štev. 21 Ptuj, 25. maja 1956 Letnik IX. Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava in uredništvo Ptuj, Lackova uiica 8 — Telefon 15«, JPB Ptuj štev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Petn/vit — Rokopisov ne vračamo — Tidca Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Olirafni ljudski odbor je sprefel družbeni plan in proračun Zbora Okrajnega ljudskega odbora Ptuj sta lia ločenih se- jah raz,pravljala o predlogu družbenega plana in predlogu okrajnega proračuna. Oba predloga F,ta bila v celoti in soglasno sprejeta. Seji zbora proizvajalcev je prisostvoval tudi poslanec Zveznega zbora proizvajalec tov. Koloman Kor- pič. STABILIZ.^CUA NASEGA CiOSPODARSTVA IN DRUŽ- BENI PLANI Podpredsednica Okrajnega ljudskega odbora tov. Lojzka Stropnik je v obrazložitvi i>red- loga družbenega plana, o kato- rem smo ob.širno poročali že v zadnji številki, ponovno pouda- rila veliko vlogo, ki jo morajo odigrati letošnji družbeni plani v procesu stabilizacije našega gospodarstva. To misel so od- borniki dobro razunJeli in jo pozdravili, kar je prišlo do pol- nega Izraza v dLskusijt V nasprotju z razpravami v prejšnjih letih, se tokrat niso pojavile nobene ozke loicall- stične težnje, temveč so disku- tanti dajali pripombe k stva- rem, o katerih so mislili, da so v nasprotju s smotri naše splošne gospodarske F>olitike. Tovariš Kerbler, odbornik s Ptujske gore, je negodoval, da je predvideno samo 4'/« pove- čanje družbenega proizvoda ob 6 % povečanju delovne sile, zadovoljil pa se je z odgovo- rom, da se bo delovna sila po- večala samo v industriji, med- tem ko se v drugih panogah gospodarstva predvideva lan- skoletno število zaposlenih ter' bo nova zaposlitev delovne si- le v industriji vplivala na 4 V« povečanje družbenega proizvo- da celotnega gospodarstva, ne pa samo v industriji. tilnice, ki so bile preurejene na motorni pogon itd. Izraženo )e bilo mnenje, da je taksa na ta- ke mlatilnice višja kot doho- dek, ki ga prinese posavnezne- rna kmetovalcu, na dru^ stxa- m. pa kmetijske zadruge ne razpolagajo s tolikim števikun velikih mlatihiic, da hi lahko zadovoljile vse pjotrt^e. Kmetijske zadruge in pospeševanje kmetijstva Predsednik OLO tov. Jože Tramšek >e v tej zvezi poja- snil, da nima Okrajni ljudski odbor pri vprašanju teh taks nobenih pristojnosti, posebej pa je poudaril, da so takse res breme za kmetovalce, niso pa bile uvedene z namenom, da hi •*iz kmeta vlekli denar<; — saj gredo v celoti v sklade za po- speševanje kmetijstva — tem- več zato, da bo kmetijskim za- drugam omogočena tista vloga, ki jo naj odigrajo pri pospeše- vanju kmetijske proizvodnje. Ce zadruge trenutno še ne raz- polagajo z zadostnim strojnim parkom, je to zaradi tega, ker posamezniki vršijo usluge z za- starelimi stroji kot so to pre- delane ročne mlatilnice, pri čemer si pridobivajo dohodke iz nekmetijskih virov, ki jih v večini primerov prikrijejo. Za- druge imajo danes že vse mož- nosti, da nabavijo katerikoli kmetijski stroj in torej ni no- bene nevarnosti, da bi zavoljo izločitve tega ali onega zasta- relega stroja iz uporabe trpela kmetijska proizsvodnja, saj bo zadruga šele tako zain teresira- iia za nabavo strojev, tudi tež- kih, ker bodo njeni stroji šele tedaj polno izkoriščeni, s čemer bodo odpadle tudi težave zara- di plačevanja anuitet itd. T^a je pač pot, ki bo naše kmetij- stvo pripeljala iz zaostalosti. Razni sklepi v nadaljnjih točkah dnevne- ga reda je Okrajni ljudski od- bor sklenil še sledeče,- Na lastno prošnjo je ba raz- rešen sodnik Okrajnega sodi- šča v Ptuju tov. Janko Babnik. Imenovani sta bili komisiji za izračunavanje dohodka iz kmetijstva in obračun dohod- kov {»ivatnega sektorja obrti. Sprejet.e so bile spremembe in dopolnitve statuta okraja Ptuj v skladu z zakonom o upravnih organih v LRS. Sprejet je bil tudi sklep o nakupu nepremičnin v Biogra- du (Dalmacijal za potrebe po- čitniških kolonij za otroke. Zbor proizvajalcev je obrav- naval še zaključne račune go- spodarskih ix)djetij za leto 19.55 in ix>trdil vse, razen Tek- stilni tovarni Ptuj, katerega je zavrnil zaradi ugotovljenih na- pak v knjigovodstvu. Trgovina ne bo imela višjih dobičkov Odborniki so se tudi vpraša- li čemu se predvideva v trgo- vini povečanje dobička samo ti l^Mipreds. OLO ior. Stropnikova 73. 4 ^/r, ko se bo pa blagovni I>romet povečal za 5 ",■'». Dirrfc- tor plana tov. Anton Purg je potrdil, da je tako postavljeno razmerje na videz res nereal- no, toda iz dosedanjih izicušenj s trgovsko mrežo se pričakuje, da si trgovina v letošnjem letu ne bo prizadevala iistvarjati višjih dobičkov, ker so se in- strvmienti spremenili v tem smi^u, da trgovina iz preseže- nih čistih dohodkov ne more zase izbiti ničesar — niti 2a povečanje plačnega sklada niti za investicijski sklad podjetja. Odbornik tov. Nace Voljč je dejal, da se sicer v celoti stri- nja z razlogi, ki jih je podal direktor plana, da pa se bo treba s trgovsko mrežo resno pomeniti, da bo tudi v le- tošnjem letu prizadevala ustva- riti čim več dohodkov, čeprav od tega ne bo imela neposred- nih koristi, pač pa bo imela ko- rist ožja in širša skupnost ter s tem posredno tudi trgovina. Odbornik tov. Janko Vogrinec .•je dodal, da je o tem tudi že razpravljal ljudski odbor ptuj- ske občine in da bo ol)čina ver- .jetno predpisala pKvsamesznim trgovinam pavšalne zneske, ki jih morajo odvesti občini. 228,903.000 din dohodkov in izdatkov Tudi v razpravi o proračunu odborniki z razumevanjem sprejeli načelo skrajnega var- čevanja, saj bo ravno to pri- ii?>evaio glavni delež k stabili- zaciji našega gospodarstva. Proračun je bil prejet v vi- šini 228 milijonov 903.000 din dohodkov in izdatkov. Dohodki izvirajo: iz gospo- darstva 20,1 »/«; iz dohodnine od prebivalstva 76,1 %, dohodkov uradov in zavodov 0,9*>/o in ne- predvideni dohodki 2,9 Izdatki so določeni na višino izNTšitve lanskoletnega prora- čuna, povečani pa so seveda za višino ircdatkov za nove obvez- nosti na primer za Okrajno so- dišče itd. V izdatkih so zajete tudi dotacije finančno samo- stojnim zavodom, posebnim skladom ter družbenim organi- zacijam in društvom v višini 47 milijonov 326.000 din in pro- računska rezerva 13,828.000 din. Takse na kmetijska osnovna sredstva v razpravi o proračunskih dohodkih so nekateri odborniki sprožili vprašanje taks na kme- tijska osnovna sredstva in so bili mnenja, da bi bilo treba nekatere takse odpraviti, tafco na primer takso na ročne mla- OLEPSEVALNO-TURISTICNO DRUSTVO PTUJ prireja TURISTIČNI TEDEN od 3. do 10. junija 1956 SPORED: NEDELJA, 3. VL 1956, ob 10. ari: Slavnostna seja OTD Ptuj v dvorani Okrajnega komiteja ZKS, Titov trg — ob 11. uri: Otvoritev slikarje razstave akademskih sli- karjev Janeza Mežana in Jana O^tjena v muzeju (Mu- zejski trg) — ob 13. url: Izlet z avtobusa na Gomilo — sodelujeta pevski zbor iz Gomile in kmečka godba. Gi- banice, slovenjegoriško vino. Prijave sprejema jjireds. OTD Ludvik Pernat, Na-ma, Ptuj. PONEDELJEK, 4. junija, ob 20. uri: Predvajanje Uirističnih filmov v kino dvorani Titov dom. TOREK, 5. junija, ob 20. uri: Gledališka predstava gimnazij- cev: »SKUPNO STANOVANJE« v Mestnem gledališču. SREDA, 6. junija, ob 15. uri: Ocenjevanje izložbenih oken, dvorišč, vrtov, gostinskih obratov in najlepše okrašenih oken s cvetlicami. ČETRTEK, 7. junija, ob 20. uri: Predavanje »Potovanje po Jugoslaviji^ s predvajanjem barvnih skioptičnih slik v dvorani Okrainega komiteja. PETEK. 8, junija, ob 20. uri: »KULTURNI VEČER«. Sodelu jejo gimnazijci s svojimi literarnimi deli. solistične točke, na.stop harmonikarjev, pevski zbor »Svobode-. SOBOTA, 9. juni,ia, ob 20. uri; Promenadni koncert godbe na pihala v Mestnem ]>arku ob Dravi. NEDELJA, 10. junija, ob 13. uri: Velika turistična veselica s srečolovom v prostorih Ga?:i]f;'\ega doma v Ptuju. — Glavni dobitek moško kolo, kamgarn obleka in 1000 raznih praktičnih dobitkov. VABI ODBOR Ponesli so pozdrave našt mu dragemu maršalu Titu Tudi letos so skocd Ptuj tekJe številne štafete, noseč jx>zdrave in dobre želje mar.šalu Titu ob 64. roj.^^tnem dnevu. V četrtek 17. t. m. zjutraj je veslala mi- mo Ptuja štafeta brodarjev v trinajstih kanujih in kajakih. V Mestnem kopališču je štafe- to pozdravil v imenu Okrajne- ga odbora Ljudske tehnike tov. Stane Vičar. nakar so brodarji odveslali naprej po Dravi v Va- raždin. Glavni sprejem Titove štafete je bil naslednji dan predpoldan na Trgu mladinskih delov7>ih brigad, kamor so pri- spele štafete iz 19 obmejnih vasi ptujskega okraja. Okraj- nih štafet se je udeležilo 52 osnovnih šol. enote JLA. t4 TVD Partizan . delovni ko- lektivi vseh pomembnejših to- varn in večje število gasilskih društev. V krajevnih štafetah je sodelovalo 2058 tekačev. Sprejemu štafet na Trgu mla- dinskih delovnih brigad je pri- sostvovalo veliko število Ptuj- čanm'. Republiško štaieto, ki j« tekla iz Železnih dveri in je prispela na trg nekolS«) pred t2. uro Je pKJzdravil v imenu CScrajn^a odbora SZDL tova- riš Vladimir Bračic, nakar je nadaljevala svojo pot v Mari- bor. I*opoldaii istega dne je .'ikoaa Ptuj jahala konjeniška štafeta, ki .te nosila iz Ljutome- ra p>ozdrave športnikov konje- nikov V Ptuju so štafetno pa- lico prevzeli tukajšnji člani khiba za konjski šport. V so- boto zji^raj jfe voaala sicozi me- sto štafeta motoristov, ki je privabila na Trg miadin^cih delovnih bcigad mnogo ljubi- tetjev avt(xnoto špcHrta. Tako so delovna ljudje našega okraja izrazili prisrčne čestitke svoje- mu voditelju ob ro^tnem dne- va, želeč mu zdravja in še mnogo let življenja v dobrobit naše zemlje. D. P. Ml SMO TIITOV« — TITO JE rHAŠ Že enajsto leto narodi Jugo- slavije sv^ano praznujejo ob- letnico rojstva tovariša Tita. Milijoni ljudi mu iMreko noal- cev Titove štafete pošiljajo leto za letom pozdrave in dobre že- lje. Tako je postala Titova šta- feta in praznovanje 25. maja pa*ava nacionalna manifestacija ljubezni in predanosti jugoslo- vanskih narodov našemu dra- gemu tovarišu Titu. Rojstni dan tovariša Tita paredstavija življenjski jubilej človeka, s katerega imenom je neločljivo povezano najveličast- nejše razdobje v zgodovini na- ših narodov. Devetnajst let Ti- tovega vodstva naše Partije in naših narodov, pomeni 19 let težke, a zmagovite borbe za na- cionalno in socialno osvobodi- tev, za zgraditev lepšega in bo- gatej.