PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XXI. Št. 31 (6009)
TRST, sobota 6. februarja 1965
PIERACCim PREDLOŽIL CNEL PETLETNI GOSPODARSKI NAČRT
Nadaljnja usoda vlade levega centra odvisna od sklepa centr. odbora PSI
Razgovor med predsednikom vlade Morom in tajnikom PSI De Martinom Kratek razgovor Tanassi-DeMartino - Preosnova ali kriza po seji centralnega odbora PSI, ki se sestane v četrtek - Vodstvo PSIUPzahteva ostavko vlade
RDM, 5. — Predsednik republike je sprejel danes ministra ra turizem in prireditve Corono in Nobelovega nagrajenca za kemijo prof. Boveta in njegovo soprogo.
Predsednik vlade Moro je imel danes razgovor s tajnikom PSI De Martinom. Novinarjem, ki so ga vprašali, kaj misli o sedanjem položaju, je De Martino dejal, da je sklical v ta namen sejo vodstva in centralnega odbora stranke. Na vprašanje, ali bodo na teh mestih obravnavali tudi «elemente, ki Jih je dobil na razgovorih z Morom glede morebitne preo-snove vlade«, je pripomnil: «To vprašajte Mora. Prijateljsko smo proučili položaj. Padli so predlogi in protipredlogi.« Na vprašanje, ali ti predlogi in protipredlogi zadevajo tudi u-resničenje programa, je De Martino dejal, da uresničenje programa ni sporno vprašanje. Na vprašanje, ali bo prišlo takoj do preosnove vlade, je tajnik PSI dejal: «To pride kasneje. Naloga vodstva in centralnega odbora je, da predhodno ocenita vse
elemente:	rezultate glavnega
sveta KD, politična in gospodarska vprašanja; potem bomo videli.«
Na vprašanje, ali bo šlo za »majhno ali veliko preosnovo vlade«, je De Martino dejal:	«Ce
moramo šele videti, kaj hoče storiti PSI, kako je moč govoriti o krizi ali preosnovi?«. Ko so novinarji zaključili, da bo prišlo do preosnove po sejah vodstvenih organov PSI, je De Martino dejal: «Zatrdno. Nič se ne bo storilo, dokler vodstveni organi PSI ne bodo sprejeli svojih odločitev. Tudi mi smo v vladi«.
'■Mili||it||l(i|||m,,„,||)||||||I||||M||||||,|||t||,|t||t|m||||,lulllt||)||)||||||im||||t||)||||||||||||||||||||||n||||a||||
JUGOSLAVIJA - MAGREB
Koča Popovič odpotoval v Maroko
Nato bo uradno obiskal tudi Alžirijo in Tunizijo - 0 obisku K P Portugalske v SFRJ
BEOGRAD, 5. — Na vabilo ylad Maroka, Tunizije in Alžirije je sinoči odpotoval iz Beograda na obisk v te države državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. Najprej bo od ,■ do 9. februarja obiskal Maroko, nato od 9. do 12. Tunizijo ln °d 12. do 15. Alžirijo. Poleg
DANES
Četrtkove izjave generala de Gaulla in njegovi predlogi v glav-*Jcm niso naleteli v svetu na ugoden sprejem. V Washingtonu *nenijo,_ da je njegov predlog za sklicanje konference petih neizvedljiv, ker Kitajska ni članica 'Y'N in ker ZDA nasprotujejo njenemu sprejemu. Generalov Predlog o reformi denarnega si-stema pa je povzročil padec številnih delnic v W ali Streetu. medtem ko v ZDA poudarjajo, da nikakor ne bi bila sprejemljiva nobena rešitev, ki bi določala spremembo cene zlatu, ki znaša dolarjev za unčo; predvsem P“ je de Gaullov predlog nesprejemljiv spričo odtoka zlata in denarnega razmaha, zaradi katerega se bojijo, da ne bi v kratkem času ameriške zaloge več zadostovale za kritje jamstva 25 odst. denarnega odtoka in bane-ndi polog. Sovjetski tisk doslej ?? ni objavil komentarjev. V Bonnu pa izražajo «previdno za-dovoljstvo« glede de Gaullovih izjav o nemški združitvi, postavlja-j® pa v dvom in izražajo pridržke glede konference petih in Perspektive o generalovi «evrop-ski Evropi«, ki naj bi zajemala tudi države sovjetske skupine.
Odkar je predsednik sovjetske vlade Kosigin odpotoval iz Mo-sl've, da bi obiskal Hanoj, ga ves svetovni tisk zelo pozorno sprem-'Ja in je doslej natančno zabele-*" vsak njegov premik, ki ga je storil do včeraj, ko je. prispel za ur v Peking, kjer je imel pre-ccj dolge razgovore s kitajskim
Predsednikom vlade Cuenlajem. •stočasno se je v Sajgonu ob medsebojnem zabavnem nagajanju sestal posebni Johnsonov odposlanec Bundy z južnovietnam-skim vrhovnim poveljnikom generalom Kanom. Obojne razgovore svetovni lisk obširno komentira, toda doslej je ostalo vse le pri raznih ugibanjih.
Zdi se, da je začela bonska vlada glede zastaranja nacističnih zločinov nekoliko popuščati. Njen Predstavnik je namreč izjavil, da se bo 700 sodnih postopkov pro-h deset tisoč osebam, «ki so obtožene nacističnih zločinov«, nadaljeval in da bodo izjemoma ■aliko rok za zastaranje podaljšali, odločilno besedo pa da bo imel parlament, ki bo o zadevi razpravljal 10. marca letos.
V Madridu je v zadnjih sedmih Uneh bila včeraj že tretja demonstracija študentov proti uradni Študentovski organizaciji, »tiri tisoč študentov je zahtevalo tudi ustanovitev svobodnih sindikatov.
. Nobelov nagrajenec za mir Martin Luther Kinp .ie bil včeraj izpuščen na svobodo proti kav-c,.li dvesto dolarjev. Istočasno pa so se nadaljevale demonstracije črncev in policija je aretirala nadaljnjih sedemdeset demonstrantov.
Afriškoazi jska skupina v OZN * Predlagala, naj se nadaljeva-tje zasedanja glavne skupščine odloži na 1. september, tako da 19. zasedanje trajalo do 20. septembra, nato pa bi se začelo nasedanje. Angleška vlada pa J? Pripravila nov načrt za rešitev ‘mančne krize OZN/
proučevanja vprašanj s področja dvostranskih odnosov bo Koča Popovič z zunanjimi ministri treh držav obravnaval aktualna mednarodna vprašanja, posebno pa krizo OZN, vprašanje Konga in izvajanje sklepov kairske konference nevezanih držav.
Danes je odpotovala iz Jugoslavije delegacija centralnega komiteja portugalske komunistične stranke, ki je bila od 25. januarja gost Zveze komunistov Jugoslavije. Med bivanjem v Jugoslaviji se je delegacija raz-govarjala s člani CK Zveze komunistov Jugoslavije o aktualnih vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja in o sodelovanju med obema partijama ter je obiskala razna mesta in delavske organizacije v Srbiji in na Hrvatskem in se seznanila z delom Zveze komunistov, s sistemom delavskega samoupravljanja, komunalnim sistemom ter problemi kmetijstva in industrije.
Na Montecitoriu se je Tanassi sestal z De Martinom.
Danes je bila seja državnega sveta za gospodarstvo in delo (CNEL), na kateri je minister za proračun Pieraccini predložil petletni gospodarski načrt, ki ga je ministrski svet odobril prejšnji petek. CNEL mora povedati svoje mnenje o tem načrtu najkasneje v roku enega meseca, nakar ga bo vlada dokončno odobrila in predložila v razpravo parlamentu, da bi dobil izvršno moč.
Tiskovni urad ministrstva za javna dela sporoča, da je minister Mancini sklical na sestanek za H. t. m. proveditorje za javna dela pravijajo še zadnji majhni refor-iz vse države, da bi raznravliali	I-----J—  ------
na zadovoljstvo spričo izvolitve Sa-ragata za predsednika republike, ker si s tem ni pridobil nobene oblastne pozicije, in da zato ne bo privolil, da bi kakorkoli zmanjšali njegovo zastopstvo v vladi.
Vodstvo PSIUP je danes objavilo sporočilo, v katerem pravi med drugim, da zaključki zasedanja glavnega sveta KD pomenijo nadaljnjo okrepitev desničarskih pozicij, ker so izbrisali še tisto majhno mejo, ki je morodorotejce ločila od pristašev Scelbe; to se odraža na vlado, ki da je sedaj še bolj podrejena velikim kapitalističnim koristim, s čimer se od-
SZ-Japonska
MOSKVA, 5. — Japonska in Sovjetska zveza sta podpisali danes trgovinski protokol za leto 1965, ki določa skupno izmenjavo blaga v vrednosti 358 milijonov dolarjev, kar pomeni petnajstodstotno zvišanje v primerjavi z lanskim letom.
LONDON, 5. — Bivša angleška kolonija Gambija, ki bo postala neodvisna 18. februarja, bo ostala v Commonvvealthu. Gambija je na zahodni obali Afrike.
razpravljali o stanju na področju gradbeništva.
V poslanski zbornici so vzeli na znanje enajst zakonskih predlogov, nato pa so bila na dnevnem redu vprašanja pretežno krajevnega značaja. V senatu pa so bila na dnevnem redu le vprašanja in interpelacije, med temi tudi vprašanje, ki je zadevalo zastrupljanje morskih voda z nafto in vprašanja v zvezi s krizo na področju gradbeništva.
Jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!» objavlja članek, v katerem se ponovno zadržuje na zaključkih zasedanja glavnega sveta KD in pripominja med drugim, da socialisti niso v dvomih, ko ocenjujejo negativno te zaključke v zvezi z vprašanjem političnega razčiščenja: «Kar pa zadeva vprašanje, da smo se utrudili v borbi za napredek dežele, za demokratično rešitev njenih vprašanj in da bi dali politiki levega centra moč in polet, ki ga mora imeti, o tem se bodo mogli kaj kmalu prepričati konservativne sile v deželi, prve med temi tiste, ki v teh dneh slavijo zmago, spričo molka katoliške levice«. «Avanti!» nadaljuje: «Utrujena je dežela zaradi določenih političnih procesov, ki gredo v obratno sorazmerni smeri z naglostjo, s katero se v italijanski družbi razvijajo klice družbenega razvoja, udeležene v kolektivnem življenju, in demokratične obnove. V dvomu so tisti levičarski katoličani, ki — tudi kljub zaslugam za tolikšne bitke — niso razumeli javnega mnenja in razpoloženja v deželi ter niso našli v tem moči za novo bitko, da bi jasno povedali, kje je njihovo mesto v enotnem okviru KD. To je bistvo vprašanja. Glavni svet KD je porodil več menihov kot idej: menihov je našel 30 ali 34, kolikor je sedaj članov novega vodstva, toda le eno idejo, staro 17 ali 18 let — ono iz leta 1948, da se razumemo — z vsemi protislovji, ki jih vključuje tak skok nazaj v povsem spremenjenem notranjem in mednarodnem položaju«.
Tednik PSDI «Socialismo demo-cratico« pa objavlja v svoji jutrišnji številki članek poslanca Orlan-dija, v katerem ugotavlja tudi on, da je ponovno vzpostavljena enotnost v KD Mčudež«, kajti vsaka posamezna struja KD je ohranila svoje dosedanje stališče, kljub temu pa je bil glavni svet zmožen izraziti monolitsko enotnost. Kar pa zadeva politične obveze, Orlandi poudarja, da bo sedaj zanimivo videti, kakšen odraz bo ta nova enotnost KD imela na sestav in dejavnost vlade, kajti PSDI nima sicer nič proti enotnosti KD, ne bi se pa mogel sprijazniti z okoliščino, če bi ta enotnost KD spravila v podrejeno vlogo stranke, ki sodelujejo s KD pri izvajanju napredne demokratične politike. Razlogi za negotovost je po mnenju Orlandija tudi okoliščina, da v novem vodstvu KD predstavljajo Fanfanije-vo strujo osebe, ki ne pridejo v poštev za morebitne ministre, ker se to utegne odraziti na sestav in strukturo vlade. Orlandi zaključuje, da se PSDI ne more omejiti
mistični ostanki programa levega centra in tudi gospodarsko načrtovanje se tako vključuje v konservativno politiko. Na koncu se poudarja, da je vedno bolj nujna ostavka vlade in ustanovitev »enotne fronte delavskih in demokratičnih sil«.
Britanski načrt za rešitev krize v OZN
NEW YORK, 5. — Velika Britanija je dala danes pobudo za »dokončen in nujen napor« za konkretna pogajanja za rešitev finanč ne krize OZN. Kakor se je zvedelo, je britanska vlada pripravila načrt petih točk, o katerem domnevajo, da bo naletel na ugoden sprejem med članicami, tako da se bodo izognili daljši odložitvi zasedanja glavne skupščine.
Sedaj se privatno pogajajo o tem načrtu. Glavne točke določajo, naj bi načeli in rešili celotno vprašanje mirovnih operacij OZN. Ce bi se mogli sporazumeti o nekaterih splošnih načelih glede poznejših operacij miru, bi bilo mnogo laže rešiti finančne težave v zvezi s pre. teklimi operacijami te vrste.
Afriško-azijska skupina v OZN pa je včeraj predlagala, naj se nadaljevanje zasedanja skupščine OZN odloži na 1, september. Ker bi se moralo 20. zasedanje skupščine začeti 21. septembra, bi 19. zasedanje trajalo od 1. do 20. septembra in na njem bi odobrili dotedanje sporazume, ki naj bi omogočili izhod iz finančne krize OZN. Predlog je sporočil tajniku U Tantu predsednik skupine, Ri je burundijski predstavnik.
Skupščina bi morala nadaljevati delo v ponedeljek, toda predvideva se, da bo odložila delo do konca prihodnjega tedna, potem ko bo odobrila nekatere proračunske ukrepe, ki so potrebni za delovanje organizacije.
PO TISKOVNI KONFERENCI FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA
Negativna reakcija Washingtona na predloge generala de Gaulla
Zatrjujejo, da hoče de Gaullc s svojim načrtom o reformi denarnega sistema spravit ZDA v zadrego - Tudi v Bonnu niso zadovoljni
WASHINGTON, 5. — Ameriška reakcija na včerajšnjo tiskovno konferenco generala de Gaulla se nanaša predvsem na predlog o reformi mednarodnega denarnega sistema. Kar se tiče predlogov za sklicanje konference petih, da bi razpravljali o reformi Združenih narodov, ugotavljajo, da je ta predlog neizvedljiv zaradi tega, ker Kitajska ni članica Združenih narodov in drugič, ker ZDA nasprotujejo njenemu sprejemu.
Kakor je znano, je ameriški------------------
predsednik Johnson na svoji včerajšnji tiskovni konferenci dejal, da kriza OZN ni nastala v zvezi z njeno listino, temveč »ker so nekatere države kršile duha in črko te listine«. Nedvomno je Johnson pri tem mislil na spor okoli finansiranja posebnih operacij OZN v Kongu, za katere tudi Francija odklanja prispevanje k stroškom.
Na mnogo večji odmev pa je naletel de Gaullov predlog o reformi denarnega sistema. Ameriško zakladno ministrstvo je že včeraj objavilo izjavo, v kateri pravi, da bi obnovitev sistema zlate paritete bila v nasprotju z idejami vlad, ki sodelujejo pri sedanjem proučevanju za izboljša-
nje mednarodnega denarnega sj' stema. Izjava pravi, da se v okviru mednarodnega denarnega siste ma proučujejo sredstva za izboljšanje sedanjega sistema; zadevo proučuje tudi skupina desetih. Novi francoski predlogi bodp nedvomno postavljeni v teh organizacijah. Na vsak način pa ne bi bila sprejemljiva nobena rešitev, ki bi določala spremembo cene zlata, ki je bila določena na 35 dolarjev za unčo. Važno je tudi, da spremembe sistema zagotovijo, da ostane razpoložljiva primerna količina mednarodnega kredita za finansiranje razvoja in za trgovinsko izmenjavo v svetovnem gospodarstvu, ki je v razmahu.
Takoj po včerajšnjih de Gaul-
.....lumimii.........n.....................................
PREDSEDNIK SOVJETSKE VLADE V PEKINGU
_	—	'	v'
Dolg razgovor Kosigin-Cuenlaj Sestanek med Bundyjem in Kanom
Zabavno vzajemno nagajanje med gostom in gostiteljem - Gen. Woods:
«Pomoč ZDA Sajgonu prejudicira izvajanje programa pomoči drugim državam» - V mestu Hue bodo danes budistične manifestacije
PEKING, 5. — Danes ob 4.55 (ali ob 11-55 po krajevnem času) je z letalom iz Irkutska *pr ispel v Peking na poti v Hanoj predsednik sovjetske vlade Kosigin. Na letališču ga je pozdravil predsednik kitajske vlade On enlaj, s katerim sta si prisrčno stisnila roke, izmenjala pozdrave, a Kosigin je med drugim dejal v ruščini: «Pred ne-
davnim sem vas videl, toda vedno me veseli, da vas vidim vnovič.« Poleg Cuenlaj a so na letališču sprejeli sovjetskega gosta še zunanji minister maršal Cen Ji, diplomatski predstavniki vseh socialističnih držav Evrope (vključno Jugoslavije), le albanskega diplomatskega predstavnika ni bilo; dalje več funkcionarjev veleposlaništva Severnega Vietnama in predstavniki
General Kan
ZAOSTRITEV RASIZMA V ZDA
Nad 300 črncev aretiranih ker zahtevajo volilno pravico
Martin Luther King izpuščen iz zapora
SELMA (Alabama), 5. — Nobelov nagrajenec za mir Martin Luther King je bil danes izpuščen na svobodo, potem ko je položil kavcijo dvesto dolarjev. King je bil štiri dni v zaporu. V Selmi so se danes nadaljevale demonstracije črncev, ker so zaprli urade za vpis v volilne imenike. Aretirali so sedemdeset črncev. Pozneje je več sto črnskih študentov protestiralo zaradi teh aretacij, in odgnali so jih na policijo.
