoji for. 140 a. v.
del i   loza: lL.......for.
120
75 40 16
8
Glavni dobitek je : 40.000, 6000,
40»0 talarjev i. t. d. 50 veliki dobit-kiimorajo iz^rebani biti, zaradi tega vsak se" serijo sreeakani loz in del loza more dobiti.
Sreckanje bode uze 30 septembra 1874. Karocila in pisraa z novci se koj reSijo. Listi po sreckanjn se razpo^iljajo prosto in franco
J. Brod Bank u. Wechselgeschaft  Prag Weuzeiplatz F  3 neben ,Spinka«
Lastnik: YIKT0R WUmw.   Mavatelj iu za urednijStvo odgovoren:   ALOJZIJ VALENTIN^. - Tiskar: PATEBNOLLI v Gorici,