StcT. ^ WsřTessp ® 1. dccembra 1892. Vm. letnit Izhajajo 1, in 15. vsftcega meseca. Cena jim je za celo 1 flid,, za pol leta 50 kr. — Naročnino m dopise sprejema J. Krajec v Novem Mestu. Kdor želi kako oznanilo v „Doleu'ske Novice" natisniti dati, placa za dvostojino petit-vrsto 8 kr. n enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Katere ostre kmetijske postave nam je treba? Po Dolenjskem, Notranjskpni in Gorenjskem pritožujejo se kmeioTalei kaj bridko o velikanski àkodi, katero jim je napravi] letos na prldelkili črv (ogerc, podjed). Krompirja niso pridelali v mnozih krajih niti toliko, kolikor so ga posadili. Kar pa so ga. dobili, je kaj malo ali skorej ni5 vreden, ker je ves razjeden. Od tod letošnja nezaslišana visoka oena krompirja Drnj^a leta 88 je dobil za 33 k veČem 40—45 kr. mernik, aH za 2 kr, kilogram krompirja. Letos je že zdaj po 1 goldinar mernik ali pa po 4 kr. kilogram. Kaj bode že do spomladi, ko bode řas krompir saditi ? Seno, otavo, posebno pa deteljo je poškodoval èry v mnoïih krajih tako, da morajo gospodarji živino odprodajati, ker si je ne upajo čez zimo pre-rediti. Od tod priliaja nizka cena živine, katera bode pa do prihodnje spomladi èe veliko bolj upadla, }(ajli vsak bode botel le prodati, nihče pa ra^un mesarjev kupiti. Koruza, žito, B kratka vsi poljedelski pridelki so bili tako po črvu poškodovani, da pe tu in lam niti poznalo »i, kaj da je bilo na njivi sejaiio, oziroma sajeno, Da> slišijo se Ěe ceJo pritožbe, da so řrvi mlado sadno drevjCf na novo zasajene am rižke vinograde ali deloma, ali pa ludi popolnoma uničili. Kako Čudo, ako pri takili okolščinah v več krajih kmetje prodajajo svoje kmetije po slepi ceni ter so preseyiyejo v Ameriko. Prihodnje leto bode črv delal ňkodo ÍSe do BV. Ivana. Leta 1894. bođemo pa imeli hroŠčcv (kebrov) toliko, da bode vse črno in da bode goi-diio, kakor tudi sadno drevje, da bodo ïe celo trte vse gole — brez listja. Ako se ne bodo leta 18i)4. hrošči v kar le mogoče veliki meri uničevali, bode leta 18^)5. in 18i)(î. zopet toliko črvov v zemlji, da bodo kar vse uničili, kmetovalca ob pridelek pripravili in ga s kmetije pregnali. Po zdajâni dotični postavi silijo se po-estiiiki kmetijski, da hrošče, bolj ko mogoče uničujejo, kadar pride njih leto. Žujian.itva, orožniki (žandarmi) Poduk o kolen. Kako je posameznim živeti za Časa kolere? Vsakdo naj se pred vsem poduči, kaj je kolera, in kako je možno varovati se, da je ne dobimo. Iz tega bode sprevidel, da gosposka s svojimi ukazi in naredbami namerava le dobro; obvarovati državljane kolere. Prepričal se bode, da se |e kolere varovati mogoče, ker se ista zatrosi «dino le po glivicah iz želodca in Črey obolelega človeka; ako taka glivica ne pride v naS želodec. Je obolenje za kolero popolnoma nemogoče: Po srakn iz daljave ee kolera ne âiri. Strah je povsod slab svetovalec. Rađi tega oe béži pred kolero kar brezmiselno, ostani pri svojih navadnih opravilih. Nenmm strah pred kolero jo najbolj širi, I^udi, ki ao briaii pred kolere^ os spr^jem^ brez potrebe v svojo biSo; ako pa si to storil naznani precej gos|ioski, županstvu ter pazi na vse, kar je treba, da se kolera ne zanese. Gostilničarji in drugi, kateri sprejemajo tajre, imajo v tej reči največo dolžnost, kakor emo vže prej omenili. Ne zahajaj v hiSe, kjer je kolera, ako te tje ne kliče dolžnost. Ako pa moraS v tako hišo, varuj se stranišča, ne jej in ne pij ničesa v istej hiši ■— izvzemši ravno kuhano. Ne zahajaj v kraje, kjer se shaja mnogo ljudij, sicer pa živi kakor po navadi. Skrbi, da odpraviš v svojem stanovanju vso, kar je zdravju nevarno: pri stranišču, izlivu, gnojišču, smetišču itd. Skrbi, da bodo vsi prostori čisti, suhi in w«tli. Odpadki v kuhinji naj se nikdar ne mečejo po tleh, ampak spravijo naj se v zaprtih posodah, v katerih se lahko odpravijo. Ko se pometa, nai Ob ak^ da se oe bode vzdigal itrati im^ nalogo, to je dolžnost, kmetoviJoe nadzoro-■raii, jih priganjati, da hroBŽe nabirajo ter jih po-konèiuejo. Deželni odbor razpisuje v takih letih še oeio nagrade za nabrane hrošče. Pa kakega TSpehft je Tse to? -Skoraj žieto ni6 ga ni videti. Velika većina preprostega kmeíkega ljudstva se vsemu temu 1« posmehuje, 6es; kaj bodem hroŠSe obiral, ko so vže vse listje požrli! Koliko jih je med njimi, kateri niti ne veijamejo, da iz hrošĚev /opet èrvi nastanejo; kar