Neki zvezni sodnik je odredil danes, naj se pospeši in olajša postopek za vpis črncev v volilne imenike. Toda rasisti v južnih državah se ne zmenijo za zakone in do sedaj so aretirali nad tri tisoč črncev, ki so zahtevali svojo pravico.
Martin Luther King je pozval na prekinitev demonstracij, ker je zvezni sodnik ukazal pospešitev dejavnosti volilnih uradov ter odre-
volilne imenike. Spričo novih aretacij je malo verjetnosti, da bi prišlo do premirja. To tem bolj, ker so za jutri napovedane demonstracije črncev v prestolnici Alabame Montgomeryju.
Home poziva liberalec na sodelovanje s konservativci
LONDON, 5. — Voditelj angleške konservativne opozicije Douglas Home je izjavil, da se nameravajo konservativci boriti, da povzročijo padec laburistične vlade; pozval je liberalce, naj storijo isto. Dejal je, da liberalci s svojim vzdržanjem pri glasovanju v spodnji zbornici preprečujejo padec vlade.
___________ «Edint rezultat njihovega vzdr-
dil, naj se ne upoštevajo težavni žanja. je dejal Home, Je podaljša-izpiti, katerim hočejo rasisti pod- nje zmede in nereda v deželi. Ne vreči Črnce, ki se hočejo vpisati v I pozabimo, da je javni sovražnik
socializem. Upam, da se bodo tudi liberalci zavedali položaja«.
Zatem Je Home dejal, da je nevarnost novega vala brezposelnosti v jeseni, in je obtožil laburiste, da sc lanske jeseni povzročili krizo šterlinga, in da bo breme padlo na rame angleškega ljudstva.
Konservativci so zmagali pri nadomestnih volitvah v treh sedežih, kjer so bile včeraj volitve. Vsa tri volilna okrožja so tradicionalno konservativna in ni bilo pričakovati sprememb. V dveh okrožjih pa so dobili manj glasov kakor pri zadnjih volitvah, medtem ko so laburisti povečali število glasov. Li beralcl so dobili komaj polovico glasov od glasov, ki so jih dobili oktobra. Politični opazovalci ugo tavljajo, da izid volitev ni negativen za laburiste, če ,se upošteva, da v prvih mesecih po splošnih vo litvah stranka, ki je na vladi, ved no zgubi nekaj glasov. Včerajšnje nadomestne volitve so bile. ker so trije konservativni poslanci v .teh okrožjih bili imenovani za člane lordske zbornice,
fronte Južnega
Osvobodilne Vietnama.
Kosigin bo ostal v Pekingu 24 ur. Iz sovjetskih virov se je zvedelo, da ni izključeno, da se bo ob povratku ponovno ustavil v Pekingu, kjer bo ostal več časa. Stanoval bo v palači Jln Pin Ksuan v predmestju Pekinga; v tej palači stanujejo vedno le uglsdnl gostje Kosigin bo odpotoval v Hanoj jutri, kjer bo ostal štiri dni.
Po prihodu je Cuenlaj povabil Kosiglna in člane njegovega spremstva na zasebno kosilo. Kosilu so sleijili razgovori, ki so trajali do poznega popoldneva, ko je Cuenlaj odšel v veleposlaništvo Cejlona na sprejem ob priliki 17. obletnice neodvisnosti Cejlona. Kosigin pa je odšel v poslaništvo ZSSR, kjer je vodil razgovore s sovjetskimi funkcionarji. Cuenlaj in Cen Ji sta odšla s sprejema četrt ure prej kot je bilo predvideno, in se nato sestala ponovno s Kosiginom pri večerji.
Kitajska javnost o Kosiginovem prihodu ni bila obveščena. Pekinški radio je sporočil vest šele tedaj, ko je Kosigin že prispel. Po mnenju diplomatskih opazovalcev, smatra kitajska vlada Kosiginov obisk kot neuraden. Pri tem poudarja, da gre za prvi obisk po letu 1959, ko je Peking obiskal Hruščov. Zaradi tega so iz zunanjega ministrstva obvestili diplomate in tuje dopisnike šele tik pred Kosigino-vim prihodom. Iz istih razlogov ni bil sestavljen noben protokolarni program, šele na vprašanje novinarjev je predstavnik zunanjega ministrstva pol ure pred prihodom uradno potrdil novico o prihodu sovjetskega predsednika vlade. Na letališču je bila poleg kitajske samo ena sovjetska zastava.
Kot je sporočila kitajska tiskovna agencija, ni zunanji minister Cen Ji v svojem govoru med sprejemom v cejlonskem veleposlaništvu omenjal Sovjetske zveze, pozval Je le narode Azije in Afrike k enotnosti. «Nobena sila na svetu ne bo mogla spodkopati prijateljskih in solidarnostnih odnosov med kitajskim narodom in narodi Azije in Afrike«, Je dejal Cen Ji in dodal, da «afrlške in azijske države delajo za svoj razvoj predvsem na osnovi lastnih sil in prirodne-ga bogastva«. Izjavil je, da ameriški in belgijski imperialisti počenjajo vse kar morejo, da bi škodovali prijateljskim odnosom med Burundijem in Kitajsko. Imperialistično vmešavanje je «očitno razlog za prekinitev diplomatskih odnosov med Kitajsko in Burundijem«, je izjavil Cen Ji.
Iz Sajgona pa poročajo, da sta se posebni svetovalec predsednika Johnsona McGeorge Bundy in general Kan sestala šele danes. Toda ko je prišla napovedana ura sestanka, je Bundy nenadoma razgovore odpovedal. Očitno je to storil zaradi tega. ker Je general Kan tik pred začetkom včerajšnjega sprejema za Bundyja, nenadoma odpovedal svojo navzočnost. Zato sta se Bundy in Kan sestala šele pozneje. Pred tem pa je predstavnik ameriškega poslaništva izjavil, da gre za »vljudnostne razgovore« in da bo Bundy ostal v Sajgonu tri dni. Ko sta se gost ln gostitelj končno sestala, so sporočili, da sta ((obravnavala notranjepolitični položaj v Južnem Vietnamu« ter da je pri razgovorih sodeloval tudi ameriški veleposlanik MaxtVell Taylor. Sporočili so tudi, da je razgovor trajal samo eno uro in da je bil odložen zaradi tega, ker
dy pogovarjati po telefonu z Wa-shingtonom. Ameriško poslaništvo ni hotelo obvestiti novinarjev, s kom se je Bundy pogovarjal, temveč je bilo rečeno samo, da ne gre za predsednika Johnsona. Vzajemno nagajanje med Bundyjem in Kanom je bilo za tuje novinarje v Sajgonu kar precej zabavno. Generalu Kanu pa je ponagajal nekoliko tudi ameriški general Robert Woods, ravnatelj urada za vojaško pomoč inozemstvu v Pentagonu.
Iz Washingtona so namreč istočasno sporočili, da je danes gen. Woods izjavil, da znaša ameriška pomoč Južnemu Vietnamu sedaj eno petino vse vojaške pomoči inozemstvu ali 600 milijonov dolarjev skupnega zneska treh milijard dolarjev. Povedal je, da je sedaj v Južnem Vietnamu ena desetina vsega osebja ((Ustanove za mednarodni razvoj«. Na vprašanje nekega republikanskega zastopnika, je Woods odgovoril, da je zaradi vsega tega izvajanje1 programa ameriške pomoči drugim državam prejudicirano. O tej pomoči je Woods govoril v svojem poročilu pred zunanjepolitično komisijo poslanske zbornice.
V mestu Hue, 600 kilometrov od Sajgona, bodo Jutri velike manifestacije, ki so jih napovedali budi
Je prejšnji mesec izvršil mladi budist v mestu Nha Trang. Zahodnoevropske tiskovne agencije poudarjajo, da manifestacija ne bo političnega značaja ter da so tudi organizatorji izjavili, da ne bo incidentov. Prejšnji mesec so bile namreč v mestu Hue zelo ostre protlameriške demonstracije. Bun-dy pa se bo sestal jutri v Sajgonu tudi s predstavniki katoličanov in budistov ter z zastopniki dveh budističnih sekt.
V ameriškem veleposlaništvu v Sajgonu, kakor tudi vlada v Wa-shingtonu, pazljivo spremljajo Ko-siginovo potovanje v Hanoi. Na eni strani se vladni ameriški krogi bojijo, da se bo Sovjetska zveza z vso svojo težo vmešala v to področje in prisilila ZDA, da bi v sedanjem spopadu prevzele nase še večje breme. Po drugi strani pa v ZDA mislijo, da bi bil Kosigin pripravljen ponuditi Američanom možnost Izhoda iz zelo neugodnega položaja, v katerega so z južnoviet-namsko vojno zašli. S tem pa bi največ pridobili narodi Jugovzhodne Azije, ker bi končno doživeli mir ter ZSSR in Kitajska, ki bi jima ostal na tem področju prevladujoči vpliv. Pridobile pa bi tudi ZDA, ker bi se znebile svojega nesrečnega posega in tako imeno-
sti, da bi počastili samomor, ki ga I vane ((umazane vojne«.
miiiiiiiiiliiiiiniiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiuiiiiiiii
Nezadovoljivo sporočilo bonske vlade o nacistih
Parlament bo razpravljal 10. marca o zastaranju nacističnih zločinov
BONN, 5. — Državni tajnik von Hase je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da »zastaranje nacističnih zločinov ne bo v nobenem primeru ustavilo postopka, ki je v teku proti identificiranju zločincev in ki čakajo na sodbo«. Von Hase je pozval mednarodni tisk, naj pojasni, da čeprav ni še gotovo ali bodo 9. maja letos u-veljavili zakon, ki določa zastaranje nacističnih zločinov, ali pa bodo podaljšali rok, se bo 700 sodnih postopkov proti desettisočim osebam, ki so obtoežne nacističnih zločinov, nadaljevalo«. Y nekaterih primerih, tudi če bi po 9. maju nemško sodišče zvedelo za kako odgovornost, ki mu do omenjenega datuma ni bila znana, bodo lahko izjemoma podaljšali rok zastaranja.
Von Hase in predstavnik pravosodnega ministrstva sta ponovila, da se je vlada obrnila na zvezni parlament za odločitev in da je naloga parlamenta določiti, ali je umestna sprememba ustavnega zakona, ki določa na 20 let rok za zastaranje, ali pa ni umestna. Parlament bo razpravljal o zadevi 10. marca, potem ko bo pravosodno ministrstvo objavilo poročilo s tem v zvezi, ki so ga dobili v Nemčiji glede nacističnih zločinov, ki jih kazensko še ne preganjajo.
Von Hase je dalje dejal, da Je »vmešavanje parlamenta Vzhodne Nemčije v to zadevo nedopustno«. Pravosodni minister pa je dejal, da'je Zahodna Nemčija začela sodni postopek proti bivšim nacistom »mnogo prej in v večji meri, kakor je bilo to storjeno
se je moral ob določeni uri Bun- • v Vzhodni Nemčiji«
V zvezi s stališčem, ki ga je zavzel bonski poslanik v Washing-tonu Knappstein v intervjuju a-meriškim časopisom, v katerem se je zavzel za podaljšanje roka za zastaranje nacističnih zločinov, je von Hase izjavil: »Vsakdo lahko, zlasti v tem primeru, svobodno izreče svoje mnenje po svoji vesti. Vsekakor pa je gotovo, da mora neki poslanik podpirati stališče svoje vlade.«
Demonstracije v Madridu
MADRID, 5. — V univerzitetnem delu mesta je veliko število študentov demonstriralo proti uradni študentovski organizaciji, ki Jo nadzoruje vlada. Na velikem tigu v univerzitetnem mestu se je zbralo nad štiri tisoč študentov. Policija je na raznih delih mesta razgnala skupine študentov, ki so demonstrirali proti omenjeni organizaciji in zahtevali ustanovitev svobodnih sindikatov. To je že tretja demonstracija madridskih univerzitetnih študentov v zadnjih sedmih dneh Kljub spopadu med demonstranti in policijskimi agenti, ni bilo huj šlh incidentov.
BONN, 5. — Predstavniki zahod-noberlinskega senata in predstavnik vzhodnonemške vlade sta se danes sporazumela za dve razdobji veljavnosti prepustnic v Berlinu. Zahodni Berlinčani, ki želijo obiskati svoje sorodnike v Vzhodni Nemčiji, bodo to lahko storili od 12. do 25. aprila ter od 31. maja do 13. junija.
Makarios obsoja Gromikov predlog
lovih predlogih je v Wall Streetu padla vrednost številnih delnic, le delnice družb zlatih rudnikov so še dalje naraščale, kar je razumljivo. Padec vrednosti delnic se tolmači z bojaznijo, da bi francoska ofenziva proti sedanjemu denarnemu sistemu mogla povzročiti enako krizo, ki je nedavno zadela funt šterling, in to pot v škodo dolarja.
Občutek negotovosti je povzroči; lo tudi tedensko poročilo zvezne rezervne banke, ki omenja, da so v tednu, ki se je zaključil s 3. fe. bruarjem, zlate rezerve ZDA padle za sto milijonov dolarjev in znašajo sedaj 15.088 milijonov, in so po 22. marcu 1939 sedaj najnižje. Banka nikoli ne označi, kam je šlo zlato, ki so ga poslali v tujino, toda pri tem se beg zlata povezuje s sklepom pariške vlade, da poveča del svojih zlatih rezerv. Prav ta sklep je nedavno povzročil špekulacije proti šterlingu.
V ameriških krogih ugotavljajo tudi, da spričo odtoka zlata in spričo denarnega razmaha ameriške zaloge ne bi v kratkem času več zadostovale za kritje jamstva 25 odstotkov denarnega obtoka ln bančnih pologov. Kakor je znano, je Johnson napovedal zahtevo, da se odpravi potreba kritja za banč. ne pologe, zato da sprosti večjo količino zlata. Poudaril pa je, da je vprašanje ameriške plačilne bi-lance še vedno resno. Zaradi tega je razumljivo, da Washington odločno nasprotuje vsaki spremembi denarnega sistema, kakor jo predlaga de Gaulle.
Senator William Robertson je izjavil, da skuša de Gaulle spraviti ZDA v zadrego. Pripomnil je, da po njegovem mnenju hoče de Gaulle doseči določitev cene zlata na 70 dolarjev za unčo, t. j. na dvakrat-toliko kakor sedaj. To bi zelo koristilo Francozom, ki imajo velike zlate rezerve, in afriškim državam z zlatimi rudniki, in koristilo bi tudi Sovjetski zvezi. Toda upropa-stilo bi ameriško valuto in države, ki uporabljajo dolar kot podlago za svoj denar. «De Gaulle, je pri-pomnil senator, je tak egocentrik, da ne more nihče napovedati, kaj bo storil potem.«
V	zvezi z de Gaullovimi izjavami o Nemčiji je predstavnik ameriškega državnega departmaja na zadevno vprašanje odgovoril, da ZDA še vedno »aktivno delujejo ob tesnem sodelovanju s svojimi zavezniki, da se uresniči mirna združitev Nemčije v svobodi«. Poudaril je, da je nemška združitev eden «glav. nih smotrov« ameriške politike. Dejal je tudi, da ostane ameriška vlada na stališču, da imajo odgovornost za nemško združitev štiri velesile, ne pa obe Nemčiji.
V	Bonnu so izrazili previdno zadovoljstvo v zvezi z de Gaullovimi izjavami o nemški združitvi, manj pozitivna pa je reakcija na de Gaullove politične zamisli. Se posebno izrekajo pridržke do predloga po sklicanju konference petih velikih držav, za reformo Združenih narodov. Prav tako postavljajo v dvom njegove perspektive o ((evropski Evropi«, ki bi zajela tudi države sovjetske skupine. «Die Welt» se sprašuje, ali de Gaulle ne precenjuje politične in vojaške moči evropskih držav. »General An. zeiger« piše, da zato, da bi se mogli strinjati z njegovo vizijo o vzhodni »svobodni« Evropi, bi morali biti prav tako optimisti, kakor je bil Roosevelt, ko je predvideval ((liberalni razvoj v Sovjetski zvezi in v državah Vzhodne Evrope«. Prav tako izrekajo pridržke glede de Gaullove izjave, da mora nemško vprašanje rešiti Evropa sama. Omenjeni list pripominja tudi, da so včerajšnje de Gaullove izjave v nasprotju z zagotovilom, ki jih je dal Erhardu v Ram-bouilletu, da bo podprl pobudo zahodnih držav, da bi obnovili s Sovjetsko zvezo razgovore o Nemčiji. List dodaja, da de Gaulle sedaj oporeka pristojnosti štirih s tem v zvezi.