šega življenja naših de- lovnih ljudi, za zgraditev so- cialistične družbe. Komunistič- na Partija Jugoslavije .je pod vodstvom tov. Tita s svojo mo- ralno-politično strnjenostjo in s svojo pravilno politično orien- tacijo v vseh najbistvenejših vprašanjih, posebno pa v na- cionalnem vprašanju, ustvarila vse potrebne subjektivne pogo- je za uspešno in zmagovito na- rodno-osvobodilno borbo. Tito je bil genialni in herojski vodja naših narodov v veličastni ljud- ski revoluciji. Iz te, premago- vanj, naporov in junaštev pol- ne borbe proti fašističnim oku- patorjem in raznobarvnim do- mačim izdajalcem, je zrastla oblast delovnih ljudi, oblikovno pestri in vsebinsko tako boga- ti organi delovnega samouprav- ljanja in družbenega upravlja- nja. Iz jjartizanskih odredov In brigad .se je razvila junaška jugoslovanska ljudska armada, ki stoji danes tako trdno na naših mejah, ki je varovala, va- ruje in še bo varovala našo mirno socialistično graditev. V najtežjih preizkušnjah sta bila prekaljena bratstvo In enotnost naših narodov. Borba je rodila in utrdila Ljudsko jfronto — današnjo Socialistično zvezo delovnih ljudi Jugoslavi- je, ki je s svojimi 8 milijoni članov, pod vodstvoni tovariša Tita, ustvarjala in še ustvarja čTidovita dela naše gospodarske izgradnje In kot je bil tovariš Tito zmagoviti vojskovodja v času norodno-osvobodilne bor- be, tako nastopa tudi sedaj v času socialistične graditve, kot iniciator mnogih naših podvi- f,'ov, ki ustvarjeni po naših de- lovnih Ijiideh izpreminjajo ob- ličje naše domovine in odnose med našimi ljudmi. Tito je bil tisti, ki je neustrašeno in od- ločno zavrnil napade Stalina in njegovo birokratske kaste ter se uprl njihovim imperialistič- nim tcžniam. Zaradi o>:i^^no im- perialistično politike Stalino- vih birokratov in njihovih zlaganih parol o socializmu, je postala borba naših narodov za izgradnjo resnične socialistične družbe nerazdružljivo poveza- na z borbo za resnico in mir. S to borbo za resnico proti laži. hinavstvu hi potvarjanju zgo- dovinskih dejstev — je zagoto- vila Zveza komunistov Jugosla- vije in naši narodi — nadaljnji resnični socialistični razvoj. S to svojo neustrašeno borbo se je Jugoslavija spremenila za napredno človeštvo naše dobe v ohrabrujočo in podžiga.jočo trd- njavo socializma, v svetilnik upanja in vzpodbude. Dogodki v zadnjih letih, predvsem pa XX. kongres Komunistične par- tige Sovjetske zveze jie v celoti potrdil pravilnost in daleko- vidnost politike .tov. Tita in na- šega pari:ijskega vodstva.. Tito- va potovanja v daljne dežele Azije in Afrike ,njegoya poto* vanja v Tiorcijo; Grčijo in nje*- govo zadnje potbvhhjfe - v Fran- cijo, .pomenijo vsako' žafee odlo- čujoč prispevek k utrjevanju svetovnega miru,' prispevek ' k neposrednemu sporazumevanju narodov in njihovemu medse- bojnemu sodelovanju. Naša so- cialistična pw:aksa, predvsem pa naše družbeno in delavsko sa- moupravljanje, postaja simbol naprednih sil vsega sveta. Zato prihajajo vedno pogosteje k nam napredno misleči ljudje vseh narodov z žel.jo, da .spo- znajo našo stvarnost, da naše izkušn,ie prilagodijo svojim spe- cifičnim, prilikam, velike borbe za skupne smotre naprednega človeštva . . In vso to delo za mir in aktivno sodelovanje med narodi, je bilo, je in bo v zgodovini človeštva neločljivo povezano z imenom tov. Tita. Tako se Titova življenjska pot harmonično zliva s porajanjem, nastajanjem in rastjo nove Ju- goslavije in mednarodnega so- cializma Ob življenjskem jubileju — 64-letnici — pošiljajo tudi naši delovni ljudje iz ptujskega okrnja tov, Titu izra/.e svoje velike ljubezni in predanosti ter želje, da še nadalje ic še dolgo let vodi našo domovino v nove lispehc, v nove šn slavnej- še zmage. Pošiljajo mu pozdra- ve in želje zato, ker imajo tov. Tita radi kot tovariša, prijate- lja in starejšega brata, ki ima vedno pred očmi njihovo srečo in blagostanje. Ljubijo ga za- radi njegovega legendarnega junaštva, zaradi njegove ge- nialne, vedno žive misli, ki ji je tuj dogmatizem, zaradi nje- govih smelih dejanj, ki so ve- dno v skladu s težnjami mno- žic. In končno ga ljubijo zato ker ljubijo svojo domovino kakršno jih je učil on graditi Vse kar čutijo naši delovni ljudje do tovariša Tita in kar čuti on do njih, se z besedami ne da povedati. Najlepše, naj- globlje in najpopolneje jo vsa ta ljubezen, hvaležnost, preda- nost in skrb zajeta v- besede: »Mi smo Titovi — Tito je n8tšno ure- dil osebno opremo, izpolnil ob- veznosti do društva, obnovil za- obljubo za vestno ter častno izpolnjevanje dolžnosti, ki jih je sprejel z \'stopom v prosto- voljno gasilsko organizacijo. Profitovoljno gasilstvo ima že tradicijo. V predaprilsika Jugo- slaviji je bilo povsem drugač- no kot danes. Mnogokrat je slu- žilo interesom vaSkih veljaifcov s Merom na čelu. Marsikje so se morala gasilska druištva bo- riti za obstanek, saj so bila od- visna od menjajočih se. politič- nih prilik. Bila so tudi društva, čeprav redka, ki so šla po za- slugi naprednih sil po poti na- predka in se niso omejila zgolj osnovne naloge, na vzgojo in usposabljanje pripadnikov za nesebične reševalce ogroženega premoženja, temveč so bila de- lovnemu ljudstvu dobra opora v borbi proti nazadnjaštvu In iz- koriščan jai. Po druigi svetovni vojni je za naše gasils^ke enote nastopila nova doba, ki nalaga gasilstvu važne in odgovorne dolžnosti, primava Pa mu tudi temu pri- merne pravice. Vedn© so gasil- s^ke enote pripravljene stopiti v akdLjo, ko je ogroženo življe- nje ljudi ali njihovo premože- nje. Pripravljeni so vedno po- magati pn reševanju družbe- nega in zasebnega imetja iz ob- jema požarov, poplav in drugih elementarnih težav, predvsem pa si prizadevajo s preventiv- nimi ukrepi preprečiti razne neprilLke in nesreče. Gasilska društva razdajajo na naa rs i kateri vasi kultumoprosvetno dejav- nost. Kjer ni telesnovzgojnih društev, sikrbijo še za to vzgojo. V njihovih vr<;tah vidimo rbrano mladino m odrasle, tudi dekleta in žene. Njih namen ni samo pomagati bližnjemu v nesreči,^ temveč tudi varovati na<šo do- movino pred vsemi nevarnostmi in nesrečami. Z nenehno stroikovno vzgojo gasilskega kadra z raznimi va- iami, predavanji, tečaji, šola.md, izpiti, z vključevanjem novih članov, s političnim dolom po programu Socialistične zveze Jugoslavije, v kateri so kolek- tivno včlanjene vse organizaci- je, z izpopoinjevrinjem gasilske opreme, uvajanjem tehničnih pridobitev ter izsledkov znano- nosti, se je prostovoljno gasil- stvo razvilo v zadnjih desetih letih v močno, ugledno druž- beno organizacijo, ki je deležna številnih priznanj in podpor družbe ter ljudske oblast!. Iz štiriletne borbe naših na- rodov so znana junaštva bor- cev, iz povojne dobe pa podvigi junakov dela. Tudi v gasilskih vrstah so junaki te humane in plemenite organizacije, ki se vedno znova izkazujejo s svojo požrtvovalnostjo pomagati na- šemu delovnemu ljudstvu ob vsaki nesreči neglede na lastne žrtve in na-pore. Zavedajo se važnosti m pomena te častne službe. Mnogo je žc storjenega v ko- rist gasilstva v ptujs'kom okra- ju. Naša prostovoljna gasilska društva so gasil^.in reševala sa- mo v lanskem *?etu pri 34 po- žarih, ki so povzročili za okrog 38 milijonov dinarjev ftkode. Gasilci so obvarovali in rešili imovino v skupni vrednosti nad 51 milijonov dinarjev. Pri ga- šenju je sodelovalo okrog 1400 gasilcev polnih 5470 ur. Pri graditvi gasilsikih domov, po- pravilu in čiščenju opreme in orodja ter ostalem so porabili skoraj Ifl.OOO delovnih ur. Iz teh visokih številk sc zrcali vsaj del dela članov gasilskih enot. Letošnje prireditve, proslave, pomembne obletnice, razvitja praporov bodo pokarale moč, sposobnost in napredek naSih gasilskih vrst. Istočasno bodo nastopi na teh prireditvah In generalke za nastope na II. ga- silskem festivalu v Marlborg 4. in 5. avgusta 1956, Gasilskega festivala v Mariboru bi se mo- ral udeležiti v.sak gasilec. Ne- dvomno bo udeležba v Mari- boru takšna, kot je doslej še ni Imela nobena gasilska priredi- tev. Drugi gasilski festival v Ma- riboru kot prireditev sloven- skega gasilstva bo s svojim bo- catim sporedom manifestacija moči in napredka celotnega ga- silstva. Ptujski okraj kot so^sed- ni okraj bo na II. festivalu čast- no in številno zastopan ž aktiv- nimi gasilci in z ostalim pre- bivalstvom- Vsem pripadnikom gasilskih f>rgani7acij ptujskega okraja pošiljamo tople čestitke k praz- niku dneva gasilsiA^a z željo, da bi tudi \'naprei nesebil^no delo- vali za še boljši in uspešnejši razvoj gasilskih dništev. NA POMOČ! Za Okra.fno pasflsko zv«eo Ptuj podpreds. L. Izlakar Dan gasilstva v Zagajičih Dan gasilstva bodo tudi v Ža- ga jičih pTOslavili s pregledom članstva in opreme, saj smatra* jo praznovanje dneva gasilstva poleg občnega zbora kot poseb- no doživetje za celotno vas. Kot v drugih organizacijah je tudi v gasilski organizaciji v Zagajičih lepo število odraslih in mladine, tudi deklet, ki iirtia- jo vse vrline sodobnega, na- predka željnega in na pomoč drugemu pripravljenega gasilca;, in je že lepo število primerov, kjer so vedno znova prestajali izkušnje in se izkazali v svoji vztrajnosti. P. S. UPMVMNIE V ElfifflDEVEM nebo znosfofnlo za proizvodnio Pred nedavnim je bilo prvo zasedanje novoizvoljenega de- lavskega sveta, ki so se ga udeležili kot gostje predsednik OLG tov Jože Tramšek, tovari- šica Lojzka Stropnik, podpred- sednik OLO In tov. Jože Brati- na kot tajnik Okrajnega sindi- kalnega sveta. Na zasedanju je dal svetu tov. Jožo Tramšek več korist- nih napotkov za bodoče delo, v katerem se ne sme ponavljati praksa prejšnjega delavskega sveta, ki je bila nekaj časa med člani kolektiva in širši javnosti predmet razprav, zlasti ko je prišlo v tovarni do nekaterih personalnih izprememb. Za predsednika novega de- lavskega sveta je bil izvoljen tov. Janez Kostanjcvec, novi upravni odbor pa bo tvorilo 8 članov. Iz poročila starega upravnega odbora, ki ga je podal tov. Ko- stanjevec, so se odražale vse slabosti in tudi vrline začetne- ga dela delavskega sveta in upravnega odbora, zlasti pa številne izkušnje, ki narekuje- jo novemu delavskemu svetu in upravnemu odboru izboljša- ni način dela. Ob rezultatih za- četnega obratovanja, ki je za- čelo zadnje mesece 1954. leta, ki je dalo nad 4000 ton glinice in nad 700 ton aluminija, je lahko ugotoviti, da proizvodne izkušnje niso zaostajale za iz- kušnjami v delavskem uprav- ljanju, da pa so se vrivale ne- pravilnosti, s katerimi je bilo potrebno opraviti. Redna proiz- Poglcd na del tovarne Kidričevo vodnja je pričela marca 1955 in leta 1955 je dala tovarna mesto planiranih okrog 30,000 ton okrog 34.000 ton glinice in nad 8000 ton aluminija, kar doka- zuje, da se je delavstvo zave- dalo svojih obveznosti do druž- be in tudi svojih dolžnosti in pravic glede delavskega uprav- ljanja. Novi delavski svet in uprav- ni odbor čaka vrsta novih te- žav, s katerimi se bo potrebno spoprijeti, jih odstraniti in sto- riti vse, da bo izpolnjen plan za leto 1956 in da bodo izkuš- nje delavskega upravljanja v tej veliki tovarni za zgled ko- lektivom ostalih velikih tovarn v naši državi, kar pa ne bo do- seženo brez dobre volje, resne- ga dela, analiz in razprav ter besede delavskega sveta in upravnega odbora. J. S. KZ Tomaž se dobro razvija Kogarkoli bo pot zanesla k Tomažu, v kraj s splošno zna- nimi prleškimi posebnostmi gi- banc, krapcev in gostiivanja ter s sledovi neolitske naselbine, kjer so našli leta 1830 okoli 50 kamnitih sekir, se bo gotoVo pozanimal tudi za naše kmeto- valce in njihovo združenje — Kmetijsko zadrugo, o kateri bi rad na tem mestu nekaj napi- sal, ker dobro dela in ima vse možnosti razvoja. V KZ Tomaž je včlanjenih 190 članov in jo lahko štejemo med ospešne zadruge v okraju Ptuj, saj ima žago, trgovino, gostilno, odkupni, živinorejski, sadjarski in čebelarski odsek, tovorni avto, ter hranilno-kre- ditni odsek. Nov upravnik ima kar posrečeno roko za delo v KZ, ki je prej šepala in se ni mogla izkopati iz začetnih