Izhaja v mak čotrtok
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 30-142 — Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11 - Poštni predal (casella post.) Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna 6t. Lir 25. _
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru
Sptdizionie in abb. postal« I, gr.
ŠT. 53
TRST, ČETRTEK 26. MAJA 1955, GORICA
LET. IV
OB PRIHODU N. HRUSCEVA IN MARŠALA BULGANINA
Nemčija - ključ h pomnjenju Evrope
Oborožena nevtralnost - Kaj nam prinese sestanek štirih, velesil?
Šele danes, ko se Avstrija po objavi mirovne pogodbe pripravlja, da proglasi svojo nevtralnost, postaja vsem jasno, kako- važne in daljnosežne politične spremembe zorijo v Evropi.
Zapadne velesile so, kakor beremo, računale, da bo vojaška obrambna črta zahodnega sveta tekla od severne Nemčije nepretrgoma skozi Avstrijo’ do Italije in Balkana. Sedaj, ko bo Avstrija nevtralna, nastane mod Nemčijo in Jadranom praznina, ki ne vedo, kako bi jo’ izpolnili. Vojaški strokovnjaki iz Atlantske zveze preurejajo svoje načrte in vojaški pomen Italije se je povečal. Ameriške čete, nastanjene sedaj v Avstriji, bodo baje premestili v severno Italijo.
še bolj zapleten bi postal položaj, če bi po obisku sovjetskih voditeljev preglasila svojo nevtralnost tudi Jugoslavija. V dolgem obrambnem pasu zapadnega sveta bi nastala nova velika praznina, ki bi zazijala od Koroške čez cel Balkan do Egejskega morja. Vsi vojaški načrti Amerike in Altantske zveze v srednji in južni Evropi bi se prevrgli.
Vse to velja seveda samo v primeru, da bi Jugoslavija svojo znnanjo politiko v temelju spremenila ter bi prišlo med njo in zapa-dom do preloma. V to pa trezni politiki ne verjamejo. Prevelike koristi ima zapad od Jugoslavije in Jugoslavija od zapada, da hi se moglo zgoditi. Skupne koristi so v politiki najtrdnejša in najzanesljivejša vez, ki druži narode in države.
ZEDINJENJE NEMČIJE
Naravnost dramatičen hi pa postal položaj v Evropi, če bi avstrijskemu zgledu sledila Nemčija. Vojaška obrambna črta zapadnega sveta bv.se morala umakniti na mejo Francije k reki Renu. To hi bila prava revolu-
cii'a’	„.	v,
Kancler Adenauer, ki ima večino nemškega naroda na svoji strani, nevtralnost odklanja: Nemčija mora biti oborožena, da se ne spremeni v bojišče, kjer se lahko velesile po mili volji tepejo, ne da bi ona mogla tega preprečiti. Obenem se mora Nemčija naslonili na zapad, in to že zaradi tega, ker spadajo .Nemci po svoji miselnosti in omiki v krog zahodne krščanske kulture. Razen tega lahko edino bogati in močni zapad pomaga Nemčiji, da se spet zedini.
Zedinjenje je pa končni cilj vseh nemških strank. V tem so vsi Nemci ene volje in mi-
kateri poti se Nemci najlaže združijo.
Adenauer je mnenja, da ne bo Sovjetska zveza nikoli prostovoljno izpustila iz rok vzhodne Nemčije. V zedinjenje bi privolila samo s pogojem, da postane vsa, Nemčija komunistična in pride ob demokratične svoboščine.
Te cene pa Adenauer ne mara plačati. Raje naj ostane Zapadna Nemčija od Vzhodne ločena, kot da pridejo vsi Nemci pod sovjetsko oblast. Svoboda je morda še bolj dragocena ko zedinjenje.
Socialistična opozicija odgovarja, da bi bilo vendar potrebno se z Rusi pogajati. Morda bodo s časom le dovolili, da ves nemški narod svobodno glasuje o svoji bodočnosti ter se združi.
Ker je Adenauer bil prepričan, da je tako upanje prazno, je stopil v vojaško skupnost z zapadom ter se začel oboroževati.
AVSTRIJSKI ZGLED
Sovjetska zveza je pa z avstrijsko mirovno pogodbo zadala Adenauerju in zapadnja-kom hud politični udarec. Pred vsem svetom je hotela dokazati, da so uspešna pogajanja z njo mogoča in da je sposobna, če je Ireba, tudi precej popuščati.
Avstrija je postala svobodna in neodvisna, ostala je pa demokratična in krščanska dežela in ji prav nič ni bilo treba se podvreči komunistični nadvladi. Rusi so ji dovolili tudi lastno vojsko. Od nje so zahtevali le to, da se ne vključi v noben vojaški tabor ter se ne meša v prepire velesil.
Kakšno škodo bi imela Nemčija, če bi sle-
dila zgledu Avstrije? V miru bi se lepo zedinila in pri tem ostala demokratična in krščanska država.
Kar Moskva ponuja ali bolje daje razumeti, je zelo zapeljivo in seka v temelje Ade-nauerjeve politike. Posebno zapeljiva je nevtralnost, kakor jo bo imela Avstrija.
Nevtralnost držav je namreč lahko zelo raznovrstna. Je lahko prostovoljna ali vsiljena. Nevtralni deželi morejo prepovedati, da vodi neodvisno zunanjo politiko in da ima svojo vojsko; dovolijo ji pa lahko tudi, da se svobodno oborožuje ter s silo odbije vsak napad od zunaj. Le vojaških zavezništev ne sme sklepati in se vtikati v spore med drugimi državami.
Taka nevtralna dežela je n. pr. Švica. Za prve in druge svetovne vojne je bila do zob oborožena in budno čuvala svoje meje. Če bi jo bil napadel Hitler ali Mussolini, bi se bila srdito branila ter se takoj priključila za-padnim zaveznikom in Sovjetski zvezi.
Slično nevtralnost bo imela Avstrija. Če bi Nemčija zahtevala zase enak položaj, bi ji ne mogli odbiti pravic, ki jih uživa mala Švica.
Adenauer bi ne mogel več trditi, da je Nemčija razorožena in da so njene meje odprte sosedom. Mogočna vojska bi bdela nad njeno neodvisnostjo in jo ščitila pred slehernim napadalcem.
Nevtralnost bi ji prinesla povrhu svobodo in zedinjenje, po katerem tako silno hrepeni ves nemški narod. Kaj hoče Adenauer več?
ALI STOJIMO PRED NOVO DOBO ZGODOVINE?
Iz tega vidimo-, kako nevarna in zapeljiva jc ideja nevtralnosti za Nemčijo.
Adenauer je doslej trdil, da ne bodo ruski komunisti nikoli prostovoljno izročili Vzhodne Nemčije. Odločno nasprotujejo tudi svobodnim volitvam, ker vedo, da bi bili nemški komunisti v njih težko poraženi. Ljudsko glasovanje bi zedinilo Nemčijo pod vodstvom antikomunistov. Svobodne volitve bi pomenile za Moskvo dokončno zgubo Vzhodne Nemčije.
Čemu naj bi Sovjetska zveza v to privolila? Kaj bi od tega imela?
Kar sedaj predlaga, je torej v kričečem nasprotju z vso njeno dosedanjo politiko, sli. Razlike nastanejo le ob vprašanju, po Kdo naj ji verjame? In vendar se na zapaca prvi obletnici zopetnega izhajanja našega hsta se iskreno zahvaluje/ j mo vsem sotrudnikom, našim bralkam in bralcem ter vsem požrtvovalnim )
rojakom, ki so list pomagali širiti.	==	NOVI	LIST	!H	\
du širi čedalje bolj prepričanje, da se v sovjetskem vodstvu pojavljajo v zadnjem času povsem novi nazori.
V Kremlju so baje sprevideli, da ne bo mogoče držati 70-milijonskega naroda v večni odvisnosti in razcepljenosti. Zedinjenja Nemčije ne more nihče trajno preprečiti. Kdor se svobodnemu zedinjenju ustavlja, zbira v srcu Evrope dinamit, ki se bo prej ali slej razpočil in spremenil našo zemljino v razvaline.
Toda Sovjetska zveza ne mara nove vojne. Stalinovi nasledniki potrebujejo dolgo dobo miru, da urede državo in obnove gospodarstvo. Atomsko oboroževanje je zanje predraga stvar, tekmo z bogato Ameriko vzdržujejo z velikimi žrtvami in v gospodarsko škodo prebivalstva. Saj je Sovjetska zveza morala letos uvoziti žito in mast iz inozemstva!
Razen tega so v Kremlju uvideli, da sva-
Nadaljevanje na 3. strani
NOVICE Z VSEGA SVETA
PALAMARA, JIH JE SPREJEL
V torek je generalni komisar sprejel predstavnike slovenskih šolnikov na Tržaškem in se z njimi ra zgo varja! skoro dve uri. Po večmesečnem odlašanju jih je le sprejel.
Na sestanku so razpravljali o končni ureditvi slovenskih šol.
Dr. Palamara je izjavil, da najkasneje do jeseni izidejo toliko pričakovani zakoni, s katerimi bodo slovenske šole postale stalne in bo stalno nameščeno njih učno osebje. Slovenci bodo v smislu posebnega statuta sedeli tudi v višji šolski upravi za naše ozemlje. Slovenski profesorji in učitelji in njih družine bodo enako kakor italijanske zavarovane za primer bolezni. Gre jim tudi popust na železnicah. Vlada bo poskrbela, da dobe Slovenci zadostno število otroških vrtcev in naši dijaki enake študijske podpore kot italijanski. Med tukajšnjimi državljani .obeh narodnosti — je izjavil Palamara — mora vladati popolna enakopravnost.
Zaradi teh obljub so se slovenski šolniki odpovedali enodnevni protestni stavki. Vlada mora sedaj paziti, da drži dano besedo, zakaj naša javnost le težko verjame obljubam. Bog ne daj, da bi jo spet razočarali!
PRIJATELJSKI ODNOSI
Predsednik nemškega parlamenta Gersten-maier je obiskal z več poslanci Jugoslavijo in ostal tam teden dni.
Po povratku v Nemčijo je izjavil, da je Jugoslavija »odločno in nedvoumno1 nasprotna«, da bi postala nevtralna. Jugoslavija sodi, da ima Nemčija nesporno pravico do zedinjenja. Tito je obljubil narediti med obiskom Hruščeva in Bulganina vse, kar je v njegovi moči, da se nemško vprašanje pravično reši.
Tito — je rekel Gerstenmaier — je razpravljal z menoj tudi o stvareh, o katerih danes ni mogoče javno govoriti, ker so »državna tajnost«.
KAKOR POD FAŠISTI
Policija se je v zadnjem času spravila na slovenske gostilne in jih v Trstu in okolici doslej že 15 zaprla, češ da se v njih zbirajo »elementi določene politične struje«.
Ravnanje policije je protipostavno. Po zakonu ne sme gostilničar nobenega gosta odbiti, če plača in se dostojno vede. Po mnenju naše policije bi pa moral vsakega gosta izprašati, v katero stranko spada. Kje na božjem svetu se to godi? Kaj to gostilničarja briga ?
Samovoljnost policije vzbuja v naši javnosti splošno ogorčenje in srdito jezo. Zdi se, da smo se vrnili v dobo fašizma.
VELEIZDAJALCI
Poslanci južnih Tirolcev so1 bili pred kratkim na Dunaju in prosili avstrijskega kanclerja Raaba, naj poskrbi, da se bo manjšinska pogodba Gruber-De Gasperi resnično izvajala.
Fašisti v Bocnu so zavoljo tega prijavili poslance javnemu tožilcu in zahtevali od njega, naj jih zaradi veleizdaje stavi na zatožno klop.
Zahteva je smešna in predrzna. Pogodbo sta podpisali Avstrija in Italija in manjši-
na ima pravico zahtevati od obeh, da držita dano besedo.
Položaj na južnem Tirolskem vzbuja v Avstriji veliko- nevoljo. Tirolski deželni glavar Krauss je pred dnevi v Innsbrucku izjavil, da nadaljuje Rim do manjšine politiko fašizma. Tu je mislil predvsem na umetno naseljevanje dežele: pod demo-krščansko vlado je prišlo’ na južno Tirolsko1 na desettisoče tujcev, ki domačine čedalje huje izpodrivajo.
ZIMA, V MAJU
Prejšnji teden ga je vreme tudi pri nas lomilo. Sneg je pobelil Trnovsko planoto, spodaj je pa mrazilo in deževalo. Zimski val z vetrovi je prišel iz Anglije.