Sovjetski časopisi so objavili izvlečke de Gaullovih izjav, toda brez komentarjev. Tudi v Pekingu ne komentirajo de Gaullovega predloga za sklicanje konference petih za reformo Združenih narodov.
ŽENEVA, 5. — Ciprski predsednik Makarios je v intervjuju listu nTribune de Geneve« Izjavil, da je treba Gromikov predlog za zvezno ureditev Cipra, «tudi zaradi načina, kako je bil sporočen, skrajno obžalovati«. Makarios je dodal: »Sovjetska vlada ve, da Je federalna rešitev nesprejemljiva za grško prebivalstvo Cipra. Zato je ne bi sme. la niti imenovati.«
Makarios se je izrekel za demilitarizacijo otoka v primeru priključitev h Grčiji in za umik angleških oporišč.
Ciprski zunanji minister Klpria-nu je v zvezi z Gromikovimi predlogi izjavil: »Za nas je federacija absolutno nesprejemljiva.« Kipria-nu je sedaj v Washingtonu, kjer ga je sprejel namestnik državnega tajnika George Bali.


......
pustil imperializem na velikih območjih sveta — beda, lakota in bolezen porajajo nestrpnost in ne vprašajo vedno, katera so najbolj
rile njihove članice in nji-vplivl (vštevšl tudi protipro-

bodo napravile njihove članice
... . '

SsKliS
||j| '"‘m	'$1*1
KITAJSKA IN OZN
2e leta Je priznanje zakonite pravice LR Kitajske do njenega mesta v Združenih narodih eden Izmed poglavitnih, vedno perečih problemov svetovne organizacije. Številne članice — njihovo število se povečuje od zasedanja do zasedanja generalne skupščine — podpirajo Kitajsko v tem in se aktivno zavzemajo za to, da hi ta država prišla do svojih pravic (in odgovornosti), da bi odstranili vpliv sil, ki onemogočajo sodelovanje te države pri ustvarjanju odnosov na svetu in reševanju problemov mednarodne skupnosti.
K ‘ajski voditelji, ki so najprej poudarjali to pravico, pozi.eje pa prepuščali drugim, da so se pred mednar idnitnl političnimi forumi bojevali za to — so zdaj čez noč ((spremenili» svoje stalis‘3 In — obrnili cevi svojih propagandnih oicžij — svetovno organ zac jo Doživljamo šf. eno »presenečenje;' iz Pekinga Vendar to m več tisto nekdanie (postavljanje ide > oskih razlik« V slogu nadaljnje ((evolucije« — po napadih na soclalisli-btične države in komunistične delavske partije, preko poudarjanja ozemeljskih zahtev do sosedov pa do demonstrativne detonacije prve kitajske atomske bombe — je tr> zdaj nov korak, storjen očitno kot znamenje, da se uveljavi Kitajska kot velika sila. ki združuje okoli sebe druge narode, in to v vlogi voditelja tako imenovanih «noVih sil».
Kot ugoden povod za to so oce-n II trenutek, ko Je Indonezija zapustila Združene narode in ko je t la vladna delegacija iz Djakar-te na Kitajskem, trenutek, ko je delo generalne skupščine začasno onemogočeno spričo spora velikih sil, pa tudi — ko so bili napori, da bi Kitajska zavzela svoje mesto v Združenih narodih, povečani, saj se je njihova struktura spremenila v korist nerazvrščenih, socialističnih in drugih dežel, ki sc zavzemajo za ureditev tega ' vprašanja.
Zdaj Združene narode v Pekingu kvalificirajo kot organizacijo, k1 «ni bila nikoli mesto, kjer bi države Azije, Afrike in Latinske Amerike lahko dobile pravico«. Namesto njih — je dejal najprej premier Cu En Laj, nato njegov namestnik, zunanji minister Cen J., zatem pa v različnih variantah š<- uradna agencija Hsinhua, gla-s !o KP «Jen Min Ji Bao« ter drugi kitajski listi — je treba ustvariti «druge Združene narode, revolucionarne, ki Jih je mogoče ustanoviti kot rivalsko organizacijo; ta bi drugače režirala stvari v tekmovanju s telesom, ki samega sebe imenuje Združene narode, dejansko pa je pod vodstvom Združenih držav Amerike«.
Kaj naj bi pomenil tak ((nenaden« napad na svetovno organizacijo prav zdaj, ko več kot polo-v.ca Izmed njenih 115 članic pripada svetu držav v razvoju, socialističnih in na novo osvobojenih držav; ko se odpirajo stvarne perspektive, da bo ta organizacija bolj kot do zdaj orodje v boju za odpravo diskriminacij na vseh področjih, forum, pred katerim naj bi potekal boj za uspešno preobrazbo in ustvaritev pravičnejših odnosov na svetu?
Ali ni prav ta sprememba v sestavi svetovnega foruma narodov ln možnost, da sile mednarodnega napredka dobe ali razširijo nadzorstvo nad nekaterimi važnimi področji, spodbudila kitajske voditelje, da začno napad proti organizaciji, kakršnega si Je do zdaj drznil izvesti samo zastopnik skrajne republikanske desnice v ZDA, neuspeli kandidat za predsednika Barry GoMvvater?
Prav tako se vsiljuje vprašanje, č i kitajski voditelji morda ne mt-s Ijo, da njihovim načrtom ne u-sr.reza, da bi zdaj prevzeli odgovornost, da lahko male, neraz-vrščene države, na novo osvobojene in socialistične države vse bolj vplivajo na oblikovanje sklepov ln s tem deloma obvezuje tudi velike sile, da spoštujejo odločitve večine in politiko, za kakršno se same zavzemalo? In končno, ali ni spričo takega položaja bolje poskušati, da bi ustanovili ((rivalsko organizacijo, v kateri bi stvari režirali drugače«?
Napadajo Združene narode, jih razglašajo za «orodje Združenih držav« ln imperializma, odrekajo jim prav vsako zaslugo za zboljšanje razmer na svetu, skratka odvračajo male in novo osvobojene države od organizacije, v kateri imajo te države — kljub vsem njenim slabostim — možnost, da razvijajo sodelovanje v najširših, svetovni) 1 okvirih in da v skladu z okoliščinami izkoriščajo te možnosti za čim hitrejšo osamosvojitev. Kot nasprotno uslugo Jim ponujajo ustanovitev »rivalske organizacije«, v kateri bi že razcepljeni narodi Izgubili možnost, da nastopajo in delujejo na splošnem mednarodnem področju. To, kot tudi odklanjanje, da bi na podlagi sedanje v praksi že več ali manj uresničene, enotnosti v Združenih narodih reševali svetovne — in svoje probleme — lahko stori samo politika, ki skuša doseči svoje posebne, specifične smotre, take, ki jih ni mogoče uskladiti s potrebami ln težnjami večine.
Naštevanje neuspehov ln slabosti Združenih narodov, s čimer se zadnji čas tako intenzivno u-kvarja kitajski tisk, ne more zmanjšati pomena te organizacije prav za države, ki šele stopajo na prizorišče zgodovine (ali se nanj vračajo) kot samostojne države. Res je; svetovna organizacija, v katero smo gojili v času njene ustanovitve najlepše upe, je pogostokrat odpovedala, zamujala in molčala tedaj, ko Je bilo potrebno, da bi posredovala, da bi se zavzela ln pomagala. Toda ta organizacija je danes brez dvoma boljša, kot je bila včeraj, jutri pa bo morala — če se bomo zavzeli za to — še bolj ustrezati potrebam boljšega sveta. Za to pa se moramo bojevati. Združeni narodi so taki, kakušne so jih
ustvarile hov!
gresivne) in bodo taki, kakršne jih
(vštevši tudi socialistične, nevezane in druge sile napredka v mednarodnih merilih). Kar zadeva politiko Kitajske, je ta praviloma zavračala, da bi podprla ukrepe Združenih narodov, pri čemer ji ni bilo ravno veliko do tega, da gre za Interes malih držav, saj se je bržčas tudi v tej zvezi ravnala po geslu ((kolikor slabše, toliko boljše«.
Kljub vsem svojim slabostim so se Združeni narodi v dvajsetih letih obstoja uveljavili kot nenadomestljivo sredstvo sodelovanja, posvetov in pomoči, pa tudi boja. že zdaj so odigrali izredno važno vlogo za razvoj mednarodnega sodelovanja, odpravo nesporazumov in tudi spopadov, zlasti pa za mobilizacijo svetovnega javnega mnenja v korist sporazumevanja, napredka, osamosvojitve in pravic narodov.’ Združeni narodi so se razvili tudi kot forum, ki omogoča članicam, to pa je posebnega pomena za male in na novo osvojene države — da načenjajo probleme, ki so zanje pereči, in da se zavzemajo za njihovo reševanje. Nikakršnega dvoma ni, da bi brez Združenih narodov bili ti narodi oropani težko pridobljene možnosti, da utrdijo svoj obstanek, poudarjajo svoje pravice ter možnosti, da z najširšim mednarodnim sodelovanjem zboljšajo svoje ekonomske, kulturne, zdravstvene, prosvetne in druge pogoje.
Zahtevati to, bežati pred odgovornostjo in prepuščati drugim bitko za ustvaritev zahtev večine človeštva, sebi pa si pridržati pravico stalne negacije — to ni dokaz o resničnem zanimanju za napredek in osamosvojitev današnjega sveta, marveč prej o nečem nasprotnem. Ce list «Jen Min Ji Bao« poudarja pregovor, da »država propada, če ni tujega sovražnika«, to samo pojasnjuje mnenje, da niso važni problemi drugih narodov, marveč politika konfrontacije, da si prizadevajo notranje težave (vnovič v zgodovini) reševati — s tem, da iščejo «hudiča» zunaj...
Tako nas niti najnovejše obdobje v «evoiuciji» politike kitajskega vodstva ne preseneča. To Je samo stopnja v razvoju ((teorije« in prakse kitajskih voditeljev v zadnjih letih. Zaskrbljujoče pa bi bilo dejstvo, če bi zlagane revolucionarne pozive iz Pekinga tam, kamor so jih poslali, razumeli kot glas prijatelja in podpornika v boju za stvarne interese teh držav in narodov. Zla, ki Jih je za-
učinkovita sredstva v boju. Vendar pa ti narodi ne potrebujejo nikakršne propagandne organizacije revolucionarne frazeologije ln cepitve njihovih sil, marveč prav nasprotno, krepitev njihove enotnosti v Združenih narodih (celo tudi izven njih, toda nikakor ne proti njim). Njihovi Interesi — vštevši tudi interese kitajskega ljudstva, kot tudi tistih, ki so še prisiljeni, da so izven Združenih narodov — zahtevajo in narekujejo prav to enotnost. Teh interesov ni mogoče zadovoljiti tam, kjer oznanjajo pustolovsko, hladno vojno ln — razbijanje enotnosti sveta v razvoju, sveta miru, demokracije, blaginje in socializma.
BRANKO ŠKRINJAR
(«Komunist»)
Ameriški dramatik Arthur Miller s soprogo v Moskvi
V BOLNIŠNICI V MILANU S PRESTRELJENO NOGO
Razbojnik Me s ge t z iz Trsta sedaj ne ho mogel več zbežati
Bil je zelo nevaren, ker je v nevarnosti kar streljal s pištolo Nerodni agentje, ker ga niso toliko preiskali, da bi mu odvzeli pištolo
MILAN, 5. —- Giuseppe Mesgelz, nevarni razbojnik, ki je 11. septembra v Trstu s strelom ranil 26-letnega mestnega stražnika Gabriela Marasslja, je sedaj ujet. Ker je hudo ranjen v no?o in je sedaj v bolnišnici, najbrž ne bo mogel ponoviti svojih dosedanjih uspešnih begov.
Krivde je bjlo na Mesgetzu vedno več in policija ga ni iskala samo zaradi streljanja in bega v Trstu — in seveda zaradi dotedanjih zločinov — temveč tudi zaradi poznejših kaznivih dejanj. Potem ko
Jo pobegnil iz Trsta, si je izbral za področje svojega delovanja Lombardijo, in sicer Šesto San Giovan-ni. Tu je opravljal «poklic», ki je najbrž dovolj donosen, namreč »zaščitnika« prostitutk. Ko so pred časom agentje lovili prostitutke, Je Mesgetz proti njim streljal, vendar ni nikogar zadel.
Včeraj pa Je policijska patrulja prepoznala Mesgetza v Ul. Para. Policaji so vedeli, da Je nevaren človek, zato so se mu kar najbolj približali, ga zgrabili ter mu takoj
nataknili lisice, še preden je mogel kakorkoli reagirati. Prepeljali so ga na kvesturo.
Ko so mu v predsobi varnostnih celic sneli lisice, da bi pričeli preiskavo, je Mesgetz nenadoma potegnil izpod suknjiča pištolo ter jo naperil proti agentom, ki so bili neoboroženi. Tukaj pa se vsiljuje vprašanje, kako so mogli biti a-gentje tako neprevidni, da ga niso pošteno preiskali, če ima pri sebi orožje; saj so vendar vedeli, da se možakar s pištolo ne šali in si tudi nič ne pomišlja jo upora-
iiiiiiiiiiniiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiimiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiuiiM
Hotelski strokovnjaki na «Michelangelu»
• v Wii-.	***.'-*«*
Vsi, ki so zaposleni na transa-tlantiku ((Michelangelo« v sedanji fazi pripravljanja in urejevanja, morajo biti oblečeni v delovno obleko in na glavi morajo imeti čelado. In tako kaže ta slika glavnega komisarja ladje Farolfija, komisarja Cerevetta ter šefe glavnih hotelskih služb, ki so določeni, da bodo opravljali službo na super-transatlantiku plovne družbe «Ita-lia« — kot majordom, šef kuhinje, šef hotela, šefi posameznih dvoran, šefi nastanitve, garderober itd.
Teh dvajset oseb, skrbno izbranih zaradi svoje izredne strokovne usposobljenosti na hotelskem področju, je že od začetka leta vsak dan na ladji »Michelangelo«, kjer nadzirajo zaključna dela pri hotelski opremi in pripravah vsega potrebnega v vsakem razredu. Ta skupina že sedaj krepko prispeva, da bodo vse službe na ladji kar najbolj učinkovite. Ta učinkovitost je že tradicionalna za družbo (Utaha« in bo na obeh admiralskih ladjah Italijanske trgovske mornarice, »Michelangelu« in ((Raffaellu«, dosegla visoko stopnjo dovršenosti.
BUENOS AIRES, 5. — Španski alpinist Antonio Riano je uspel priti na vrh Aconcague, ki je s svojimi 7010 m najvišji vrh And. Po po. vratku pa Je moral takoj v bolnišnico, ker je imel vse prste na nogah zmrznjene. Od šestih članov ekspedicije je na vrh Aconcague dospel samo Riano. Na vrhu je pustil zastavico, s seboj pa je pri-nesel zastavico neke prejšnje ekspedicije.
.....................im..............................................iiiiiiiihii
Jugoslovanska zunanja trgovina v letu 1964
biti. Mesgetz je torej s pištolo prisilil 46-letnega stražnika Salvatora Camporealeja, da ga spremi k izhodu. Camporeale pa z Mesget-zom, ki ga je držal pod roko, ni šel k najbližjemu izhodu, kjer Je prehod za občinstvo in bi torej bila večja nevarnost za vse, temveč se je napotil k bolj oddaljenemu zadnjemu izhodu. Vedel Je tudi, da bodo lahko njegovi tovariši v tem času po telefonu obvestili stražo na vratih. Tako se je res zgodilo in stražniki so se postavili na vrata. Mesgetz pa je potisnil od sebe Camporealeja ter začel streljati. Pri tem je ranil 38-letnega stražnika Soverlna in uspel zbežati na Ul. Montebello. Vendar so stražniki po prvem preplahu skočili za njim — tudi ranjeni Soverino — ln ga dohiteli. Spet se Je pričelo streljanje z Mesgetzom, ki si Je poiskal zaklonišča za nekim «600». (Avto ima sedaj več lukenj). Končno je bil Mesgetz zadet in padel je na tla. Prepeljali so ga najprej v bližnjo bolnišnico usmiljenih bratov nato pa v splošno bolnišnico; ‘od tu so ga pa spet odpeljali v klinično bolnišnico, kjer ga sedaj stražijo. Po mnenju zdravnikov se bo moral zdraviti 40 dni. Zadet je bil 3 štirimi kroglami v nogo. Prav tako je ranjen v nogo stražnik Soverino, ki se bo pa zdravil samo 12 dni,
Mesgetz je Imel pri sebi dokumente na Ime Michele Gazzill. Pred časom je bil obsojen na pet let dela, pa je pred tremi leti pobegnil med selitvijo iz Coma v Piombino. Od tedaj se je znal skrivati. Razen zaradi poskusa umora v Trstu ter dvojnega poskusa umora v Šesto San Glovanni 18. novembra ga ima policija v evidenci še zaradi tatvin, ropov, goljufij 1n pobegov. V Šesto San Glovanni ga Je omenjenega dne ustavila patrulja tamkajšnjega komisariata, ker ga je zalotila na ukradenem avtomobilu. Agentom je pokazal ponarejene dokumente. Spravili so ga na policijski avtomobil in ga odpeljali. Toda komaj so prispeli na komisariat, je Mesgetz potegnil pištolo ter začel streljati. Nato Je pobegnil z nekim avtomobilom, ki je stal v bližini.