te- žav. Živinorejski odsek je naba- vil lani 4 plemenske bike in več merjascev, ki so primanj- kovali temu področju. Z molzno kontrolo ugotavljajo mlečnost krav in dokazujejo prednost ro- dovniških krav, ki jih je na področju KZ le deset. Uredili bodo tudi osemenjevalno po- stajo. Sadjarski odsek ima svo- jo drevesnico z 22.800 drevesci, ki bodo letošnjo jesen za pro- dajo. S tem dobljena sredstva so namenjena razširitvi dre- vesnice. Sadjarski odsek je po- škropil 75 'Vo sadnega drevja (nad 7000 dreves), pri čemer se je najbolj izkazal škropilcc Franc Kosi iz Zagorja, ki je bil pred vsem članstvom pohva- ljen. Za uspehe sadjarskega odseka ima velike zasluge sad- jarski strokovnjak tov. Vinko Radanovič, ki se za napredek sadjarstva zelo zanima. Strojni odsek se sicer ne more postavi- ti z uspehi, ker ni mogel v ce- loti angažirati vseh strojev, ki veliko stanejo. Nelcaj strojev jo celo prodal, da ne bi denarna sredstva ležala .v stvareh, ki jim ne koristijo. Za hranilno- kreditni odsek sicer še ni zani- manja, čeprav je lepo število članov, ki bi vzeli kredit za izboljšanje kmetijstva. Tovorni avto jim dobro služi, odkar je bil generalno popravljen. V le- tošnjem poslovanju pričakujejo nad 46 milijonov dinarjev pro- meta v vseh obratih. Adaptira- ti nameravajo skladišče in ure- diti lokale in drugo. Ce bo po- trebno se bodo zadolžili do 5 m'!' eaov in kredit porabili za r:izširitev aktivnosti zadruge. Vedno večje zaupanje v njeno poslovanje potrjuje 19 novih prijav za vstop med članstvo. KZ Tomaž je popularna tudi po agitaciji za preiskavo zemljišč potom inštituta OZZ Ptuj. Nedavno so obiskali KZ To- maž predsednik OLO tov. Jože Tramšek, podpredsednica OLO tov. Lojzka Stropnik ter pod- predsednik OZZ Ptuj tov. Ivan Vobič, ki so se na občnem zbo- ru dobro pomenili z zadružniki in novoizvoljenim odborom gle- de bodočega dela, J. B. Pomoč po toči prizodetim u Holozoh je mnogim koristila 13. junija lanskega leta je strahotno neurje s točo opusto- šllo del bivše občine Zavrč. Po- sebno težko je bil prizadet Tur- ški vrh, del Hrastovca, Belske- ga vrha in Pestik. Tu so bila nekatera gospodarstva skoraj popolnoma uničena. Vinogradi so bili okleščeni, žito zbito v tla, sadje obtolčeno itd. Celotna letina je bila v nekaterih pri- merih uničena 100«/«. Okrajni odbor SZDL je takoj formiral posebni štab z nalogo, da organiziramo v okraju zbi- ranje prostovoljnih prispevkov za pomoč prizadetim. Na pobu- do Okrajnega štaba so bili or- ganizirani štabi pri vseh občin- skih odborih SZDL. Ti so zbirali denar pa tudi prehrambene ar- tikle, n. pr. krompir, fižol, žito. Nekaj zbranega je bilo takoj dostavljeno štabu v Zavrču, ki je to razdelil — n. pr. krompir, ki so ga zbrali v Cirkovcih, ne- kaj fižola in drugega. Večino tega pa so štabi vnovčill In de- nar nakazali na posebni račun pri Zadružni hranilnici in po- sojilnici F>tuj. Na ta način je bilo zbranega skupno 611.109 dinarjev. Od tega so zbrali v občini Cirkovci 47.300 din, Go- rišnica 65.093 din. Lešje 120.000 din, Ormož 22 946 din, Ptuj 249.407 din in Videm 106.363 din. V občini Središče je bil štab postavljen in je imel tudi eno sejo, ker pa je med tem obiskala toča nekatere vasi nji- hovega področja, so bili mne-^ nja, da tam ne bi zbirali in ta- ko v občini Središče ni nihče nič zbral tudi tam, kjer sicer toča ni naredila nobene škode. V občini Juršinci je bil štab po-; .stavljen, vendar doslej niso da-i«' li poročila, niti niso odvedli no- benih sredstev. Isto velja za občino Desternik, ki tudi ni po- slala kljub opominu poročila, kako je potekala akcija. Kme-: tijska zadruga Cirkulene je ta- koj nakazala 4000 kg fižola v vrednosti 20.000 din, sicer pa štab ni poslal poročila, ali je bila zbiralna akcija pri prebi- valstvu izvedena ali ne. Govo- rice, ki so se širile po Zavrču, da zbirajo sia njih po tovarnah v Mariboru, so brez vsake osno- ve, ker štab pri okrajnem od- boru ni dobil od nikogar izven ptujskega okraja nobenega pri- spevka. Poleg zbiranja denarnih sred- stev in prehrambnih artiklov pa je Okrajni štab povzel tudi nekatere druge mere, in sicer: je posredoval pri Okrajnem ljudskem odboru, da je bilo po- škodovanim po toči odpisano 584.703 din davka. RK je na priporočilo štaba razdelil priza- detim 432 kg polnomastnega sira, 550 kg masla, 174 kg mle- ka v prahu, 1704 kg olja in 90 car. paketov težkih po 10 kg. Skupna vrednost tega znaša preko pol milijona dinarjev. Nadalje je na pobudo štaba bi- lo najeto posojilo za dograditev ceste, ki veže Turški vrh In Brezovec. Ta cesta je v glav- nem dovršena in je bila 12. t. m. svečana otvoritev. Za dela na cesti je bilo porabljenih 1,800.000 din, predvidoma pa bo porabljenih še 300.000 din. Pri teh delih so imeli prednost ti- sti, ki so bili po toči poškodo- vani. Zraven tega je štab iz svojih sredstev kupil in razde- lil 3582 kg fižola, za kar je pla- čal 89.550 din, 3800 kg semen- ske pšenice, za katero je plačal 165.160 din in 18.004 kg semen- skega krompirja. Semenski krompir so delili članom SZDL brezplačno, nečlani pa so ga dobili po polovični ceni. Kilo- gram krompirja je skupno s prevozom namreč stal 20 din. Nekateri so pri tem kritizirali, zakaj je štab delal razliko. Ne- člani SZDL naj se zavedajo, da je celotno akcijo organizirala SZDL in da ima za to vso pra- vico svojim članom tudi nuditi nekaj več kot tistim, ki odkla- njajo članstvo SZDL. In ne sa- mo to, popolnoma upravičena bi celo bila, da bi tistim_. ki niso člani SZDL, ki odklanjajo član- stvo in celo pravijo, kaj imamo od tega, popolnoma odrekla vsako pomoč. Na osnovi zgoraj navedenega je jasno, da je štab izdal za fižol, semensko pšenico in semenski krompir 663.000 din, a zbranega je bilo doslej samo 611.109 din. Stab upa, da bo razliko kril Iz sredstev, ki so jih zbrali v občini Desternik in Juršinci, a je še niso naka- zali. K vsemu temu pa je tre- ba dodati še to. da je na pobu- do štaba takoj po toči bilo raz- deljeno poškodovancem tudi za 'S85.200 din vrednosti galice. Ta pregled dela Okrajnega "taba za pomoč po toči prizadc- ^m v občini Zavrč objavlja tab zato, da bodo vsi vedeli, kaj je bilo zb.ano, kje je bilo :'brano in knko so 1 ila .sr'-"'!^'" uporabljena. Poslanec dr, Rračič v razgovoru s tov. Rihtaričem iz Brezovca ob otvoritvi ceste Obvestilo! Občinski ljudski odbor, odde- lek za zdravstvo in socialno po- litiko Ptuj s tem obvešča, da bo v dneh od 23. do 31. maja 1956 popis vseh invalidov (vojnih: a) iz narodnoosvobodilne borbe, b) iz jugoslovanske ljudske ar- made, c) ostalih iz prve in dru- ge svetovne vojne ter delovnih in mimodobskih). Popis bo služil za evid''nco, prekvalifikacijo in zaposlitev invalidov. Invalidi Iz področja krajevnih uradov: Grajena. Hajdina. Ro- goznica. Maikovci in Starše naj se zaradi popisa takoj javijo pri krajevnih uradih. invalidi iz področja m'^sta Ptuja pa naj se javijo pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj, soba št. 7. Načelnik oddelka tu zdravstvo in socialno politiko RAZPIS "za novi tečaj Politične šole pri CK ZKS od 1. septembra 1956 do 31.januar,|a 1957. Teča.i .ie namenjen predvsem delavcem in delavkam < industriji in kmetijstvu, ki so se že aktivno uveljavili \ orii^anih delavskega in družbenega upravljanja, v organil oblasti, sindikatih, društvih itd. in jim je zato nujno po trebno širše znanje iz politične ekonomije in znanstveneg- socializma. Priglasitve z osebnimi podatki, s podatki o dokončani' šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organi zacijah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi in višini mesečni' prejemkov pošljite do 25. junija 1956 na upravo Politior šole pri CK ZKS. Ljubljana, Parmova 37. II trakt, telef« štev. 23-981, int. 206 — hkrati pa tudi na svoj občinski ki mite ZKS. — Sola ima internat. Podrobne.iše informaci- je dobite na upravi ^ole oziroma m občinskem ali okraj- nem komiteju ZKS svojega področja. PTUJ 25. MAJA 195? _3 Ohcino Bori Predsednik občine Bori tov. Franc Belšak ^igr^v BCINA BORL, taka kot ■M lil ^® za velikimi cilji in jim pri tem uidejo mali, toda tudi pomembni, je na primer ljudski odbor na predlog sveta za gospodarstvo gladko dovolil začasno odjavo obrti nekemu obrtniku, Ici je edini te stroke v občini, češ da nima dela. Ta obrtnik se je s tem razbreme- nil obveznosti do skupnosti, v resnici pa je postal šušmar. Morda bo kdo rekel, da to ni velika stvar, toda vedeti je pa treba, da je razvoj in blagosta- nje občine odvisno od velikih in malih stvari. Tudi svet za socialno ikro-stvo skrbno proučuje problematiko -svojega področja, ki je ni malo in je v marsičem izbolj.šal na- 'iorlski ss^ad - letovišče aančič (Nadaljevanje) Vloga učnega mojstra pri vzgoji in izobraževanju vajenca Ugotavljam, da smo bili ve- 1 dno zelo zaskrbljeni za dvig ; proizvodnje v naših obrtnih de- lavnicah, AH smo bili vedno v enaki meri zaskrbljeni tudi za vajence? Kjer smo bili, tam smo začeli z vzgojo in strokov- nim izobraževanjem bodočega strokovnega delavca. V industrijsko razvitih drža- vah preizkusijo mladoletnika, predno gre v uk, če je sposoben za določen poklic. To delo opravljajo strokovnjaki psiholo- gi s pomočjo psihotehnike. Do- biti pravega človeka na i>ravo mesto, bi rekel, je uspeh, Id je večkrat dosežen. V Sloveniji žal vajenci že v prvem letu uka razdro več učnih pogodb. Mi- slim, da je pri tem eden glav- nih vzrokov napačno izbran po- klic, kateremu ne odgovarjajo vajenci po svojih fizičnih in du- ševnih sposobnostih. Tem ne- vSečnostim se lahko izognemo. So primeri, da vajenec ne ve, v kakšen poklic gre, ker ga pozna niti on niti njegovi star- ši in svojci, ki so ga napotili v poklic. Mnogi ne poznajo svojih sposobnositi niti zahtev poklica. Vsem tem pojavom pa se lahko izognemo f^« mlade ljudi in nji- hove : .