Vremenoslovci trde, da je letošnje čudno vreme posledica atomskih eksplozij. Poletje bo baje zelo vroče.
VEST SE JE OGLASILA
Pred nekaj večeri je nekdo potrkal na vrata župnišča v kraju Baseggio blizu Milana. Na pragu je stal ves utrujen in slabo oblečen popotnik. Bil je podčastnik Hitlerjevih SS čet Franz Siinmon, ki je med vojno vzel v tem kraju marsikoga na svojo vest.
Prišel je peš iz daljne Nemčije prosit vaščane odpuščanja. Župnik ga je peljal po vseh hišah, kjer so- spokornemu Nemcu med solzami vse odpustili. Naslednje jutro- je bila skupna maša in nato se je Simmon napotil pomirjen peš domov.
STRIC IZ AMERIKE
Gospa Klara Luče in predsednik Scelba sta v ponedeljek podpisala pogodbo, po kateri bo Italija prejela od Amerike 50 milijonov dolarjev izredne podpore.
Z njimi bo kupila pšenico za testenine, tobak in bombaž. Industrija tekstila je v velikih težavah, ker se v skladiščih kopiči vedno več neprodanega blaga. Pomagati si hočejo na ta način, da bodo s pomočjo države povečali porabo tekstila v revnih krajih republike.	*
ZEMLJA POŽIRA
V Neaplju so na bregovitem kraju dogradili veliko petnadstropno’ poslopje. Manjkala so samo še notranja dela. Pretekli torek zjutraj se je pa zemlja nenadoma odprla in vsa stavba je s strahovitim truščem zginila v ogromnem žrelu in potegnila s seboj 14 delavcev.
Pametni inženirji so zidali hišo na pesko-vi-tem svetu.
PISMO PIJA XII.
Te dni je bil v Dusseldorfu na Nemškem občni zbor mednarodne zveze krščanskega delavstva, kateremu je papež naslovil zanimivo- pismo: »Iz nemalo dežel prihajajo pritožbe zoper mladino, češ da se, brž ko zadovolji svoje strogo osebne materialne koristi, malo zanima za vprašanja in potrebe skupnosti; zanje se bolje rečeno sploh ne briga.«
Ta brezbrižnost se zdi Piju XII. obsodbe vredna »posebno danes, ko se zahteve delavskega razreda uresničujejo v socialnem življenju«.
Poleg organizacije sta važna tudi »vest in čut osebne odgovornosti«, Samo na.take lju-
di se lahko družba zanese. Kajti le ti stoje trdno in »se ne upogibajo kot trs v vetru!« pravi Pij XII.
JUGOSLAVIJA IN ZAPAD
V italijanskih listih beremo, da bo- sestanek sovjetskih voditeljev s Titom pokvaril dobre odnose Jugoslavije z Ameriko in oslabil Balkansko- zvezo.
Stvar je v resnici drugačna. Ameriški zunanji minister Dulles in jugoslovanski veleposlanik Mates sta imela te dni sestanek, na katerem sta ugotovila, da bo Jugoslavija nadaljevala svojo dosedanjo neodvisno politiko. Dulles je čestital Titu k njegovemu u-spehu v sporu s Sovjetsko zvezo.
Ameriška vlada je nato1 izjavila, da bo še nadalje nudila Jugoslaviji pomoč v orožju. Pošiljke pšenice in masti so na potu proti jugoslovanskim lukam.
V Beogradu se mudi načelnik grškega glavnega stana general Dovas z vojaškim odposlanstvom. Balkanska zveza — je dejal — je čvrsta, ker je »izraz koristi in želja vseh treh narodov«, in zato se vojaško sodelovanje med Jugoslavijo, Grčijoi in Turčijo uspešno- nadaljuje.
ŠOLSTVO V JUGOSLAVIJI
Na zborovanju šolnikov v Opatiji so ugotovili, da ima Jugoslavija 17 tisoč ljudskih in srednjih šol z 2 milijonoma učencev. Pred voino je imela le TO tisoč šol.
Narodne manjšine imajo 1300 šol v svojem materinem jeziku in 135 tisoč učencev.
IZOBRAŽEN NAROD
Po zadnjih uradnih številkah spadamo- Slovenci med najbolj pismene narode v Evropi. Medtem ko imajo nekatere dežele po 20 do 30 od sto analfabetov, j® pri nas samo 2 odstotka ljudi, ki ne znajo- pisati in čitati.
TEŽKO SO JIH OŠKODOVALI
Oh prihodu sovjetskih državnikov v Beograd ugibljejo na zapadu, koliko škode je imela Jugoslavija od spora z Moskvo. Sovjetska Rusija je tedaj čez noč pretrgala vse trgovinske zveze z Jugoslavijo in ravno tako vse ostale kn-minformistične države. Blago in stroji, ki jih je bila Jugoslavija naročila in deloma že plačala, s-n kratko in malo izostali. Škoda znaša nad 400 milijonov dolarjev. Kdo jo bo pOTa-vnal?
Medtem je Amerika dala Jugoslaviji pomoči zn 1000 milijonov dolarjev ali 630 milijard lir, kar niso mačje solze.
SREDNJE ŠOLE BODO ZAPRTE
Ker je minister prosvete Ermini odklonil vse njihove zahteve, so združeni profesorji I-talije sklenili, da stopijo prihodnjo soboto1 v stavko »za nedoločen čas«. S tem odpadejo vsi izpiti in učenci ostanejo* brez spričeval. Stavkali bodo tudi laški profesorji v Trstu.
Stavka bo udarila družine in njih otroke, ki ne morejo dokončati šolskega leta ter bodo ob počitnice.
VSAK PO SVOJE
Ravnatelj neke velike ameriške banke se je pred kratkim odpovedal svoji lepi službi in zginil neznano kam.
Njegov tajnik ga je čez nekaj -tednov iztaknil v cirkusu, kjer je nastopal kot burkež in take tresel, da je vse pokalo’ od smeha.
tV novem poklicu je srečen, češ da si je vedno želel razveseljevati druge. Vsak po svoje!
Staršem in jat/nosti v premislek
Ob koncu maja in začetku junija se po naših šolah polagajo izpiti in vpisujejo dijaki v srednje šole. Vsakomur prihaja spel do zavesti, da so' šole merilo' naše politične in kulturne zrelosti. Ne toliko društva, ne krožki in tudi ne šport, ampak šola je tista ustanova, katero mora ljudstvo najprej negovati, kajti iz nje izhaja naš bolj ali manj izobraženi bodoči rod. Kdor hoče raniti mozeg slovenske narodne skupnosti, ta bo najprej rušil njeno šolo.
Razvoj slovenskega šolstva ni pri nas odvisen le od učiteljev in profesorjev, ampak v mnogo večji meri od Slovencem, nasprotnih ali naklonjenih oblastev. Najprej pa seve OD NAŠIH STARŠEV IN NAŠE JAVNOSTI!
Letos obhajajo naše šole desetletnico’ obstoja. Pot, ki so jo v tem času prehodile, je podobna križevemu potu, koder koraka popotnik s težko butaro na plečih ter se zaletava v stotere ovire.
Šole dejansko obstajajo in vrše svoje poslanstvo, a še danes zaman čakamo, da bi jih država uzakonila ali jim priznala samoupravo ter jim s tem zajamčila stalnost.
Kar so državna oblastva n. pr. na Goriškem doslej naredila, je le to, da so potrdila dejanski obstanek šol, in da so v Uradnem listu z dne 24. januarja 1952 objavila sestavo izpitnih komisij na slovenskih srednjih šolah.
To je vse! Vsakdo razume, da to začasno, neurejeno stanje ne more večno trajati. Priti mora čas, ko bo treba naše šolstvo uzakoniti.
Razni oblastniki se medtem trudijo, kako bi, še preden pride do dokončne zakonske
ureditve, naše šole čimbolj spraznile učencev. Kako? Najprej se izvaja na starše pritisk, naj vpišejo otroke v laške šole. Naše šole načrtno zapostavljajo’ in po časopisju napadajoi in končno so izdali še sramotni odlok, da otroci slovenskih optantov ne smejo obiskovati slovenskih šol. Na stotine naših učencev so bile primorane izstopiti in se prepisati.
ŠOLSKI SVET
Neki oblastnik je kar odkrilo izjavil, da proti slovenskim šolam ni treba ničesar posebnega podvzeti, ker bodo same od sebe shirale.
Ko jih tako rekoč več ne bo, jih bodo — uzakonili! To so načrti italijanskih nacionalistov. Najbolj žalostno pa je, da jih pri tem nekateri Slovenci nehote podpirajo in tako postajajo nasprotniki lastnega naroda.
(Nadaljevanje na 4. strani)
OVICE mm
DRUGI NA SVETU
Vrhovni poveljnik pomorskih sil Atlantske zveze admiral Wright je izjavil, da ima Sovjetska Rusija danes 370 podmornic, veliko brodovje hitrih križark in nad 3000 letal na reakcijski pogon.
S temi številnimi sredstvi bi v primeru vojne — je rekel — skušala uničiti trgovske prevoze nasprotnikov ter tako' ogroziti njili sam obstanek.
Pred 15 leti je bilo rusko brodovje sedmo, danes je že drugo na svetu. Prihaja takoj za mornarico Amerike.
ČUDNA POMLAD
Sneg, dež in mraz so se pojavili v vsej zapadni Evropi. Planine pokriva bela odeja. Na Nemškem so tudi mnoga mesta zasnežena. Parižani so se prikazali na cestah v zimskih suknjah. Na Finskem sta sneg in dež povzročila bude poplave.
Vremenoslovci vendar trde, da bo v nekaj dneh po vsej Evropi lepo in toplo vreme.
Nemčija - ključ k pomirjenju Evrope
Nadaljevanje s 1. strani
bodnih in ponosnih narodov ni mogoče s silo ukloniti. To. je dokazala že mala Jugoslavija. Še bolj bo to velika Nemčija, ko nastopi zgodovinski trenutek, ki se s hitrimi koraki že približuje.
Ker ni mogoče toka dogodkov ustaviti, je najbolje se z njim pravočasno sprijazniti. To so baje vzroki, da hoče Moskva začeti s popolnoma novo zunanjo politiko. Dulles je izjavil, da gre morda za novo dobo zgodovine.
SESTANEK ŠTIRIH
Ali je to res, bomo kaj kmalu spoznali. 2e sestanek med Titom, Hruščevom in Bul-ganinom bo vrgel precej svetlobe na politične načrte in namene Kremlja. Zategadelj se ne smemo čuditi, da so te dni oči vsega človeštva obrnjene v Jugoslavijo.
Toda šele sestanek med zapadnjaki in Rusi, ki bo sklican v najkrajšem času, lahko popolnoma razjasni, kaj Sovjetska zveza predlaga in namerava.
V središču razprav bo. gotovo Nemčija. Njeno zedinjenje je danes najvažnejše vprašanje svetovne politike. Dokler se to vprašanje ne reši, ne bo miru v Evropi in nevarnost vojne bo vedno nad nami visela.
Morda bo Rusija ponudila svobodno zedinjenje ter se odpovedala vzhodni Nemčiji.
|Kaj bo zahtevala od zapadnjakov za to žr-|tev? Najbrž, da bodi Nemčija nevtralna.
I Eisenhower je že rekel, da je Amerika 'pripravljena tudi o tem predlo>gu razprav-jljati. Zahtevala bo pa najprej, da bodi nemška nevtralnost oborožena, predvsem pa, da naj postanejo neodvisne in nevtralne tudi sovjetske podložniške države Poljska, Čelioslo-vaška, Ogrska, Romunija in Bolgarija.
To je cena, za katero se splača zapadli sprejeti nevtralnost Nemčije. Sovjetska Rusija naj se umakne v svoje meje!
Kar se Jugoslavije tiče, je njen poslanik v Ameriki pred nekaj dnevi izjavil, da ona noče postati nevtralna. Jugoslavija se ne bo vrnila niti v naročje Moskve niti se priključila zapadnemu taboru, temveč ohranila proste roke. Ona ni brezbrižna za dogodke v svetu, ampak odločena se boriti z orožjem proti vsakomur, ki bi z napadom rušil »mir«.
Ker je Jugoslavija že izbrala svojo samostojno pot, o. njej na sestanku štirih ne bodo mogli razpravljati. Pač pa bodo na njem sklepali o Nemčiji in ostalih državah vzhodne Evrope. Od njihovih zaključkov sta odvisna mir in vojna v svetu.