Ko so ga danes zasledili, je bil na nekem modrem «500», za katerega se Je ugotovilo, da Je bil ukraden 14. januarja. Maršalu Sclbettl ln brigadirju Farengi je pokazal osebno Izkaznico 35-letnega Miche-la Gazzillja, ki je doma nekje od Barija a stanuje v Milanu. Gazzili pa Je 16. maja preteklega leta javil, da mu je bilo ukradeno vozno dovoljenje in osebna Izkaznica.
rata na gimnaziji. in stanujeta pri neki teti.
NEAPELJ, 5. — Na nekem prelazu železnice, ki pelje okrog Vezuva, je vlak povozil voz, v katerega je bil vprežen konj in so se na njem peljale tri osebe. Dve osebi Je takoj ubilo, tretja je ranjena. Tudi konja je ubilo.
Policija je ugotovila, da zapornice na prelazu niso bile zaprte. Čuvaj Je šel po nekih zasebnih opravkih v Neapelj in je prepustil zapornice neki znanki. Ta pa zapornic ni zaprla — bodisi da jih ni znala bodisi da se ni dobro spoznala na vozni red vlakov. Oba pa sta se skrila in Ju policija išče.
p w qlpfinl!&č& ^
BOGO GRAFENAUER:
Zgodovina slovenskega naroda
/. knjiga
Vrednost blaga, ki ga je Jugoslavija v lanskem letu izvozila na zunanja tržišča, je dosegla 267,7 milijarde dinarjev (pri tem je treba upoštevati tečaj 300 dinarjev za ameriški dolarJ, kar pomeni, da se je v primerjavi z vrednostjo izvoza iz prejšnjega leta dvignila za približno 30,6 milijarde dinarjev. Izvoz industrijskih izdelkov je dosegel 209,8 milijarde, medtem ko je prejšnje leto znašal 181,5 milijarde; vrednost kmetijskih pridelkov in proizvodov se je dvignila od 50,1 na 52,5 milijarde, a vrednost gozdnih proizvodov od 5,4 na 5,5 milijarde dinarjev. Skupna vrednost omenjenih treh postavk je tako narastla od 237,1 milijarde v letu 1963 na 267,7 milijarde v lanskem letu.
Na področju industrije je največji uspeh zabeležila kemična industrija, ki je povečala svoj izvoz za 58 odst. Tudi industrija kože in obutve je napredovala, in sicer za 43 odst. Sledile so po vrsti industrija tobaka (za 30 odst.), tekstilna industrija (za 29 odst), industrija nekovin (za 42 odst.) itd. Izvoz raznih vrst energije, ladij in gradbenega materiala pa je nasprotno lani neko-
liko popustil. Na področju kmetijstva so zabeležili največji u-speh v izvozu sadja, ki je nara-stel za 59 odst. v primerjavi z letom 1963, ter pri izvozu živine in mesa (za 8 odst.). Izvoz kmetijskih pridelkov se je nasprotno skrčil za 12 odst.
Vrednost blaga, ki ga je Jugoslavija lansko leto uvozila iz tujine, je dosegla 396,5 milijarde dinarjev, kar je za 25 odst. ali za 79,5 milijarde več kakor v prejšnjem letu. Vrednost reprodukcijskega materiala, ki so ga jugoslovanska podjetja kupila v tujini, je narastla od 183 milijard v letu 1963 na 247,8 milijarde v letu 1964. Uvoz opreme in industrijskih naprav se je tudi dvignil, in sicer od 63,4 na 85,4 milijarde dinarjev. Uvoz blaga za široko potrošnjo je nasprotno nazadoval od 70,6 na 63,3 milijarde dinarjev. Skupna vrednost u-voza se je po vsem tem lani dvignila od 317 na 396,5 milijarde deviznih dinarjev. Pri tem je u-voz reprodukcijskega materiala pokazal skoraj vzporedno gibanje kakor uvoz industrijske opreme, medtem ko je uvoz potrošnega blaga nazadoval za okoli 10 odst. Na tem področju pa so pri po-
sameznih vrstah blaga kljub temu zabeležili napredek, tako na primer pri uvozu blaga industrijskega izvora za osebno potrošnjo, čemur pa je na nasprotni strani ustrezalo znižanje uvoza prehranjevalnih izdelkov, in sicer za okoli 24 odst.
Trgovinska bilanca Jugoslavije se je konec lanskega leta zaključila s primanjkljajem 128,8 milijarde dinarjev, kar pomeni, da se je občutno poslabšala v primerjavi s stanjem 31. decembra 1963, ko je primanjkljaj znašal le 79,9 milijarde. Do poslabšanja je prišlo zaradi tega, ker je uvoz narastel v večji meri nego izvoz, in to zlasti kar zadeva trgovinsko poslovanje z zahodno Evropo. Jugoslovanski izvoz v države zahodne Evrope je namreč lansko leto ostal praktično nelz-premenjen na isti višini kakor leta 1963, temu nasprotno pa je uvoz iz teh držav napredoval ca 24 odst. Kljub poslabšanju trgovinske bilance pa se je lanska jugoslovanska plačilna bilanca u-godneje zaključila kakor leto poprej, in sicer v prvi vrsti zaradi tega, ker so lansko leto narastle nekatere druge njene postavke, tako dohodek od turizma, od pomorskih prevoznin itd.
Nesreča na cesti Beograd - Zagreb
BEOGRAD, 5. — Na 331. kilometru avtoceste Beograd-Zagreb se je danes zjutraj pripetila huda prometna nesreča, v kateri je težje poškodovanih sedem Jugoslovanskih in tujih državljanov. Do nesreče je prišlo, ko je avtomobil s štirimi sudanskimi državljani, ki študirajo v Sofiji, verjetno Zaradi posledice, izgubil kontrolo in se v polni brzini zaletel v neki avtomobil iz Bosanske Gradiške. Pri trčenju so bili težje poškodovani vsi štirje sudanski študentje in trije Jugoslovanski državljani, ki so bili prepeljani v novogradiško bolnišnico. Materialne škode je za tri milijone dinarjev.
■v
Številne žrtve prometnih nesreč
CALTANISETTA, 5. — Nekaj ki lometrov od Caltanisette se je 58 letni Achille Deodato zaletel v tovornjak, jel je vozil z nasprotne strani. Pri tem se je ubil on, njegova 49-letna žena in 12-letna hči. Očitno Je Deodatu postalo slabo, kajti avtomobil Je bil popolnoma na drugi strani in ni bilo nikakega znaka, da bi bil poskušal Deodato zavirati. Vsi trije so se peljali v Caltanisetto, da bi prebili nekaj ur z drugima dvema otrokoma, 16 ln 18 let starima sinovoma, ki Studi-
«Mednarodno leto mirnega Sonca»
NEW VORK, 5. — Letošnje leto je v enajstletnem ciklusu sprememb na "6»hj>U’ tisto, za katerega se trdil da je najbolj mirno, v nasprotju s tako imenovanim, najbolj živim letom. V zvezi s tem se pripravlja tudi tako imenovano »mednarodno leto mirnega Sonca«, katerega namen Je, proučevati vse spremembe, ki se opažajo na Zemlji v zvezi z vplivom Sonca, v tem primeru ((mirnega Sonca«, na Zemljo. Pri tej akciji bodo sodelovali znanstveniki iz cele vrste dežel, podobno, kot pred leti v dobi tako Imenovanega «leta žive iejavnosti Sonca«.
V okviru tega programa bo ameriška ustanova NASA napravila celo vrsto poskusov za proučevanje višjih plasti ozračja našega planeta. Te poskuse bo vršila s sondami, ki jih bo spravila na krožno pot okoli Zemlje, Da bi mogli izvesti ves načrt, bo odplula v Tihi ocean posebna odprava, kjer bo v morjih ob Južni Ameriki letalonosilka »Croatan« služila kot osrednje oporišče za vso odpravo. Poskuse v visokih legah zemeljskega ozračja bodo vršili s pomočjo ra-ket-sond vrste «Nike-Apache» in «Nike-Cajun», ki morejo ponesti koristno breme 25 kg tudi 160 km visoko.
ŽENEVA, 5. — Iz Zermatta je odšla skupina reševalcev Iskat štiri italijanske alpiniste, ki so se izgubili. Obstajajo pa resni dvomi, da bi lahko alpiniste našli.
Državna založba Slovenije je v okusni opremi, zasnovani po Jakiči Accetto, izdala prvo knjigo «Zgodovine slovenskega naroda«, ki jo je napisal univerzitetni profesor iž Ljubljane Bogo Grafenauer. V obširni, deset ali celo dvanajst knjig obsegajoči zgodovini slovenskega naroda pomeni prva knjiga začetek velikega podviga, tako avtorja, kot založbe. In vendar to ni prvi poskus izdaje takega dela. Pred več kot desetimi leti je to delo začela izdajati založba Kmečka knjiga, kar je za to založbo predstavljalo nedvomno velik uspeh, pa tudi velik napor. Predvsem pa seveda uspeh, če upoštevamo, da do danes Slovenci nimamo popolne in moderno napisane zgodovine lastnega naroda. Zal Pa je to veliko delo ostalo nedokončano in je izšlp le pet knjig, od katerih so prve štiri knjige na knjižnem trgu že pošle. Delo je nato prevzela Prešernova družba, zdaj pa od nje Državna založba Slovenije. Pri njej je zdaj izšla nova izdaja prvega zvezka, nakar izideta še neizdana šesti in sedmi zvezek, nato že izšli zvezki v dopolnjeni, novi izdaji in nato še tisti zvezki, ki bodo prinesli tista obdobja naše zgodovine, kj v okviru te izdaje še niso bila obdelana. Avtorjeva zagotovila in obljube založbe so dovolj resne, da se smemo nadejati,, da bomo v doglednem času nekaj let dobili kompletno zgodovino našega naroda v taki obliki kot si jo zamišljata avtor in založnik.
«Zgodovina slovenskega naroda» bo vsekakor najobsežnejše zasnovano 1 delo našega zgodovinopisja; metodološko izčrpen in celovit pregled zgodo.vine slovenskega naroda v desetih ali dvanajstih knjigah.' Enciklopedično zasnovaho delo bo zajemalo več kot tisočletno obdobje od uvodnih poglavij' o zgodovini Slovencev pa vse do naroft-hbaevotHMlslMega boja »♦*-■»• njim združen*'ibciatihlčne revolucije naših dni. Snov bo pri tem razdeljena tako, da bo vsaka knjiga predstavljala notranje čimbolj zaokroženo celoto, posebej glede na gospodarski in družbeni razvoj slovenskega ljudstva v preteklosti. V celoti bo zgodovina napisana kot poljudnoznanstveno delo, namenjeno zato ne le zgodovinarjem, temveč širšemu krogu bralcev. Tam, kjer bo to potrebno zaradi lažjega razumevanja širših in pomembnejših zgodovinskih vprašanj, bodo napisana posebna pojasnila, ki pa se ne bodo spuščala v podrobnejše dokazovanje vseh trditev. Kolikor pa bo točno dokazovanje le potrebno, bo našlo mesto v deseti knjigi.
Snov je razdeljena tako, da obsega prvi zvezek poleg uvodnih poglavij o zgodovini slovenskega ozemlja do naselitve Slovencev, še slovensko zgodovino v dobi samostojnosti, drugi zvezek pa postopno uveljavljanje fevdalnega gospodarstva in družbe na Slovenskem. Tretji zvezek bo posvečen veliki krizi fevdalnega reda na slovenskem ozemlju, ki so jo sprožili začetki zgodnjega kapitalizma. Četrta knjiga bo zajemala čas protireformacije, absolutnizma m krepitve kapitalizma, peta knjiga pa čas od srede osemnajste-
Geraldine, hči Charlieja Chaplina, v Madridu v neki sceni filma, ki je narejen po romanu sovjetskega pisatelja Bor!sa Pasternaka «Dr. Živago«. Igralec na sliki je Omar Sliarif
ga do srede devetnajstega stoletja. Šesta knjiga bo obravnavala obdobje od revolucije leta 1848 do začetka devetdesetih let 19. stoletja. Sedmi zvezek bo posvečen obdobju do nastanka stare Jugoslavije. Osma knjiga bo izšla pod naslovom Slovenci v stari Jugoslaviji, medtem ko bo deveta prinesla zgodovino narodnoosvobodilnega boja. V de seti knjigi bo pregled virov. E naj sta knjiga bo vsebovala zgo dovinski atlas Slovenije, dvanajsta pa pregled in povzetek celote.
Razen poglavij zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji in zgodovine narodnoosvobodilnega boja, za katera je založba v dogovoru z drugim strokovnjakom, bo zgodovino slovenskega naroda napisal Bogo Grafenauer. V sedaj izšli prvi knjigi, ki predstavlja predelano in dopolnjeno izdajo izpred desetih let, avtor razlaga koncept svojega dela. Pri tem zlasti poudarja v čem se ujegovo delo razlikuje od podobnih zgodovinskih del. Prva razlika je že v obsegu v katerem bosta obravnavana v primeri s politično zgodovino gospodarski in družbeni razvoj. Prikaz vsakokratnega gospodarskega in družbenega razvoja ni obdelan samostojno temveč je vključen v poglavja ali med poglavja politične zgodovine. Pisec izhaja prt svojem delu iz prepričanja, da ni dovolj, da zgodovinar opiše zgodovinski razvoj temveč ga mora tudi obrazložiti in prikazati tiste gonilne sile, ki so v preteklih časih vplivale na človeški razvoj. Končno je razlika tudi v načinu prikazovanja zgodovine in razlagi, ker naj bo delo dostopno in razumljivo vsakomur, brez podrobnejšega dokazovanja in s pojasnjevanjem manj znanih pojmov.
Prva knjiga, ki je sedaj dopolnjena izšla v ponatisu, obsega torej zgodovinsko obdobje od ridsčlitvč Stbvanov do uveljav-janja frankovskega fevdalnega redit z uvodnim pogledom zgodovine slovenskega ozemlja do naselitve alpskih Slovanov. Vsa snov je razdeljena na šest razdelkov, ti pa na posamezna poglavja. Knjiga je tudi bogato ilustrirana. Ne da bi se spuščali v o-ceno, ker je pač to stvar strokovnjakov, lahko rečemo, da se knjiga zelo lepo bere, da je zanimivo napisana, vseskozi razumljiva in bo zato več kot dobrodošla. Začetek nove izdaje pa je spričo pomembnosti dela vreden vsega priznanja.
Sl. Ru.
Krasna jugoslovanska
turistično-rcklamna publikacija
Časopisno založniško podjetje «Gospodarski vestniku je izdalo zelo lepo publikacijo v angleščini (in nemščini). «Eho. Rewiwew for the International Eichange of Goods and Services)). Publikacija je posvečena izključno jugoslovanskemu turizmu toda s pravil nim poudarkom na gostinstvu Izdaja dela čast tudi tiskarni in vsem, ki so sodelovali pri publikaciji ter tako ponovno dokazali, da poznajo prijeme turistične propagande. Krasne črno bele ter barvne slike vseh velikosti poživljajo besedilo, ki ga ni preveč. V začetku so uvodne besede Milke Kufrin, predsednice komiteja za turizem SFRJ, Janka Potočnika, tajnika za turizem v LR Sloveniji, in dr. Danila Dougana, predsednika Turistične zveze Slovenije. Sledi kratek opis posameznih republik, nato pa se vrstijo slike raznih krajev, hotelov, umetniških privlačnosti itd. od skrajnega konca Gorenjske do Budve. Publikacija, ki se na ta način izredno lepo predstavlja, mora pač tudi doseči zaželeni učinek.
V	Beogradu dve premieri
opere «Moč usode«
V	beograjskem Narodnem po-zorištu bosta danes in • ponedeljek premieri Verdijeve opere «Moč usode«. V Beogradu že o-krog 20 let niso poslušali te o-pere. Obe letošnji prvi predstavi bosta premierski, saj nastopata enakopravno dve popolni skupini opernih umetnikov. Režiser predstave je Ani Radoševič, dirigira Dušan Miladinovič, sceno je napravil Petar Pašič, kostumografinja pa je Inge Kostinčer-Mladi basist Aleksandar Djokič je edini solist, ki bo nastopal v o-beh ansamblih.
RIM, 5. — Na pobudo mladinske sekcije rimskega združenja eDante Alighieri« bo ob 700-letnt-ci rojstva velikega pesnika organizirana spomladi v Rimu razstava slik v črno-belem, pri kateri bodo mogli sodelovati vsi italijanski ali tuji mladinci pod 25 let starosti. Tema slik pa se mora držati samo Dantejeve tematike. Fortunato Bellonzi, tajnik rimskega umetnostnega kvadri* nala, pa bo načeloval žiriji, ki bo razstavljena dela ocenila in nagradila.