-G na te težave in zahteve opozorimo, dokler je se čas. Mojster mora paziti, koga vza- me v uk. Biti mora pri izbiri previden in preudaren. Pravo- časno se mora zanimati, če ima nov vajenec sposobnosti in nag- nenje za ta poklic. Oboje lahko spozna v razgovoru z vajencem samim. Spoznavanje sposobno- sti je sicer težja zadeva, poseb- no za človeka, ki se poklicno ne bavi s proučevanjem človeka, s psihotehničnim ocenjevanjem. Spoznavanje sposobnosti za I>o- klic je eno najvažnejših zahtev, ki bi morale biti pri izbiri po- klica soodločilne. če že ne od- ločilne. Poklicne zahte^^^e mojster več ali manj že pozna iz svoje praikse. Vsaik poklic tudi zahteva zdravje delarvca in vajenca. Za- to noben vajenec ne bi smel biti sprejet v uk, če ni zdravnik dal svojega mnenja glede telesnih sposobnosti vajenca. Niikoli ne smemo mimo na videz nepomembnega vprašanja, zakaj se je kdo odločil za ta ali oni poklic. Važno je poznati mo- tiv njegove odločitve. Lahko gre za vpliv očetovega poklica, vpliv delavnic, v katerih je kot otrok gledal delo kovača, krojača, mi- zarja itd.? Poigosto je tudi vpliv šolskih krožkov, Ljudiske tehni- ke in podobno. Potrebno je raz- soditi, aiii so vplivi globlje ute- meljeni in resni ali pa so le slučajni, včasih pubertetno ne- zreli in neutemeljeni. Poglejmo še, odkod so vajen- ci. Mnogo vajencev izhsja iz mongoSlanskih in slabše situi- ranih družin. Jasno je, da so starši dali otroka v uk tudi iz nagiba, da bi prišel čimprej do Imiha in da bi jim potem poma- gal. Poseben problem predstav- ljajo vajenci ločenih starišev. ponovno poročenih ali težko sprtih starišev ali pa vajencev. ki so preživljali prva lota svo- jega življenja pri svojcih in pri nesorodnih družinah. Mnogi med njimi bi radi nadaljevali šolanje, pa eo jih skrbniki ali celo starši prisilili, da so šli v uk. Imamo tudi vajence, ki niso uspevali v nižjih gimnazijah aXl pa so končali samo osnovno šo- lo. Kako naj bi imel takšen va- jenec zanimanje za teoretičen pouk. pa tudi za praktičnega, če je bil prisiljen v poklic. Pri njem se v^^M naziranje, da v svojem življenju nima srečo in zato se bo moral nekako prebi- jati do kruha. Mnogi med njimi so oelo zagrenjeni in sc vdajajo čutv. manjvrednosti, ki se ga težko znebijo in to toliko težjo, če v delavnici ali šoli ne dose- gajo boljših tispehov. Napačno bi bilo, če bi take vajence še zmerjali z lenuhi in podobno, ker bi to še bolj izpodkopavalo njihovo zaupanje v same sebe. Ko prične vajenec z delom, začne druga plat, njegovo obli- kovanje. Ali znajo vsi mojstri vzgajati?" Rekli smo že, da je mojster zelo važen činitelj In da je od njegovih sposobnosti velikokrat odvisna vsa življenj- ska sreča vajenca, bodočega kvalificiranega delavca, bodoče- ga nosilca napredka obrti in in- dustrije. Nadvse so nan» i>otreb- ni mojstri vzgojitelji in učite- lji. Mnogim mojstrom ni vse- eno, kako bodo njihovi vajenci opravili izpite. Na svoje vajen- ce so ponoGni, saj co del njihove skrbi in življenja, njihovega truda in prizadevanja. Prav je, da navdaja mojstre ta ponos, zato pa moramo zanj ustvarja- ti tudi ugodne pogoje, da bodo čutili moralno orooro v prizade- vanju za usposabljanje in vzga- janje vajencev. Zato je koristno vzdrževati in poelnbljati stike, ki povezujejo šolo in delavnico, organizirati posvetovanja, se- stanke in vzgojno delo, da bo v skladu. Mojster lahko vpliva na vajenca, samo si mora pri- dobiti vpliv nanj in ta je lahko tudi večji kot očetov. Vajencem tečajnih obrtnih šol! Vajenska šola za razno .stro- ke v Ptuju organizira v počit- nicah 14-dnevna taborjenja na morju, povezana z ogledom pri- rodnih in zgodovinskih zname- nitosti Jadrana. Za taborjenja se lahko prijavijo tudi vajenci, ki se šolajo v tečajnih šolah. Želimo čim več pvijavljencev. Oskrbnina z vožnjo bo stala 3000 din. Prijave sprejema upraviteljstvo pismeno ali ust- no do 2. junija. Upravitelj stvo obrtne šole Ptuj Ptujski esperantisti povabljeni na Madžarsko Gimnazijska esperantska sku- pina je prejela zanimivo pismo dr. Kondorja, profesorja gimna- zije v Vasvaru in vodje tam- kajšnjega gimnazijskega espe- rantskega krožka. V njem med drugim vabi ptuj.ske dijake es- perantiste, da pridejo na 14- dnevne brezplačne počitnice k njim, in to že letos, dočim bi oni želeli prihodnje leto priti semkaj. Letos nameravajo v Bratislavo in prihodnje leto so povabljeni v Moskvo. To biva-^ nje — tako pravi v pismu —' bi bilo koristno za obe strani in za dokaz, da je ESPERANTO 2IV IN PRAKTIČEN JEZIK, s pomočjo katerega se ljudje lahko sprijateljijo in pobratijo. Mladim esperantistom iz ptuj- ske gimnazije seveda to vabilo ugaja. Ko bodo esperanto do- volj obvladali, se mu bodo lah- ko tudi odzvali. Pismo končuje: ZA MIR IN PRIJATELJSTVO MED NASIMI SOSEDI. NIKDAR VEC VOJNE! PODAJAMO ROKE VSEM JU- GOSLOVANSKIM ESPERANTI- STOM! Lahko jim odgovorimo, da smo jugoslovanski esperantisti pobomiki miru med VSEMI NARODI SVETA. -o- Veliki Ml O VSE POVERJENIKE PREŠERNOVE DRUŽBE da nam pošljejo do 10. junija 1956 poimenski spisek tistih članov Prešernove družbe, ki so kmečki proizvajalci in nimajo rednih dohodkov iz kmetijstva. Na osnovi tega spiska bomo izvedli posebno žrebanje za čla- ne PD — kmečke proizvajalce. Najkasneje do 10. junija 1956 naj nam tudi vrnejo vse neraz- pečane »Vpisnice«. »Vpisnice«, ki jih poverjeniki ne bodo vr- nili do tega roka, bomo sma- trali, da so bile dane novim članom in bomo poverjenike obremenili za toliko članarin po 320 din, kolikor so prejeli »Vpisnic<', pa jih niso vrnili. Najkasneje' do 10. junija 1956 naj člani in poverjeniki porav- najo tudi vse oi--'Cznosti, ker sicer ne bodo imeli pravice do slučajno izžrebanega dobitka na njihovo številko »Vpisnice«. Žrebanje bo v petek 15. ju- nija 1956 ob 12. uri v prostorih I^rešernove družbe pred poseb- no komisijo iz vrst poverjeni- kov. Celoten izid žrebanja bo objavljen v 7 številki »Obzor- nika«, glavnih dobitkov pa v dnevnem časopisju. Tajništvo _ tfffi talent! Sz iilufske ^mmm^B BODO IZDALISVOJ ALMANAH Presenetila nas je novica, da bodo ptujski dijahci končno le izdali svoj almanah »Feniks«. Težnja za dostojnim literarnim glasilom, je na ptujski gimna- ziji že od nekdaj obstajala. Mladi literati so že večkrat po- skušali izdajati svoje glasilo. Res je izšlo nekaj številk, nato pa jo literarno udejstvovanje na gimnaziji prenehalo. Tako do danes. Profesor Urbasova je dala prvo pobudo, da se na gimna- ziji oživi literarna tradicija in se ustanovi literarni icrožek. Res se je zgodilo tako in danes ta krožek (kljub maloštevilne- mu članstvu, kljub temu, da so se osmošolci odtegnili sodelo- vanju), uspešno dela in celo namerava izdati svoj tiskani almanah »Feniks«. Vsekakor lep korak naprej, katerega je pozdraviti. Ti.skanje almanaha so z uvidevnostjo omogočili razni činitelji. Denarna sred- stva so prispevali Svet za kul- tviro in prosveto pri OLO Ptuj, ptujska gimnazija in drugi. Pričakovati je, da bodo tudi v bodoče pomagali prizadevanju mladih literatov in da bodo tu- di razna podjetja priskočila na pomoč in omogočila redno iz- dajanje literarnega glasila ptuj- ske gimnazije. Člani literarnega krožlca so po večini mladi ljudje. Anton Florjančič, Marjan Remec, Ro- man Vnuk, IdaVrablova, Fran- ce Atižel in Boža Veronek, to so najvidnejši predstavniki, ka- tere bomo srečali v reviji in ocenili njihova dela Posebej bi želel omeniti Franceta Anžela, mladega in nadarjenega risar- ja, ki je prispeval okusne in uspele karikature za almanah. Mlademu Francetu je vsekakor čestitati, ker je svoje delo do- bro opravil. Kljub svoji mlado- sti (France hodi šele v V. razred gimnazije), kljub mnenju, da na ptujski gimnaziji ni risar- skih talentov, njegovi prispev- ki dovolj jasno kažejo, da je Anžel najvidnejši ptujski kari- katurist, čeprav to morebiti zveni nekoliko preveč smelo. V svojih karikaturah kaže poseb- no nadarjenost in samosvoj na- čin podajanja, o čemer se bo- mo lahko sami prepričali, ko bo almanah izšel. Ostali člani literarne sekcije so večinoma mladi prozaisti, ki tokrat nasto- pajo prvič 9 svojimi deli pred javnostjo. Doslej še nismo ime- li priložnosti srečati mlade ptujske talente v našem revi- jalnem tisku. Iz vse Slovenije se oglaša mladina, le Ptuj .se danes molči. Morda ne bo dol- go tako. Prvi korak in to po- udarim, precej pomemben ko- rak .so ptujski dijaki že storili. Morda bo mlada generacija, ki se je zbrala okoli »Feniksa«, le dala svoj doprinos k bodoči slo- venski literaturi. Težka je pot do uspeha, vendar upajmo, da bo tako. Znani možje, ki so študirali na ptujski gimnaziji in ki predstavljajo danes pomemb- ne literarne osebnosti, so dali ptujskim dijakom dovolj trden temelj, dovolj trdno osnovo, na kateri bodo lahko gradili na- prej. To je dragocena literarna tradicija, katero bi mladi rod moral ponesti naprej. Remi Ko smo pred tednom ocenjeva- li ohisk "prediednika Tita v Fran- dji, smo posebno poudarili ve- lik pomen neposrednih stikov in zamenjave mnenj med dr- žavniki različnih držav tako po notranji kakor družbeni tire- ditvi. Dokler bo sc lepa, dobro- namerna beseda na.^la ugoden odziv, se ni treba bati medna- rodnih zapletljajev, incidentov ali celo vojne ... MOSKOVSKI POMENKI V tem duhu ocenjuje svetov- ni tisk obisk francoskega mi- nistrskega predsednika Molleta in zunanjega ministra Pineauja v Moskvi. Se preden sta se pa- riška popotnika odpravila na pot proti Vzhodu, sta sporočila, da se nameravata s sovjetskimi voditelji pomeniti o vseh so- dobnih vprašanjih, posebno o tistih, ki segajo po času Še v obdobje »hladne rojne« in za- ostrenih blokovskih trenj. Sem sodijo nevi^ka združitev, raz- orožitev, volo^aj na Srednjem vzhodu ali odnosi med arab- skim svetom in Izraelom, /ndo- kina in za Francoze posebno boleč in pereč problem — Al- žir. Desničarski krogi na Zahodu pravijo, da francoska popotni- ka nista ničesar prinesla iz Moskve. Pri tem gredo molče mimo resnice, da so se na obeh straneh zavzeli za tesnejše go- spodarske in kulturne stike, za načela mirnega sožitja v prak- tičnem mednarodnem življenju, za razorožitev pod mednarod- nim nadzorstvom, za »liberalno rešitev« alžirskega vprašanja za mednarodno pomoč nerazvitim državam itd V BITK! ZA MIR Moskovski pomenki pomenijo brez dvoma lep napredek v mednarodnih odnosih dveh dr- žav, ki sta bili še pred leti do vratu zakopani v propagandni, blokovski ihti Skupno s sov- jetsko-britanskimi razgovori v Londonu, o katerih smo poro- čali poprej, tvorijo dovolj trdno podlago za večje medsebojno zaupanje. In prav to najbrž ni všeč tistim krogom na Zahodu, ki nočejo priznati novega polo- žaja v Evropi in na svetu sploh. Nekam bežno pa se je Zahod dotaknil poročila iz Moskve, da bo Sovjetska zveza do prihod- njega maja izpustila iz armade 1,200.000 vojakov ter skrčila število vojnih učilišč. V Londo- nu, ashi7igtonu in Parizu sam sklep pozdravljajo, dvomijo pa ^'-e takoj v pričetkn, da se bo vse izteklo po načrtu. Kako naj se prepričamo, da bo sovjetska vlada tudi zares izpolnila svoj sklep, ko pa ni primernega mednarodnega nadzorstva, se sprašujejo. Razorožitev je težko vpraša- nje, ob njem se nekam rahljajo temelji, na katerih gradita Za- hod in Vzhod medsebojno za- upanje. Vendar voložaj ni tako črn Resnica, da so vodilne dr- žave v jedrski fiziki pripravile vse potrebno za ustanovitev svetovne agencije za miroljub- no izkoriščanje atomske energi- je, govori o tem, da je zavest pred usodninii posledicami atomske vojne v prihodnje pri- silila tudi najbolj »bojevite« državnike, da resneje premisli- jo vsak svoj korak Zato raje iščejo rešilno pot v zbližanju, a ne odtujevanju. In tudi s tem raste počasi, toda vztrajno med- narodno zaupanje. KOLONIALNI IZBRUHI }Zal se preostanki preživelega oglašajo s svojimi rušilnimi po- sledicami tudi še danes. Znano je, da britanska vlada noče pri- znati ciprskemii prebivalstvi', pravice do samoodločbe, ker želi v nekoliko »demokratičnej- ši« obliki ohraniti kolonialni sistem na tem, strateško po- membnem otoku. Zato sta te dni na vešalih končala dva bor- ca za ciprsko neodvisnost. Bri- tanski kclonializem je terjal novi žrtvi in še bolj zaostril grško-britanske odnose. Iz podobnih, torej spet stra- teških razlogov, v Londonu ne nameravajo dati samostojnosti Singapiiru ali ga priključiti malajski federaciji, četudi se tamkajšnje prebivalstvo zanjo zavzema. »Anglija želi ohraniti svoje imperialne pozicije«, je izjavil pred dnevi predsednik tamkajšnje vlade, potem ko se je brez uspeha pogajal z bri- tanskimi predstavniki. In ta tr- ditev, četudi je dokaj mila, v celoti drži. Četudi zgodovina dokazuje da sila rodi silo ter da s topovi in tanki ni moč zadrSati nacionalnih teženj po svobodi, v Londonu vztrajajo pri starem. Dnevni spored za nedeljo, dne 27. maja 1956 6.00—7.00 VenCek domačih pesmi in napevov za prijetno nedeljsko jutro — 6.05—6.10 Poročila Jn vremenska na- poved. 