Vse miroljubno človeštvo želi, da bi se pošteno in odkrito sporazumeli ter tako vsaj našemu pokolenju prihranili grozote novega svetovnega spopada.
SOVJETSKO GOSPODARSTVO
Nikita Hruščev je imel pretekli teden govor o gospodarskih razmerah v Sovjetski Rusiji. Napadel je voditelje industrije, češ da razsipajo surovine. »Koliko kovine« — je vzkliknil — »se pri nas razmetuje! Večkrat uporabijo 10 kg kovin za predmet, ki tehta 1 kg. Ostalih 9 kg je izgubljenih. Z boljšo u-porabo kovin bi lahko, v enem letu in pol podvojili proizvodnjo kovinskih izdelkov.«
»Vsak minister« — je rekel — »hoče voditi gospodarstvo na svoj račun. Vendar ta je prava norost...« Sleherno podjetje ima n. pr. danes lastno livarno. Zakaj ne bi gradili livarn, sposobnih oskrbovati cele pokrajine?
Boljšo, velikopotezno organizacijo zahteva Hruščev tudi v poljedelstvu. V zadnjem času SO1 močno razširili z žitom posejana zemljišča. Nič manj ko 20 novih milijonov hektarov so odprli poljedelstvu. Od teh je 16 namenjenih pridelovanju koruze, da bi povečali število živine.
Velika Hruščeva skrb je, kako preskrbeti prebivalstvu zadostno hrano. Sovjetska zveza je morala namreč uvoziti letos moko in mast iz inozemstva.
CERKEV IN DRŽAVA V ARGENTINI
Njuna ločitev se ne more več preprečiti. Poslanci so zakon že odobrili in v kratkem ga bodo tudi senatorji, ki so vsi Peronovi pri vrženci. Sredi oglušujočih žvižgov večine o-pozicionalni poslanci niso mogli do1 kraja govoriti. Ulične obhode katolikov je policija takoj razgnala. Verniki so mo’gli le na ta način protestirati, da so napolnili cerkve in na glas molili.
Spor je nastal zavoljo tega, ker si je Peron lastil vso oblast nad mladino in jo ho-tel po svoje vzgojiti, čemur se je katoliška Cerkev uprla.
ŽIVE RIRE
Danski učenjak, 26-letni Arne Joeker, je izumil način, kako konservirati žive ribe.
Brž ko jih polovijo, jim vbrizgajo tekočino, da »zaspijo«. Nato jih položijo v led, kjer zmrznejo. Ko’ se led raztopi, ribe ožive in začnejo plavati, kakor da se ni nič zgodilo.
Tako se je Joekerju posrečilo ohraniti ribe 48 dni pri življenju.
SLEPARJI
V Rimu so iznova odkrili velike goljufije med državnimi uradniki. Ti so za 300 tisoč lir podkupnine dodeljevali dosmrtno invalidsko pokojnino osebam, ki do nje niso imele nobene pravice. Keir so to naredili v stotinah primerov, so vtaknili v žep težke milijone. Mlad uradniček si je s tem kupil razkošen avto ter se z njim vozil po Rimu kot pravi velikaš.
Do sedaj so vtaknili v luknjo 9 oseb, med njimi polkovnika zdravnika.
SLopibl h T'tZfihleorjn
BOLJUNEC
Veselo pritrkavanje je preteklo nedeljo privabilo v Boljunac mnogo ljudi. Čeprav je bilo zjutraj slabo' vreme, so se že- zgodaj popoldne začele zbirati v naši cerkvi velike množice, ki so se nato v veličastnem sprevodu podale proti Glinščici. Tu stoji namreč »Na pečeh« lepa cerkvica, ki je bila dolgo* let zapuščena in so jo' šele pred kratkim obnovili. Do nje prideš po strmi stezi iz Bo-Ijun-ca v dobri pol uri hoje. Prav v nedeljo so cerkvico blagoslovili in vanjo ponesli po-\lobo Matere božje, ki so jo ves čas hranili v bo-ljunski cerkvi. Med mašo, ki jo je daroval mons. Salvadori, sta cerkev in dolina odmevali od mogočnega slovenskega ljudskega petja. Svetišče je sicer v glavnem prazno, saj je v njem le lesen oltar, ohranilo pa je stari slog, ker so pri obnovitvenih delih strogo pazili, da bi ne popačili njegovega prejšnjega lica.
Poleg tega je tu izredno lepa izletniška točka, ki spominja nekoliko na Sv. Višarje.
Če greš od tu nekoliko naprej, prideš do majhnega naselja, ki mu pravijo Botač. Vsega skupaj je šest hiš. Prebivalci se v glavnem bavijo s kmetijstvom. Zadnje čase se hudo pritožujejo, ker jim, je razmejitev leta 1947 prizadela občutno škodo-. Njihova posestva so povečini ostala v Jugoslaviji in jim jc obdelovanje polj zato silno otežkočeno. Pravijo, da kako leto ne morejo spraviti niti vsega sena, kar gre v škodo živine. Sedaj se zelo zanimajo, kaj je sklenila mešana komisija za obmejni promet, ki je zasedala v Vidmu. Tipajo, da bodo odslej laže prišli do svojih zemljišč onkraj meje. Je pa še drugo važno vprašanje, za katero- je v Bo-taču veliko zanimanja. Znano je namreč, da je bivša ZVL nameravala zgraditi lepo cesto iz Boljunca v Botač, vendar je kar naenkrat namen opustila. Kaj je ZVU motilo, da ni izvedla tako važnega načrta?
Tamkajšnji ljudje bi bili današnji upravi silno- hvaležni, če bi načrt vzela ponovno v pretres in ga uresničila.
DOLINA
V nedeljo zjutraj so pri nas slovesno blagoslovili cerkvico sv. Martina. Kljub slabemu vremenu se je slovesnosti udeležila večja množica Dolinčanov in okoličanov. Cerkvico je blagoslovil msgr. Salvadori, ki je na-domestoval tržaškega škofa. Svetišče je bilo zadnje čase zapuščeno in so ga šele pred kratkim obnovili. Naj nas sv. Martin obvaruje nezgod in hudih časov!
V NABREŽINI
Te dni je ravnatelj za javna dela dr. Pa-lomba izdal okrožnico, ki je za našo vas in za vso- kraško- okolico izredne važnosti. V o-krožnici je rečeno, da bodo odslej morali pri vseh zgradbah, ki jih posredno ali neposredno denarno- podpira država, uporabljati 10 odstotkov kamna domače proizvodnje.
S tem ukrepom je bil dosežen uspeh, za katerega so se naše občinske'uprave prej zaman trudile. Da bi zaščitile domiačo kamnoseško proizvodnjo- in s tem zagotovile kruh mnogim našim, družinam, so občine že pred leti vključile v gradbeni pravilnik člen, ki določa, naj se'pri vseh novih zgradbah uporablja določen odstotek domačega kamna.
Toda oblastva so to določilo črtala. Danes je livala Bo'gu to vprašanje zadovoljivo rešeno. Važno je tudi, da se bo predpis začel takoj izvajati. Tako je za nekaj let našim kamnosekom delo zagotovljeno, saj bodo na Tržaškem začeli v kratkem z deli, ki gredo v milijarde. Mislimo predvsem na novo železniško postajo v Trstu, na Opčinah in na celo vrsto novih šol, za katere so določili 3 milijarde.
TREBČE
Vest, da bi morali odslej naši kmetje prositi za posebno dovoljenje, če hočejo gnati živino’ na pašo, ter prijaviti tržaški občini število glav, je vzbudila v vasi val neodobra-^nja. Kakor slišimo, so ljudje sklenili, da se tej novotariji ne vdajo in da bodo pasli živino, kot so jo doslej. Pravico za to jim daje bližnja in daljna preteklost. Saj je bivša Avstrija že 1. 1822 izvedla agrarno reformo ter dala ljudstvu možnost, da postane gospodar zemlje, ki jo obdeluje.
Vest je povzročila, da so- se ljudje začeli zanimati za jusarsko vprašanje, ki se vleče že od zgodovinskega leta 1822.	30 let kasneje
bi si morali tedanji kmetovalci jusarsko zemljišče razdeliti in se nanje vknjižiti, ko je nenadoma nastal zaradi nekega zemljišča pri kamnolomu Faccanoni spor s tržaško občino. Jusarji so trdili, da se je kamnolom nezakonito polastil dela njihove zemlje in so vložili tožbo. Domačini pravijo, da je nasprotna stranka dokazala, da tista aemlja ne spada v jus Trebč in zato- so Trebenci pravdo izgubili. To je bilo krivo, da ni prišlo do razdeli/tve jusiarajkega zemljišča. Nekaj lel pozneje je bila ustanovljena »Zadruga opr* vičenih posestnikov«, ki obstaja še danes. V pravilniku so natančno določene pravice in dolžnosti članov zadruge. Rečeno je tudi, da je namen zadruge »doseči in izvršiti razdelitev zemljišč med opravičence zakonitim potom«. Končni cilj zadruge je torej bila prav razdelitev zemlje, kar se pa ni še do danes izvršilo. Člani zadruge imajo sicer »užitnin-ske in posestne pravice«, kakor se glasi v pravilniku, vendar je na zemljo še vedno vknjižena tržaška občina, ki dejansko po mili volji z njo razpolaga.
Kaj bi bilo treba danes napraviti? Slišali smo, da se je zadnje čase začela zanimati za to stvar Zavarovalnica goveje živine. Nekateri trdijo, da bi bilo najbolje, če bi zemljo razdelili. Drugi spet menijo, da bi bilo dobro, če bi se na zemljišče vknjižila Zadruga opravičenih posestnikov. Oboje pa je združeno z mnogimi stroški in sitnostmi, ki bi jih Trebenci le s težavo sami .premostili. Dobro bi bilo, če bi vso zadevo izročili kakemu strokovnjaku, ki jih ne bi prehudo »odrl«.
OPČINE
Nedavno tega je generalni komisar dr. Pa-lamara izdal odlok, ki proglaša dela za združitev in preureditev openskih železniških postaj za nujna. Ukrep je važen, kei se bo odslej delo pospešilo in zato je potrebno zaposliti večje število delovne sile. Odkar so se od nas poslovili Amerikanci, so se vrste brezposelnih znatno povečale. Nekateri so celo obupali in odšli v Avstralijo. Zaradi brezposelnosti je padla tudi potrošnja, tako da je danes življenjska raven mnogo
nižja kakor prej. Upamo, da se bo z novimi velikimi deli na cestah, pri postajah in drugod današnje obupno stanje zboljšalo. 0-blastva pa bi morala poskrbeti, da se v prvi vrsti zaposlijo domačini.
DEVIN
Izredno velika množica vaščanov in okoličanov se je preteklo nedeljo udeležila zaključne šolske prireditve v Devinu. Na skrbno pripravljenem odru so naši šolski otroci zaigrali Goljevo 5-dejanko Mačeha in pastorka. Ker je število šoloobveznih otrok letos mnogo manjše kot prejšnja leta, smo bili prav radovedni, kako bo nastop uspel. Bili smo veselo- presenečeni, ko smo- videli, da je igra potekala gladko, ker so mladi igralci odlično poznali svoje vloge in se niso ustrašili občinstva. Pohvaliti moramo vse otroke, zlasti še pastorko Jerico (Ivanka Legiša) in njeno po pol sestro (Ondina Semula). Pozabiti ne smemo- tudi Jurka in njegovega medvedka Miška (Mirjan in Leopold Mervič), ki sta ob vsakem prizoru žela burno odobravanje.
Po igri smo slišali nekaj deklamacij ter vrsto narodnih pesmi. Prireditve sta se udeležila tudi župan Terčon in ravnatelj Ščuka. Na koncu so prisotni nagradili otroke z burnim ploskanjem. G. učiteljema smo za vet trud hvaležni in želimo, da bi tudi v bodoče pripravili slične predstave. Ljudje so za take prireditve še vedno navdušeni, kar se je spet izkazalo preteklo nedeljo.
Staršem in javnosti v premislek
(iNad-aljevan-je s tretje strani)
Med te škodljivce spadajo v prvi vrsti o-ne družine, ki so popolnoma brezbrižne za slovenske šole. Drugi starši se pa za našo šolo zanimajo samo toliko časa, dokler jo obiskuje njih sin ali hči. Tedaj hodijo okrog učiteljev in profesorjev s priliznjenim obrazom, dajo kako podporico v pričakovanju, da bo njih fant laže naredil maturo, potem pa blatijo vzgojitelje.