ZADEVA, O KATERI SE rg 1)NI RAZPRA VUA V PARIZU JV DRUGOD
Francoski finančni mogotec Prouvost bi rad pogoltnil tudi list «Figaro»
Lastništvo 50 odst. delnic ne zaleže, ker vodi list poseben «svet» - Poleg več časopisov ima še vrsto tovarn - Pri 80 letih pa nima pravega dediča
PARIZ, februarja. — Kaj je časopis s svetovnim odmevom? 173 novinarjev — urednikov, 9 fotoreporterjev, 13 stalnih dopisnikov v tujini, 10 pokrajinskih dopisnikov, 250.000 lir za članek znanega sodelavca, pa naj gre za članek politične ali kulturne vsebine, 40 milijonov za odkup avtorske pravice za objavo Churchillovih spominov, pol milijona za ekskluzivno fotografijo velikega novinarskega pomena; nadalje 500.000 izvodov naklade; o-glasi:	dohodki teh krijejo 80
odst. vseh stroškov časopisa. Tisti, ki bi hoteli oglašati v tem časopisu, čakajo tudi po tri ali štiri mesece, da bi njihov oglas bil objavljen na zaželeni strani; 50 stolpcev oglasov vsak dan. In končno: vsako jutro čaka lastnika, ko se zbudi, dnevni zaslužek časopisa: trije milijoni. Vsi ti podatki se nanašajo na glavno glasilo francoskega meščanstva: «Figaro». O tem časopisu se sedaj veliko govori zato, ker je njegov direktor Pierre Brisson umrl in sedaj se vodi borba za to, kdo ga bo zamenjal.
Zamislite s: mlado plavalko, ki je zelo boječa in ki kar zbledi, ko bi se morala pognati t odskočne deske. Devetkrat se vrne in šele desetič se požene v vodo. Toda komaj se je pognala v vodo, se zgodi čudež: spremeni *e v strahotnega krokodila s široko odprtim gobcem. Plavalka •— krokodil je podoba, s katero dobri poznavalci predstavljajo Jeana Prouvosta, magnata volne in tiska, lastnika 50 odst. delnic dnevnika «Figaro».
Prouvost je visok, suhljat, na pol plešast moški izredne energije. Le malo ga loči od 80 let. Njegova starost je dejansko edina resna ovira, ob kateri bi se mogel spotakniti. In Prouvost se sedaj pripravlja, da bi pogoltnil «Figaro» in ga priključil v svoje že dovolj obsežno cesarstvo tiska, kajti on je že lastnik tednika «Paris-Match», ki ima naklado 1,200.000 izvodov, 15-dnevnika «Marie Claire«, ki ima naklado nad 800.000 izvodov, na pol lastnik je najbolj branega francoskega lista «Tele-sept-jours» z naklado 1,700.000 izvodov. Ce si prilasti še list «Figaro», bo s svojim tiskom ustvarjal javno mnenje dobre polovice Francije. In to bi znalo predstavljati že preveliko oblast. Zato se tudi francoska vlada boji, da bi «Figaro« prišel v Prouvostove roke.
«Sem iz iesa, iz katerega se delajo ministri«, — je nekega dne Prouvost rekel de Gaullu. «Prav — mu je odvrnil general — ko bom potreboval lesenega ministra, se vas bom spomnil)).
Med tema dvema ni preveč simpatije. Med njima je nasprotje desničarskega značaja: Prouvost le bil minister za informacije v vichyjski vladi in si je ob osvoboditvi komaj rešil življenje. 2e v dobi stalingrajske bitke je namreč smatral za «umestno», da je enemu voditeljev odporniškega gibanja Rosenthalu dal pre-eejšnjo vsoto za podpiranje francoskega odporništva. Obstaja pa tudi razlog «levega značaja«: Proust je nasvetoval vodstvu «Expressa» naj bi Gastona Defer-ra kandidirali za predsednika reoublike proti de Gauliu.
Potemtakem sedi Prouvost "kroti na dveh stolicah, kar se izraža tudi v političnih simpatijah šefov njegovih listov. 53-letni Herve Mille je «s svojim srcem« popolnoma na levi strani, ®2-letni Gaston Bonheur, odličen P;sec, ima pa «svoje srce« na des-n' strani, kar se odraža v ženskem listu « Marie Claire«, 57-*etni Raymond Cartier, šef «Pa-riz-matcha», pa je «na sredini« in *'ogično» skrajni sovražnik komunizma in dosledni zagovornik atiantizma.
Kateri od teh treh bo prevzel besedo če bj «Figaro» dokončno Prišel v Prouvostove roke? To je odvisno od razvoja političnih dogodkov. «Figaro» je vladni list. Prouvost si mora v ta namen zagotoviti nadzorstvo nad listom, *ajti lastništvo 50 odstotkov del* nic še ni vse...
. Pokojni direktor lista Brisson le imel proste roke, edini pogoj j_e bil, da je bil list aktiven. Edina lastnica lista je bila pred Jd med zadnjo vojno madame Uotnareanu, vdova tovarnarja di-*av Cotyja, ki je po rodu Romun-ka. Ker je bil list kolaboracioni-sl'čno usmerjal in je služil Petainu, se je ob osvoboditvi Fran-ciie mogel ohraniti le zaradi tega. ker ga je zagovarjal del Gaul-le- Lastnica lista madame Cotna-reanu je najprej pobegnila v A-meriko, toda kmalu se spet vr-bila v Pariz, da bi rešila svoj list. pri tem pa je bil potreben kompromis, s katerim je 50 odst. delnic prešlo v roke Prouvostu, ki si je hkrati zagotovil pred-ftost pri morebitnem odkupu osta-*'h 50 odst. delnic, ko bo lastnica umrla. Brissonu pa je uspelo ust odtegniti kontroli novih go-sPodarjev s tem, da je pri listu dstvaril nekak tidelavski svet«, ki ,riu Je predsedoval on. Ves čas 3® bil HSt aktiven, zato Je bil brisson doslej njegov absolutni
gospodar.
Ta posebni «svet» pa je danes resnično «dom starčkov«. Najrajši njegov član je skoraj 100-‘etni starček. Po smrti Brissona b pPi)o po njegovem položaju b v-ai francoski diplomat Francois-Eoncet, Petainov poslanik pri Hi-tlerju, ki je danes star 77 let ln
založnik listov, ki zagovarjajo skrajni atlantizem. Poleg njega je tu plemenitaš Jacques de la Cretelle, star 76 let in popolnoma gluh. Končno je tu še 80-let-ni Georges Duhamel, ki zatrjuje, da je skrajno utrujen in naveličan, ki pa si vroče želi sesti na še ne ohlajeno stolico dosedanjega direktorja Brissona.
V teh razmerah je glavni problem magnata Prouvosta v tem, koga bi ali bodo imenovali za predsednika tega «sveta», ki dejansko vodj list. Lastništvo delnic namreč služi le kot osnova za pobiranje dobička, ki ga daje list, Toda magnat Prouvost se nad eno milijardo lir na leto požvižga. Bolj mu je pri srcu prestiž, ki ga daje direktorski položaj lista. Poleg tega je prepričan, da bi se mogel dobiček lista povečati za trikrat, če bi časopis nekoliko moderniziral.
Prouvostu je zelo pri srcu, da bi se vse to zgodilo čimprej, kajti ne gre samo za to, da se bo
v nadaljevanju sedanjega stanja madame Cotnareanu z listom še bolj obogatila, pač pa tudi za to, da bo moral v poznejši dobi še dražje plačati za preostalih 50 odst. delnic. Zato išče sedaj kompromisno rešitev: list naj se trenutno ne modernizira, na mesto Brissona pa naj sede čim starejši direktor. Medtem pa bo Prouvost čakal, da ob pravem trenutku poseže vmes. Toda smola je v tem, da ima že skoraj osem križev na plečih in da nima nobenega neposrednega dediča. Ima sicer tri hčerke, ki imajo cel otroški vrtec otrpk. Toda tisti vnuk, ki mu je najbolj pri srcu, je star komaj dve leti in čeprav je Prouvost kljub svojim 80 letom zelo zdrav in živahen, si je težko zamisliti, da bi mogel počakati še 30 let, da bi njegov vnuk dozorel za prevzem lista. Potemtakem je treba najti drugo rešitev...
Čeprav zadeva z listom «Figa-ro» ni lahko rešljiva, je za Prdu-
vosta še huje, kako rešiti isti problem nasledstva v zvezi z njegovim bogastvom na področju volne. Skozi njegove tovarne vol« nenih izdelkov, preje pletenin in volnenega blaga gre volna 18 milijonov ovac. Njegove tovarne predelajo 40 odst. svetovne proizvodnje volne. Ima jih v Franciji toda tudi na Angleškem, v ZDA, v Belgiji, Braziliji, Kolumbiji in Italiji. Prouvost oblači tri četrtine Francozov.
Njegov zet Beghin, ki je nkralj papirja in sladkorja«, je s 50 odst. delnic soudeležen v Prouvo-stovem tisku. Toda ta kljub temu ni Prouvostov resnični na-slednik, ker se niti na tisk niti na papir, pa niti na volno ne spozna. Zato je Prouvostu, kljub njegovemu bogastvu, ali prav zaradi bogastva, hudo. Njegova ambicija, postati šef lista »Figaro«, je težko rešljiva, vse bogastvo mu ne pomaga veliko, ker ima opraviti s sebi enakiihi.
G. B.
ZDRAVNIKOVO MNENJE
Deklica, ki se nam s slike smehlja, je prvi otrok staršev kozmonavtov. Je namreč to Jelena, hčerka Andrijana Nikolajeva (ki ga tudi vidirpo na sliki) in Valentine Tereškove
l•l••■■llalll■lll■ll•l■l■■llllllll■lllllllllllll■lllll■M■ll | m m ii i miiii ii 111 m ■ miiiiiaii	im ■ ■■ ■> im l■lllll■*ll **■*■(l■lIllllll ■i*i<A>miii m ii a l••lllllll■l■•lllll•l■lll|lltllll||lllll■lllllllala•,ll,l■lll,l■,|,,ll,||lllt■»ll■■l,ll n ■ m i n, ■ 1111111111111*1111 iiiimii iMii,iiiaaaiiaiaiiiiMiiiMiaiiiai«naaa«aa
BONSKIM OBLASTEM BO TEŽKO VZTRAJATI PRI ZASTARELOSTI
Sam
šef urada za iskanje zločincev
Schuele - bivši nacist?
v
Sele v lanskem decembru so Nemci začeli spraševati po poljskih dokumentih o zločinih na Poljskem - Wiesenthal: sama nemška ustava je proti zastarelosti nacističnih zločinov
Ing. Simeon VViesenthal, načelnik dunajskega centra za raziskovanje nacističnih zločinov proti Judom
V zadnjem času se v vsej svetovni javnosti in še posebej v zainteresiranih krogih vedno bolj živo obravnava zadeva o zastarelosti nacističnih zločinov. Problem Je hudo pereč iz naslednjih razlogov: predvsem skušajo v Bonnu «postaviti kamen« na preteklost in z 8. majem t.l. bi zahodnonemška sodišča ne mogla več soditi bivšim nacističnim zločincem, ker bi s tem datumom zastareli vsi zločini, Ki so jih izvršili nacisti v zadnji vojni in v dobi nacizma sploh. Z druge strani pa Je znano, da je doslej prišlo na vrsto le malo nacističnih zločincev in še te so zahodnonemška sodišča v mnogih primerih oprostila ali jih kvečjemu obsodila na blage kazni Ker pa so nacistični zločini, ker so milijoni mrtvih — žrtev nacistov ljudem še živo pred
očmi, se vedno bolj živo oglaša vest svetovnega javnega mnenja, v Bonnu pa na eni strani skušajo najti izgovor v svojem obstoječem zakonu, na drugi pa skušajo vse zločine, za katere je kriva nacistična Nemčija, zmanjšati, zreducirati, kot to dela n.pr. pravosodni minister bonske vlade Bucher, nekateri ne preveč ozki zahodnonemški krogi pa so celo tako nesramni, da v odgovor na to upravičeno zahtevo svetovnega javnega mnenja postavljajo svojo zahtevo, naj bi prišli pred sodišče uvojni zločinci« po nacistih zasedenih dežel, ki da so krivi smrti stotiso-čev nacističnih vojakov.
Predaleč bi nas zavlekla tudi kratka razlaga vsega tega problema Zato se bomo tu omejili le na najnovejše dogodke v Zvezi s tem. Varšava je n.pr. te dni
„Pregraje" med „slezami" na avtomobilskih ceslah niso vedno priporočljive
RIM, 5. — Cestni promet in v zvezi z njim prometne nesreče so že tako pogoste, da se strokovnjaki poglabljajo že v najrazličnejše «podrobnosti», ki so bile nekoč logične, ki pa so po dolgih izkušnjah pokazale svoje pomanjkljivosti. Tako je bilo n.pr. popolnoma logično, da Je treba na velikih avtomobilskih cestah eno «stezo» ločiti od druge z vmesno pregrajo, ki Jo včasih tvori le nekoliko višji trak, obdan z robnikom, včasih živa meja, ali pa ponekod nižji zidek ali tudi kovinska pregraja, ki se vleče med «stezama» vzdolž vse avtomobilske ceste. Ta iiločitev« ene «steze» od druge je bilo .nekaj ; logičnega, 'ln vendar so nekateri mnenja, da je včasih bolje, če te pregraje ni, Odnosno, da je priporočljiva le na določenih mestih, ne pa povsod.
To Je osnovna misel angleškega strokovnjaka dr. Reubena J Smeeda, direktorja sekcije za vami promet pri angleškem «Road Reseach Laboratory». Dr. smee-de je o tem imel osrednje potočilo na konferenci o temi ((Varnostne pregraje na avtomobilskih cestah«.
Po analizi statističnih podatkov o prometnih nesrečah na angleških avtomobilskih cestah, ki se v glavnem ujemajo s podatki o avtomobilskih nesrečah na italijanskih avtomobilskih cestah, je dr. Smeed prišel do sklepa, da pride do ene ((prekoračitve« cestne pregraje med estezama« na
avtomobilski cesti pri vsakih 70 prometnih nesrečah. Ti primeri so torej redki, zato pa so nji-hove posledice tem hujše, tako da odpade na 100 smrtnih Irtov cestnih incidentov kar 25, katerim so vzrok prav ti incidenti, iz česar se da sklepati, da je odnos med vsemi prometnimi nesrečami in temi specifičnimi komaj 70:1, odnos med mrtvimi pa je 100:25.
Zato dr. Smeed mnenja, da bi bilo treba te pregraje postaviti le na najbolj kritičnih mestih, in sicer tam, kjer je promet izredno živahen, povsod drugod pa je treba pred postavitvijo temeljito premisliti, ali ne bodo imele prav obratnega učinka od tistega, kateremu so namenjene, to se pravi, ali ne bo zaradi njih več mrtvih kot bi Jih bilo brez njih.
v ostri polemiki z Zahodno Nemčijo in včeraj je direktor poljske komisije za raziskovanje nacističnih zločinov na Poljskem Gumkovvski dal zahodnonemške-mu radiu intervju, v katerem je v bistvu povedal naslednje:
Zahodnonemške sodne oblasti so se obrnile na ustrezne poljske oblasti, da bi od njih dobile dokumente o npcističiiih zločinih na Poljskem šele deset let po tem. ko je Zahodna Nemčija ponovno postala suverena in sicer šele takrat, ko so v Ludwigsburgu ustanovili ((Osrednji urad za raziskovanje hitlerjanskih zločinov«. Nadalje je Gumkowski rekel,. da so lažne obtožbe, ki jih Zahodna Nemčija zvrača na Poljake, češ da so otežkočili dostop v poljske arhive, kjer se hranijo dokumenti o nacističnih zločinih na Poljskem, ker da Poljaki ne želijo, da bi bili nacistični zločinci sedaj kaznovani, ker da računajo, da bi po zastarelosti pregona mogli s temi dokumenti izvajati pritisk na bonsko vlado.
Nemcem se res ni mudilo
Nadalje Je Gumkowski zahod-nonemškemu radiu Izjavil, da je poljska generalna komisija za raziskovanje nacističnega zločinstva izročila uradu v Ludvvigs burgu 1961. leta 200 knjig, ki vsebujejo dokumente in dokaze o nacističnih zločinih na Poljskem Iz tega intervjuja nadalje zvemo, da je od leta 1961, kljub večkratnim poljskim pozivom, u-rad v Ludwigsburgu, katerega naloga je ‘odkrivanje nacističnih zločinov, stopil v stik z ustrezno poljsko komisijo šele v decembru lanskega leta, vtem ko so posamezna sodišča Zahodne Nemčije večkrat prosila in tudi dobila ustrezne dokumente od iste poljske ustanove, ki je zahodno-nemškim sodiščem posredovala na tisoče dokumentov.
Predsednik poljske komisije za raziskovanje nacističnih zločinov in zločincev je nadalje zavrnil trditev Bonna, odnosno bonskega pravosodnega ministra Bu-cherja, češ da Je načelnik urada v Ludvvigsburgu Schuele med svojim obiskom v decembru 1964. leta na Poljskem prišel do sklepa, da «poljski arhivi ne vsebujejo veliko novih stvari«, posebno ne v zvezi z morebitnim začetkom novih sodnih procesov. Gumkowski je glede tega bil jasen in je rekel, da Schuele ni od varšavskega ustreznega urada zahteval nobenega materiala in da je celo odklanjal ponudbo, naj bi si ogledal in analiziral nove dokumente, ki so jih v poljskem arhivu odkrili.