7.00 Napove-d časa, poročila, vre- mensita napoved in objava dnevnega spo- reda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski ko- ledar in prireditve dneva. 7.35 \eseli zvoki. 8.0O O Športu ia športnikih: Pred diplonHs na Visoki soii za telesno vzgo- jo Y Ltubljani. 8.15 Z mikrofonom po na^i Zborih. 9.0O Otroška predstava — Niko Knret: Bajka o Jazonu (ponovitev). 9.50 Glasbena medigra. 10.00 Družinski pogovori. 10,10 Nedeljski •simfonični koncert. W. A. Mozart: Mala nočna Rlas- ba. L. van Beethoven: Tretji koncert ?a klavir in ork-ester. 11.00 Oddaja za Renciike Slovence. 11.20 Zxf)s.mc me- lodije. 12.00 Pogovor s pr>slušalci. 12.10 Opoldanski glasben; spored. 13.00 Napo- ved časa. poročil«, vremenska napoved, pregled dnevnen;a spoteda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13 30 Za nai^o vas. 14.15 Za vsako.^ar aekai fzabavna in lahka jclasba). 15.00 Napoved čs^sa. poročila, vremenska na- poved in obvestila, 15.1.5 Želeli ste — poslti-šajte! 16.30 Auha-holcerji! (repor- taža). 17.00 Proraenadni Koncert. 18.00 Radijska i^Kam iz za- drege«. Veseloigra v treh de- janjih (v domačem narečju). Enaindvajsetih. Gostovanje v Podlehniku (Zadružni dom). Predprodaja vstopnic v Kme- tijski zadrugi Podlehnik. Nedelja, 27. maja 1950. ob 19,30: Franz Streicher: »Kam iz za- drege«. Veseloi,gra v treh de- janjih (v domačem narečju). Enaindvajsetič, Gostovanje v Vidmu pri Ptuju (Prosvetna dvorana). Predprodaja vstop- nic v Kmetijski zadrugi Vi- dem pri Ptuju. IVAN C ANKAH: 3 >illli\p(t(g Jmnm J a pra\}ica Pa se je oglasila Sitarica in bolj zbadljiva nego prijazna je bila njena beseda. • Ali nisi slišal? Gospodar ti ,ie odpovedal! Ampak če je la- čen, prinesi mu žlico; že berača ne podimo čez prag, kaj šele hlapca, ki je delal pri hiši in iedel z nami!« Dekla je šla in je položila žli- co na mizo, poleg žlice pastir- ieve »Kaj stojiš in gledaš?« je vprašal o.sorno gospodar in se ni ozrl na Jerneja. »Ponujamo ti žlico, ker si lačen, Bog ti bla- i^oslovi, ne bomo ti šteli griž- ljajev! Ampak, če se ti ne zdi, 5a srečno pot!« Jernej je strmel, nič ni odgo- voril Tedaj je vrgel Sitar žlico na mizo in ie vstal. »Kaj so tx oglušela stara uše- sa, kaj ti je zvodenela stara pa- met? Včeraj sem ti rekel, da si išči gospodarja drugod — vehk le svet in dolge noge imaš! Do- gospodaril si pri nas, Bogu bo- di hvala in čast!« Jerneju so se zašibila kolena; tudi beseda mu je bila tiha In počasna, glas ni mogel iz grla. Saj sem te dobro slišal, tudi razumel sem te, mladi! Ampak, da si rekel: pojdi in zapali hi- šo — dobro bi te slišal in ra- zumel in ubogal! Kaj se to pra- vi: zadeni culo na stara pleča in pojdi od hiše? Kako je v tej besedi božja pamet in pravica? Bolj krščansko bi bilo in nič bi si ne bil umazal kolen, da si po sedmini pokleknil predme, po- slednjega gospodarja te hiše. In jaz bi ti rekel: ti gospodari zdaj, tvoja je hiša, tvoja seno- žet, tvoje polje — vse to vzemi, kar je tako vzraslo tako čudež- no iz moje krvi in iz mojega potu, zdaj pa je moj život upognjen in izžet. da so slabot- ne moje roke in da se tresejo stara kolena! V.se vzemi — jaz, starec, trudni gospodar, pa .si zapalim pipo ter sedem na za- peček .. Tako bi ti storil, ta- ko bi jaz govoril in Bogu bi bilo dopadljivo in ljudem!« Sitar se je okrenil, z veselim pogledom se je ozrl po družini. »Ljudje božji, glejte ga; ali naj pokleknem predenj?« Krohotoma se je zasmejala dnižina. In se je okrenil k Jerneju, gledal mu je dolgo v obraz, na- to je spregovoriL »Kaj misliš; da sem ti bil po- kazal prag zato, ker sem bil pi- jan in slabe volje? Ali pa da se mi jo na sedmini zahotelo ko- medij in burk? Tako je, hlapec: potrla me jo smrt očetova, ampalc tehtnica je pravična, poleg bridkosti je bila tolažba. Nikoli nisem bil gospodar, zadnji hlapec sem bil, poleg pastirjeve jo ležala moja žlica. Ti, hlapec, si bil moj krivični go.sFK)dar; tvoj pogled povelje, tvoja beseda ukaz. .laz pa sem te videl v svojem srcu, kako boš prosil na mojem pragu, in užival sem sladkost... Vam vsem je bil gospodarjev gospo- dar, še vi uživajte sladkost: pastir, odpri mu duri na ste- za j! <^ Pastir je šel in je odprl duri na stežaj, Jernej se ni ganil, ne prestopil. »Ne stoj tam kakor lipov bog Gani se!« Jernej se je zbudil kakor iz hudih sanj; pa mu ni bilo nič bridko, nasmehnil se je. »Sitar, Bog je naredil posta- ve, ti jih ne boš premaknil! Pot, ki je kanil s tvojega čela, je tvoj — to je postava! Ne bom prosil postelje, ki sem jo sam postlal, ne bom beračil kruha, ki sem ga sam pridelal in vmesil! Legel bom na poste- ljo in ne bom nič vprašal, po- segel bom po kruh. nič ne bom prosil! To je postava in pravi- ca. Vi pa prhnitc za žlice, ne bodi vas sram ukradenega ko- sila, nič vas ne bodi sram, da niste čakali na gospodarja in na njegov očenaš; usmiljen je, brez zlobe — zakaj njegova je pravica in postaval« Tako je govoril Jernej. Te- man je bil Sitarjev obraz, nje- gova beseda je bila hitra in osorna, mrko je gledala druži- na. »Pojdi brez prerekanja; odpr- te so duri, nizek je pragi« Se se je ozrl Jernej, dolgo sc je oziral, ni .srečal pogleda, ki bi mu rekel zbogom. In hudo se je storilo Jerneju. r-Svatujte, ljubi moji! Odprta vam je hiša, odprt vam je hram in tudi kašča vam je na stežaj odprta. Jemljite in gostite se! ,I3Z p>a se povrnem k vam s pi- sano pravico, podpisano in za- pečateno? zakaj Bog ne laže in tudi postave ne lažejo. In ka- dar se povrnem, ljubi moji, ta- krat bodi ljubezen med nami in krščansko usmiljenje!« Rekel je in je šeL IV. Napotil se je k županu, ki je bil krčmar v Dolini. Spotoma je srečal človeka, ki ni bil ne go- <;p>od. ne študent, ne hlapec; oblečen je bil v črno, nosil je brado, vedel je to in ono, dru- gače pa je bil malopriden člo- vek, ki ni imel ne doma in ne ljudi. Drikazal se je včasih, ker je bil rojen na Betajnovi. pa je nenadoma izginil bogvedi kam, tudi vere ni imel in se ni od- krival pred cerkvijo. »Povprašam ga, nevernika!« je pomislil Jernej in ga ustavil. »Bog daj, Gostačev!^' »Bog daj, Jernej!« »Ti, ki si učen in ki poznaš postave, tole mi povej! Štiride- set let sem delal, postavil sem hišo, s svojim potom sem po- gnojil polje in senožet, čigav je dom?« Črni študent je samo pri- vzdignil obrvi in je molčal. »Takole je torej, premisli; štirideset let sem delal na tem svojem domu; če tam poklek- neš, natanko pogledaš grudo, pa boš videl, da je moja, pa boš spoznal mojo kri. Tudi če pogledaš na mojo hišo, to bodo v mojem imenu pozdravljala tista zelena okna ... Kako torej misliš?« Študent je strmel in molčal. Jernej je upognll hrbet glo- boko, nagubančil je čelo in je položil kazalec na kazalec, da bi natanko razložil in razkazal. »Tako je namreč! Prišel sem pred štiridesetimi leti — od- kod? Iz Resja, se mi zdi — iz Resja sem prišel! Preveč nas je bilo, pa sem se napotil dolgo je že, tudi ne sanja se mi nikoli več, ne o materi ne o bratih in če bi nama zdajle prišli na- proti, bi jih ne pozdravil... Glej. in sem prišel i:i sem ustvaril tisti dom, tja poglej tja pod klanec!« Študent je pogledal in se za- čudil. »To je Sitarjevo ... tam!« »Katerega Sitarja, vprašam? Kod si se klatil, da ne veš? Umrl je, včeraj smo ga poko- pali! Jaz sem še ostal, posled- nji gospodar!« »Kam se je izgubil mladi Si- tar?« »Ozri se, tam stoji pred hišo; poznam ga, ker stoji tako mo- ško, Bog varuj, nič hudega o njem; dober delavec je bil, le malo preveč pije in nagle jeze je ... Nikoli ga ne bom podil od hiše; naj se šCeperi v božjem imenu, saj je mlad!« »Kako bi ga podil od hiše? On je gospodar po očetu!« Jernej je nejevoljen stresel z gla^.'o ter je široko zamahnil. r^Kaj blebcčeš puhla učenost? Nisem te zato ustavil na ce- sti... Dedič in gospodar po očetu, šega je, tudi pravica morda, Bog bo že vedel. Ampak to je eno. Ali drugo je: štiride- set let je delal Jernej, štirideset let je Jernej zidal, Bog je blago- slovil Jcrnejevo delo. da je ob- rodilo obilen sad, stoteren in tisočeren. Čigavo je delo, čigav je sad? — To mi zdaj povej! Katera posvetna postava in ka- tera božja zapoved je naredila, da nimam kamor bi legel, ko sem nakosil .sena, da bi bila, če ga nakopičim, gora višja od ljubljanskega vrha? In da ni- mam skorje kruha, ko sem na- polnil in nabasal egiptovske hrame z ržjo, pšenico in ajdo? Učenjak, to mi zdaj povej!« (Nadaljevanje sledij PTUJ, 25. MAJA 1955 5 Prede ^'eti je bil Ormož naseljen Konec meseca aprila je eki- pa ptujskega muzeja pod vod- stvom Bernarde Perčeve pri- čela z načrtnimi izkopavanji na vrtu bivšega sodnega po- slopja v Ormožu. 2e lani, pri poskusnem kopanju je Ber- narda Perčeva odkrila ne- sporne dokaze, da je bila pla- nota, kjer danes stoji Ormož, naseljena v zgodnji ilirski do- bi, okrog tisoč Ist pred nešim štetjem. PRVI SLEDOVI Na prve ostanke so ljudje na- leteli že med vojno in tudi po vojni. Bile so to lončene čre- pinje, za katere se nihče ni menil. Sele strokovnjaki so ugo- tovili, da so te črepinje izredno stare in so prišle na površje potom poznejših prekopavanj na vrtu. Zato so pred 2 letoma napravili manjšo poskusno ko- panje, ki pa ni prineslo zažele- nih rezultatov. Na majhnem prostoru niso namreč ničesar naili. Kljub temu se je lani Bernarda Perčeva lotila ponov- nega kopanja v večjem obsegu in izkopala -večje število po- membnih znakov, da je nasel- bina v Ormožu res obstajala. Letos svoje delo nadaljuje in njena delovna soba je polna novih odkritij. Dekle, ki zbira t;repinje Tako jo v Ormožu povečini vsi imenujejo. Marsikdo ne ra- zume vneme Bernarde Perčeve, ko zbira tudi najmanjše drobce, katere izkopljejo iz zemlje. Ne vedo, da je vsak delček pomem- ben za proučevanje načina živ- ljenja in dela starih Ilirov. Letos raziskujejo zemljišče na- črtno po kvadratnem sistemu, kar je zamudno in natančno delo. Prvo odstranijo plast hu- musa, ki je debela 20 centi- metrov, nakar naletijo na 40- centimetrsko kulturno Ilirsko plast, v kateri ležijo ostanki ilirske naselbine. Tudi v sivo- zeleni stepani ilovici, ki sledi tej plasti, je opaziti .'