Najhujši podiravci so pa tisti ciniki, ki pravijo, da je vseeno, v katero šolo pošlješ otroka, ali celo, da bo fant prej prišel do kruha, če ga ne vpišeš v slovensko. Sami vedo, da to ni res. Vsakdo namreč razume, da človek, ki zna dva jezika, laže pride v življenju naprej kot oni, ki obvlada le enega! Posebno v bodočnosti bodo od vsakogar zahtevali znanje več jezikov. Tako govore samo zato, da pokrijejo svoje lažno slovenstvo in svojo strahopetnost opravičijo pred javnostjo.
Največje ogorčenje vzbujajo pri vseh poštenih ljudeh pa oni poedini šolniki, ki so lastni narodnosti duhovno odmrli in ne pošiljajo svojih otrok v slovensko šolo-. Šola jim je postala le vir dohodkov. Takih odpadnikov seštejemo hvala Bogu le na prstih ene roke.
Slovenski šoli škodujejo tudi taki neodgo-vorneži, ki bi hoteli podrediti šolstvo eni stranki. Politika ne spada v šolo. Vzgoja mora bili v prvi vrsti slovenska.
To so nekateri vzroki, zakaj število naših učencev pada. Da bi uspešneje branili svojo šolo in laže pospeševali njen razvoj, bi bilo potrebno ustanoviti nekak skupen »šolski svet«. Njegov prvi cilj bi moral biti, da SE NITI EN NAŠ OTROK NE ODTUJI LAST-NI ŠOLI IN DA PRIDE VSAK DO PRIMERNE IZOBRAZBE.
is
SREDNJEŠOLSKA PRIREDITEV
Goriške slovenske srednje šole so na vnebohod in v nedeljo imele običajno zaključno prireditev. Živahen program, kjer se je menjavalo petje z ritmičnimi vajami, narodnimi plesi in telovadnimi nastopi, je vse zadovoljil. Pevski zbor učiteljišča se je od lani do letos precej dvignil, seveda manjkajo še nižji glasovi. Tudi ritmične vaje lepše u-činkujejo pri večjem številu, toda upoštevati moramo, kaj ima vaditelj na razpolago. Nekatere plese (poljski krakovjak) so morali celo ponavljati. Ob koncu so živahno podali šaloigro »Jezični dohtar«. Tu je prišel na svoje, kdor se je hotel pošteno nasmejati.
S prireditvijo so dijaki in profesorji dokazali, da se trudijo tudi izven šole. Ljudstvo je to priznalo z obilnim obiskom; glava pri glavi je bila na obširnem šolskem prostoru. Tolikšna množica se ne nabere pri nobeni drugi prireditvi.
Z obiskom je nastop počastil tudi g. šolski srbnik De Vetta, ki je ves čas sledil petju in prizorom ter pohvalil vso šolo. Pri tem je pa menda tudi opazil, s kako skromnimi sredstvi morajo naše šole delovati.
PEVSKI KONCERT PEVMČANOV
V soboto in nedeljo je cerkveni zbor iz Pevme priredil prvi koncert v dvorani Brezmadežne na Placuti. Pevcem in zlasti še pevovodji Fr. Valentinčiču iz srca čestitamo k odličnemu umetniškemu uspehu. Priznati moramo, da nismo še slišali peti podeželskega zbora s tako poglobljenim občutkom in jasno izgovarjavo. Pohvaliti moramo zlasti še odlično izbrani program. Saj je bil ves prešinjen s poduhovljeno ljubeznijo do rodne grude, do prirode in z nevsiljivo versko mislijo. Posebno se nam je priljubila Vodopivčeva »Poljske rože«, ki so jo morali ponoviti.	i
Udeležba je bila sicer častna, a vendar nezadostna. Ob tej priliki opozarjamo slovenske meščane na njihovo dolžnost, da se udeležijo v zares obilnem številu zlasti prireditev naših požrtvovalnih kulturnih delavcev z dežele.
VELIČASTEN POGREB
V nedeljo popoldne so v Gorici pokopali vinskega trgovca g. Marija Fogarja, ki je u-mrl točno en mesec za svojim bratom Francetom. Pogreb je spremljala dolga vrsta moških in obilo žena. Med udeleženci smo o-pazili tudi deželnega predsednika dr. Culo-ta. Užaloščeni družini, bratu nadškofu dr. Fogarju in vsem sorodnikom globoko sožalje vseh Slovencev. Izrazom sožalja se pridružuje tudi Novi list.
STEVERJAN
V četrtek preteklega tedna je toča hudo razsajala v Brdih, posebno okoli Medane, Kojskega, Šmartnega in Cerovega. Tudi pri nas je padlo nekaj ledenih zrn. VeČ škode pa je povzročila sod.rica, zlasti na češnjah. Tudi v okolišu Krmina eo se zbrali temni oblaki; bliskalo in grmelo je, da je bilo joj. Vso noč so streljali z raketami proti toči in obramba je bila uspešna. Le v Mirniku, Dolenjah in »ploh na hribini je toča ponekod u-ničila skoro ves pridelek. Upamo, da bodo oblastva težko prizadetim krajem z uspešnimi in hitrimi ukrepi priskočila na pomoč.
Občinski svet je na zadnji seji odobril načrt za delovišče v letu 1955-56. Prav tako so naši občinski očetje sklenili, nabaviti potrebno opremo za občinski urad in primerno obnoviti občinsko hišo, v kateri so do pred kratkim stanovali orožniki.
IZ PEVME
Odgovor ministrstva za kmetijstvo in razsodba prizivnega sodišča v Benetkah sta v zadnjih dneh razburila naše kmetovalce in one z Oslavja ter iz Štmavra, torej vse obdelovalce in najemnike na posestvu Zavoda za tri Benečije. Z zanimanjem smo v zadnji številki Novega lista brali člančič o tej razsodbi. Res je, da je za nas razsodba skrajno krivična, čeprav je po črki zakona pravična. Toda pravica, ki jo ta razsodba razglaša, je pravica brez duše in v nasprotju z duhom pravice, ki mora življenje graditi ter državljanom onemogočati že tako težak boj za obstanek. Še manj duha pravičnosti pa kaže odgovor ministrstva na našo prošnjo, da se nam omogoči odkup posestva, ki je danes last Zavoda za tri Benečije. Razlog, da mi nismo kmetovalci, marveč obrtniki in le postransko tudi kmetovalci, je iz trte izvit. Resnica je, da smo najemniki po večini pravi in izključno kmetovalci; še manj drži izgovor, da ni moglo ministrstvo posredovati, dokler ni bila končana sodna razprava. Mnenja smo, da bi moralo ministrstvo za kmetijstvo skupno z ministrstvom za notranje zadeve tožbo Zavoda sploh ustaviti. Saj gre za skoro državno ustanovo, ki je neposredno podrejena vladi. Tako je Zavod še pred kratkim dobil od države izredno visok prispevek 5 milijard lir, s katerimi naj podpre istrske begunce in poskrbi za njihovo naselitev.
Čujemo, da misli zavod v kratkem zgraditi 10 novih hiš za nove obdelovalce svojega posestva. Prav tako se širi govorica, da misli nam sovražna ustanova pridelovati na svojem zemljišču le vrtnino, kar pomeni morda smrtni udarec za goriške kmetovalce pri Sv. Roku, v Štandrežu in drugod. Ne moremo razumeti gospodarske politike, ki hoče nekomu pomagati s tem, da drugega uniči ali ga vsaj občutno oškoduje. Prefektura je dolžna, da nemudoma obvesti vlado o vseh morebitnih nakanah, ki jih snuje pTOti nam Zavod za tri Benečije. Ne moremo si namreč misliti, da bi vlada dopustila, naj se na tem posestvu izvrši nekaj, kar bi očitno slu-žilo le raznarodovalnim namenom. Sedaj je odpadel razlog, na katerega se je sklicevalo ministrstvo. Sodba je razglašena in vlada lahko izpolni do nas svojo dolžnost ter zavaruje naš gospodarski obstanek.
Če se to ne zgodi, se bo nad nami zagrešilo raznarodovalno dejanje, ki ho vpilo do neba. Budno smo na straži in do zadnjega se bomo borili za svoje pravice do življenja. Prepričani smo, da bodo našo borbo za staro pravdo podprli tudi vsi goriški kmetovalci, zlasti pa še Svetoročani, Štandrežei ter kmetovalci iz Podgore in Ločnika.
NEREČNA SMRT
Vse goriške Slovence je pretekli petek do srca pretresla žalostna vest, da se je obesila na Placuti št. 8 nesrečna slovenska žena, 53-letna Marija Gorjup, mati petero otrok, od katerih so trije mladoletni. Vzrok samomo-
ra je bila neozdravljiva bolezen in živčna razrvanost, ki se je je polotila v zadnjem času. Žalujočemu soprogu in otrokom izražamo globoko sožalje. Pokojnici pa naj da dobri Bog večni mir in pokoj.
Sveta dolžnost slovenskih dobrodelnih ustanov je, da na družino pokojne matere ne pozabijo.
IZ DOBERDOBA
Vreme, ki je za nas Kraševce tolikega pomena, nam je v zadnjem času kar naklonjeno. Prav v trenutku, ko nam je bil dež krvavo potreben, se nas je nebo usmililo in poslalo na kraško grudo mnogo blagodejne vode. Sedaj pa nad našim Krasom sije sonce, da smo ga kar z vsem srcem pozdravili.
Lepo število Doberdobcev se je v nedeljo udeležilo izleta v Gonars. Skupno s svojim g. župnikom so počastili slovenske žrtve krutega fašizma, ki je v nečloveških taboriščih z izstradanjem in najhujšim policijskim nasiljem hotel iztrebiti slovenski rod.
Iznenadeni so pa bili naši izletniki nad čudovito lepim in prisrčnim sprejemom prebivalcev iz Gonarsa. V zadnjih dneh so.tamkajšnji otroci kar tekmovali med seboj, da bi dostojno očistili slovenske grobove na božji njivi. Okrasili so. jih s cveticami. Domači župnik je pri maši zadušnici za naše žrtve tako lepo pridigal, da nas je presunil do solz. Imeli srnp živ občutek, da nas prosi odpuščanja za vse trpljenje, ki so ga naši ljudje doživljali za časa druge svetovne vojne v tamkajšnjih zločinskih barakah. Iz opeke barak žalostnega spomina »se je zgradila kapelica, v kateri se vsak dan moli za duše naših bratov in sestra,« je župnik ganljivo zaključil pridigo. Vsemu plemenitemu prebivalstvu Gonarsa, njegovim otrokom, g. župniku in čč. sestram, ki oskrbujejo svetišče in grobišče naših vojnih žrtev, se doberdob ski romarji v imenu vseh Slovencev iz glo bine duše prisrčno zahvaljujemo.
PLEŠIVO
Veliko veselje je zavladalo pri nas in v sosednem Subidu, ko smo zvedeli, da bodo tudi k nam napeljali zdravo pitno vodo. Dolgo smo moledovali, da bi krminska občina preskrbela pitno vodo. Sedaj pa upamo, da jo bomo zares dobili.
OSLAVJE
V četrtek. 12. maja, so bili na Oslavju nagrajeni udeleženci letošnjega zimskega tečaja za molžo in prehrano živine, ki ga je priredil Deželni kmetijski urad v Gorici. Nagrade, ki so bile razdeljene po žrebu, so bile v Škarjah, nožih za cepljenje in knjigah n kmetijstvu. Nekaj najpridnejših udeležencev je bilo izbranih, da pojdejo na skupni poučni izlet v Padovo.
SOVODNJE
Od 18. maja dalje se delita sladkor in kava za tekoči mesec. Vsaka oseba dobi 1 kg in pol sladkorja, 400 g surove in 320 g pražene kave. Zvedeli smo, da se bodo tudi pri nas zgradile ljudske hiše na stroške ministrstva za delo. Zidalo' jih bo podjetje Macuzzi. Hvala Bogu, da dobijo v kratkem štiri sovo-denjske družine prijeten domek, saj so do-slei hudo trpele zaradi nezdravih stanovanj.
Pred nedolgim časom so se premnogi starši kar prestrašili. Njihovi malčki, ki obiskujejo otroški vrtec, so zapovrstjo zboleli. Otro-ški vrtec so morali za nekaj časa zapreti. Ves strah pa je izginil in starši so se pomirili, ko je zdravnik ugotovil, da gre za nenevarne norice.
Churchillov osebni policist pripoveduje
Po težkem volilnem porazu se je Churchill umaknil v Montecarlo na francosko Sinjo o-bulo'. Tu je ostal 5 mesecev in obiskoval igralnico*. Dokler je imel srečo, je igral, a se znal ob pravem času odstraniti. Tako točno je vedel, kdaj je treba iti, da je z dobički plačal petmesečno najemnino za krasno vilo.