Na koncu svojega intervjuja je Gumkovvski podčrtal pomanjka-
nemških oblasti za odkrivanje nacističnih zločinov in zločincev, pomanjkanje zanimanja, ki «ne daje upanja, da bi dokazni material, ki z njim razpolaga Poljska, .prišel kdajkoli v poštev proti nacističnim zločincem, ki danes žive v Zvezni republiki Nemčiji)).
Hkrati ko puljski .časopisi ^prinašajo odgovore Gumkovvskega nemškemu radiu in torej bonskim oblastem, prihaja iz Varšave, vest, da. je včeraj prišlo v 'Varšavo pet sodnikov funkcionarjev že omenjenega zahodno-nemškega urada v Ludvvigsburgu, da bi si ogledali poljske arhive o nacističnih zločinih. Skupino vodi načelnik tega urada, zgoraj omenjeni Schuele, ki bo ostal na Poljskem kakih deset dni. Istočasno pa prihaja iz Stuttgarta vest, da zahodnonemške oblasti demantirajo .kot popolnoma izmišljeno trditev vzhodnonemške agencije «ADN», ki trdi, da je načelnik zahodnonemškega urada za odkrivanje nacističnih zločinov v Ludvvigsburgu ta isti Schuele, ki je prišel v Varšavo — bil nekoč nacist.
Tudi na Dunaju obstaja urad, ki se ukvarja s tem problemom. Je to urad za ugotavljanje in za zbiranje podatkov o nacističnih zločinih nad Judi. Vodi ga inž. Simon Wiesenthal, o katerem se je že veliko govorilo, ker je s svojimi sodelavci zbral ogromno dokaznega materiala proti nekaterim največjim nacističnim zločincem in sodeloval tudi pri u-grabitvi vojnega zločinca Eich-manna. V zvezi z napovedano zastarelostjo nacističnih zločincev je inž. Simon VViesenthal na neki tiskovni konferenci povedal, da je njegova organizacija poslala številnim osebam s področja znanosti, politike, slovstva, umetnosti, s področja pravne znanosti ter mnogim predstavnikom verskih izpovedi in Cerkva, pismo, v katerem je dunajski center prikazal glavne aspekte tega vprašanja in to z namenom, naj bi se zastarelost nacističnih zločinov in torej možnost pregona nacističnih zločincev vsaj podaljšala.
Inž. Simon VViesenthal je povedal, da Je 360 osebnosti z raznih področij dejavnosti na omenjeno pismo odgovorilo in v odgovorih izrazilo svojo popolno solidarnost z dunajskim centrom v borbi proti zastarelosti nacističnih zločinov. Prepise teh odgovorov je dunajski center poslal bonski in dunajski vladi.
V	omenjenem pismu judovskega središča na Dunaju je med drugim rečeno, da sta bila nemški in avstrijski zakon o zastarelosti izdelana v dobi, ko še ni bilo mogoče misliti na množične pokole, ki Jih je zakrivil nacizem.
V	zvezi z novejšimi dokumenti o nacističnih zločinih inž. VVie-
senthal poudarja, da dnevnik es-esovske divizije «Das Reich«, ki so ga odkrili v nekem samostanu blizu Prage, ne vsebuje le poročila o pokolih Judov, pač pa je v njem tudi dolg seznam imen tistih vojakov, ki so vojne zločine zakrivili.
Dolg seznam zločincev
V pismu judovskega središča je še rečeno, da bi zastarelost omogočila, da bi se mnogi nacistični zločinci, ki so se skrili v tujini ali doma pod tujim imenom, izognili zasluženi kazni, kar bi bila huda krivica nasproti milijonom žrtev nacističnega barbarstva, hkrati’ pa da bi ti ne-ka?novani nacistični zločinci predstavljali resno nevarnost za mnoge narode.
Na koncu tega pisma se še posebej poudarja dejstvo, da po mednarodnem pravu vojni zločini ne morejo zastareti; mednarodno pravo pa je važnejše in pristojnejše od podobnih zakonov posameznih držav, torej tudi ustreznih zakonov Zahodne Nemčije, kot; to določa tudi člen 23 zahodnonemške ustave same.
Kakor vidimo, bo zahodnonem-škim oblastem težko upravičiti svoje naklepe o zastarelosti nacističnih zločinov in to kljub vsej ((dobri volji« samega pravosodnega ministra Bucherja in njemu enakih, ki jih Je v Zahodni Nemčiji veliko, mnogo preveč, tudi na zelo odgovornih mestih, saj so, kot kaže, poverili iskanje vojnih zločincev — bivšemu nacistu!
Otrok se boji teme strašljivost kot psihološki pojem
Posebno mlade matere bi si o test morale biti na jasnem
Neredko slišimo starše, zlasti očete, ki pravijo: ((Nočem, da bi bil moj otrok strašljiv!« Tako pravijo zato, da bi opravičili svoje postopke do otrok, ki se bojijo teme in spanja v temni sobi. Starši namreč v želji, da bi otroka ((odvadili# strahu, ugasnejo luč v sobi, zapirajo vrata spalnice in se ne brigajo, če otroci v temi jočejo. Ali ravnajo pravilno? So starši, ki se bojijo, da bi bilo o-troka strah in ga na vse načine silijo, da bi spal v temi. Ne bo odveč, če spregovorimo nekaj o strahu otrok in odraslih.
Pojem strahu je zanimivo psihološko področje. Ko se človeško bitje rodi, prav gotovo ne pozna strahu. Dete se ničesar ne boji. Strah, ki muči odrasle ljudi, se pravi strah pred temo, strah za položaj in delo, strah pred kačo, zverjo in pred zločincem je otroku nekaj popolnoma neznanega. Samo dvoje vrste strahu je človeku prirojen. To je strah pred zvokom in strah pred padcem, oziroma strah pred izgubo tal pod nogami. Na temelju teh dveh vrst strahu nastanejo drugi činitelji, ki izzovejo strah. Tako se začne otrok bati nekega človeka zaradi tega. ker ga je opazil v bližini žvižgajoče lokomotive. Tu je otrok povezal strah pred močnim zvojepm s pojavom dotične osebe.
Ves strah, zaradi katerega trpijo ljudje v poznejšem življenju, nastane kot posledica neugodnih izkušenj ali pa zato, ker se pač tega bojijo drugi ljudje, torej zaradi posnemanja okolice. Ce smo Se nekoč skoraj utopili ali pa smo se prestrašili psa, je zelo verjetno, da se bomo dolgo ali pa vedno bali vode in psa. Ta strah je nastal zaradi lastne izkušnje. Da se otrok začne bati psa, ni potrebno, da bi ga moral pes ugri-sti. Ce otrok vidi, da se psa boji njegova mati, je gotovo, da se bo otroka polagoma lotil strah pred psom.
Otrok pač posnema okolico, zlasti še mater.
Odrasli ljudje pred otrokom če-sto govore o temi ln smrti. Ko oti k tako pripovedovanje posluša, se ga bo verjeno polastil nov strah, katerega se otrok morda ne bo nikoli osvobodil. Vzroki raznih fobij ležijo prav gotovo v težkih otroških strahovih. Iste posledice povzročajo tudi razne naivne pretnje, s katerimi starši strašijo otroke, da bi bili pridnj in ubogljivi. Tako npr. pretnja: «Ce ne boš priden, te bo odpeljal stražnik!« lahko izzove težek in nepotreben strah. Otrok bo zapadel v paničen strah, brž ko bo videl stražnika.
Na podoben način nastane tudi strah pred zdravnikom. Dovolj je, če pogledamo takega otroka, pa se bomo takoj prepričali, kakšen strah ga navdaja. Mogoče je pri odraslih še edino strah pred smrtjo tako močan.
Kje je razlog, da mora otrok preživljati tak strah? Odrasli ljudje se mnogočesa bojijo, toda nobeden ne pomišlja, da jih moramo na smrt prestrašiti zato, da bi postali pogumnejši. Pa čemu bi to storili pri otroku?
Sedaj pa še nekaj besed o najbolj pogostem strahu otroka, o strahu pred temo. Ce se otrok boji teme, je temu kriva njegova okolica. V takih primerih ne smemo ugasiti luči in otroka siliti, da ostane sam v temni sobi. O-trok bo sicer po dolgem, jokanju
zaspal, toda strah, ki ga je preživel, bo zapustil v otroku občutek nesigurnosti in suma v materinsko ljubezen. To pa bi bila previsoka cena za «uspeh». Otrok bo postal še bolj plašen.
Ce se otrok res boji teme. bomo storili najbolje, če bomo pustili v sobi goreti lučko — ča bo potrebno vso noč. Glavno je, da bo otrok občutil, da hočemo storiti vse za njegovo varnost. In še nekaj Ce iz spanja v temi ne bomo delali problema, se bo o-trok sam od sebe nehal bati teme.
Dr. S. B.
Uinobolnemu izumitelju priznali patent: novo turbino
DUNAJ, 5. — Joseph Lebeit-bauer je star 59 let!, bil je nekoč župnik v nekf majhni župniji na Štajerskem. Sedaj je že deset let v umobolnici v Solbad Hallu na Tirolskem, kajti pred desetimi leti se mu je omračil um. In temu nesrečnemu človeku je uspelo, da so mu priznali izum nove tur^ bine, Ki more za proizvodnjo e-lektrične energije izkoriščati ali trdna ali tekoča goriva, pa tudi podzemeljski plin in premogov prah. Potemtakem je to svojevrstna turbina, ki jo morejo poganjati vsa mogoča običajna goriva, razen atomskega.
Njegov izum so v državnem uradu za patente na Dunaju vpisali pod štev. 239.006 Ustrezni urad je preko svojih strokovn a-kov novi izum podrobno proučil in ga tudi preizkusil. Proučevanje in preizkušanje je trajalo več mesecev. Na koncu je ustrezna komisija priznala izum in mu patent potrdila. Tako poroča dunajski dnevnik «Express», neki funkcionar patentnega urada pa je v zvezi z umobolnostjo izumitelja izjavil: «Za nas ni važna oseba, pač pa njegov izum«.
Federico
Fellini
ne bo snemal De Amicisovega «Srca»
RIM, 5. — Italijanski režiser Federico Fellini je kategorično demantiral vesti, ki so jih objavili nekateri italijanski časopisi in po katerih naj bi nameraval snemati film po literarnem delu Edmonda De Amicisa #Cuore» (Srce). Federico Fellini je k temu dodal, da gre prav gotovo za nesporazum, kajti filmska družba ((Federiz«, kj sta njena lastnika Fellini in Rizzoli, je svojo pravico do snemanja filma po tem literarnem delu, le prijavila državni ustanovi ANICA, ni pa Fellini še nikoli prevzel kake obveznosti za snemanje filma po tem delu. Znani italijanski režiser pa je potrdil, da se je z Di-nom De Laurentiisom domenil, da bo snemal dva filma, vendar pa ni povedal za kakšne filme gre.
nje zanimanja s strani zahodno-
•11111111111111111111, ni,,,!,,! illillilllll|llltll,t|ll,tn|||llltllllmi,ll|illlilll|illl|llltli|llllllillMllllillllliillillliii, itiiiiiiiiiiiliiiHimiiiiiiiittiiuiiiiiiiiiiuu m,,,,, m, mmn
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pazite, j I?e ^ prišli v spor s svojimi sodelavci. Ne izgubite svoje hladnokrvnosti, če vas ljubljena oseba zavrne.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte mirno sprejeti pošteno kritiko. Dobro razumevanje in prijetno razpoloženje v družini.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) U-godne možnosti za nove poslovne stike. Pomagali boste poravnati spor med prijatelji.
RAK (od 22.6 do 22.7.) Izkoristite edinstveno priložnost, ki se vam ponuja. V družini bo prišlo do zelo pomembnega dogodka.
LEV (od 23.7 do 22.8.) V poslovanju boste pokazali presenetljivo elastičnost. Skušajte kar najhitreje
HOROSKOP
rešiti pereče družinsko vprašanje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Naporno delo v dopoldanskih urah vam bo zagotovilo lep finančni uspeh. V čustvenem življenju ne bo nobenih važnejših sprememb.
TEHTNICA (od 23.9. 22.10.) Prav dobro boste obvladali neko poslovno situacijo, ki se bo nekoliko zapletla. Nekdo skuša spodkopati vašo družinsko srečo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Danes se boste finančno zelo dobro uveljavili. Zelo vam bo kori-
stilo. če ne boste posegali v tuje zadeve.
STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Upoštevajte neki predlog, ki vam bo koristil. Prijetno srečanje s starim znancem.
KOZOROG (od 21.12. do 21.1.) Neka nova pobuda vam utegne utreti pot v boljše dni. Posvetite nekaj svojega časa razmišljanju.
VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) Preden se lotite novih poslov, poravnajte še nekatere stare račune. S svojo iskrenostjo boste razorožili one, ki vaš skušajo žaliti.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaša velika napaka je, da izgubljate mnogo časa po nepotrebnem. Prijetno razpoloženje v družbi z osebo, ki ste jo komaj spoznali.
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Rimski motivi; 12.15 Kulturni odmevi; 12.35 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 14.45 Tam-buraški ansambli: 15.00 «Volan»;
15.30	Orkestri:	15.55 Pesmi in
plesi; 16.30 Kavarniški koncert;
17.00	Zbor i(Aquilee»; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Pisani balončki; 1755 Glasbeni kaleido-skop; 18.15 Umetnost; 18.30 Jazz;
19.00	Slov. samospevi; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Ansambli Russo, Casamassima in Pacchio-ri; 20.00 Športna tribuna; 20.45 ((Koroški akademski oktet«; 21.00 Za smeh in dobro voljo; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Vivaldi: Koncert v A-duru; 22.45 Luna park.
Trst
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Istra v svoji pesmi; 13.30 A. Pittoni: Pisma profesorju; 13.40 V diskoteki.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Za prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke; 15.00 Zabavna glasba; 15.40 Kulturni zapiski; 15.50 Poje Peter Ambrož; 16.00 Izbrali ste; 16.35 Album klasikov; 17.00 Dogodki in odmevi; 17.15 Popevke; 17.40 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Majda Sepe; 19.30 Plesna glasba
Nacionalni program
R.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma: 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 11.00 Sprehod
SOBOTA, 6. FEBRUARJA 1965
skozi čas; 11.15 Sola; 11.30 Lisz-tova Španska rapsodija; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Večni motivi; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Jutrišnji šport; 15.50 Oddaja za bolnike; 16.30 Operna glasba; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Koncert za mladino; 20.30 N. Man-zari: «2upan»; 21.15 Ital. melodije; 22.30 Plesfia glasba.
II.	program
7.30	Jutranja glasba; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.05 Orkestri; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.15 Najnovejše plošče, 15.35 Pianist Paul Skoda; 16.00 Rapsodija; 16.50 in 17,55 Plesna glasba; 17.35 Izžrebanje loterije; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Glasba in zvezde; 21.40 Znanstvena oddaja; 22.00 Jazz.
III.	program
18.30	Znanosti; 19.30 Vsakove-černi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Na programu Martin! in Marcello; 21.20 Romunski pesniki; 21.30 Koncert.
Slovenija
8.05 Zenski kvartet in Fantje na vasi; 8.25 Melodije; 8.55 Sola; 9.25 Mladi glasbeniki; 9.45 Pevka Katja Levstik; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.15 Cez hrib in dol; 12.30 Domači mojstri; 13.30 Priporočajo vam;
14.15	Iz oper domačih skladateljev; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 KUD ((Enakost iz Kranja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Iz spevoigre «Koštana»; 18.00 Aktualnosti;
18.15	Izložbeno okno; 18.45 S
Okvare na televizorju?
^^TREVISAN
UL. S. N1COLO-, 21 vam s tehniki, ki so specializirani za vse nacionalne in tuje znamke, zagotavlja takojšnje ln temeljito popravilo TELEFON št. 76276
knjižnega trga; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 Zaplešite; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Za konec tedna.
Ital. televizija
8.30 Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik In izžrebanje loterije; 19.15 V parlamentu; 20.00 Športne vesti; 20.15 Ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «11 gior-nalino di Gian Burrasca«; 22.00 Otroci družbe; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Operna glasba; 22.00 »Barva polti«; 22.50 Nunzio Rotondo; 23.05 Športne vesti.
Jug. televizija
17.05 Belobradka — lutke: 18.05 Violončelist N. Jakovčič; 18.25 Obzornik; 18.45 Ime in priimek mlad. igra; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Glasbena oddaja; Sarajevo; 20.40 S kamero po svetu; 2U0 Humoristična oddaja; 22 00 Finale JRT za pesem Evrovizije; 23.00 Serijski film; 23 50 Obzornik.