?ledove vkopanih kolov ilirskih kolib in ognjišč. Tako kvadrat po kva- drat izkopljejo številne najdbe: črepinje ,iz katerih bodo lahko sestavili nekaj loncev, razno- vrstna vretenca, katera so Iliri rabili za obtoževanje ribiških mrež, uteži piramidne oblike, ki so po vsej verjetnosti bili se- stavni del statev, pokrove po- sod z držaji in vrsto drugih gli- nastih predmetov, poslikanih z v več primerih značilno ilirsko ornamentiko. Pomembne so tudi keltske najdbe v višjih plasteh, kar izpričuje, da so bili pozneje tod naseljeni Kelti. Za vsak predmet, ki ga izkopljejo, točno zabeležijo njegov položaj in globino, kar se pozneje vnese v skupni naris raziskanega zem- ljišča. Vsak predmet in črepinja dobi številko ter je vpisan v poseben seznam. Vse to dela Bernarda Perčeva popoldne in zvečer v svoji delovni sobi. Mojster ilirskih loncev Pri izkopavanjih dela tudi re- stavrator ptujskega muzeja to- variš Gojkovič. Ze štirinajst let je v Ptujskem muzeju in sode- luje pri vseh arheoloških raz- iskovanjih. Sedaj izkušeno vodi delavce v Ormožu in jih uči spoznavati in preceniti pomen vsake najdbe v zemlji. Razen tega tudi obnavlja ilirske lonce. Ni lahka stvar iz neštetih in raznovrstnih črepinj sestaviti ravno prave in obnoviti lonec. Njegovo delo jc videti v delovni sobi, kjer stoji lepo oblikovana, črno opečena posoda, visoka 35 centimetrov, katero je re- stavriral iz lanskoletnih najdb. Vsi ti ljudje od Bernarde Per- čeve do pralcev črepinj oprav- ljajo z ljubeznijo pomembno znanstveno delo, kajti ko bodo raziskovanja končana, bo Ber- narda Perčeva obširno poročala o odkritjih in verjetno osvet- lila še dokaj neraziskano dobo v zgodovini našega ozemlja. O Ilirih namreč ne vemo mnogo. Kako so živeli stari Iliri že dva tisoč let pred našmi štetjem so bile slovenske dežele naseljene z ljudstvom, kate- remu ne vemo imena in je za- pustilo mnogo sledov svojega bivanja. Bil je to še na pol divji narod, ki je prebival v skalnatih duplinah. Pozneje so začeli graditi stavbe na kolih, nato pa svojih 1300 let pred na- šim štetjem zabeležimo nase- ljevanje na planotah v bližini rek. Te naselbine so utrjevali in gradili preproste kolibe: močne kole so zabili v zemljo, jih prepletu z dračjem in ob- metali z ilovico, strehe pa po vsej verjetnosti prekrili s slamo. (Iz te dobe je zgodn.^a ilirska naselbina v Ormožu.) Ilirsko ljudstvo je bilo mogočno in bo- jevito, tako sklepajo iz najdb. Poznali so domače živali, se ukvarjali z ribolovom, večino predmetov za domačo uporabo so izdelovali iz ilovice, njihovo orožje je bilo iz kamna, kosti in deloma tudi že iz brona. Sklepati je, da so že imeli ne- kakšno verovanje, kar izpriču- jejo kipci čudnih božanstev (dva idola sta najdena v Or- možu) in razni amuleti. Svoje pokojnike so sežigali in njih pe- pel pokopavali v velikih glina- stih žarah. (Takšno pokopalLšče gotovo obstaja nekje v Ormožu in bi ga bilo prav zanimivo najti.) Vidi se, da so bili že ve- šči slikanja ornamentov na po- sode. Mnogo več ne vemo o njih. Nekaj sto let pred našim štetjem so prišli nad ilirske rodove iz Galije bojeviti Kelti, jih deloma premagali in se na- selili med njimi. Naselbina v Ormožu je pomembna zaradi nekaterih redkih najdb (kate- rih bo med nadaljnjim izkopa- vanjem verjetno še več) in za proučevanje odnosov mod na- selbinami, ker so pred leti našli podobno naselbino tudi na ptuj- skem gradu. Iz najdenih pred- metov v obeh naselbinah je sklepati, da so med naselbinami že obstajali stiki In zamenjava blaga. Najdlšte v Ormožu obiskujejo razni ljudje, ki jih zanima daljna preteklost. Občina je po- kazala mnogo razumevanja za raziskovanja, saj so za Onnož precejšnjega pomena. Tudi predstavniki okrajnega ljudske- ga odbora se zanimajo za ta dela in upati je, da se bodo našla sredstva, ki bodo omogo- čila nadaljnji potek raziskovanj. -v. Številke o muhi Muha, ta znani in zoprni pre- bivalec mnogih pomanjkljivo čistih kuhinj lahko prenese na svojem telesu do i>et milijonov bacilov ob enem samem svojem poletu. So neverjetnejše pa so številke o njenem potomstvu. V enem poletju zleze muha jaj- čeca pet ali šest krat in sicer po 120 do 150. Iz vsakega jajče- ca se izleže 4 do 7 muh. Mlade muhe začno spet takoj nesti jaj- čeca. Izračunali so, da se v enem samem poletju lahko po- veča potomstvo ene muhe tudi na pet in pol milijona. Veridar živijo muhe samo po- leti. Le nekaj Izmed njih ei najde zavetišče čez zimo v kakinem toplem prostoru, kjer prezimijo in s tem omogočijo ohranitev vrste preko zime, V zraku je neverjetno spret- na ter zamahne s krili do 330 krat v sekundi. Za vsak zamah porabi nekaj manj kot niilijo- niko konj'ske silo. Hitrost nje- nega poleta jo 6 do 8 km na uro. Muha lahko hodi po nav- pični steni ter po stropu, ker izicčajo njene noge neko lep- ljivo snov, kar jim omgoča pri- jemanje na podlago. Kdor ie hotel muho ujeti je opazil, da se zna zelo spretno umakniti. To ji omogočajo se- stavljene oči, s katerimi gleda na vse strani istočasno. Tisk in informacije v svetu Iz publikacije »Infor—^cije skozi svet«, ki jo je te diu ob- javil »Unesco«, izhaja, da se proda vsak dan v vseh deželah 255 milijonov izvodov časopi- sov, v istem času razširja ve- sti nad 257 milijonov radijskih aparatov, 44 milijonov televizij- skih aparatov in 130.000 kino dvoran. Prvič v zgodovini je zavzel prvo mesto v tem pogle- du radio pred časopisi. V zad- njih letih se je število radijskih aparatov povečalo za 41 odst., število časopisov pa le za 14 odst. Število televizijskih apa- ratov se je povečalo za 300 odst Vendar je še vedno najvažnejši razširjevalec vesti kino, ki ga obišče v enem letu dobra dese- tina človeštva. V tej publikaciji se podčrtu- je, da je polovica človeštva še vedno nepismena in da so sred- stva za informacije zelo neena- komerno razpodeljena. Posebno primanjkujejo v deželah Afri- ke, Azije in Južne Amerike. Največ časopisov pokupijo Evropejci, in sicer 38% skupne tiraže, 24% pa pokupijo Ame- ričani, prav toliko pa skupno tudi prebivalci Afrike, Azije in Južne Amerike. Na 1000 prebi- valcev Anglije odpade dnevno 609 izvodov časopisa, nekoliko manj v Švedski, in po vrsti v Luksemburgu, Irski, Avstraliji, na Japonskem itd. Opazen je izrazit porast tira- že v tistih deželah, kjer so v zadnjih letih bili oster boj pro- ti analfabetizmu, kot je Indija, Indonezija, Brazilija in druge. Največ listov izhaja v ZDA, in sicer 11.200 dnevnikov in tednikov, proti 7800 listom, ki izhajajo v ZSSR. V ZDA se na- haja 50% vseh radio sprejem- nikov na svetu, kar pomeni, da odpade na 1000 prebivalcev 794 radijskih aparatov. V Evropi odpade na 1000 prebivalcev 300 radioaparatov. Po teh podatkih je uvedena televizija v 26 deželah. Največ dežel, kjer obstaja televizija, je v Evropi in obeh Amerikah. Od skupnega števila televizijskih aparatov jih je 80% v ZDA, za njimi pa so Vel. Britanija, Ka- nada, ZSSR, Francija in Brazi- lija. V južnoameriških državah se televizija razvija hitreje ka- kor tisk in radio. Največji proizvajalec filmov je ZDA., nato sledijo Japonska, Indija, Hongkong, Italija, Veli- ka Britanija, Zahodna Nemčija in Francija. V pogledu obiska kino predstav je na prvem me- stu Anglija. Radijski valovi in sonce Zvezdoslovci si neprestano pr' ndevajo, da bi odkrili člo- vclvu vse, kar mu je še ne- znanega o soncu, ki ni samo zanje, temveč za vse ljudi na svetu še vedno velika uganka. Vsekakor si sonce kot vir vsega življenja na zemlji to zanima- nje zasluži. Precej časa je žc, odkar si znanstveniki prizadevajo pro- učiti vprašanje radijskih valov, ki prihajajo s sonca v raznih dolžinah, na kakršnih so tudi valovi radijskih oddajnikov. Ugotovljeno je, da podobne va- love oddajajo tudi zvezde, Id imajo lastno svetlobo. Za sprejemanje teh radijskih valov s sonca in zvezd so radio- tehniki s pomočjo zvezdoslov- cev sestavili nekakšen sprejem- nik, ki so ga imenovali radio- skop. Opremljen je s številni- mi antenami, ki sprejemajo ra- dijske valove s sonc» in zvezd. Radioskop je sestavljen iz ne- kal^šnega »ogledala«, ki spreje- ma elektromagnetno izžareva- nje. Radioskopov je na svetu več na raznih delih sveta in so urejeni tako, da avtomatično iščejo omenjene radijske valo- ve. Raziskovanje teh valov je privedlo do spoznanja, da ob- staja na soncu magnetično pod- ročje ter do ugotovitev glede elektronskih temperatur in go- stote na področjih visoke kro- mosfere in v notranjosti sončne krone, ki je vidna le ob sonč- nih mrkih. Znanstveniki meni- jo, da jim bo nadaljnje prouče- vanje teh valov omogočilo na- daljnja važna odkritja na son- cu. Združene države so poslale v Argentino 21 železnih naprav za dihanje, ki služijo za borbo s posledicami otroške paralize. Boston, Massachusettes. — Železne dihalne naprave so na- ložili na letalo na bostonskem letališču, od koder so jih pre- Ptujska kronika pripoveduje... 2. maja 1883. Na zemljišču nekdanjega Bezjakovega mlina na Zg. Bregu (danes »Korošcev« mlin) So našli sarkofag (kamni- to rakev) z nekaj kosti, brez napisa. Ob tej priložnosti je zo- pet oživela pripovedka o Atili, bojevitem hunskem kralju, ki bi naj bil po starem izročilu pokopan pod današnjo Rokovo cerkvico. Tokrat se je pojavila ta skrivnostna zgodba v novi peljali v Buenos Aires kot po- moč glavnemu mestu Argenti- ne, ki ga ogroža otroška para- liza. Od 21 janviarja so tam zabeležili nad 800 slučajev te bolezni Teh 21 železnih dihal- nih naprav je poslala vlada Združenih držav ob sodelova- inačici: Neki kmet, ki je šel okrog polnoči nekoliko dobre volje mimo Rokovega hribčka, je zagledal pri cerkvi veliko postavo, ki mu je mahala z ro- ko. Kmetic se za to nič ni zme- ni, nakar je prikazen začela metati vanj kamenje, ki si ga je naš popotnik nadeval v žep, da bi neznanemu napadalcu povrnil milo za drago. Nena- doma pa ga je prevzel takšen nju z Vseameriško sanitarno ustanovo in z Narodno ustano- vo za otroško paralizo v Zdru- ženih državah. Prav tako so odšle tja v svrho borbe s paralizo skupine izvedencev, ki sestoje iz zdrav- nikov, negovalk in terapistov. strah, da je raje odkuril proti domu Kako se je začudil, ko je naslednje jutro našel v žepu namesto kamenja samo zlato. Ta prikazen naj bi bil duh ne- kega hudobnega človeka, ki le- ži tu pokopan in ki ne bo preje rešen, dokler ne bo nekdo dvi- gnil zaklada. Ki leži zakopan z neznancem, to so trije sodi, od katerih je eden napolnjen z bakrom, drugi s srebrom, tretji pa z zlatom. Tu se jasno vidi, kako je pripovedka spremenila staro izročilo o treh Atilovih rakvah, bakreni srebrni in zla- ti, v katerih so ga baje poko- pali njegovi vojaki. Hribček izvira morda že iz predrimskih časov, po mnenju nekaterih je to olarambna na- prava iz zgodnjega srednjega veka, drugi pa sodijo, da je to umetna tvorba. 13. maja 1904. Hipolit Legros, inženir iz Ormoža je dobil od železniškega ministrstva na Du- naju dovol,ienje, da sme priče- ti z uvodnimi tehničnimi deli za normalnotirno, lokalno že- leznico od postaje Ormož, pre- ko Ivanjkovcev do postaje Lju- tomer, kjer se je končala lo- kalna železnica Radgona — Lju- tomer. O tem so bile obveščene tudi vse prizadete občine, ki bodo udeležene pri tem podjet- ju. V predaprilski Jugoslaviji je obstajal v Ljutomeru odbor za zgradbo imenovane proge. Kot je več ali manj znano, je bila ta železnica dograjena šele v letu 1924. iz raznih Isrn i Pozdraui Titu iz -^iirc Pionirji 8-lctne šole Podgorci so letos na prav svečan način pričakali in sprejeli nosilce Ti- tove žtafete, ki so nosili po- zdrave tov. Titu za rojstni dan. Štafeto, ki je prihajala od Or- moža, so pričakovali v Cvet- kovcih in so prostor, od koder naj bi tudi sami ponesli Sta- fetno palico do Gorišnice, prav lično uredili. Na obeh straneh ceste so napravili pionirji s pomladanskim cvetjem v roki špalir, v katerem je vihrala jugoslovanska trobojnica, od- redni prapor in Čelne zastave, čez cesto pa je bil razprostrt transparent in ob cesti s cvet- jem okrašena Titova slika. Ob prihodu nosilcev Titove štafete so pionirji nosilce in ce- sto obsuli s cvetjem, avto pa, ki je spremljal štafeto, je spre- jel od načelnika spomenico, ki so jo poslali naši pionirji tov. Titu za rojstni dan. Svečanost pa še ni bila za- ključena z odhodom Titove šta- fete, temveč se je nadaljevala in so pionirji ob spremljavi harmonike še zapeli nekoliko borbenih partizanskih pesmi i« deklamirali pesem »O Titu«. S Polenšaka 2e ves mesec maj in še dalj se pionirji na Polenšaku vest- no pripravljajo na proslavo Ti- tovega rojstnega dne. Med se- boj kar tekmujemo. 