smešno, neumno se jim to zdi. In ako se jim reíe: nabirajte hroSèe in dobili bodete za nje nagrado toliko od mernika, kaj odgovore nato? No, kaj đruzega, kakor: to se ne splaía, rajSi grem v „tabrh" (dnino), kakor pa, da bi po 20 kr. mernik lirosčey nabiral. S kratka, naša sedajna hrosciia postava je taka, da nam ni z njo nië pomagano, niž koriŠíeno. Za stran nje se lahVo razmnože hrosÈi oziroma njih Èrvi tako, da nam skorej lahko v priliono prav malo letih store kmetovanje kar nemogoče: kajti kdo bode sejal, kdo nadil, da bi iiiÈ ne pridelal? Zato potrebujemo driigaěne — veliko osTcjšii kni''tijáke postave glede na uniževanje lirošeev. Potrebujemo postavo, katera ne bode, kakor se4ajiia kmffo-valcem na prosto voljo prepuacala, liuf-tjo li liroši'e nabirati in v koliki meri; marveč potreljiijemo postavo, katera se bode glasila: vsak kmetovalec mora hrošée iial)irati, ter jih svojemu županstvu za vsak goldinar pravega zemljiškega davka, katerega od svojega i)03C.stva plačuje, gotovo množino odraČunati, na primer za vsak goldinar 2.5 litrov, sicer plača za vsakiîi neodračuujcnih 25 litrov po 10 gold, kazni, ki naj jo iztirja po županu po eksekutivni poti. C. kr. davkarije naj bi izračunale posameznim županstvom, koliko liroščev, da mora vsak posestnik nabrati ter odrafunati. Glej, da se bode rabila za vse le čista, zdrava voda, ako ni tuke — rabi samo prekuhano. Skrbi za snago sam pri sebi ! Perila preminjaj pogostoma; telo si umivaj pogostonia, a vedno s čisto ali prekuliaiio vodo; a v reki ali skupnem kopališču se za časa kolere ne kopiji. Pazi, dasi umijeâ roke po umazanih opravilih; pazi, da bodo usta Čista. Jako dobro vodo dohiá, za čiičenje ust, ako vržeš zrnce hipermangan kislega kalija (hypermangansaures Kali) v kupico vode.^ Živi zmerno, varuj se težko prebavljivih jedi, pazi, da si ne prehladiš želodca s piijem mrzHii pijač, varuj se sploh prehlajenja: krepak želodec vže sam konča kolerine glivice. Kjer je kolera, tamo ne vživáj friŠnega sadja, zelenjave, nekuhauega mleka, sirovega masla in sira. Ne vživaj, kar je prièlo iz okužene hiSe. Jei kolikor mogoče ravno kar pripravljena jedila; oiiiauke hrani vedno le dobro zaprte. Orožniki naj bi pa iavali jako strogo, da županstva svojo dolžnost Mpolnijo proti kazni, da sicer vsak župan iz lastnega žepa v obřinsko blagajnico toliko uplača, kolikor je niso uplaiali njegovi župljani. Ako se bode taka postava e par let strogo izvrševala, bodemo ob hrošče in Črve, drugače pa nikoli. Torej potegujmo se za to postavo! Trtnica kmetijske podružnice v Novem Mestu. Zadnjič smo na kratko omenili, da je sklenila kmetijska podružnica napraviti amerii^ko trt-nico. K temu zaželjeneniu napredku pomogel je lep dobiček, katerega ima kmetijska podružnica od zadnje loterije. Potreba ameriških trtnic — katerih je še vse premalo na Kranjskem — je tako očevidna, da jo ni treba posebej opnivičevati. Saj si za-moremo naše vinograde ohraniti edino le s pridnim zasajanjem in cepljenjem ameriških trt. Kmetijska podružnica si smatra tedaj za eno svojih prvih nalog, preskrbljeviiti svoje ude in potem sploh gospodarje iz bližnje okolice z dobrimi sajenkami amerièkih trt, katere je dosilidob se tako težko dobiti. Ôe tudi ěte.jemo že precej ameriških vinogradov po sosednih krajih, bo vendar le řeznice in posebno pa še sajenke tako drage, da je strah. Res je, da dobimo od kmetijske sole na Grma vsako leto na tisoče trt in zastonj, če prosimo za nje, in lahko smo hvaležni in veseli, da imamo tak zavod v naši sredi, vendar je potreba za trte tako velika, da smo Časih prisiljeni, trte drugod naroČiti. To pa prizadeva velike denarne stroške. Vzemimo le en ali drugi cenik v roke in prepri- Ne pij v okuženem kraju nikakor vode, ak» orezdvomno čisto, kakor ti je bilo vže prej povedano ; ne pij preveč, sploh ne pij teâé. Ako ti oi lahko dobiti vode zdrave, jo prekuhaj, predeig jo piješ. Ker kolerina glivica v kislinah ne prospěv^ zato je dobro vodo pomeSati s kislim vinom. Limonada je tudi dobro, ravno tako ogljeno kisi» voda, ako se je rabila zanjo res čista voda. Sicer pa si žejo ugasiS tudi ako vživaŠ nekoliko več kuhanih pijač. Sicer pa je jako paziti, ako prebavljanje ni več dobro, ako pride zaprtje, griža .... Če tu ne pomagajo brž lahka domaČa sredstva dieta, postelja, čnio vino, ajbisev čaj itd, — pokliči zdravnika. Kedor