Od tedaj — pripoveduje Thompson — nisem nikoli več videl Churchilla resno igrati. Pač pa je imel strast, da je celo življenje neprestano' stavil. Rad je stavil o čemerkoli in s komer si bodi. Tej strasti se je predajal tudi ves čas druge svetovne vojne: stavil je, kolike nemških letal bo sestreljenih med napadom na London, koliko ujetnikov bodo zajeli zavezniki v kaki bitki, ali celo kaj poreče prihodnji govornik.
Churchillova posebnost je tudi, da se rad loti vsakega dela. To je pokazal n. pr. leta 1926, ko je dolgotrajna splošna stavka pretresala temelje Velike Britanije. Gospodarsko življenje se je na mah ustavilo in vsi časniki so prenehali izhajati. Občinstvo je bilo v temi, ker ni vedelo, kaj Se godi doma in po svetu. Churchill, ki je bil tedaj finančni minister, je sodil, da mora vlada na vsak način priti do sredstva, s katerim lahko obvešča prebivalstva o dogodkih.
Sklenil je izdajati kljub stavki časnik. Ker ni imel na razpolago1 stavcev, je naročil v London mehanike s podmornic in jih postavil k strojem. Sam je postal glavni urednik in pisal s prijatelji noč in dan članke. Iz ministrstva, kjer je ves dan delal, je najmanj po 30-krat dnevna telefoniral v uredništvo. Njegov dnevnik British Gazette, ki se je tiskal v začetku le na 2 straneh, je pred kon-
cem stavke dosegel naklado 2 milijonov primerkov.
Časi so bili razburkani in nevarni, a Churchilla je nered silno veselil. Srečen je bil, da lahko vzame v roke oblast in premaga zmešnjava. Za svojo osebno varnost — pravi , Thompson — se ni brigal. Štirikrat sem ga opozoril, da mu grozi atentat, a Churchill je v odgovor jel brundati skozi nos neke napeve.
STRASTEN ZIDAR
Churchill je vedno mnoga pisal in je s svojimi knjigami in članki silna služil. Poleg tega je zelo* mnogo podedoval od nekega bratranca in tako je postal bagat mož.
Kupil si je na deželi lepo posestvo Chart-well, ki mu še danes dela veliko veselja. Ko je urejeval svoj dvorec, ga je bila sama podjetnost. Vsako prosta uro je izkoristil, da je pohitel na dežela. To je delal tudi kot minister, čeprav je imel dela čez glavo. S seboj je vlekel celo vojsko vrtnarjev, kopačev in zidarjev in poveljeval na levo in desno: »To je treba podreti, ono izravnati! Tisti jarek tam moramo preložiti, da izsušimo močvaro.«
Kot začaran je gledal zidarje, kadar so mešali malto, in tudi sam segel pa lapati. Nikoli se ni utrudil razkladati pesek. Tudi sam se je hotel naučiti zidarskega poklica.
Prvi zid je postavil v 4 urah pred kosilom, in sicer kar na oko bre* vrvice in svinca. Domišljal si je, da bo etena kljub temu ravna in trdna. Na svoje dela — pripoveduje Thompson — je bil Churchill silno panosen. Tada ko so si delavci ogledali zid, so se smejali. Bil je bolj podaben kupu razvalin kakor zidu in prvi dež bi ga bil odnesel.
Medtem ko je bil Churchill pri obedu, so zidarji steno podrli in jo iz temelja spel zgradili, česar pa minister seveda ni vedel. Ko je padel mrak, se je Churchill pojavil na posestvu v družbi člana vlade. Gostu je ves navdušen razkazoval zid ter opomnil, da je bil postavljen le v 4 urah. Tako hitro in spretno zna Churchill sukati lopatico!
Pozneje je seveda Churchill svojo zidarsko umetnost zboljšal in bi ga bili lahko nastavili za dninarja. Skleda »kuhnje« in kos kruha bi bil lahko vedno zaslužil.
Nekaj let pozneje je imel v Združenih državah in Kanadi vrsto predavanj, na katerili je govoril o zidarski obrti s takim zanosom, da so ljudje kar strmeli in bili za zidarje vsi navdušeni.
Govoril je, kot bi bil pravi strokovnjak.
(Se nadaljuje)
ŽARNICE
Takoj po drugi svetovni vojni so se nekateri goriški podjetniki, med njimi zlasti pokojni inženir Ribi, pečali z misijo, da bi iz Žabnic zgradili vzpenjačo na Sv. Višarje. Sedaj čujemo, da ti krogi resno mislijo na Ribijev načrt. Zato so pred kratkim povabili nekega inženirja iz Solnograda, ki je priznan strokovnjak. Slišimo, da se niso še odločili, ali maj' se napelje vzpenjača iz Žabnic ali pa izpred železniške postaje v Ovčji vasi.
Vsi želimo, da se vzpenjača na Sv. Višarje čimprej zgradi ter da se pri tem delu zaposlijo domačini, saj je pri nas, odkar je izginil sneg, veliko brezposelnih.
V zadnjem, dopisu nam je tiskarski škrat hudo popačil priimek zobniškega rojaka preč. g. Anderwalda, ki smo ga preimenovali v Budertvalda. Za pomoto naj nam bralci o pr ost e.
m
EU GR
AECLETi GRfll
Čudna so pota usode, da kjer se stekajo slava, čast in bogastva, tam že preži zavist, nesreča in smrt.
Take nevidne sile in nitke, ki potegujejo človeka kot lutko na odru, da sam ni več gospodar samega sebe, so apdetle kat v pajčevino tudi beli grad ob Adriji, Miramar, ki je postal — zakleti grad.
Zla usoda je zajela še vsakega, ki je prišel v stike z ljudmi in okolico Miramara. Neko prokletstvo, tajinstveno in skrita, meče dolge sence na žalostne zgodbe in dogodke, ki se vrstijo kat v filmu. V objemu temnih mi-ramarskih kreljut so zrasla in padla cesarstva; kdor je prišel v miramarski sijaj, je žalostno končal ali kje v Mehiki ali na Am-ba Alagi v Etiopiji, cesarica Elizabeta je tu srečala prvič svojega morilca; general Moore je iz Miramara letel v ledena smrt na Koreji; prestolonaslednik Franc Ferdinand se je ad tukaj odpeljal v Sarajeva v smrt in izbruhnila je prva svetovna vajna.
Kdor odpre zgodovino, bo bral a zli sreči, ki jo je prinesla habsburška dinastija v ta prelepi košček naše domovine na Jadranu.
RELO JADRO PLOVE
«
Lepega poletnega jutra zgodaj je iz palače Lazarovič v Trstu, tam kjer se vije »Viale III.a Armata«, hitela prati pristanu odlična
kavalkada. Letos je prav sto let od tistega dne. V skupini jezdecev je vzbujal občudovanje meščanov mlad triindvajsetleten mladenič, otožnih, sinjih oči, z bujno brado, v opravi avstrijskega kontradmirala. Mladi mornariški poveljnik je bil avstrijski nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan. V admiralski palači je sprejemal poročila in dajal povelja, proti večeru je pa dal ukaz, naj pripravijo jadrnico »Mati božja ljubega zdravja«. To je bila precejšnja ladja, s katera se je nadvojvoda rad vozil pa tržaškem zalivu. Tudi danes ga je napadla otožnost, sedel je pri krmilu in zrl v daljavi na galebe pa na zelenje kraškega roba.
Maks je vzljubil v svoji pesniški naravi Tret in slikovito njegova okolico; tudi če se je zavedal, da je tu zanj le zlata kletka. Brat, cesar Franc Jožef, ga namreč ni mogel trpeti, in ga je poslal skoraj za kazen daleč proč s prestolnega Dunaja.
Bela jadra so se napela. Tiho drsi jadrnica mimo Barkovelj na odprto morje. Mladi mož, poln slave in bogastva, premišljuje z glavo, naslonjeno ob dlani. Ne sliši, da že grmi čez Volnik in so se temni oblaki razpotegnili že od Debelega rtiča do gradeške lagune. Bela jadra se napenjajo in prhutaio v nevihti kot jezdeci na sadni dan. Bliski koljejo temo, vihar nagiba ladjo. Tedaj šele
se nadvojvoda zdrami in ukaže krmariti v smeri na Grljan.
Že v starih časih so se mornarji v hudi uri zatekali v grljanski pristan, kjer je stal razpadel samostan in božja pot Matere božje grljanske. Po tedanjem kipu je umetnik izklesal soho, ki še danes steguje v grajskem stolpu pod uro svoje roke proti morju, kat da hoče reševati mornarje iz valov.
V to zavetje se je moral zateči »bragoc« z mladim admiralom. Njegove misli so še plavale kot bela jadra po morju, ki ga je nevihta neusmiljeno bičala. Za povratek v tržaško luko ni bilo več časa. Zato se je Maksimiljan s spremstvom izkrcal na grljanskera rtiču, na razklesanih školjih. Takrat seveda ni bilo hotelov. Zavetja so si morali poiskati v kmečki hisi med borovci in brajdami.
Tema je že bila, ko je spremstvo potrkalo na vrata hiše. Pri Danevu se je reklo temu kraško-slovenskemu domu. Gostoljubno je družina postregla avstrijskemu nadvojvodu z domačo večerjo in preprostim prenočiščem v zgornji kamri.
RESNIJO VIHARJI
_ Malo je spal pod Danevovo1 streho tisto viharno noč brat vsemogočnega avstrijskega cesarja. Tudi v njegovi duši so besneli viharji in turobni spomini.
Rojen je bil 1. 1832 kot drugi sin Karla in Zofije avstrijske. Vzgajali so ga skupno z bratom, noznejšim cesariem Francem Jožefom. Toda bila sta različnih značajev. Zato iu je vse živlienie ločila nevidna ste^n.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Stavendd vokalni akiei
1<3. t. m. je Slovenski vokalni oktet že petič nastopil v Trstu. Velika priljubljenost, ki si jo je oktet pridobil pri občinstvu mesta in okolice, je privabila številno poslušalstvo, ki je spremljalo koncert s pozorno simpatijo in nagradilo pevce z navdušenjem.
Od visehi sporedov, ki jih je oktet odpel v Trstu, je bil ta najpestrejši in najzahtevnejši. Sestavljale so ga večinoma narodne pesmi v izbranih priredbah: slišali! smo kar lepo število slovenskih narodnih v resnih in okusnih obdelavah Janka Ravnika, Prelovca, Cirila Preglja, Tomca, Svikaršiča Danila Švare, Jenka in Vrabca. Med njimi so zaradi svojih posebnih starinskih značilnosti zavzele posebno mesto Ljubezenske pesmi iz Jttezije v priredbi Rada Simonitija.
Številne so bile tudi narodne pesmi drugih slovanskih narodov, ki jih je oktet odpel v izvirnih jezikih: brvatsko narodno Omili mi u selu divojka v priredbi priljubljenega! skladatelja Jakova Gotovca, makedonsko Momčeto bez gunčeto v priredbi istega skladatelja, dve srbski narodni pesmi v zanimivi in izvirni priredbi Predraga Miloševiča, bolgarsko Pojdi, pojdi, inamo (A. Bukorešljev) in staro rusko narodno Večernij avon (Žarov).
Oktet je to pot pel nič manj ko v enajstih jezikih, to sicer slovenski, hrvatski, srbski, makedonski, bolgarski, ruski, latinski, italijanski’, francoski, nemški in angleški.
Medtem ko je bila pri viseh ostalih v tujih jezi-
Umetnostna razstava
Skedenjski rojak kipar Marjan Černe in po rodu češka kiparka Dolores Fahlada razstavljata sedaj v tržaški občipski galeriji svoja kiparska dela v mavcu in kamnu, plakete y bakru ter risbe.
Mladi Marjam Cerme! je poln zrelih zamisli in širokega gledanja v svet. V svojih delih skuša poudariti zlasti duhovno vsebino likov, medtem ko je njegovo oblikovanje okorno. Svojim predmetom skuša dati čim krepkejši izraz, kar se mu v veliki meri tudi (posreči. Ker je notranje zelo razgiban, se ne zadrži dolgo pri obdelavi določenega predmeta, temveč ga takoj pritegne zamisel oblikovanja drugih likov. Zato dobimo vtis, da so njegovi kipi izdelani v enem samem hipu. Med načinom njegovega oblikovanja in keramiko ni bistvene razlike. Nje-gova najizrazitejša razstavljena dela so: Doprsni ženski kip, Jokajoča žena in Tožeči maček.