18 maja so najboljši pionirji ponesli po- zdrave in naše tople želje tova- rišu Titu za njegov 64. rojstni dan. Odhod Titove štafete je bil z8 vse pionirje svečan tre- nutek Mnogi — pravzaprav vsi so si zaželeli videti našega dra- gega Maršala. Poleg pionirske štafete so odhiteli s Polenšaka tudi gasilci, ki so v svojem imenu in v imenu vseh preb valcgv želeli tov. Titu vse naj boljše. 25. maj bodo naši pionirji proslavili zelo slovesno. Cel odred bo šel že v jutranjih urah na Gomilo, kjer bo pionir- .ikl kulturni program. Vsem ljudem hočemo pokazati, kako zelo nam je naš tov. Tito pri srcu in kako svetel nam je nje- gov lik. -«. Gasilska proslava v Forminu V nedeljo, 20. maja t. 1., je proslavilo prostovoljno gasilsko društvo Formln 20. obletnico svo- jega obstoja s slavnostnim spo- redom, ki je bil res prisrčen in ganljiv. Okoli 8. ure je prikorakala častna četa domaČih gasilcev pod poveljstvom tov. Ivana Si- singerja na poikoipališče. kjer so bili svojci umrlih članov dru- štva, in položila najzaslužnej- šim članom spominske vence na grobove. Ob grobu prvega na- čelnika društva Alojza Brod- njaka Je tov. Sisinger sprego- voril zbranim. Po vrnitvi v vas je bila v okrašeni sobi slav- nostna seja. Po pozdravnem na- govoru predsednika tov. Vik- torja Brodnjaka in otvoritvi se- je je stari sekretar tov. Venta Janez navzočim obširno poro- čal o delovanju društva in o delu ter zaslusah pokojnih in živih članov. Ob zaključku po- ročila je to. Venta bodril po- sebno mlade gasilce, naj zavest- no in vztrajno služijo ljudstvu po zgledih delovnih članov in pomagajo pri obnovi bodočega doma vaške kulture in prosvete ter dela za splošen napredek gasilskega doma. Za tem je pod- poveljnJk tov. Ivanuš čestital vsem ustanovnim čanom k 20- letnemu delu v gasiMvu in jim v imenu mladega gasilskega ka- dra poklonil častne diplome. Tov. Janko Znidarič je v ime- nu gasilske zveze občine Go- rišnice čestital društvu k 20- letnemu jubileju in pozval ga- silce k vztrajnemu, nesebičnemu in složnemu delu. Ob zaključ- ku lepe proslave je godba za- igrala veličastno pesem Hej Slovani! in še več lepih koma- dov. Za nedeljo. 27. t. m., je dru- štvo pripravilo bogat srečolov z vrtno veselico, katere čisti do- biček je namenjen za obnovo in dograditev gasilskega doma. J. V. Z občnega zbora Rdečega križa Orm:ž Dne 20. t. m. je občnemu zboru prisostvovalo preko 40 članov. Iz obširnega poročila predsednika in drugih funk- cionarjev organiza cilje posne- mam, da je osnovna organiza- cija Ormož pred leti zelo slabo delovala in svoje delo v lan- skem in letošnjem letu popra- vila ter postala zelo aktivna. V lanskem letu je izvedla zelo humano akcijo z razumeva- njem članstva mesta Ormož in okolice — oddajo krvi. Za dvig članstva je bilo prirejenih več tečajev, in to predvsem za go- spodinje. V diskusiji pa je bilo ob- ravnavano več zelo važnih ne- rešenih vprašanj mesta in po- deželja. V letošnjem letu bo potrebno več malih asanacij. Predvsem na podežellu nimajo urejenih vodnjakov, greznic in drugo, kar povzroča nalezljive bolezni. Najzanimivejše je bilo poročilo komisije za zatiranje tuberkuloze. Predsednik dr. Šu~ šteršič je poročal, da je v času obstoja bolnice za TBC v Or- možu pa vse do danes (edin- stven primer daleč naokoli) za odprto TBC v Ormožu, kjer je 1200 prebivalcev, zbolel samo (1) človek. Po zelo široki in plodni dis- kusiji je občni zbor izvolil svoj 9-članski novi odbor in 4 dele- gate za OORK — Ptuj. 2. M. Upokojenci! ZSJ Društvo upokojencev, podružnica Ptuj. bo imela red- ni letni občni zbor v soboto, 2. Junija t. L, ob 16. uri (4, uri popoldne) v dvorani Okrajnega komiteja ZKS v Ptuju z dnev- nim redom, kl je objavljen na oglasni deski v društveni pi- sarni v Prešernovi ulici 10. 6 T>TUJ MAJA 1956 ' Iz grabe Miklavž-Ilovci »PrekleniLinska voda in bla- to< in podobno pravijo nezado- voljni pešci (o voznikih ne go- vorimo), ki jih kak posel v ča- su večjih nalivov pripelje v na- šo grabo. Bralci, ki ste nas ob- iskali ob takih priložnostih, go- tovo še niste pozabili, kako ste bili blatni grede po naši grabi. Lastniki okoliških travnikov se tudi jezijo, da jim pešci z izo- gibanjem blatu in vodi uniču- jejo pre-ostalo najlepšo travno rušo. NI treba mnogo modrova- nja za trditev, da so tudi bliž- njim travnikom godi nekaj po- dobnega, kjer namesto sladkih trav in detelj raste šar, ki daje !e manj kakovostno živinsko krmo. Da je temu tako. se ni treba čuditi. Na mnogih mestih teče voda v strugi nekaj dem nad površino travnikov, na katerih je podtalna voda (razen ob su- ši) najmanj v višini površine travnikov. Kot kaže, so že naši očetje zelo poredko čistili ome- njeno strugo. Po njihovem zgledu še tudi sedaj večina lastnikov travnikov pri čišče- nju potoka odlaga zemljo iz struge na obe strani potolca in se je je v zadnjih desetletjih žo precej nabralo. Voda post(^K>- ma na dnu p>otoka odlaga nove količine zemlje. Vodne rastline — posebno trstika, zadržujejo vodo in odlaganje zemlje se ta- ko še povečuje. Vodno korito niti v suši ne more odvesti od- visne vode, Icaj šele ob nalivih, ko prestopi voda robove poto- ka in teče po površini travni- kov na vse strani. Nekateri so že skušali s po- glabljanjem jarkov odvesti od- visno vodo s .svojih travnikov, toda brez uspehov. Gre namreč za ureditev ca. 4 km dolgega potoka v korist ca. 20 ha trav- nikov, kar je mogoče izvesti le s skupnimi močmi, medtem ko je delo posameznika v tem pri- meru skoraj brezuspešno. Po načelu »V skupnosti je moč« bi gotovo s primernim trudom preko svoje KZ prizadeti lahko izboljšali svoje travnike in pot za pešce, za katero bi morda tudi naše organizacije pritegni- le vaščane na p>omoč — pred- vsem one, ki hodijo po omenje- ni poti. Pri tem delu bi nam lahko pomagala tudi OZZ s svojim strokovnim kadrom. Ta- ko bi dosegli povečanje travni- ških površin in izboljšanje kr- me. Urejena pot bi izpolnila željo mimoidočih, ki ne bi ga- zili več po travnikih. Do polet- ne sezone, ko ni toliko kmetij- skih del (ko preneha škroplje- nje vinogradov), bi uspelo pri- praviti vse potrebno za ome- njeno akcijo, ki je ne kaže odlašati. Prizadeli naj se trdno okle- nejo svoje KZ, izvolijo odbor za melioracijo in glede na površi?;, no travnikov, potrebnih melio- racije, vsak na svoj način pri- .spevajo za izvršitev te koristne akcije, ki bo izboLJšala ta ko- šček svobodne slovenske zem- lje. M. A. Nesreča, ki |e zahtevala smrtno žrtev v noči od 8. na 9. maja so bile vaje s šoliskimi bombami v bližini ormoškega mostu. Takoj po vajah sita bili obveščeni PiJbS. Ormož in Vinica, da ena šolska bomba v neposredni bli- žini mostu ni eksplodirala in da je ipotrebno prebivalstvo z le- vo ifci desne strani Drave obve- stiti, da je bomba živiljenjsko nevsazna in da je dolžnost vsa- kega, ki bi jo našel, naj sporo- či najbližji postaji LM. Dsse 17. t. m. pa je na de- .■>nem baiegu Drafve pasei živi- no Ivan Poisavec iz Rakovca, JMRH, star 20 let. V gozdlu, ne- daleč od dravskega mostu, je naš^ bombo. Namesto da bi fafeoj obvestil PUM Ormož, .te nav«ieno bombo dvijsnil ter jo nesel po gozdu kakih 400 do 500 metrov. Zaradi teže mu je pa«fla na zemljo, eksplodirala ter po ekspJoeiji začela goreti. Imenovani se ni mogel rešiti iz ognrja. Takoj so prišli na po- n-joč kmetovalci, ki so delali na polju, i^so pa mogli do po- negrečeno, ber .je pričel gore- ti goizd. Obvestili so postajo ZM Ormož ter Hardek, ki so kmalhi priSM do ponesrečenca in ugotovili, da je dobil smrt- rse poškodbe. Kmalu po pri- spetju v ptujsko bolnišnico 7^ iaiifflTnil. Alkohod ie največji sovraž- rafe voznikov motornih vozil. To potrjuje nešteto ne.=re^č. Dne 15. t. m. se .je pripeljal L. Š. iz Btfajerja, NHH, g svo.iiim pri- jateljem v Ornaož. Ko sta v go- stilni izpila zadnje vino, sta se naložSla na motorno kolo, ki ga .je uipravtjal L. §. Z zelo ve!15ko brzino sta se pripeljala na ovi- nek pri ormoški železniški po- staji. Prvo kolo je zadelo v- robnik cestišč;i in po nekaj me- trih je vrglo motorno kolo čez robnik ceste, v železni steber. Vozača je ^nrglo preko ograje na železnico, prijatelja, ki se .je vozil zadaj, pa na tlakovano cesto. Vozač si je polcmil roke in noge, eopoitnik pa .je dobdl težfce telesne poškodbe na gla- vi. Oba pone.srečenca sta bila prepeljana v ptujsko bolnišni- co. 2. Teoai streicev v Ptuju Da bi povzdignili strelstvo, je okrajni strelski odbor povabil vse družine, da pošljejo svoje zastt^nike na trodnevni semi- nar, kjer bi le-ti spoznali naj- osnovnejše in najnovejše nalo- ge, ki jih čakajo v predstoje- či sezoni. Večina družin je pravilno razumela i>omen tega seminar- ja, saj je bilo zastoi>anih 15 družin s 25 strelci Devet družin je, ki niso sma- trale za potrebno, da bi v tak tečaj poslale svoje strelce. Ni torej čudno, če te družine ne bodo dosegle na predstoje- čem okrožnem tekmovanju do- brih rezultatov. Snov, ki je bila določena na tečaju, je bila obširna. Obsega- la je poleg tehnike streljanja tudi organizacijska, propagand- na, finanča \'prašanja. Tudi statuti, pravilniki, izgradnja strelišč, šp za dograditev stre- lišča, ki bo imelo sedaj name- sto 6 tarč, 15 tarč, tako da se bo s streljanjem čimiMrej začelo. Z PREBIVALCI PT UJSKEGA OKRAJA! Udeležite se vsi TOMISOILE ki jo priredi Okrajni odbor Počitniške zveze Ptuj v nede-^ Uo, S7. maja, ob 14. uri na Titovem trsm v Ptuju ^ Glavni dobitki so: 1. šisralm stroj, 6. blago za obleke 2. kuhinjska oprema, 7. moški pdašč, 3. radio, 8. blago za suknjič, 4. žensko kolo, 9. zaboj jajc, 5. moi^o kolo, 10. 