ima sumljivo grižo, naj ne rabi sfra-niSča, ki služi drugim: Odpadki v tem slučaju naj se ne izlivajo precej v stranišče, ampak pomeřani s odstotno karbolno stopljino (S^/o CarbollOsung) n^ Čakajo 12 ur — ootem še le naj »e izJije> Îâli se bodemo, da siaiie lOOO různíc po 10 do 30 glà. Sajenke pa stanejo celó 40 do 50 gld. In edino le sajetike zamoretno priporočati za nove nasade. Saj je yspeh zasajenja z reznicami povsod poiiiankljiy, ker se po navadi kakih 30 do 40 odi:; otkov vsajenih reznio ne prime. In koliko stroškov ne prizadeva zopetno podsajanje in prekopavanje vinograda, katerega smo komaj leto prej z velikimi stroSki rigolali — ne gledé na to, da imamo v podsajetiem vinogradu potem trte, ki bo nejednake raš6e in starosti? Vspeh zasaditve z rezani-caroi je tedaj vselej nezanesljiv in zategadelj dražji brez ozira na to, da ne moremo řeznice tako hitro cefjiti in da nam sploh pozneje rodé. Nove vinograde kaie tedaj zasajati vselej le s sajenkami t. j. ukoreničenimi trtami ali bilfami. To uvidevajo 5im dalje bolj tudi praktiííni gospo-darjj. Zategadelj postaja tudi potreba na sajetikah Čim dalje večja, kar nam svedoëijo obila popra-Seyaiija po sajenkali, pa tadi lastne izkušiije. Kmetijski po iružiiici je bilo tedaj na srcu ležeče, da pripomore tudi nekoliko kmetovabem po svojih skromnih moííeh do dobrih sajenk ameriških trt, ki naj bodo kolikor mogoSe dober kap; in zategadelj si je oskrbela svojo trtnieo, v kteri hotSe vzgajati in pridelovati dobre sajenke po vzgledu enakih zavodov v drugih deželah. V ta namen vzela je primerno zemljišče, ležeče ob novi cesti blizo Novega Mesta za 10 let v zakup. Celo zemljišče meri 3324 m® (nekaj čez pol orala,) za trtnico pa je za sedaj odmenjenih le 1100 m-; drugi del zemljišča se je oddal v podzakuo. Na teh 1100 m® pridelovalo se bode do 30.000 sajenk i]aibi>lj3ih ameriških trt, kakoršne oddaja tudi kme-tij.ska šola na Grmu. Prostwr za trtnico Je prav ugodno izbran glçdé zemlje in lege. Zemlja je kakor nalašč za to ustvarjena z ozirom na tukajgne razmere, ker je zadost rahlja za dobro ukoreni-Čenje trt. Pa tudi rodovitna je, paj je dovolj spočita io Kaledinjena. V drugo je pa tudi lega kaj prikladna: trtnica bode le malo nagnjena, kar bode oli-.jševalo njeno obdelovanje, in ker leiSi proti jugo-vzhodu, imela bode soln^a dovolj. Ker leži na vzvišenem, zračnem in suhem kraju, ni se bati pred slano, toliko menj, ker se je ameriške trte sploh ne bojél Bližnja Krka ji ne bode Škodovala, celó koristila. Če bi jo bilo o suši zalivati. (Dru-pče bi bilo seveda z lego poleg vode v nizkih in vlažnih dolinah.) Prostor je tedaj v vsakem oziru srečno odbran, in nadejati se je tudi enakih vijpehov, kar je želeti v prid hirajočemu vinogradarstvu. Končno bodi Se omenjeno, da ee je letos tjK«-kopalo 550 m' in da se bode na spomlad aasi-dilo na tem prostoru 15.000 reznlc. Soj jo norega po artstrljskom cesarstvu? Pri naa v Avstriji se ne dá tajiti, đa ee nekako poživlja zavest, da bbdo kristijani; «vest, katere so se pred malo leti mnogi kar sramovali. Na čelu brezvernim liberalcem je bil dolgo nag Dunaj, ali sedaj ravno Dunaj vže kaže pray posebno sovrastvo giyilemu liberalizmu, V mnogih krajih so bili vže zbori zavednih mož, ki povdar-jajo svoje krščanstvo. Ni se čuditi, da se pri tem hlačice tresejo lyim, ki so bili krščanstvu od nekdaj nasprotni — judom I Se bolj veselo pa je to pri nas. Naš vrli narod se kaže od zadnjega slovenskega katoliškega shoda kar navdušen za svoje versko prepričanje. Ne da se tajiti; lepe zaupnice našemu vrlemu knezoškofu od vseh strani nase lepe domovine govore jasno dovolj. Možje Slovenci, le tako naprej brez strahu ! V državnem zboru je ilezijski poslanec, liberalni dr. Menger grozno robato zabavljal Cehom — imenoval jih je k;ir veleizdajalce. — Nepopisna je bila nevolja. Izrekla je temu kričaču grajo zbornica po svoje) večini- — Naši liberalni Nemci bi radi dobili vso oblast v svoje roke — pa se kaže, da vendar še ne pojde lahko. Grof Tafe je obljnbil, da se bode imenoval zopet minister za Češko. To je liberalce grozno rajkaČilo; njih minister Kiinburg je odstopil ; sami pa ne vejo kaj bi. Najraje bi razbili liohenwartov klub, v katerem so ludi naši Slovenci — pa se jim ne bo posrečilo. Kaj nam prinese prihodnost ne vtnio. Ako se Mladočehi malo spamtujejo, je mogoče, da se ponovi