Dolores Fallada je bolj umirjenega značaja. Najlepše so njene plakete v bakru. Človeške figure so skrbno oblikovane v elegantne drže, kar še prav posehno velja za skupino umetniških plesalcev. Ko opazujem njene kamnite kipe, imam vtis, da so nedokončani. Z globljim študijem bi kiparka utegnila dati svojim likom večjo plastičnost in mehkejše oblike. Občudujoč njene risbe, moram priznati, da sa zelo razgibane.	TONE	MIHELIČ
Zadlnjič smo ugotovili, kako blagodejno vpliva mrzla kopel rok na srce in živčni sestav. Prav tako zdravilna in pomirjujoča pa je tudi mrzla kopel nog.
Ce o tem še niste prepričani, poskusite! Ko boste v toplem poletju hodili po planinah, si v hladnem studencu okopljite noge ,nato pa tekajte po planinski travi toliko časa, da se vam posušijo. Seveda opravite lahko tako kopel tudi doma v kadi ali v kaki drugi dovolj globoki posodi. Važno je le, da se noge same posuše.
Učinek je presenetljiv. Utrujenost v trenutku iz-i gine in počutimo se olajšane.
Taka kopel je posebno priporočljiva za one, ki so podvrženi krčnim žilam ali zaprtju. Odsvetujemo jo pa ljudem, ki bolehajo na mehurju, pa tudi onim. ki trpijo zaradi počasnega (lenega) krvnega obtoka v možganih (migrena).
Kopel sme trajati od 15 sekund do 2 minuti. Na Vsak način pa moramo prenehati tedaj, ko nas zazebe ali ko občutimo toploto.
Slično kakor mrzla kopel nog vpliva na naše telo tudi hoja po tekoči hladni vodi, po rosni travi ali
kih izpetih pesmih izgovarjava odlična, moramo pripomniti, da nas je pri ruski pesmi nekoliko motila. Kljub temu je občinstvo pozdravilo pesem in solista Janeza Lipuščka z navdušenjem, ki je ne glede na popularnost pesmi preseglo vsako pričakovanje.
'Novost in veliko zanimivost v sporedu sta predstavljali madžarska narodna Napitnica, ki joi je na duhovit in svež način priredil največji živeči madžarski skladatelj Zoltan Kodaly Oberi: Kodaj), in črnska duhovna pesem Swing low, swi?et chariot. Pri poslednji se je uveljavil topel glas solista Boža Grošlja, čigar neoporečno angleško izgovarjanje moramo še posebej pohvaliti. Starejše dobe so predstavljale tri pesmi iz časa pevskega mnogoglasja iz šestnajstega stoletja in Die Lotosblumie romantičnega nemškega skladatelja Roberta Schumanna.
Pri vseh teh nas je presenetilo doživeto in dognano podajanje kljub pomankljivi intonaciji, ki so jo mestoma zakrivile tehnične težave.
S svojim petim nastopom v Trstu nam je oktet dal najpopolnejše izpričevalo svoje visoke zmogljivosti. Občinstvo ni nagradilo samo priljubljenih pevcev, ki so mu pričarali že mnogo lepih večerov, polnih bogatih užitkov, ampak tudi glasbenike, ki se vračajo s krožnega potovanja po srednji Evropi, kjer so želi sijajne uspehe. Z njimi so pokazali svetu visoko raven, ki jo je doseglo glasbeno življenje pri Slovencih.
PEVMSKI ZBOR
Cerkveni peviski zbor iz Pevme je nastopil 21. in 22. maja v dvorani 'Marijinega doma v Gorici s samostojnim koncertnim sporedom slovenskih pesmi posvetne vsebine za mešani in deloma za moški zbor. Danes, ko se toliko pritožujemo in ko mučno razmišljamo o premnogih zaprekah, ki ovirajo razvoj slovenske cerkvene ter posvetne pevske misli, in ko tako živo ter na široko razpravljamo o krizah •ljudskoglasbenegia udejstvovanja, se iznenada pojavi cerkveni pevski zbor, ki s svojim nastopom postavi mahoma na glavo vsa naša modrovanja. Tak nastop nam dokazuje, da zmore cerkveni pevski zbor ob dobrem upravnem in tehničnem vodstvu izpolnjevati več kot samo svojo ožjo dolžnost. Sili nas pa tudi, da kritično pregledamo naša črna razmišljanja.
Pevmski zbor ima za naše razmere zelo dobre in sposobne, rekel bi, zavidanja vredne pevske moči, ki glasovno popolnoma zadovoljujejo, čeprav šteje samo 21 pevcev in pevk. V pevovodju, organistu Valentinčiču, ima zbor vestnega, solidnega in dobrega učitelja. Smemo mu zato iskreno čestitati in izreči javno priznanje za njegovo zaslužno delo v korist slovenske pesmi.
Kč
I po snegu. To je sicer že star Kneippov nasvet, ali zato nič manj učinkovit.
Po tekoči vodi hodimo toliko časa, dokler mrzlega občutka ne zamenja topli. Tedaj seveda prenehamo, si nalahno odrgnemo noge in si oblečemo nogavice.
Tudi jutranja rosa je izvrstno zdravilo. Zgodaj zjutraj tekajmo po travniku nekaj minut, nato pustimo ,da se noge le površno posušijo. Takoj zatem si oblecimo nogavice in počakajmo, da se noge popolnoma posušijo. Pri hoji bomo začutili v nogah prijetno toploto.
Prav tako je v zimskem času tudi s tekanjem po snegu, le da sme to trajati le nekaj sekund. Noge si nato v topli sobi močno odrgnimo z brisačo. Ko si nato oblečemo nogavice in obujemo čevlje, hodimo še toliko časa, da začutimo v nogah blagodejno toploto.
Tako hojo po snegu priporočamo posebno onim, ki trpijo zaradi mrzlih nog. Krvni obtok se namreč s tem pospeši in v kratkem času dobijo noge zopet normalno toplino.
Zdravljenje z vodo po Kneippu je torej mnogovrstno, preprosto in enostavno, in kar je najvažnejše: uspešno in ceneno.
Kulturne vesti
Sredi maja je v Beogradu izšel prevod vojnega romana Prežihovega Voranca Doberdob. Roman je srbska kulturna javnost sprejela z velikim zanimanjem, vendar menijo, da b; bil prevod lahko dokaj boljši.
* * *
Pred nedavnim, je v Ljubljani gostoval dunajski Baryllijev kvartet. Izvajal je Mozartova, Schubertova in Beethovnova dela. Ljubljanski glasbeni kritiki so pohvalili izvajanje ter poudarili zlasti njegovo popolno vigranost.
* * *
Večkratni »Oskarjev nagrajenec« odlični ameriški filmski režiser Elia Kazan je sedaj na obisku v Jugoslaviji. V Beogradu je v razgovoru z domačimi filmskimi umetniki in pisatelji izjavil, da ga zelo zanima življenje jugoslovanskega ljudstva. Elia Kazan je filmski in gledališki režiser. Njegovi najbolj znani filmi so Tramvaj-Poželenje, Bumerang, Na pristaniški obali, Viva Zapata in Vzhodno od raja.
* * *
V začetku maja je v Ljubljani nastopila poljska pianistka Halina Czemy-Stefansky. Koncert je bil posvečen skladbam poljskega glasbenika Chopina. Zaigrala je nekaj njegovih polonez in mazurk, valček v Es-duru, nekaj nokturnov in dve baladi. S svojo virtuozno tehniko ter naravno in preprosto interpretacijo je odlično prikazala notranjo lepoto nesmrtnih melodij največjega vseh glasbenih poetov. Občinstvo je bilo z njeno poetično igro do ginjenosti navdušeno.
* * *
Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda nastopi na letošnjem mednarodnem dramskem festivalu v Parizu z dramo Maksima Gorkega Jegor Buličov. Predsave bodo v začetku junija.
* * *
Jugoslovanski svetovno znani dirigent Lovro Ma-tačič je po prodornem uspehu, ki ga je doživel v Miinldhenu, vodil koncert Mozarteuma v Salzburgu. Na sporedu je bil Mozartov koncert za klavir in orkester v c-molu in Brucfcnerjeva VII. simfonija v e-duiru.
* * *
Oktobra bo začela izhajati evropska revija Nuclear Fisics (Jedrska fizika), posvečena jedrskemu raziskovanju, Časopis bo urejal angleški atomski znanstvenik Rosenfeld; člani uredniškega odbora pa so naj-slovitejši evropski in ameriški atomski raziskovalci, med njimi tudi prof. Ivan Supek, univerzitetni profesor v Zagrebu in član jugoslovanske komisije za jedrsko silo.
* * *
Jugoslovanska koncertna agencija je pred kratkim sklenila s sovjetsko pristojno ustanovo pogodbo, po kateri bodo gostovali v Sovjetski zvezi jugoslovanski glasbeniki, in sicer prvakinja ljubljanske Opere sopranistka Vilma Bukovčeva, prvaka beograjske Opere bariton Miroslav Cangalovič in tenor Aleksander Marinkovič ter ljubljanski pianist Marijan Lipovšek.
• * N*
Naši sosedje Solkanci imajo y svoji sredi znanstvenika. To je profesor Jože Makuc, ki deluje v Zagrebu kot zelo poznan kemik. Letos so mu odobrili načrt za nov način pridobivanja joda. Doslej so mogli dobiti jod iz enega litra vode, ki vsebuje vsaj 50 miligramov jodovih snovi. Po Makučevem postopku bo dovolj, če bo v enem litru le 10 takih miligramov. Za Jugoslavijo pomeni to milijonske prihranke. Zato je naš solkanski znanstvenik, ki ima že petdeset drugih iznajdb, prejel od države visoko nagrado v znesku 1,100.000 dinarjev.
'Te dni je izšla peta številka mladinskega lista »Galeb«, s katero se zaključi prvi letnik. Oceno o njem bomo prinesli enkrat prihodnjič.
RAZSTAVA
Akademski klub iz Gorice vabi slovensko javnost, da si ogleda risbe, ki jih razstavljajo dijaki nižje in strokovne šole. Razstava bo v prostorih Katoliške knjigarne v Gorici od 31. maja do 12. junija med 10. in 12. ter 16. in 18. uro.
ALOJZ KUMER
ZA NAŠE ZDRAVJE
Mrzla kopel nog
GOSPODARSTVO
JUGOSLAVIJA SE INDUSTRIALIZIRA
KDAJ BOMO ŠKROPILI PROTI PERONOSPORI ?
Peronospora se razvija le v primerni toploti in ob zadostni vlagi. V juniju in juliju je toplota vedno dovolj ugodna za razvoj pe-ronospotre, zato moramo tedaj paziti predvsem na vlago. Če pade samo nekaj kapljic dežja, da so trtni listi mokri nekaj minut, potem je vlage dovolj, da se peronospora pojavi in to moramo s škropljenjem preprečiti.
Peronospora ne nastopi takoj za dežjem, temveč potrebuje za svoj razvoj nekaj dni. čim bolj hladno je, tem kasneje se pojavi. Če je toplo, se peronospora hitreje razvije. Konec aprila in v prvi polovici maja potrebuje peronospora okoli 15 dni za svoj razvoj: to pomeni, da nastopijo temne oljnate pege na listih 15 dni za dežjem. Konec julija se ta doba skrči skoraj na eno' tretjino, to je na 6—7 dni. Škropiti moramo vedno
2—3 dni prej.
Naslednji koledar nam nazorno pokaže, kdaj lahko pričakujemo, da se pojavijo temne oljnate pege, če je deževalo na določen dan.
je deževalo	moramo pričakovati temne pege dne
19. maja	2.—3. junija
22. maja	3.—4. junija
25. maja	6.—7. junija
28. maja	9.—10. junija
31. maja	12.—13. junija
3. junija	12j—13. junija
6. junija	15.—16. junija
9. junija	18.—19. junija
12. junija	20.—21. junija
15. junija	23.—24. junija
18. junija	26.—27. junija
21. junija	30. junija
24. junija	3.—4. julija
27. junija	6.-7. julija
30. junija	9.—10. julija
3. julija	10.—11. julija
6. julija	13.—14. julija
9. julija	16.—17. julija
12. julija	19.—20. julija
15. julija	22.—23. julija
18. julija	• 25.—26. julija
21. julija	27.—28. julija
24. julija	30.—31. julija
27. julija	2.—3. avgusta
30. julija	5.—6. avgusta
lazpredelniic«	upošteva vsak tretji dan.