Vreme včeraj: naJviSja temperatura 7.5, najnižja 1.7, ob 19. uri 6.2; vlaga 60 odst., zračni tlak- 1015.9 nestalen, veter 8 km severovzhodnik, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 8.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 6. (ebruarja
Dora
Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 17.17. Dolžina dneva 9.56. -Luna vzide ob 9.48 in zatone ob 22.18
Jutri, NEDELJA, 7 februarja
I^sentja
ZASEDANJE KOORDINACIJSKEGA ODBORA STALNIH GLEDALIŠČ
Razgovori ministra Achilleja Corone o aktualnih gledaliških vprašanjih p
Na sedežu PSI se bo razgovarjal tudi s predstavniki Slovenskega gledališča in Glasbene Matice - Povabilo za ogled Kulturnega doma
'Za današnji obisk ministra za turizem in predstave Achilleja Corone vlada v našem mestu splošno zanimanje, saj obstajajo številna odprta vprašanja, ki zanimajo tako umetniške kroge Tr--sta kot tudi razvoj turistične dejavnosti. Zato je tudi program ministrovega obiska zelo natrpan in do včeraj zvečer še ni bil povsem točno določen.
Minister bo prispel v Trst zjutraj ob 8. uri, nato bo obiskal županstvo, sedež deželne uprave in te okoli 11. ure udeležil v hotelu della Ville zasedanja koordinacijskega odbora stalnih italijanskih gledališč. Ob 11.30 bo minister na pokrajinski turistični ustanovi prisostvoval seji upravnega odbora in se kasneje udeležil kosila, ki ga bo priredil vladni komisar. Na prefekturi se bo ob 16.30 sestal s predstavniki tržaškega Teatra Sta-bile in gledališča Verdi, s katerimi bo razpravljal o vprašanjih teh gledališč.
Od 18. ure pa do 20. ure bo minister na sedežu PSI, kjer bo imel več razgovorov in med njimi tudi razgovore s predstavniki Slovenskega gledališča in Glasbene Matice o perečih vprašanjih teh dveh pomembnih ustanov in s podžupanom dolinske občine o turističnem razvoju v tej občini.
Zvečer bo minister prisostvoval gledališki predstavi v Teatro Sta-bile, kjer bodo predvajali delo s tematiko odporništva «La Roma-gnola», ter se bo ob 24. uri udeležil večerje, ki jo bo priredil u-pravni svet gledališča.
Minister bo ostal v Trstu še v nedeljo dopoldne, ko si bo ogledal gledališče Verdi in se odpeljal iz Trsta ob 11.30.
Ministrov, obisk je povezan z zasedanjem koordinacijskega odbora stalnih italijanskih gledališč in bodo ob tej priložnosti v Trstu ravnatelji vseh devetih stalnih gledališč. Začasni upravni odbor Kulturnega doma je ob tej priložnosti povabil ministra in o-menjene ravnatelje, da si ogledajo novo zgrajeni dom v Ul. Pe-tronio.
Romunska delegacija 27. t.m. v Trstu
Ministrstvo za zunanje zadeve Je v okviru Izvajanja programa stikov B tujino organiziralo obisk romunske gospodarske delegacije, ki bo prispela v Italijo 11. februarja In se zadržala do prvih dni marca. Delegacijo bo vodil minister za zunanjo trgovino Mihail Petri, sestavljali pa jo bodo funkcionarji ministrstva in ravnatelj uvoznih tei izvoznih romunskih podjetij.
Delegacija bo obiskala Trst 26. februarja, 27. februarja si bodo romunski predstavniki ogledali industrijske objekte dežele, 1. marca pa tržaške Industrijske obrate. Istega dne popoldne bo na tržaški trgovinski zbornici sestanek z lokalnimi gospodarskimi operaterji, v okviru katerega so predvideni tudi osebni razgovori. Romunski gospodarstveniki se zanimajo predvsem za izdelke strojne ln kemijske Industrije. Interesenti lahko prejmejo podrobnejša pojasnila na uradu za zunanjo trgovino trgovinske zbornice.
Sestanek komunistov ladjedelnice Sv. Marka
Danes ob 17. uri bo v Ul. Capi-tolina 3 sestanek komunistov ladjedelnice Sv. Marka. Razpravljali bodo o položaju spričo nevarnosti, ki preti ladjedelnici. Prisostvoval bo izvršni odbor federacije. Ob
19. uri bo na sedežu federacije seja federalnega odbora, ki bo razpravljal o temi »Presoja komunistov o občinski gospodarski konferenci«.
Nakupovanje strojev in kmetijske opreme
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo sporoča, da so ponovno razpisali rok za vlaganje prošenj za prispevke za nakup strojev in kmetijske opreme, ker so predvidena nova nakazila v korist mehanizacije kmetijstva. Prošnje se lahko predložijo vsak dan od 9. do 13. ure na sedežu v Ul. Gheea 6.
V ponedeljek 8. februarja bodo pričeli razdeljevati semenski krompir onim, ki so ga že naročili. Interesenti lahko krompir dvignejo na osnovi potrdila, ki ga Je izdalo pokrajinsko kmetijsko nadzornlštvo v skladišču kmetijskega konzorcija v Ul. Milano 13 od 9. do 12. ure.
NEKAJ ZANIMIVIH IN ZGOVORNIH ŠTEVILK
Struktura tržaškega prometa 1.1964 o morju, po železnici in s tovorniki
Jugoslavija na petem mestu glede prometa s Trstom po železnici - Levji delež prometa s kamioni odpade na Avstrijo
Pomorski promet v tržaškem pri- j Od slabih 335.000 ton, za kolikor stanišču je lansko leto narastel za i je pomorski promet narastel v pri-
333.610 ton v primerjavi s prometom iz prejšnjega leta. Od 5 milijonov 8.163 se je namreč povzpel na 5,341.773 ton, kar ustreza približno napredku v razmerju 6,6 odst. Kakor je razvidno iz razpredelnice, je promet s premogom ostal praktično neizpremenjen; promet z žitaricami in lesom je nazadoval, medtem ko je promet z rudninami, petrolejem in drugimi vrstami blaga nekoliko narastel. Podatki za navedene postavke so naslednji;
(v tonah)
L. 1963 L. 1964
trda
Premog in goriva žitarice Rudnine in kamenine Mineralno olje Les
Drugo blago
223.522
235.249
227.713
167.706
833.200	976.410
2,432.410 2,596.453 183,777	160.683
1,100.005 1,212.808
Skupaj 5,008.163 5,341.773
me’rjavi z letom 1963, je okoli 45 tisoč ton odpadlo na rudnine in 164.000 na surovi petrolej, kar pomeni, da se struktura prometa ni bistveno izboljšala. Ce si nekoliko pobliže pogledamo podatke o gi-banaju bogatejših vrst blaga, lahko ugotovimo, da se je lansko leto povečal dovoz sladkorja, in sicer od 32.033 na 85.897 ton, surovega bombaža (od 39.361 na 44.560 ton), medtem ko je na primer dovoz agrumov ostal na prejšnji ravni (lani 51.780, predlanskim 51.659 ton); dovoz kave pa je nazadoval, in sicer od 79.487 na 70.610 ton. V odvozu po morju se je dvignil delež papirja in papirnatih izdelkov, in sicer od 60.781 na 63.080 ton, železa v padlicah od 25.443 na 48.465 ton, strojev in strojnih delov od 32.306 na 36.269 ton, itd. Surovi petrolej predstavlja danes slabo polovico vsega pristaniškega prometa, saj je ta postavka lansko leto dosegla 2,596.453 od skupnih 5,341.773 ton, medtem ko je znaša-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Slučajna najdba odvrženih okrvavljenih oblačil pokazala policiji sled
Niti 24 ur po zločinu aretiran morilec prodajalca starih knjig
Morilec je 39-letni dekorater in pleskar Vincenzo De Luca, ki je Bana ubil brez vsakega povoda zaradi malenkostnega spora in v pijanosti
la leto poprej 2,432.410 od skupnih 5,008.163 ton.
V železniškem prometu so lansko leto popustile vse važnejše blagovne postavke: tako premog, žitarice, mineralna olja in še posebej postavka les. Samo «drugo blago« si je nekoliko opomoglo v primerjavi s prejšnjim letom. Podatki o gibanju teh postavk so naslednji:
(v tonah)
L. 1963 L. 1964
Premog in trda goriva žitarice Rudnine in kamenine Mineralna olja Les
Drugo blago
69.628
168.913
477.927
156.925
169.897
35.287
167.252
426.965
120.195
137.835
# ♦
Slovensko gledališče v Trstu |
"L!   P— *	t
PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU Danes, 6. t. m. ob 20.30 uri
VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE
PRIMOŽ KOZAK
DIALOGI
IGOR TORKAR
ŠTUDENTSKA SOBA BERNARDEK
SAŠA VUGA
Priredba In odrska postavitev: JOŽE BABIC
Jutri, 7. t. m. ob 16. uri
941.268 1,050.258
Morilec 54-letnega prodajalca starih knjig, Giuseppa Rana, imenovanega «Pina» iz Ul. Paduina 5, je že v rokah agentov letečega oddelka policije In je včeraj okrog 13.30 priznal svoj strahotni zločin. Gre za 39-letnega Vincenza De Luco, ki je po poklicu dekorater in pleskar in stanuje v Ul. San Spiridione 1 z 3'2-letno ženo Mario Orel in dvema otrokoma stara 16 in 6 let. De Luca je lastnik dveh skladišč, ki sta mu služila kot shrambi in delavnici. Enega je imel na Trgu Do-nota l/a, kjer so ga agenti prijeli in odpeljalf 'na kvesturo.
De Luca pl imel nobenega vzroka za umofli"&‘«PiRom»”8ka si bila dolgoletna prijatelja ln De Luca je večkrat zvečer pomagal Banu spravljati voziček s knjigami Iz Ul. Rosario v Ul. delle Ombrelle, v majhno, na dvoje razdeljeno skla-
miimiuiiiiiiimiiiiiimuiiiiiiimiiiiimmiiiiifiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHHitiiiiiiimiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiti
ZAKONSKI OSNUTEK DEŽELNEGA ODBORA
Prizadevanje deželne uprave za razvoj turističnega prometa
Ustanovili bodo poseben svet za pospeševanje turizma
Na pobudo deželnega podpredsednika Dulcija so sklenili, da bodo ustanovili deželni svet za turizem. Njegova naloga bo, da bo v okviru odbomištva za prevoze in turizem dajal razne nasvete. Po zakonskem osnutku deželnega odbora, naj bi bile v tem svetu zastopane vse prizadete kategorije s turističnega področja, s katerih pomočjo bo laže sestaviti in uskladiti razne programe za napredek in pospeševanje turizma v Furlaniji-Julijski krajini. Svet naj bi bil sestavljen iz kakih 40 članov. Med
Zadnja pot Srečka Viteza
Včeraj popoldne smo se na bar-kovljanskem pokopališču poslovili od Srečka Viteza, ki »ta ga neizprosna bolezen in kruta smrt vse prezgodaj iztrgala iz naše sre de. Na zadnji poti so ga spremljali predstavniki političnih in kulturnih organizacij, številni prijatelji in znanci, delovni tovariši, .ravnatelj trgovske akademije in profesorji ter sošolci sina Rafko-ta, kar kaže, kako je bil med vsemi priljubljen.
Pogrebni sprevod je kremi barkovljanskega pokopališča v cerkev. Na čelu so nosili vence in rožnate blazinice, za krsto so šli" žena, otroci, bratje in sorodniki, za njimi pa dolga vrsta pogrebcev. Po opravljenih obredih V cerkvi se je sprevod vrnil na pokopališče, kjer so položili dragega Srečka v domačo zemljo.
njimi naj bi bili deželna odbornika za javna dela ter za prosveto in šport, predstavniki pokrajinskih turističnih ustanov, krajevnih letoviščarskih ustanov, trgovinskih zbornic, hotelirjev, gostincev, avtobusnih podjetij, potovalnih uradnikov, sindikatov, Italijanskega alpinskega kluba in Italijanskega avtomobilskega kluba. Svetu bi predsedoval odbornik za turizem in prevoze. Končno na bi bila v svetu tudi dva časnikarja, ki bi ju imenovalo deželno novinarsko stanovsko združenje, saj lahko opravlja tisk zelo važno vlogo za razvoj turizma.
Tudi deželna uprava je namreč zelo zainteresirana na razvoju turizma. Močna turistična propaganda sosednih dežel In razširjenje mednarodnih prometnih zvez kakor tudi vedno bolj množični turistični tokovi zaradi izboljšanja življenjske ravni narekujejo pozorno proučitev raznih plati turistične dejavnosti tudi v Furlanijl-Julijski krajini. Predvsem morajo razna le-toviščarska središča okrepiti svojo propagando, izboljšati stare naprave in zgraditi nove v krajih, ki lahko pritegnejo tujski promet s svojo naravno lepoto, a jih sedaj ne obiskujejo turisti zaradi pomanjkanja letoviščarskih naprav.
Na turističnem področju je treba delovati z jasnimi smotri, ki se morajo doseči, ter tudi iskreno sodelovati v skupnem interesu, tako da ne postane naša dežela le nekaka prehodna postaja in križišče za turistični promet usmerjen v inozemstvo in v druge Italijanske kraje. V ta namen pa bo treba predvsem zbuditi med prebivalstvom in gostinci globljo turistično zavest, to je na primer takšno, kot vlada v Švici ali Avstriji. Ta zavest mora sloneti predvsem na učinkovitosti in poslovni in poklicni resnosti, tako da se nudijo turistom udobni in čisti hoteli in penzioni, da jim streže vljudno in dobro usposobljeno osebje ter da se racionalno prirejajo razne zabave in nastopi.
Prometna taksa v Miljah in Nabrežini
Tržaški avtoklub sporoča, da bodo jutri, 7. februarja, delovale v Nabrežini in Miljah podružnice z.i pobiranje prometne takse za motorna vozila, in sicer na žu panstvih od 9.30 do 12. ure. Te
dišče podobno ozkemu, temnemu hodniku.
Ban je bil dobra duša, tako vsaj pravijo tisti, ki so ga poznali. Rad je vrgel kaj drobiža revežem in brezdomcem, ki se potikajo po zakotnih, umazanih ln temnih ulicah starega mesta. In med temi je bilo več takih, ki so «Pinu» zvečer pomagali porivati voziček v Ul. delle Ombrelle ter ga potiskali v majhno skladišče, v upanju, da jim bo potem «Pino» nekaj dal. Kakor je bil dober, tako je imel tudi svoje napake. Zelo rad se je opil in večkrat Je sedel za svojo stojnico v Ul. Rosario i.že pijan v jutranjih urah ter godrnjal, če je kdo listal po	Starih	knjigah.
Ban je imel cel krog takih pri-jatelJŠir pijšttbkbV, med katere Je spadal tudi De Luca, sicer priden delavec ln dekorater, ki pa je raje živel iz dneva v dan. Toda Ban, čeprav ga je mnogo pil, je imel to dobro navado, da se je vsak večer vračal domov, če že ni mogel priti Ul. Paduina s svojimi nogami, je stopil v taksi ln se odpeljal domov.
V sredo zvečer pa ga ni bilo od nikoder. Njegova 59-letna družica Glovanna Turchetti por. Ottogal-11, ga je celo noč zaman čakala. Zaskrbljena Je naslednji dan začela Iskati svojega «Plna», najprej Ul. Rosario, kjer ni bilo vozičkov, potem pa po gostilnah. Pogledala je celo v Ul. delle Ombrelle, kjer je ugotovila, da so vrata zaprta, še na um ji ni prišlo, da njen «Plno» leži v skladišču že mrtev. Turchettijeva je popoldne šla k bratu Glacomu v Ul. Semlna-rio 2 in ga naprosila, naj ji pomaga pri iskanju. Obredla sta gostilne ter šla tudi na- karabinjersko postajo v Ul. del Pešce In potem na kvesturo. Mislila sta, da so Bana našli pijanega In ga aretirali. Potem sta se še enkrat podala Ul. delle Ombrelle. Kaj sta tam odkrila je znano. «Pino» je s preklano glavo ležal na tleh z obrazom v pesku netlakovanega skladišča. Ležal je pod vozičkom v mlaki krvi popolnoma oblečen, ln kot so potem ugotovili agenti z več kot 10.000 lirami v žepu.
Agenti, voditelji letečega oddelka in sam dr. Cappa so se tako znašli, pred umorjenim človekom, katerega interesi so predvsem gravitirali v širokem krogu pijanske družbe. Kakšen je bil vzrok umora? Kdo Je morilec? Kam je šel Ban potem ko je spravil voziček?
Preiskava se Je pričela in policijski organi so razpredli vse mreže, predvsem v temačno okolje starega mesta. Ban je bil dobrega srca, zato ni Imel sovražnikov. Torej? Vsi bi lahko izvršili umor in nihče. V okolici so govorili, da so v sredo zvečer videli Bana, ko je pospravil svoje knjige in potem poklical pomagača, nekega Giuseppa Fabret-tija, imenovanega «Gallma». Ta, da je Banu pomogal porivati voziček v Ul. delle Ombrelle in celo zaprl vrata. Oba da sta potem odšla vsak svojo pot, v dve različni gostilni. Govorili so tudi, da Je «Pino» v sredo zvečer imel majhen kovček ter da se je v nekem bližnjem lokalu hvalil, da Je tistega dne opravil dobro kupčijo.
Agenti letečega oddelka so najprej mislili, da so «Pina» umorili, ker so ga hoteli oropati in mu vzeti denar, toda to misel so ovrgli, ker so denar našli. Torej je bil vzrok maščevanje?