stara večina; ali mogoče je pa tudi nasprotno — da liberalni Nemci pridejo popolnoma na krmilo — ker ti se dajo tudi malo „zgli-hati", ako ne kaže drugače. Tudi v Slcziji ae morda polagoma razjasni za Slovane ~ Čehe in Poljake. Poljaki so se jeii zadnji čas malo bolj brigati za tamošnje svoje rojake. Madjari imajo nove ministre, ki obetajo ravno nasprotno gibanju pri nas: govore, da hočejo začeti boj s katoliško cerkyijo, da vpeljejo zakon brez cerkve itd. Naj le poskusijo; doslej so imeli ti ošabneži boj le z dru/Jmi narodnostmi — sedaj dobe za nasprotnico èe cerkev, lîomo yideli kpitj zmaga! Bog daj pa pred vsem pamet našim bratom Hrvatom, da vendar poiljejo kedaj v Mnda-pesto poslance, ki bodo znali kaj veČ kakor samo kimati I Jkttíj je Eovega po Sirofeein svetu? Hjmčlja se rada ponaia, kako je visoko oli-ikána; ali gkjic, uikjer se ne ravná z vojaki tako grdo, kaksï ravno v tej državi. Celo z učitelji-vojaki delajo tako surovo, da je iteverjetno. In Vefidii^ stà še pri nas ljudje, ki komaj čakajo da bi priáli pod pruske „udarceI" — Tudi NemSija potrebuje denarja — veliko denaija. Zato bi radi darke premenili tako, da bi visoki ljudje veŽ plačevali. To bi bilo gotovo prav, in želeti tudi pri nas — ali nekaterim poslancem se dozdeva, da bode segala taka postava pregloboko, ker bi se zaÈela po yladnej predlogi vže tam, kjer je letnih prihodkov 3000 mark. Prepričani smemo biti, da bi taki gospodje laglje plaSali nekaj krajcarjev davka kakor kmet, ki ima le kacih 30—40 goldinarjev „6Í8tega" dohodka. Na Francoskem imajo doslej vso vladno moč v rokah proátozidarji ali frajmpvrerji. Ker pa se katoličani /adnji Čas bolj in bolj spoprijaznujejo z ljudovlado, zato se boje, da bi slednjič utegnili ti oblast nase potegniti. liadi tega prevdarjajo, kako bi ukovali katoliSko cerkev. Cerkev bo pač trpela — a njili trud bode zastonj. V severnej Afriki je umrl imeniten mož kardinal LaviiĚeri (Lavig^rie). Ta visoki dostojanstvenik svete cerkve se je trudil prav posebno za mi-sijone v Afriki in pa da se zatre kupčija s sužnji. Uátanovil je v ta namen posebno družbo „saharskih bratov", ki so oboroženi in imajo obdelovati zemljo v puščavi Sahari, pa bojevati se zoper trgovce, ki kupčiyejo z ljudmi. Bati se je, da bode po njegovej smrti ta Človekoljubna naprava prenehala. PiSe B6 nam: Iz Novega mesta. — Občinski zastop je imel zadnji petek a&. novembra sejo. Ob tej priliki tudi povemo, da ima redno sejo vsak petek v mesecu. Vstreglo ae je nekaterim proanjani mestnih ubozili la podporo; nekaj pa se jih je moralo odhiti. Okrona bolniška blagajna je prosila, naj bi sprejemalo Mesto bolnike-delavce v svojo bolnišnico. Uva-ževaje, da je bolnišnica samo za Mesto po nstaiiovl, da ima jako malo prostora, da pa utegne pomladi, ko se bode delala železnica se v veiej meri kakor doslej biti mnogo bolnikov, je bil mesmi zasLop primoran prošnje ne uslišati. Vzame se dalje na znanje sporočilo žapanatva, d» je novi di-evored — setališče proti kolodvoru — urejen s tem, da je vse plačano in na Mesto prepi-■ano. Skrbelo se bo še, da se različne parcele spravijo pod eno vložyo številko. Mestno delegii'ano sodišče je poprašalo mestni aastop, bi li isti ne Iiotel podpirati napravo nove ceste od tega sodiSča, do cerkvene ulice P Ker bi ta cesta bil» jako rabna ter služila tudi Mestu v olepšavo, se je izrekel mestni zastop, da je pripravljen podpii-ati ta načrt. Gledé na boljšo razdelitev in razvrstitev sejmov, katero zahteva vlada, se je sklenilo, naj se županstvo o tej reči pogovori s sosednimi občinami in domačimi trgovci. Tudi naj napravi na sejmišča ograje za Živino, kakor se to zahteva. Dilančeva uiUnova se je pod^ dvema prosilkama, ki ste »e to leto omožili. Slednjič »e je ukrenilo potrebno gledé im neko t)i>tev ubožnega zaklada, kater« U^ dotični dolžnik. Kar se tiče zgorej omenjene bo^je razdelitve sejmov po Dolenjskem, dostavimo, da je rea jako potrebna. Bilo bi v korist nam, pa tudi sosednim občinam v basen, Sedaj se zgodi, da sta po dva, trije., da je celo pet stymov eden in isti dan v krajih, ki niso daleč vsak sebi. Nasledek je potem, da je povsod precej sti-oškov, a jako malo trpvine. Ravno t^ko se sedaj pa tudi zgodi, da dalje ni nobenega sejma, ker jih je bilo včasih pi-eveč uu enem. Iz Novega Mesta. — Presirnov koncert, katerega je priredilo „Dolenjsko pevsko