1 prm drv. Poleg tega je še tisoč drugih dobitkov. Nabavite si pravo- časno tombolsike karte pri članih PZ, Jugoslov. loteriji ali v trafiki nasproti veleblagovnice >Merkur«. Oglejte si izložbo veleblagovnice »Merlcur;< z razistavljc- nimi dobitki in videli boste, kaj vse lahko škodovala desno nogo; Milan Grivec iz Ormoža. Kolodvorska .stev. 7, je padel po stopnicah in se poškodoval na čelu; Tru- da Štelcer, Stuki 18, otrok, si je pri igri poškodovala desni komolec; Marija Jakolič iz BruTtšviga 38 si je pri padcu poškodovala desnico; Martina Gajzer iz Sel 4 je stopila z le- \'o nogo na gnojne vile; Vlasta Radolie iz Prepolja 81 je dobi- la z vrelim mlekom opekline Po obrazu in prsih; Avgust Šek. otrok iz Vel. Brebrovruka 53, si je na pa^ši privezal konec vrvi okrog pasu, drugi konec ">a je imela navezana na glavi krava, ki je zdivjala in ga je vlekla za seboj po goricah, da C dobil težke poškodbe povsem ^^elesu. ki jim je končno podlo- r;el; Milanu Vrablu. otroku iz Ormoža, je hlod padel na nogo in mu jo poškodoval: Franc Bec iz Gruškovca 27 jc padel s kolesom in si poškodoval gla- \-o: Franc Lirovšrk iz Hajdine 80 je dobil s kamnom poškodbe po glavi: IMilan Habjanič, otrok iz Zabovc 87, je i>adiel v lonec vroče vode, k: je stal na tleh; Blaž Možina iz Zavrča 7 je pa- del s kolesom in se poškodoval po glavi; Franc Mesairec iz Grajenščaka 17 je padel s ko- lesom in se poškodoval po gla- vi; Otilija Rojht iz Moravč 137 je padla s skednja in se poško- dovala po glavi; MM-ija Lovrec iz Budi ne 4 si je poškodovala levo roko; Jožefa Bedrač iz Ve- re je 16 je padla in a poškodo- vala desno rogo: Jera Vakuko iz Gorišnice je padla s kolesom in si poškodovala desno nog': Srečko Pihler, otrok iz Trnov- skega vrha 13, je padel ? sked- nja in si paškodm^al levico: Franca Bandura iz Marjete 9 sta neznanca napadla in ga po- škodovala po glavi; Jože Pišek iz Draženc 79 se je usekal s sekiro v desno nogo: Franca Bojiča iz Ptuja .je udaril konj s kopitom po glavi; Gabrijel Sever, otrok iz Trnove 46, jc padel z drevesa in si poškodo- val desno nogo; Franc Kokot. otrok iz Hrastovca 4. je plezal na brano, ki se je nanj prevr- nila in mu poškodovala desno nogo. Vsi imenovani so bili oziro- ma so še pacienti ptujske bol- nišnice in jim želimo čmiprejš- njega okrevanja. ,v v sredo, 23. maja i95Q liter, kilogram ali kos} Čebula 100—180, česen 100...... 120, hiščeni fižol 60, hren 80, krompir 15, kumare 200, petršilj 60, redkvica 10, por 60, solata berivka ?A). .solata v glavah 50 —60, špinača 80—100, koi-enček 50, koruza 35—40, pšenica 40, oves 50, proso 50, koruzna mo- ka 40, bela moka 86. ajdova moka .50, koruzni zdrob 50, su- rovo maslo 500, zaselca 300, mle- ko 30. .smetana 120—140. sir 30 —80, kokoši 400—500, piščanci 500, kozlički 500—1000, jabolka 40—50, jajca 12—13, Ki.slo zelje 30, sadike (zeljnatc) 1. Kad)ke -zipe-i^d) oiiTpBs 'C—t (BijudBd) niic) 3—5. sadike (ohrovt) i. sa- dike (cvetača) 2, sadike (solata) 0,50. Nepotreben poraz .,Orove" Morda že dolgo nismo videli v Ptuju tako ostre in grobe igre za točke, kot je bila pr- venstvena tekma med Kovinar- jem iz Maribora in domačo Dravo. Žal je sicer deževje za- vrlo boljši razvoj dogodkov na igrišču, toda reči moramo, da sta se obe moštvi kljub temu neovirano borili za en cilj — za zmago. V vod-stvo je prišla Drava že v peti minuti, ko je Sirec lll ostro streljal pred vrsto gostov in po nesporazumu obrarhbe z vratarjem je žoga šla poleg presenečenega vratarja v gol. Nekaj minut zatem je moral prav tako vratar Drave kapitu- lirati. Gledalci .so bili presene- čeni. Gol je padel po vratarje- vi krivdi, ker ni bil na svojem mestu. Igra je postajala burna, napadi so se vrstili na oboja vrata. V 34 minuti pa je bil v 16-melrovki grobo zrušen sred- nji napadalec Kovinarja. Sod- nik je dosodil enajstmetrovko, Id jo je centerhalf Kovinarja prisebno realiziral in tako zvi- šal rezultat na 2:1. Najrazburljivejši trenutki pa so začeli v drugem polčasu. Igra je postala zelo ostra in na trenutke celo surova. Velika ki'ivda leži na samem sojenju sodnika Hajsingerja iz Celja. On sam bi lahko preprečil su- rovo igro gostov v začetku. 14 minut pred koncem drugega polčasa je vratar Drave Gorjup napravil nešportno gesto na- pram igralcu Kovinarja. Sodnik jo brez pomisleka izključil iz "igre Gorjupa in upamo, da j€ za takšen iX)stopek dobil pri- memo kazen. Odslej je Drava, čeprav le z 10 igralci, dala silen odpor in vložila vse sile, da bi dosegla čim boljši rezultat. 6 minut pred koncem igre jc srednji napadalec Drave z ostrim .strelom iz kakih 20 me- trov dosegel drugi gol in tako postavil končni rezultat 3:2 v korist Kovinarja. Kovinar je do v.seh golov prišel na lahel< na- čin, vendar je zmaga zasluže- na. Pohvaliti ni mogoče niko- gar, saj so vsi igrali slabo kot posamezniki in kot celota. Gole za Dravo: Kovač enega in autogol za goste, Pregelj dva in Samardžija enega. Sodil je pred 300 gledalci Kajsinger iz Celja zelo slabo. Prav tako z Mariborom je pionirska enajstorica Drave po zelo slabem sojenju izgubila tekmo proti pionirjem Maribo- ra z rezultatom 3:1 (1:1). Edini gol za Dravo je dal Markovič iz enajstmetrovke. KOVINAR : USNJAR 3:3 (1:2) V soboto sta se pomerili v prijateljskem srečanju sindi- kalni moštvi Kovinarja in Usnjarja. Po enakovredni igri sta obe moštvi zapustili igrišče z neodločenim rezultatom. P. A. Rcjstva, poroke m smrti na pcdrcCju mesta Ptuja za pretekli teden R(,jxtvn. Teieziia Žraauc iz Ptuja jc rodila Milana; Ana Terčec, Lcvanjci 21 - Vladka; Katarina CizerI, Ptuj Milico; Marija Zaišeii. Apače 54 — Mi- rana; Štefanija Puk,'ic', Hajdina 28 — Janeza; Marta Pipa. Lju- bin 7 -- Gracijano; Štefanija Hmelina Kidričevo — Suzano; Justina Smigoc, Tržeč 3 —Jo- žeta; Elizabeta Kukovec, Mest- ni vrh 64 — Majdo; Ivana Puc- ko, Ptuj — Milana; Marija Kampuš, Stari Grad 37 — Ber- nardo; Marild.T Majcen, Ptuj — Zvonka; Marija Brumec. Novo Mostje 91 — Alojza; Marija Rojko, Krčevina 54 — Marijo; .luiijana Gabrovec, Sp. Hajdina 33 — Majdo; Marija Šcgula, Polenci 41 — BorLsa; Roza Hor- vat. Pobrcžje l'">9 - Danico; Katarina Mere Stai-tošina 26 — Antona; Kristina Ivanuša, Ki- dričevo — Ivanko; Ivana Rcpič, Podvinci 125 — Nado; Jožefa Kastelic. Kidričevo 13 — Met- ko; Marija Črček, Kidričevo 15 — Milko; Marija Lesjak, Nova vas 57 — Milana; Marija Mo- horko, Podlože 104 — Antona; Smrti: Sek Avgust, Veliki Brebrovnik. roj 1944 '- 16. 5. kovci 20, roj. 1956 17. 5. 1956; Ivan Posavec, Radovec 16, roj. 1936 !■ 18. 5. 1956; Martin Brenkovič. Ptuj. roj. 1878 f 20. 5. 1956; Marija Ducman, Kočicc 42, roj. 1897 t 19. 5. 1956. ^.'vcr^ic-«--- " "* PTUJSKI .TURISTIČNI TEDEN' Tudi letos je sklenilo organizirati Turistično društvo v Ptuju svoj »Turistični teden«, ki naj bi pri Ftujčanih poživil zanimanje za to panogo gospodarske delavnosti, hkrati pa po- kazal, kako je naše mesto napredovalo v tem pogledu v pri- meri z lanskim letom. Letošnji spored »Turističnega tedna«, ki bo od 3. do 10. ju- nija, bo zelo bogat in pester. Vljudno Vas vabimo na didaktični in komercialni del STANOVANJE ZA NAŠE RAZMERE V LJUBLJANI ki je bila otvorjena 26. maja 1956 ob 12 un v Gradisovi palači na Titovi cesti 19 Ptujčani, vsi na Gomilo v Slovenskih goricah! Zelo delavno in požrtvovalno Olepševalno in turistično dru- štvo na Gomili, ki se že več let trudi za gospodarski, socialni in kulturni dvig tega kraja, bo priredilo od 3 do 10. junija svoj Turistični teden. Kot uvod v ta teden bo posebno sloveaaa ne- delja 3. junija, ko bo nastopil pevski zbor, recitatorji, tanečka godba in Aero-kUib iz Ptuja, ki bo tega dne na Gomili izvedel 2—3 padalske skoke iz aviona. Popoldne je na sporedu turi- stična veselica s srečolovom, gibanice in slovenjegoriško vi- no. Izlet z avtobusi na Ciomilo iz Ptuja v nedeljo. 3. junija ob 13. uri. s trga Mladinskih bri- gad. Vožnja na obe strani sta- ne 235 din. Prijave sprejema predsednik TOD to^-. Pernat Ludvik (NAMA) Ptuj, Kvedrov trg. V Makoiah bo javni telovadni nastop v nedeljo, 27. n»aja 1956, bo ob pol osmi uri na šolskem te- lo vadišču v Makoiah javni telo- vadni nastop, ki ga pripravlja- jo Nižja gimnazija, Osnovna šo- la in TVD Partizan Makole in ki bd naj bil kot vsako leto tudi letos revija uspehov te- lesne vzgoje mladine. Po, telovadnem nastopu bo v prostorih Nižje gimnazije šol- ska razstava, na kateri so bodo starši prepričali o učnih uspe- hih otrok v tekočem šolskem letu. No obe prireditvi so povab- ljeni v.ast^ipniki ljudske oblafJti in organizacij ter vsi prijatel.ji mladine, kolektivi in učenci ter učiteljstvo sosednjili šol. Ali veste, ... da so nameravali Anglsli med drugo svetotmo vojno -gradili ogromno, 6.J0 m.eHov dolqo tefalonosUko Habalenk., Id hi hila iz ledu in bi jo upo- rabljali za obrambo proti vse. večji aktivnosti vemških pod- tnornic, ki so ogrožale zavezni- ške konvoje. ^fESTNI KINO PTUJ predva.ia v dneh od 25. do 27. maja t. L ameriški film »Vaš verni Black', in v dneh od 29. do 31. maja t. 1. ameriški filn-j »Na divjem 7apadu-. OBVESTILO! v »Ptujskef-n ted;iiku je bilo 6. aprila 195P pod Zako- nitosti pri odpovedi in sprejemanju na delo< objavljeno, kaj nK>ra vsebovati odpoved in prijava prostili mest. Po- sredovalnica za delo še vedno ugotavlja raz.ne nepra\'i'cmo celotnemu kolek- tivu internega oddelka ptujske bolnice, ki so kakor koli nudili pcmoč v najhujši bolezni (tctanus) naši hčerki Idi Kunstek. Predvsem gre zahvala primariju dr. Pavličevi, ki je \'ložiia vse svoje znanje, žrtvovala svoje proste ure, bdela tudi ponoči, ko je viselo hčerkino živlienie na niti. Enako ■ ožrtvovalno sta sodelovala dr. Mitja Mrgole in dr. Jože Ne-idauer. Najlepšo zahvalo tudi zaslužita vsem bolnikom priljub- jena bolničar Franc in sestra Modesta. Hčerka je doma popoinoir;a zdrava, zato moramo pri- nti, da je zdra-.miška veda danes na višku Se enkrat vsem skupaj naiprisrčneiša h\'ala' HV.\LE2X\ DRIZ?NA KUNSTEK Razpis! strojne delavnice OZZ Ptuj razpisujejo mesto blagajničarke in fakturistke. Plača po tarif- nem pravilniku. Nastop takoj! Strojne delavnice OZZ Ptuj Sobetinci v nedeljo, 27. maja, ob 20. uri gostuje prosvetno društvo Mar- kove! v dvorani v Sobetincih z dramo Johna Knittla: »VIA MALA«. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so ob priložnosti požara po- magali reševati moje premože- nje dne 14. maja 1956, posebno pa gasilskim društvom Desn,iak, Pršetinci in Ivanjkovci, ki so s svojim požrtvovalnim delom omogočili rešitev premoženja. Krajnc Stanko Lahonci, p. Ivanjkovci N.AJDITEL.TA ZLATE ROCNE URE v Kidričevem prosim, naj jo proti nagradi odda v UDvavi Kmetijskega gospo- darstva Kidričevo. VSE RAZŠIRJALCE neresničnih vesti o meni in moji ženi opozarjam, da bom proti istim sodno postooal. — Vauda Jo- že, vrtnar, Ptuj. ,.. ...... Vi;?*CO GOSPODINJSKO PO- MOf^NICO, veščo vsakega go- ^rodinjskega dela, išče zdrav- niška družina v Ptuju. — Na- slov v upravi lista. GOSPODINJSKO POMOČNICO k dvema otrokoma, samostoj- no, iščem. Nastop takoj. Pla- ča po dogovoru. — Naslov v upravi lista pod »Ljubiteljica otrok . STANOVANJE v Mestnem vrhu zamenjam za kjer koli v Ptu- ju. Naslov v upravi lista. 14 AROV STAVBISCA ob cesti, tri minute od hajdinske po- staje, prodam. — Ptuj, Za- grebška 41. HI SO z gospodarskim poslop- jem in dva in četrt ba pose- stA^a v bližini Ptuja zaradi lx>lezni prodam. — Vprašati: Stuki 27, Ptuj. KOPALNO PEC, dobro ohra- njeno, prodam. — Naslov v upra-vi lista. RAZLIČNI GRADBENI RAB- LJENI LES, ogrodje (gru-št) in deske prodam. — Vprašati: Mariborska 10 — Ptuj. HIŠO Z VRTOM v Hajdošah 47 prodam. — Naslov v upravi lista. K0SN.J0» seno in otavo, v mest- nem log-i! prodam. — Naslov v upravi lista. PRODAM lepo prostorno ku- hinj.sko kredenco. Naslov v upravi lista. DVE RODOVNIŠKI BRE.JI KRA- VI, pincgavki, prodam, Rakus, Cirkulane. DOBER JABOLCNIK prodam pu ugodni ceni Drstelja 23, p De- sternik. KOSILNICO znamke Dering-. dobro ohranjeno prodam. — Naslov v upra\n lista. OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA V PTUJU prodaja voz ^za- pravliivček . v dobrem sta- nju Interesenti se naj oglase na Upravi OZZ v Ptuju. — P.ednost ima socialistični sek- tor.