Če bi deževalo' vmes, bi peronospora nastopila v sorazmerno odgovarjajočih dneh.
Opomba:	Ta	koledarček si izrežite;
bolje pa bi vsekakor bilo, da si shranite to številko’, kakor tudi sploh vse izvode Novega lista. Konec leta bi imeli zanimivo knjigo.
OBVESTILO BIKOREJCEM
Kmetijsko nadzorništvo obvešča živinorejce, da bo v mesecu juniju spomladanski pregled bikov. Zakon namreč ne dovoljuje, da bi živinorejci držali nepotrjene, nad 1 mesec stare bike, če ni že vložena prošnja za potrditev.
Kmetovalci, katerih biki bodo junija stari 10 mesecev, morajo do konca tega meseca vložiti prošnjo pri Kmetijskem nadzomištvu, ul. Ghega 6/1. Prošnjo je treba poslati preko občine. Enako prošnjo morajo napraviti tudi lastniki že potrjenih bikov, če potrditev zapade v juniju.
Vsa potrebna pojasnila se dobe na sedežu komi Bije ali po telefonu št. 38-673.
Če pogledamo v gospodarsko življenje držav, ugotovimo’, da je pri narodih z močno industrijo življenjska raven mnogo višja kot pri narodih s pretežno kmetijsko proizvodnjo. Zato skušajo države čimbolj razviti lastno industrijo.
V stari Avstro-Ogrski so vladajoči Nemci in Madžari skrbeli predvsem za industrijski razvoj lastnih narodnostnih ozemelj in so se za ostale pokrajine — z izjemo Trsta in Reke — prav malo brigali. Zato pa je tudi bilo prav malo industrije v pokrajinah, ki so se po prvi svetovni vojni združile v novo jugoslovansko državo. Mlada Jugoslavija je bila predvsem agrarna država, saj je skoraj 75% vsega prebivalstva črpalo življenjske dohodke iz kmetijstva, ki je nudilo tudi večino blaga za izvoz, medtem ko je bil uvoz sestavljen skoraj izključno iz industrijskih predmetov.
Med obema svetovnima vojnama, to je v dobi od 1. 1918 do 1. 1940, je sicer v Jugoslaviji zraslo mnogo industrijskih podjetij, a agrarni značaj države se je le prav malo spremenil. Industrija je bila mlada, komaj v razvoju in v tem jo je zajela druga svetovna vojna, ki ni samo zaustavila njen nadaljnji razvoj, temveč tudi porušiila mnogo tega, kar je bilo napravljenega.
POGOJI ZA INDUSTRIALIZACIJO
Jugoslavija ima zelo ugodne pogoje, da se v njej razvije industrija: 1. predvsem ima
V
ortni pregled
NOGOMET
Jugoslovanska liga: izidi 21. kola:
Lokomotiva - Hajduk: 1-3, Železničar - Vojvodina: 1-0, Spartak - BSK: 2-2, Dinamo - Sarajevo: 2-2, Partizan - Zagreb: 1-3, Proleter - Crvena zvezda:
3-5, Radnički - Vardar: 2-1.
V lestvici vodi Hajduk z 32 točkami, sledita mu BSK im Dinamo z 29, nato Partizan in Crvena zvezda s 25, Vojvodina 24 itd. Največje' presenečenje v tem kolu je zmaga Zagreba nad Vojvodino. Beograjski državni reprezentanti so igrali pod ysako kritiko; s tem so zgubili mesto v moštvu, ki bo v nedeljo igral v Torinu. Preseneča tudi neodločen izid zagrebške tekme med dinamovci in Sarajevom. Dinamo je še v borbi za prvo mesto. Tudi BSK je pustil točko Spartaku, dočim je Hajduk pod Vu-kasovim vodstvom beležil zmago nad Lokomotivo. Enaindvajseto kolo je bilo torej ugodno za Spliča-ne, ki so tako še bolj utrdili svoje vodstvo.
Italijansko moštvo bo igralo v Torinu verjetpo v sledeči postavi: Viola, Giacomazzi, Magnini, Chiap-pella, Ferrario, Moltrasio, Boniperti, Pandolfini, Pivateili, Menegotti, Frignani. Rezervni igralci so Costagliola, Ballacci, Bergamaschi in Galli.
KOLESARSTVO
Giro dltalia. Fiorenzo Magpi, ki si je v Cannesu priboril roza majico, odlikovanje, ki pritiče vodečemu v lesitvici, je po deveti etapi še vedno prvii. Sledijo mu z nekaj sekund zamude Monti, Clerici, Nen-cini, Geminiani, Coppi, Moser itd.
Delne zmage so si osvojili Fantini, Astrua moštvo Torpado (prvi Defilippis), Corrieri, Bemedetti in Nencini.
(Najresnejša kandidata za končno zmago sta tako ostala Coppi in Magni.
TENIS
Davis cup. Drugo izločilno kolo.
Avstrija - Anglija: 1-4, Egipt - Indija: 0-5, Nemčija - Itailija: 0-5, Južna Afrika - Danska: 2-3, Francija - Argentina: 3-2, Švica - Švedska: 0-5, Madžar-
zelo velika rudna bogastva, saj so v Jugoslaviji že danes znana ogromna ležišča najrazličnejših rud: železa, bakra, celo zlata in tudi urana, ki ima velikanski pomen v današnji atomski dobi; 2. obilico goriv, bodisi premoga, lesa in tudi petroleja; 3. zelo bogate vodne sile; 4. delovno, mioč z nadpovprečno inteligenco.
Žal so pa tudi mnoge zapreke za industrializacijo: 1. predvsem pomanjkanje kapitala, da bi si z njim nabavili prepotrebne stroje za prvi pogon tvornic; 2. slabe prometne zveze, slabe ceste, pomanjkanje železnic in premalo prevoznih sredstev; 3. pomanjkanje potrebne tehnične izobrazbe.
Med ugodne pogoje se danes da tudi šteti smotrnost in enotnost načrtov, med neugodne pa spadajo pretirani načrti in šušmarstvo.
Nadaljevanje prihodnjil
IZ GORIŠKE
PRISTOJBINE ZA MLACVO
Odbor za cene je 'sklenil, da ostanejo cene za mla-čev iste kot lani. Kmetijske organizacije bodo medtem sklenile podroben dogovor z lastpiki mlatilnic.
GRADE2
V Fossalonu pri Gradežu bo v nedeljo, 28. maja. razstava goveje živine.
VOJAŠKI DOPUSTI
Vojaki lahko dobijo 10-dpevne dopuste y času žetve in mlačve. Kdor želi podrobnih pojasnil, jih lahko dobi pri občinskih vojaških uradih.
PODPORA SVILOREJCEM
iSvllorejci so se stalno pritoževali ,da se ta veja narodnega gospodarstva več ne izplača in zato so jo mnogi opustili. Ker pa hoče ministrstvo za kmetijstvo rejo sviloprejke na vsak način ohraniti, je , določilo, da bo prispevalo 50 lir Za vsak kg svilo-dov. Na ta način bodo svilorejci dobili najmanj po 500 lir za kg.
mu) in Belgija - Cile (v Bruslju).
BASEBALL
Izidi tretjega kola:
Giants - 'Calze Verdi: 10-9, L. Inter - CUS Milano: 19-9, Nettupo - Firenze: 17-1, Lazio - Roma: 5-3.
Izidi četrtega kola:
CUS Milano - Giants: 8-7, Nettuno - Lazio: 6-4,
L. Inter - Calze Verdi: 14-7; tekma Firenze - Roma ni bila odigrana.
Po četrtem kolu vodi Nettuno s 1000 točkami, na drugem mestu je Lazio s 750 točkami, sledita L. Inter in Roma s 666 točkami, nato Giants in Firenze s 333, CUS Milano 250 in Calze Verdi 0 točk. L. Inter, Roma, Giants in Firenze so odigrali eno tekmo manj. Število točk, ki jih ima moštvo v lestvici, se izračuna tako, da se razdeli število dobljenih tekem s številom odigranih in se kvocient pomnoži s tisoč. Gianst, ki je odigral tri. tekme in dobil eno samo ima tako 333 točk.
ATLETIKA
Na atletskem tekmovanju v Modestu (Kalifornija) sta bila porušena dva svetovna rekorda, in sicer: Franklin »Bud« Held je vrgel kopje 81,75 m in ( tako prekosil prejšnji rekord, ki je bil sicer tudi njegov (80,41 metrov). Štafeta 4x100 yard univerze iz Texasa je pretekla razdaljo v 40"2 sekundah. Prejšnji rekord 40”5.
Jugoslovanski lahkoatlet Marjanovič je izboljšal državni rekord skoka v višino s skokom dveh m.
SAH
Končala je študentovska šahovska olimpijada. Jugoslavija je zasedla drugo mesto s 33 točkami za Rusijo (41) in pred' Madžarsko in Bolgarijo (32%), Češko (27%), Islandsko, Poljsko, Španijo, Finsko, Nizozemsko, Švedsko, Norveško in Francijo.
Za Jugoslavijo so igraili Fuderetr, Karakljaič, Milič, Djuraševič in rezervi Bertok in Bogdanovič. Jugoslovani so igrali z Rusi v prvem kolu in izenačili 2-2. Fuderer je zmagal na prvi deski z ruskim velemojstrom Tajmanovom.
C. B.
ska - Cile: 2-3, Cehoslovaška - Belgija: 0-5.
V naslednjem kolu bodo igrale:
Anglija - Indija (v Manchestru), Danska - Italija (v Kopenhageniu), Švedska - Francija (v Stokhol-
ZA NASE NAJMLAJSE
\AAA\AA/WW
Št. 14
Hatean, Ubati	------------------
/VVVVVVVVVV\VVYVV\rvVVVVVVVWW\/VVYVVVW\VvVVVVVY/VVWWVVWWW	VAAAA/^/^\AAAAAAAy^AAAAA/y^/vV\AAAAA/7v/-/v/7^/	JV%/W^AV'AMA/'AAAAAAAAA<>AA/^VAAAAAAAAAAAAŽ
W», bf U|» KI— »wiw|b. Im. Ali
Tarzan je radostno poslušal odmev svojega vriska. Nekaj trenutkov je bilo vse tiho. Nato se je iz dalje začul drug glas, globok, strašen in prav tako izzivalen*. Bil je lev Numa. Iz še večje dalje pa miu je odgovarjalo divje lajanje opičjega samca.
Ul
Ko si je ob potoku ugasil žejo, je krepil h koči vzdignil zapah in stopil vanjo. Nič se ni spremenilo, odkar je bil zadnjič prestopil ta prag. Okoli ramen si je ovil travnato vrv ter 'krenil v gozd, dla) ulovi nekaj za kosilo.
w
/
m
Povzpel se je med1 velikanska drevesa. Ob prvem skoku z veje na vejd ga je prešinila vsa nekdanja radost. Ujel je merjasca in se nasitil z njegovim surovim mesom. A za življenje v džungli je potreboval orožja. Hodil je štiri dni in iskal človeka.
riž
K
n
a
5
Spal je v vrhovih dreves. Ko je ravno jedel meso divjega jelena, mu je v nosnice udaril človeški duh, ki je prihajal iz daljave. Tarzan je odBfreselja skakal z drevesa na drevo, dokler pi opazil neznanega vojščaka, ki je previdno stopal po džungli.
Tarzan je čakal, da bi vojščak prišel na kako jaso, kjer bi mogel vreči zanko nanj. Tedaj pa je zagledal veliko, rumenkasto žival, ki se je plazila po travi. Bil je lev Numa, ki je zalezoval črnega moža. Tarzan je spoznal, kaj preti domačinu.
Bil je človek, ki ga je zalezoval skupni sovražnik. Lev je tedaj planil iz grma! Tarzan je kriknil v svarilo in vojščak se je še pravočasno ozrl, da je videl, kako je tanka zanka ustavila Numo sredi krvoločnega skoka.
Skrivnost
DRJA FU-MANCUJA
ROMAN m Spisal i Sax Roliner • Prevedel: A. P.
»Da,« je bil odgovor, »nekaj mestjcev.«
»Vi menite, cla se okoliščine njegove smrti v celoti skladajo s smrtjo zaradi take bolezni?«
»Nedvomno. Ali sami kaj posebnega opažate? Sir Frank Nar-combe se popolnoma strinja z menoj. Mislim, da ni kaj dvomiti.«
»Ne,« je dejal Smith in sc zamišljeno vlekel za levi uhelj. »Midva, sir, nikakor nočeva oporekati točnosti vaše zdravniške sodbe.«
»Toda ali Se motim, ako menim, da sta s policijo v zvezi?« je vprašal zdravnik.