društvo" pod vodistvom g. V. Tučeka dně 26. novembra 1892. bil |e jako dobro obiskovan ter se tudi v občo zadovoljnost izvršil. Pelo se je predziio in pieduašiinje je bilo vsestransko povoljno. Gospića Ida V i die je nastopila in pot v prvič kot soliatinja na našem odru. Bili smo z nio prav zadovoljni. Lep glas ima v vseh legah, poje lepo naravno, brez vsake j^renapetosti, le nekoliko boječ-nosti jej je še pietimgati, kar stori pa Čas. Gospića Ema Pan aer je igrala na gla^ovirjn svojo točko povoljno, in pokazala lepo muzikaličuo nadarjenost, Izmed zborov odlikoval se je najbolj Foersterjev „Ah ni li zemljica krasna" Ženski triglasni zbor Lisinskega Veselje mladosti, je pač nerodna skladba, a resile so jo gospice s finim prednasanjem in krasnimi glasovi. Možki zbor je bil čvrst in krepak ter gre posebno solistom Častjgledé prednašanja. G. Ign, Hladnik je spremljal solistinjo g. Vidičevo, in potem ženski zbor. ter je to izvršil sè svojo znano spretnostjo. Zatorej želimo, da bi nam „Ďol. pevsko društvo« šo mnogo tako prijetnih večerov napravilo. Iz Valtevasl novembra meseca. — Ni Še đolgo temn. kar je tukaj neki fant z nožem nevarîio zabol svojega tovariša mdi malenko.sř.tii'ga prepira; kar je ubelil nekdo pred farovžem stiječa drevesa; kar so pri Vintiirji jezice pokradli, vže je vrgel hudobnež v neko tukajšnjo hišo pol kilograma težak kamen v okno v trenutku, ravno ko se je mi.tlil hišni gospodar z družino k počitku podati. Ziidnje hudodelstvo je baje podkupljeno, ter se je zgodilo iz maščevanja; hudobnežu so meuda vže na sledu Komaj se je zadnje hudodelstvo nekoliko pozabilo, vže so tatje prodrli z d v Straži v dve zidanici, ter pokradli vino. Ubog kmet, imaš vže tako slab pridelek in se to, kar ti je Bog določil za trudopolno delo — odneso ti tatje. Starisi tožijo, da so letine slabe, da jih tare mnogo druzih nadlog, vendar pa njih sinovi pijančujejo po cele noči po gostilnah, da od poznega večera do zaraiiega jutra ni konca kričanja. Ako si pogledaš natančneje to nadepolno druščino, zapazil bodes v Kith sredi celó može, za katere bi bilo bolje, da bi ostal« doma pri obilni družini, ter kupili stradajočim kruha. Od kod tedaj za ponočevanje potrebni denar? Stariši ga nimajo — vino je pa zelo drago. — Vzame se, kjer se more vzeti. Temu celemu okraju škodujočemu tihotapstvu pa ne bode preje konca, kakor da se vsak polteni potrudi na to paziti, da pridejo malopridneži strogi pravici v roke, ter da ona potem loči ljuliko od pšenice. DomaČe vesti. (Svarilo,) Dolenjcem in sploh Slovencem, kateri mislijo potovati v Ameriko, bodi priporočeno naslednje svarilo : Pravožnje družbe v Bremenu nesprejemajo več potnikov za m. razred (Deck); ker tem potnikom je odkazala amenkanaka vlada kvaianteno (t. . dvajset dni morajo ćakati na laJ^i, predenj jih pusté na sulio.) Družbě radí tega ne sprejemajo potnikov drugače, kakor da ne vozijo v n. ali I. razredu. Dalje mora imeti vsak izseljenec, kadar atopi v Ameriki na kopno, 10 dolarjev, t. j 26 gld. našega denarja. Mnogokrat se tudi zgodi, da Hiorajo Ijut^e po več Jtii čakati T Bremenil, in tam morajo plaiati yaakí dan 3 marke (1 gld. 80 kr. našega denarjaj za hrano in stanovanje brez vsacega ugovora. Z malo denarjem toraj ne gre potovati v Ameriko; pa tudi varovati ae je raznih agtntov, kateri ljudi v vozovih za živino odpošiljajo, da-si 80 plačali za lil. razred. (Na8eblagegospe)8opo prizadevanju goapej Slane in Poljanec zopet letos nabrale lepo svoto novcev, da hode Miklavž mogel prinesti 24 siromaškim otrokom tople zimske obleke. Naj bodo prepncana blaga srcA, da jim bode Gospod poplačal trudi (Pozor na Miklavžev večeri) kteri bode letos Jako zanimiv in sicer b. t. m, v prostorih „Narodne Čitalnice". Začetek točno o polu 8 uri. Darila n« se oddajo do pondeljka, dné 6 t. m. popoldne pri g. Vi ran tu. (Narodna fiitalnica v Novem Mestu) imela bode svoj redni občni zbor v soboto dné 10 decembra 1.1. ob 8. uri v lastni dvorani. Dnevni red: 1. I ago or predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. PoroČUo u.a^ajnika. 4. Poročilo knjižničarja. 6. Volitev novesa odbora. 6. Posamezni nasveti. Odbor. Polenjsko pevsko druUvo) ima svoj letni redni občni zbor v saboto dné 10. decembra ob 8. uri zvečer v Narodnem domu" »ii sledečim vzpo-redom : Poročila odbora, volitev novega odbora in po-Baraezni nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi Vfe čliine Odbor. (Zima) pritisnila je letos knialn in ljuto, da-si imamo do sedaj le prav malo snega, vendar pa je vže nekaj dni zelo mraz, da so stoječe ali bolj počasi tekoče vode zamrznile. — Vremenski prerok, za letošnjo zimo prerokujejo dolço ostro zimo. — Nasi mlinarji zelo tožyo radi vodě, ker ne morejo mleti, - Učenjaki pa pravijo, da ako bode zima ostra in suha — poginili bodo kolerini bacili in nemamo se je bati potem spomladi 1 (V Mokronogu) se je dné 27. novembra t. i. osnovalo bralno društvo. V društveni odbor so voljeni ÍD sicer: predsednikom: g. Viktor Ivosina. C kr. notar; predsednika namestnikom: g. Ji^nez Virant, župnik; tajnikom; g. Jože Rohrmaiin not. kandidat; blagajnikom : g. Karol Saše 1 j posestnik, pek in krčmar; arhivíirjem; g. Ivan S|ililial c. kr. davi. nrada adjunkt. Odbornikom; gg. Franc Penca mlajši, poslovodja, Adolf Pfefferer c. kr, okrajni sodnik; namestnikoma; gg. Edvard Boliinee neitelj in J aip Pogačar, c. kr. kancelist. (Ponižna prošnja!) Lepo se prosi, da^naj tisU ki je koc i-ujave (kavine) barve s precej Širokimi radečimi črtami na konceh, vzel vže, v mraku v Zatičini iz hleva v gostilni „Poličanski", da ga ravno tie nazaj prinese sam, ako tega ne stori, bo osraraoten. (Nesreče) V svojem vodnjaku je utonil pretečem pondeljek Anton Vidmar, posestnik v Plešah v okrajn žužeraberškem. Ko vleče z vedrom pitne vode iz vodnjaka, se mu izpodrsne, prevaga ae m pade v vodnjak. Žena njegova, Tsa vznemirjena, da moza m od vodnjaka, gre gledat, zasliši še malo J vodnjaku, pokliče soaedov m U potegnejo véu ze milica. Pripekali si> ga v mrtvaSnico v Hinje. — Eudar "Franc Rejec v Idiyi pride v pondeljek po noči vea pijaa V hiio posestnika Branca Kogoja, v temni veži zaide in pade po stopnicah v klet tako nesrečno, da valed tega drugi dan umrje. — Posestnik Janez Selak i« Griča pri Novem Mestu je 18. novembra a svojimi tremi sinovi in z enim hlapcem aekal v gozdu hr^stof les. Pri tem zadene velika veja posekanega hrasta 201etnega sina Alojzija, da vsled ran umrje, (Neareča na železnici.) Dné 23. novembra se je prigodilo v Zagi-ebu na državnem kolodvora giozna nesreča. Ključavničar Vincenc Trebežnik, doma iz Krškega, 20 let star je zapenjal med premiKanjem vagone. Trebežnik je opravljal ta posel vže r mrakn; tu sta ga zadela dva vozova tako nesrečno, da je precej umrl. (t Andrej Komel pl. Sočebran) je amrl y Gradcu kot major v pokoju. Bil je to mož, na katerega sme biti ponosna slovenska domovina. Da-si se je pospěl visoko v vojađkej časti, vendar ni nikoli pozabil, da je Slovenec; ponašal se je s tem — pa tudi cela pisal slovenski. Za nase slovanske vojake imamo od njega 16 malih knjižic. Rojen v Solkanu pri Q^rid od pobožnih slovenskih ataiišev, se pa tudi ni nikdar sra/noval vere katoliške ampak kazal se je v besedi in dejauju res moža — vojaka, Slovenca in katoličana. Blag mu spomin 1 (Cerkvena glazba) Čvetero b&žiSnih pe^em za samospev, mešan zbor in apremljevanjem orgelj, zložil Igu. Hladnik, op. 18. Prodaja „Katol. bukvama" v Ljubljani in J. Krajec y Novem Mesto. Cena 40 kr. Kakor vsa Hladnikova dela, bo tadi te četiri božične pesmi melodijozne. Spremljava orgelj pri samospevih je lepa, v splošnem je zadet božični značaj. Zatorej bo s tem delom vaem cerkvenim zborom zel6 vstreženo. („Drobtinice",) 26i letnik ravno kar razpošilja svojim članom „katolika družba" za Kranjsko-Marljivi g. dr. Lampe nam je podal tu zopet lepo knjigo, ki bode storila mnogo dobr^a. Da bi se le . pridno prebirala. V sebi pa ima ta letnik sledeče; 1. nadaljevanje spisa; Duh sv, Frančiška, 2 življenjepis kanonika g, Franca Krame rj a, kakor ga je popisal sam, 3. Beseda o piTem slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani, 4. Sveta suknja Jezusova v Triem na Nemškem in slednjič različne pesni in pa inKinilc članov kat. dmžbe. Petero lepih slik kinča knjigo, Slovenci, sezite po njej I (Missale Romanům,) molitvena knjiga iz znane tt-rdke Pustet je ravno kar izšel na svitlo v prav ličnej novej izdaji. Dobi se v Katoliški bukvami v Ljubljani s „proprijem" za vsako škofijo, za katera se želi. _ Hazne veRtl. * (V Petrinjah pri Kozini) v Istri je Metlika ubil svojega očeta. Spri se je z očetom, udaril ga po glavi. Nesrečnež je bil v sv. olje dejan, potem pa je umrl. * (Judje v Avstriji) Razni listi poročaj» časih v velikanskih vspehih, s kakoršnimi ae lahko ponašajo judje v Avstriji. Na Dunaju samem živi že 120.000 judov- Na vseučilišču sta med petimi dijaki dva jnda, ravno tako tudi v gimnazijah. Ni^več javnili neredov in štrajkov provzmčajo jui^e ae svojim ode-rnštvom, V Galtcyi imajo vso trgovino tidi. iato taki «tmu. ste*. 