»Niti dr. Petrie niti jaz nisva v zvezi s policijo,« je odvrnil Smith. »A kljub temu bi želel, da imate najino povpraševanje za zaupno.« Ko sva zapuščala hišo s čustvom grozotnega spoštovanja do nevidnega obiskovalca, ki se je s svojo mrzlo, sivo roko dotaknil lorda Southeryja, se je Smith ustavil pred nekim črno oblečenim možem, ki je šel po stopnicah mimo> nas.
»Ste vi strežaj lorda Southeryja?« Mož se je priklonil.
»Ali ste bili v sobi ob času njegovega usodnega napada?«
»Bil sem, sir.«
»Ali ste slišali ali videli kaj nenavadnega — kaj nerazumljivega?«
»Nikakih tujih glasov izven hiše na primer?« Mož je stresel glavo, Smith me je prijel za leht in tako sva stopila na cesto.
»Morda si zaradi teh dogodkov kaj domišljam,« je dejal; »toda zdi se mi, da nekaj zastruplja zrak — nekaj posebnega, v hišah, katerih vrata nosijo neviden smrtni pečat Fu-Mančuja.«
»Prav imaš, Smith!« sem potrdil. »Nisem hotel stvari omeniti, toda tudi jaz sem si razvil neki čut, ki me svari pred doktorjevo prisotnostjo. Dasi ni niti trohe potrjujočih dokazov, sem prav tako prepričan, da je on povzročil njegovo smrt, ko da bi ga bil videl pri delu.«
V tistem mučnem duševnem občutju •— vklenjena nebogljenca zaradi najine nevednosti ali Kitajčevega nadnaravnega veleuma — sva preživela naslednje dni. Prijatelj je bil videti, kakor da bi ga ugonabljala vročica. Vendar nisva mogla ničesar ukreniti.
V padajočem mraku nekega večera, kmalu potem, sem leno •prelistaval neke knjige, ki so ‘razstavljene za prodajo pri nekem
knjigotržcu rabljenih knjig v New Oxford Streetu. Ena izmed njih, ki je razpravljala o tajnih združenjih na Kitajskem, se mi je zdela poučljiva, in že sem hotel poklicati knjigotržca, ko sem se zdrznil, ker se je neka roka oklenila moje lehti.
Hitro sem se obrnil — in gledal v temne, prelepe oči Kara-manehine! Ona — ki sem jo bil videl v tolikih raznovrstnih pre-
TEDENSKI KOLEDARČEK
29. maja, nedelja: Binkošti, Maksim
30. maja, ponedeljek: Ivan Orl., Milica
31. maja, torek: Angela, Bojislav
1. junija1, sreda: Fortunat, Radovan
2. junija, četrtek: Erazem, Velimir
3. junija, petek: Klotilda, Radoslava
4. junija, sobota: Kvirin Dika
VALUTA —	TUJ	DENAR	
Dne 25. maja si	dobil	oz. dal za:	
ameriški dolar		625—628	lir
avsitrijski šiling		23,75—24,75	lir
100 dinarjev		84—89	lir
100 francoskih frankov		167—169	lir
funt šterling		1640—1680	lir
nemško marko		146,50—148,50	lir
pesos		19—21	lir
švicarski frank		145,75—146,75	lir
zlato		715—718	lir
napoleon		4175—4275	lir
RADIO	TRST A		
Nedelja, 29. maja ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz tržaške stolnice: 11.30 Vera im naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše: Čarovnik in njegov učenec; 13.30 Glaisba po željah; 16.00 Malo za šalo, malo za res; 19.15 Naši književniki pred mikrofonom: Rafko Vodeb; 20.30 Gianni Schicchi, opera v 1 dejaijiju.
'Ponedeljek, 30. maja ob: 12.55 Zenski duet; 14.00 Lahke melodije igra Franico Russo; 18.00 Paganini: Koncert št. 1; 19.00 Vaški kvintet; 19.15 Mamicai pripoveduje; 21.00 Aktualnosti; 22.00 Predavanje: Italijanska arhitektura.
Torek, 31. maja ob: 12.00 Predavanje: Peta Byr-dova ekspedicija; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Ca-selila: Koncert za klavir, violino in čelo; 19.15 Radijska univerza: Stroj in družba; 21.00 Radijski oder: Bradlley: Od petih do šestih.
Sreda, 1. junija ob: 12.00 Iz kraljestva prirode;
13.30	Lahke melodije igra duo Hairris-Priimani; 18.00 Liszt: Koncert št. 2 za klavir; 19.15 Zdravniški ve-dež; 20.30 Poje tercet »Metuljček«; 21.00 Demokratični to totalitarni socializem; 22.00 Slovenija v francoski knjigi o Jugoslaviji..
Oetrtek, 2. junija ob: 10.00 Predavanjem Češnje, maš pirvi poleitni sad; 12.00 Republika v Mazzinijevi zaimisli; 14.30 Slovenski zbori; 16.00 Verneuil-Beer: Potovanje v Benetke. Igra; 18.00 Haendel: Cotncerto grosso; 21.00 Dramatizirana zgodba: Ivan Cankar: Zadnje ure Simna Sirotnika - radijska priredba; 22.00 Glasbeno predavanje.
Pietek, 3. junija ob: 13.30 Glasba po željah; 18.00 Prokofijev: Koncert za klavir št. 3; 18.30 Z začarane police: Sanje so mu prinesle srečo; 19.15 Sola in vzgoja: Mladina se pripravlja na počitnice; 20.30
Slovenski vokalni oktet; 21.00 Tržaški kultruni razgledi; 22.00 Novi ameriški pripovedniki.
Sobota, 4. junija ob: 12.00 Povrtnina in zdiravje: Stročnice; 13.30 Jugoslovanski motivi; 15.30 Pogovor z ženo; 16.00 Salonski orkester Pacchiori; 17.30 Slavni pevci; 19.15 Radijska univerza: Hiša v starem Rimu; 21.00 Malo za šalo, malo za res.
DROBNE VESTI
Iz Trsta
OBVESTILO
Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole v Trstu sporoča, da bo pismeni praktični in grafični niž ji tečajni izpit v naslednjih dneh: v soboto, .4. junija slovenščina v ponedeljek, 6. junija knjigovodstvo in trgovsko računstvo
v torek, 7. junija trgovinstvo - praktične vaje v sredo, 8. junija matematika v petek, 10. junija stenografija V soboto, 11. junija italijanščina v ponedeljek, 13. junija strojepds 'Pričetek izpita bo dnevno ob 8.30.
* * •
Družini dr. Vlaidimira Deška, profesorja na Trgovski akademiji v Trstu, se je rodil sin, ki ga bo do krstili za Boruta. Srečnim staršem iskreno čestitamo.
Iz Gorice
SV. BIRMA v GORICI
V Gorici bo nadškof msgr. Ambrosi na binkoštno nedeljo birmoval pri Sv. Ignaciju ob 11.15 in ob
14.30	uri; v četrtek, 2. junija, pa bo birma ob 16.30 v cerkvi! Sv. Srca.
PRIJAVITE VAJENCE
Združenje obrtnikov poziva člane, naj prijavijo vajence Uradu za delo. Prijavo je treba izpolniti na predpisanih vzorcih, in sicer do konca maja. Vzorci so na razpolago pri Uradu za delo.
ZIDARSKI TEČAJ
V prihodnjih dneh se prične v Gori. i tečaj za zidanje. Namenjep je brezposelnim delavcem. Sprejeti pa bodo le tisti, ki so vpisani v seznam namestitvenega urada (Ufficio di collocamento) v ulici Scod-n.ik. Kdor bo sprejet, bo dobil 200 lir dnevno. Kdor ni deležen brezposelne podpore, bo dobil dnevno 10 lir več. Poročeni in tisti, ki podpirajo starše, dobe za vsakega člana še 60 lir dnevne doklade.
Kdor želi na tečaj, naj čimprej vloži prošnjo na navadnem papirju na urad za delo.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaška ozemlja
PRIREDI:
V SOBOTO 28. MAJA, OB 21. URI V BORŠTU igro Eduarda da FTiippa
FILUMENA MARTURANO
V NEDELJO, 29. MAJA OB 19. URI V BORŠTU igro Eduarda de FTiippa
FILUMENA MARTURANO
V SREDO, 1. JUNIJA, OB 19. URI NA KONTOVELU mladinsko igro Oskarja Wuiehnerja Pastirček Peter in kralj Briljantin
V ČETRTEK, 2. JUNIJA, OB 21. URI NA KONiOVELU fjfro (Eduarda de FIlippa
FILUMENA MARTURANO
MALI O O L A S i
Zakonski par brez otrok s sodobno urejenim gospodinjstvom sprejme marljivo gospodinjsko pomočnico. Prednost imajo dekleta z gospodinjsko šolo. Informacije na upravi lista.
Motor znamke Iso ali Macchi v dobrem stanju kupim takoj. Ponudbe na upravo.
J
TOVARNA
(Plmčie
KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvr&i vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
oblekah — je bila opravljena v lepo se ji prilegajočo sprehodno obleko in je imela mnogo svojih čudovitih las zakritih pod novodobnim klobukom.
Pomenljivo se je ozrla okrog.
»Brž! Idite okoli vogala! Moram z vami govoriti,« je dejala z blagazvenečim glasom, ki me je presunjal.
Nikdar, kadar sem bil z njo, se nisem popolnoma obvladal. Moral bi biti iz ledu, kdor bi se lahko, zakaj njena lepota je bila redkost, poleg tega je bila skrivnostna — in skrivnost napravi žensko- privlačnejše. Ko sva zavila v tiho ulico, se je ustavila z besedami:
»Sem v sili. Mnogokrat ste želeli, naj vam pomagam, da ujamete dr. Fu-Mančuja. Pripravljena sem to storiti.« Nisem mogel verjeti, da sem prav slišal.
»Vaš brat .. .« sem začel.
»Vi ste zdravnik*« je dejala. »Želim, da greste z menoj in si ga zdaj pogledate.«
»Kaj! Ali je v Londonu?«
»V hiši dr. Fu-Mančuja je.«
»In vi hočete, da jaz .. .«
»Da, spremite me tja!«
Nayland Smith, o tem ne dvomim, bi mi svetoval, naj ne zaupam svojega življenja temu dekletu s prosečimi očmi. Vendar sem to brez obotavljanja storil; kmalu sva se v zaprtem avtomobilu peljala proti vzhodu. Karamaneh je bila zelo molčeča, ali vselej, kadar sem se obrnil proti njej, je imela svoje velike oči
uprte vame z izrazom prošnje, tuge in še nečesa, nečesa nepopisnega. Vozaču je velela voziti v soseska novega pristanišča, to je na kraj, kjer smo že doživeli pripetljaj z doktorjem Fu-Manču-jem. Mraz je zagrnil umazano živahnost East Enda, ko sva se bližala cilju. Inozemci vseh barvnih odtenkov soi se v siju svetilk na glavni cesti gibali okrog nas, prihajajoč iz tesnih ulic. V kratkem času vožnje smo prišli iz lepega dela zapada v sumljivo podzemlje vzhoda.
Ne vem, da bi se bila Karamaneh kaji premaknila-; toda ko> smo se bližali bivališču Kitajca, se je privila bliže k meni, in ko sva avto odpravila in korakala po ozki ulici proti obrežnemu delu, se me je plašno oklenila, se obotavljala in celo kazala, ko da bi se rada vrnila. Toda premagala je sivojo> bojazen ali adpor in me vodila dalje skozi mešanico ozkih ulic in majhnih dvorišč, da sem spoznal, kako čisto sem se nahajal v rokah tega dekleta, čigar življenje je bilo polna senc, čigar značaj je bil tako nedoumen in čigar lepota in očarljivost bi lahka bili krinka pretkane kače.
Hotel sem govoriti.
»Ssst!« položila mi je roko na laket, da naj malčim.
Visoki, rumenkastosivi zid iz opeke, ki je po vsemi videzu tvoril del nekega pristaniškega poslopja, se je pred nama dvigal iz temine, v nosu sem pa začutil nepopisen smrad, ki je zavel o>d obrežja. Zadušen šum obrežnega prometa naju je obdajal. Začul sem, kako je Karamaneh vtaknila ključ v ključavnico in me po* tegnila skozi odprta vrata v senco znotraj ter spet vrata zaklenila-
(Nadaljevanje v prihodnji številki J