23. je Uni že 700/0 zemlje y njihovih rokah. Na ČfiVeT^ je pokupil pred kratkem Rotáild 60 posestev od ^eSkib rodbiD. Posestva Rntšilda ao osemkrat večja, aego óiia cesarske rodbine. S takim vapehom ponašajo se židi tudi na Ogrskem. Jud Popper ima T svojih rokah polovico komitate (okraja) Nitre ter je ob enem pokro-Titelj 64 farâ. Tiidi tisek se nabaja ves v židovskih Tokah. Dve tretjini avatro-oçiskih časopisov izdajajo jndje, polovica dopisov v znanem „ Correspondeiizbureau" prihaja iz židov.skih rok, Sreôna Avstrija! * (Na Eiiskem) so napravili jnko ostro postavo zoper odenilie in sicer je doloće.io največ osem in pol ■odstotkov jemati od sto. Trnii ako se bode prišlo na »led, da se obresti, katere bi bile Čez postavo, kar h glavnici pripisane, bode tudi kaznivo in to juko občutno. — Pri nas imamo tudi slično postavo, toda jiaši oderuhi si znajo dobro pomagati na i-azlii-ne na-èine, posebno jim ugajajo nienjice v njih namen. Ode-Tuàtvo radi te postave ni pi-i nas niti odpravljeno niti omejeno iu tako bode najbrže tudř na Euskem, *(Boj Francoze v proti Da homej cem) je, kakor Usti poročajo, končan in so bili ti prav dobro tepeni od Francozov. Dahomej je v Afriki in bo ti ljudje groxni barbari; kraljevo palačo so s človeškimi glavami okraševali in so bili prave zverine v človekej podobi. Čudno pa je bilo pri teh bitkah, da so jim celó ^kulturni" Nemci v pomoč bili — barbarjein. Francoski general je ujel tri — Nemce, katere je dal ustreliti, na bojišču je našel tudi puške nemških tovarn. Ta čin pač ne kitžeruliko raziipito in hvalisano „kulturo!" Loterijske srečke. Bradée 19. novembra 1& S 74 28 d3 Trst 12. „ "1 47 7 21 4 (a&o) Tužnim in potrtim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem prežalostuo vest, da nam je naŠ ljubljeni sin Raj 1111 111 d v soboto, dné 19. t. m. po mučni bolezni B. letu svoje dôbe v Gospodu zaspal. Franc in Ana Božić. ZAHVALA. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja med boleznijo našega nepozabljivega sina, oziroma I brata, gospoda Jakoba Kliiic-a za častno spremstvo k zadnjem počitku, izrekajo čast. duhovščini, žnžemberskira pevcem in sploh vsem blagim spremljevalcem svojo najtoplejšo zahvalo. i Žužemberk, dné 28. novembra 1892. (252) Žalujoča rodbina. Knjigovezna dela | # vsakoršne vrste prevzema in iz-fj deluje po primerno nizkih cpuah Z Ja7iez KrajeCy e v Novem Matu. Iz krasne Gorenjske odlmjaje v milo mi Dolenjsko, kličem vrlim G-oreujkain in Gorenjeem: „Vse^amogočni Vas ohrani" in krepki „živeli", — Pusebno pa za blagor mesta Radovljice uneteniu g županu A. Robleku krepki „Na zdar". ('218) Edmund Soklic, C, kr. davčni adjuukt. kupnje vsako nmožiiio po 25 kr. navadni mernik, grajsko oskrbništvo Uiipcré Vrli. (243-i> v v Podpisana, poštena, z dobrimi spričevali, želi priti v špecerijsko prodajalno, ali pa h peku v službo, naj bo v mestu ali pa na deželi. Pismeno sporočilo na Amalijo Fiantatij (2 7 2) iis. It. 68 v Noyem Mestu. Mlin in ža^a na reki KolfJi v Prelesju z šestimi tečaji, štirimi stopami se takoj proda ali pa v najem odda. Dalje hisa v jedno nadstrofije obstoječa iz štirih sob in kuhinje, dveh kleti m hleva. Vse je še v dobrem stanu ; prodi ah v n,ijem odda se le radi bolezni iti starosti po-se|;fiiika. \eč^se iz^e pri luriju Schnellerju štev. 13 v Prelesju, posta St. Trg pri Poljanah, okraj Črnomelj. Bika muncodolskega plemena, kateri je močne in pravilne postave, poldrugo leto star, in sploh za pleme sposoben, kupi takoj mesto Metlika. Prodajalci naj svoje ponudbe pismeno ali pa tudi ustmeno županstvu v Metliki naznanijo in tudi za ceno povejo. Metlika, dné 10, novembra 1892. Ferdinand Salloker, i''38) iupftii. Pripravna darila za Božič in Noto leto priporof.;! %latar v Novem Mestu ravnokar novodosle stvari v zlatu in srebru ^ S najboljše vrste alpakii in kina srebro, srebrne nože in Tilice tor drugo uamizuo srebrniuo. SSi^ Vsa v mojo stroko spadajoča popravila napravim natanCno In vestno po primerno nizki ceni. Služba se odda. v trgu Mokronogu je z novim letom 1893 oflilati Blužba organista in crkvenfka, ako bi se uglasil zniožiin prosilec, zna dobiti tudi službo občinskega tajnika. Poizvedbe in prošnje siirejema Janez Vivant, <íB9-l) žiipiiik. V na t posestvo pr stoje&e \7. h) em se odda za eno eto Pulji nad Toplicami (prfd mostom) ob-.0, hleva, svinjaka, kovatnice in travnikov, z njivami in steintco. Več se izvé pri gospodu (Ï60-1) Jože Šuštersiču v Toplicah. Naprodaj je radi selitve fml uyodnimi pogoji skoraj Hsto nov iz znane iÎT'me Al. Hugo Lhota na Dunaji. Već se izve pri uredništvu „Dol. Novic". (MB) Pošteno dekle, ^ katero zna nekoliko kuhati in je vajenč hišnega reda in snage, se sprejme takoj za hišno pri poseatvu na samoti. Vei pove vreduištvo „Dol. Novic". (2i4) »«••••••«•»••••ei Za Miklavža in Božič! Podpisani naznanja slav. občinstvu, da bode imel tađi letos vsakovr*tjie aladèice kan-diie in pomeranĚe ndprodaj. Božidar Salloker. (M7—1) bgoTN, Noto Hette, VaUd Trg. Lovski pes iu psîca, katera sta dve leti etara, hclc barve, isirijanskega pU-mena, sta naprodaj, kje. pove O p ravni št vo „DoL Novic**. V najem se odda žaga, kiUwA jfi še v ■prav dobrem stanu in blizu Dmra. NaUnfneje se izvé v Pchanttovcm mlinu v ŽuSémberktu 100M»«SO9MMdeQ03Đ3)3D0ttSMM00MM9' Anton Turk, knjigovez, Q v Ljiil>"jiini, Dunajska cesta St S priporoča svojo dobro vrejeno knjigoveznico za vezanje knjig, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela, — Dalje ima tudi naprodaj sledeče knMge iz lastne založbe- Andrej Hofer, verni i) jiiko nizki ceni. Tri bodo kmalu teletile. (as?) Prodajalka se íňče za prodajalnico v Novem Mestu. Kje pové opravniŠLvo „Dol. Novic". (242) v („l*ri iiiicki ceni",) V Ljubljani, Sv. Petra Cesta «t. 4 priporoča svojo izborno zhIo^o modnega, manu-fakturnega In kramarskega blaga, raznovrstnega perila: srajc, predpasnikov itd., blaga za krojače In šivilje. Vtilika izbira zimske potrebščine kakor; nogovic, volne, volnate robce, rokoivice itd. (211-2) ÎH:?^ Vzorci (mustri) brezplačno. M Prodaja drv in oglja. Logarsko oskrbništvo grajščine Gradac (pri Metliki) naznanja, da ima v svojih gozdih Padeš pri Birini Vasi gabrov les za kurjavo 1 meter (1 meter dolga) prve vrste po I gld. 15 kr., dru^e vrste po I gld. na prodaj, v godili PeŠčenik pa ima bukova drva 1 meter (fo 1.40 m. dolga) po I gld. 10 kr. Tudi prodaja v Peščeiiiku oglje h bukovega lesa po 30 kr. hektoliter Večjim naročilom se radovoljno dovoz v Novo Mesto preskrbi. Lšćejo ee tudi razpečevalci, katerim 86 po dogovoru daje popust. Vsa iiarožila in vpratianja sprejema in odgovarja logarsko oskrtništvo, graščina Gradae. h Občinski sluga, kateri^ je zmožen slovenskega in nemškega je?;ika v govoru in pisavi, se takoj s[irejnie v ohčlnl Krški. Do-služtiui vojaki saniski^ga stHnu imajo přednost. Plača je 25 gold, na mesec, službena obleka in prosto stanovanje v občinski hlsi. Prošnje naj se pošljejo 111 županstvo Krško do konec novembra ie9ii. Karl Schener, (231-B) župan._ Fran Čuden, araVj preje J. GEBA, v Ljubljani, Slonove ulice štev. 11, se iivijiornia in uljudno valii prei. liiiliovši-itiu iii »liiv. ob-Íin.ítvt) na upled svoîe veliko izborne zal go imjmin.ivrflt-iii-jšib žťpnih i"". zlittili, srtibniili iu nike nnrili, stuiiskih ur z nihalom, ur 8 stojalom in ur budilnlD (Wec.keruliriíii), ur z godbo íq godbenih val kov v ličnih piilitiranili uina-rkali, ra/iiovrstuili vurlilc, prstsnov b jlianov. Cene žeiniim uram sii uan 1 ed nje: NiijliiiejSc nikeliiate ure ... od i-M lio fi.— „ srebrne uro s kljtiínm „ „ 7 &0 „ 10.— „ srebrne vemuutoir-nre „ , 7-50 „ la, „ iste z dvojnim okleputa » „ fi'— „ 18 „ zlate ure za, dame , „ „ 16'— „ 35.— „ zlate \ira sa gospode „ „ 24'~ „ im Budilke po gld. 2*80, fine, frnrartimnB (lo gld. 3'40, Gi\raiitirnm povsem isa poïteiiiiat pri Jiioiii Stupl.ieiiega blftijji.; ïft xiiiiesljivûst iiieliMiizma pa eno leto jfiniiim.— 1'eiijeni uar^tiiki ae iii" '> tire p rit"; (iti, da raojc lilatfo ni /.ftiiieiijati z liniiajřkim la m, vzlic temu, da prodajem dobro blago za rea nizku .uno. Popravila izvršujem točno in zoiiesljivo ter jainSim za dohri) izvršbo. — Vnsuijim nwroíiiikuui postn^žem po želji z obratno pošto. (^15-4) Ilustrované cenike pošljem na zalTtevanje po poStI brezplačno In poStn ne prosto Odgovorni tUTâdjùk, i>d«jatelj in saloimk J. KrajBO. NoTomMto. Natiiiml J, Kr^w