Potem se Je izkazalo, da ni bilo vzroka. Toda v trenutku, ko so policisti spremljali na kvesturo osumljence, tega še niso vedeli. Med osumljenci sta bila tudi «Galllna» tn De Luca. «Galllna» je vztrajno trdil, da ne ve ničesar, zato so se prepričali, da nima ničesar v zvezi z umorom, De Luca pa Je bil tiho. Njega so prijeli nekaj ur po najdbi trupla, okrog 18.30 na Trgu Do-nota v bližini skladišča. Agenti sp opazili, da ima De Luca popolnoma nove čevlje. Sicer to ni noben dokaz, toda novi čevlji niso bili prav nič v skladu s ponošeno obleko, ki jo je imel na sebi.
De Luca je povedal, da je čevlje kupil malo prej v neki trgovini bližini, kjer je pustil stari par
je tolkel še s kamnom. Rezultati obdukcije Banovega trupla so pokazali, da ga je morilec udaril po glavi s topim predmetom ter da je smrt nastopila približno okrog 21. ure. Bodisi da je bilo tako ali drugače, eno je gotovo: De Luca je morilec, morilec po nepotrebnem, ker ga je h krvavemu dejanju gnala le jeza in pijanost in verjetno v tistem trenutku sam ni vedel, kaj dela.
Preiskava agentov letečega oddelka je še v teku, ker hočejo policisti izvedeti vse podrobnosti o umoru. Ko bodo zaključili z zasliševanjem, bodo De Luco premestili v koro-nejske zapore.
vor. De Luca je stari par odnesel s seboj in ta par so agenti nekaj ur potem našli v skladišču na Trgu Donota. Čevlji so bili umazani od krvi.
Toda De Luca je zanikal. Izdala pa ga je obleka in sicer okrvavljena srajca, jopič, kratek površnik In kravata, ki jo je De Luca, še tisti večer po umoru, odvrgel v parku v Ul. dl Caboro pod Sv. Justom.
Tam je obleko, zavito v časopisni papir, včeraj zjutraj našel občinski vrtnar ter Jo prinesel na kvesturo.
Agenti so s krvjo poškropljeno obleko pokazali De Luci, vendar Je ta vztrajno trdil, da ni njegova.
Tedaj so se policisti letečega od? delka poslužili drugega sredstva, li, ure so na kvesturo po-De Lucovo ženo Mario Orel.
Pokazali so ji obleko, ki jo je našel vrtnar in Orlova jo je takoj spoznala ter vsa zaskrbljena vprašala agente, če se je njenemu možu kaj zgodilo.
De Luca je bil razkrinkan. Ni mogel več tajiti in včeraj okrog 13.30 je pod težo dokazov priznal, da je on zagrešil umor.
Kaj se Je torej zgodilo v sredo zvečer? De Luca ni bil radodaren s podatki, ker se sam ni spominjal in se celo ni zavedel grozljivega dejanja, ki ga je bil izvršil.
On je bil tisti, ki je v sredo zvečer, okrog 19. ure pomagal Banu porivati voziček v skladišče in ne «Gal-lina». Spravil je voziček, zapri skladišče in izročil ključ. Potem sta skupaj odšla v gostilno. Za uslugo, da je spravil voziček, pa mu Ban ni dal ničesar. De Luca je od njega začel zahtevati plačilo ter ga obtožil, da je stiskač, že pijana sta De Luca in Ban zapustila gostilno in med potjo nadaljevala s prerekanjem. Prerekanje se je stopnjevalo, beseda je dala besedo in prijatelja sta se pošteno sprla. Tedaj sta že prišla pred skladišče v Ul. delle Ombrelle. Ni znano, če je Ban sam odprl skladišče, ker je morda nekaj potreboval, ali je bilo drugače. Dejstvo je, da sta se Ban in De Luca močno prerekala tudi v notranjosti skladišča. V napadu slepe jeze in brez kakršnega koli pravega vzroka, je tedaj De Luca pahnil Bana, da je padel. Potem ga je prijel za glavo in ga toliko časa tolkel v tla, da je nesrečnik mrtev obležal.
Tisti odločilni trenutki v De Lu-covem spominu niso popolnoma jasni. Ni izključeno, da je Bana
vsekal po glavi z okovano palico, lek zaradi več ran in udarcev po tako, ki služi za razpetje platnene t glavi in spodnjih udih. Zdraviti strehe nad stojnico, morda pa ga 1 se bo morala 10 dni.
Med Verono in Vicenzo
Smrtna nesreča šoferja z Opčin
V včerajšnjih jutranjih urah se je pri Vagu, na odseku ceste med Verono in Vicenzo, smrtno ponesrečil 25-letni poklioni šofer Marko Malalan z Opčin, Narodna ulica 96, ki je s tovornikom, natovorjenim z jajci, zavozil s ceste, se zaletel v več dreves in se prevrnil. Nesreča je verjetno nastala, ker je Malalan po dolgi in utrudljivi vožnji za trenutek zadremal. Njegov tovariš, 38-letni Elio Valenti iz Trsta, se je pri nesreči hudo ranil in so ga odpeljali v bolnišnico v Verono, kjer se bo moral zdraviti dva meseca.
Pri nesreči se je deblo drevesa zarilo med prikolico in kabino tovornika ter jo prelomilo. Gasilci so se morali dve uri truditi in rezati pločevino z varilnim plamenom, preden so osvobodili šoferja. Zal so Malalana potegnili iz razbitin že mrtvega. Zdravnik, ki je prihitel k prevrnjenemu tovorniku, ni mogel nuditi pomoči ponesrečencema, ker sta bila pod stlačeno pločevino kabine.
Avtomobilist podrl dijakinjo
Ko je prečkala Ul. Baiamonti, je včeraj zjutraj 12-letno dijakinjo Giuliano Zagabria iz Ul. Ar-colano podrl 19-letni Furio Bur-riam-Lissai iz Ul. Foscolo 19, ki je vozil avto TS 40349. Zagabrije-vo so odpeljali v bolnišnico ter jo sprejeli na nevrokirurški odde-zaradi več ran in udarcev
Skupaj 1,984.558 1,936.792
Iz navedenih podatkov je razvidno, da je promet po železnici lani količinsko nazadoval za okoli 50.000 ton. To zgubo je do neke mere kril povečani promet po cesti s tovornjaki. Končnih podatkov za celo lansko leto sicer še niso objavili, za razdobje januar-oktober pa veljajo naslednje številke: leta 1963 so prepeljali s tovornjaki v obe smeri, iz Trsta in proti Trstu, 1,320.190, lansko leto pa 1,352.075 ton, kar pomeni, da je promet v prvih desetih mesecih lani napredoval za okoli 32.000 ton.
Odvoz blaga s tovornjaki daleč nadkriljuje dovoz v smeri proti Trstu: tako so bili ustrezni podatki za razdobje januar-oktober zadnjih dveh let naslednji:
(v tonah) januar-oktober L. 1963 L. 1964 Dovoz	196.566 154.353
Odvoz	1,123.624 1,197.722
Skupaj 1,320.190 1,352.075
Med najvažnejšimi blagovnimi vrstami v dovozu so bili lansko leto vina in druge pijače (20.654 ton), žitarice (12.295) in petrolejski derivati (11.757 ton), v odvozu iz Trsta v zaledje pa zopet petrolejski derivati (864.990 ton), surovo železo in železne legure (103.224 ton), kava in začimbe (27.062 ton), itd..
Zaledne države so lansko leto zabeležile naslednji promet s tržaškim pristaniščem:
PO SEDEŽNICI (v tonah)		
V )■/ 4 -1	w-v/	Dovoz	Odvoz
Avstrija	286.417	287.057
Češkoslovaška	93.041	297.775
Francija	10.143	2.855
Zahodna Nemčija	57.493	96.646
Jugoslavija	49.264	32.611
Švica	20.316	33.950
Madžarska	27.582	99.358
PO CESTI
Avstrija (jan.-okt.) Zahodna Nemčija (jan.-okt.) Jugoslavija (jan.-okt.)
(v tonah) 5.503	295.521
589
10.920
6.994
3.014
ANGELO BEOLCO - RUZANTE
LA MOSCHETA
ali komedija o finem govorjenju
ZADNJIC! Globoko znižane cene!
V petek, 12. februarja ob 20.30 PREMIERA MARCEL ACHARD
LIPE ZA LUNO
komedija v treh dejanjih
Režija: ŽARKO PETAN
Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Gledališča
VEKIH
V	nedeljo ob 16. uri ponovitev
Verdijeve opere «Ples v maskah« za dnevni red z istimj nastopajočimi kot pri prvi predstavi. Dirigent Alberto Erede, Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja prostih vstopnic.
TEATRO STABILE
V	Avditoriju (vhod lz Ul. Tor Ban-dena) danes v soboto 6. t.m. ob 21. uri za red A za 20-letnico osvobodit, ve premiera drame Luigija Squarzi-ne «Romagnola». Režija Eriprando Visconti, scenska postavitev Sergio d’Osmo, kostumi Luca Saba telil, pesmi Vittorio Franceschi.
Iz Trsta v Benetke inšpektorat za monopol?
Tržaške prodajalce tobaka, soli in drugih monopolističnih proizvodov, je te dni ponovno vznemirila vest, da misli osrednje vodstvo državnega monopola prenesti svoj pokrajinski inšpektorat iz Trsta v Benetke. Vodstvo monopola razlaga to namero s tem, da bi prihranilo velike vsote denarja, ako bi združila tržaški in beneški inšpektorat v en sam urad. Tržaški inš-
Ji	• . I	lUl U U V vil VMlll W1 UH • 4 1	***
Druge zaledne države prejemajo pekt,orat so odprli po vojni, da bi in pošiljajo razmeroma zelo malo na(jZoroval prodajo monopolistič-blaga po cesti, ker se rajši poslu- njj1 nroizvodov na Tržaškem ozem-žujejo železnice To velja zlasti za jju ter skrbei tudi za vsa organi-češkoslovaško, Francijo, Madžarsko zacijska vprašanja v zvezi s to in Švico.	trgovino. Prodajalci v tržaških tra-
fikah pravijo, da hi odprava krajevnega inšpektorata pomenila zanje, občutno škodo, ker bi morali večkrat potovati v Benetke, da bi na tamkajšnjem uradu uredili tudi najmanjše formalnosti, ki jih zdaj mimogrede opravljajo v Trstu.
V avtobus je trčila
Zaradi nepazljivosti je včeraj o-poldne 28-letna učiteljica Marija Bajc iz Ul. Campanelle 167 postala žrtev prometne nesreče. _Na Trgu Goldoni je stopila s pločnika v trenutku, ko je na postajališče privozil avtobus proge št. 29. Čeprav se je avtobus hitro u-stavil, je Bajčeva udarilh z glavo v prednji del vozila, padla in se hudo pobila na robu pločnika. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer se bo na nevrokirurškem oddelku morala zdraviti od 30 do 40 dni.
Z motorjem v taksi
Včeraj zjutraj se je ponesrečil 15-letni vajenec Dušan Milič iz Repniča št. 38. Milič se je vozil na motornem kolesu po Ul. S. Martiri proti Ul. Universitš. Nenadoma pa je trčil v taksi TS 63859, ki ga je vozil 56-letni Renato Gaio iz Ul. Gambini 27. Pri padcu se je Milič pobil in ranil po spodnjih udih in se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti dva tedna.
.........................................
IZ REFERATA DRUŽBE SIOT NA GOSPODARSKI KONFERENCI
Naftovod naj bi občutno prispeval k razvoju tržaškega gospodarstva
Že v prvem letu delovanja bo prišlo v Trst 600 ladij Predvideva se naselitev 5 do 10 tisoč družin pomorščakov
urade bodo odprli na pobudo o- v bližini, kjer je pustil stari par menjenega avtokluba, da bi last- čevljev. Agenti so v četrtek nekaj nikom motorjev s podeželja nu-I minut pred polnočjo zbudili lastni-dili lepšo možnost plačila promet- I ka trgovine in se pozanimali o no-ne takse.	»vem paru čevljev. Dobili so odgo-
Na nedavni gospodarski lenci o Trstu je družba SIOT, ki bo gradila naftovod iz Trsta na Bavarsko, predložila predsedstvu konference svoj referat, ki ni bil prečitan. V tem referatu je poleg drugega rečeno, da bo naftovod iz Trsta na Bavarsko že v prvem letu svojega delovanja odpremil 20 milijonov ton surovega petroleja. Predvidevajo, da bo leta 1980 od-premil že 50 milijonov ton letno.
V poročilu je tudi poudarjeno, da bo prišlo že med prvim letom delovanja naftovoda v Trst okrog 600 ladij, leta 1980 pa naj bi jih prišlo 1.200 v enem letu. S tem velikim ladijskim prometom, ugotavlja poročilo, se predvideva tudi občutni razvoj tržaškega gospodarstva. Ladje, ki prevažajo petrolej, prihajajo iz krajev, kjer jim zaradi pomanjkanja naprav, industrije in drugih služnostih, ne morejo nuditi uslug in blaga, ki ga potrebujejo. Zato obstaja naožne«t, je
konfe- rečeno v poročilu, da se bo velika večina teh ladij, za vse kar bo potrebovala, posluževala industrije, delavnic in trgovine v Trstu. Zato je treba pričakovati, da bodo imele od tega največje koristi trgo vine, ladjedelnice, ladijski dobavi telji in druga večja in manjša in dustrijska podjetja, ki se ukvarjajo z opremljanjem in popravilom ladij in ladijskih naprav. Razumljivo je, da bo vse to pripomoglo k zaposlitvi večjega števila strokovne delovne sile. Poleg tega pa bodo zlasti trgovine in razni lokali imeli koristi od številnih pomorščakov. Pri tem je treba pomisliti, da ima vsaka petrolejska ladja povprečno po 40 mož na krovu.
Poročilo nadalje ugotavlja, da petrolejske ladje v glavnem pristajajo samo v dveh pristaniščih, in sicer v kraju, kjer natovarjajo in v kraju, kjer raztovarjajo petrolej. Zato družba v svojem poročilu . predvideva, da se bo r Trežu. ko
bo naftovod popolnoma deloval, naselilo od 5 do 10 tisoč družin pomorščakov petrolejskih ladij, ki bodo stalno prihajale v Trst.
Skladišče In pomorske naprave naftovoda bodo stalno zaposlovale od 150 do 200 oseb. Kljub temu pa bodo še vedno potrebovali podporo raznih zunanjih podjetij za vzdrževanje naprav in za manjše gradnje. Glede ladledelskih popravil, pa poročilo omenja, da se bodo ladje za ta dela gotovo obrnile na tržaške in tržlške ladjedelnice. Poleg tega pa je v poročilu rečeno, da bodo morali v Trstu okrepiti mednarodne telefonske in prevozne zveze itd. Poročilo zaključuje takole: brez dvoma bo naftovod prinesel koristi deželi. Prinesel bo denar v fazi gradnje in potem ko bo obratoval. Toda mera teh koristi bo predvsem odvisna od zmožnosti deželnih tehničnih, gospodarskih in trgovinskih podjetij.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO prireja
PLANINSKO PREDAVANJE S ŠTEVILNIMI DIAPOZITIVI DR. RAFKA DOLHARJA ki bo govoril o
^Smučarskem alpinizmu v naših in tujih gorah»
Predavanje bo v dvorani Kulturnega doma 15. februarja ob 20.30.
Mornarji «Kolubare» vtihotapili cigarete
Sedem članov posadKe jugoslovanske motorne ladje «Kolubara» so včeraj prijavili sodišču zaradi tihotapstva s cigaretami.
V noči med četrtkom in petkom je patrulja finančnih stražnikov v novem pristanišču na pomolu 6, kjer je bila privezana motorna ladja »Kolubara«, opazila, da nekateri člani posadke spuščajo v mali čoln, ki je čakal ob ladijskem trupu, večji zavoj. Finančni stražniki so takoj posredovali. Mali čoln je pobegnil in izginil v temi. Nato so finančni stražniki odšli na ladjo, kjer so našli 77 kg tujih cigaret.
Včeraj-dančs
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 5. februarja 1965 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa Je 13 oseb.
UMRLI SO: 56-letnl Tulilo Cattich, 79-letni Antonio V idoli, 50-letni Aldo Vermiglio, 80-letna Erama Marak vd. Rustla, 50-letna Maria Castelletto por. Lepore, 82-letn! Giusto Polil, 68-letni Alberto Zorzini, 82-letna Maria Stergar por. Piscanc, 61-letna Lucla Carbucicchio por Viara, 76-letnt Romano Petro vich, 73-letna Antonia Gerk por. Gerk, 84-letna Amaiia Vle. celil vd. Bonazza, 70-letna Elvira Co-lublg vd. Lafata,
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (1. 2. - 7. 2.)
Alla Salute, Ul. Gluha 1: Benus-sl, Ul. Cavana 11: Picciola, Ul. O-rlanl 2; Vernarl, Trg Valmaura 11; D’Ambrosi, Ul. Zoruttl 19; Croce Vcrde, Ul. Settcfontane 39; Ravasi-ni, Trg Libertž 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
Služba lekarn od 13. do 16. ure
Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benus. sl, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. O-riani 2; Vernarl, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN <1 2. - 7. 2.)
D’Ambrosi, Ul. Zoruttl 19; Croce Verde, Ul. Settefontanc 39: Ravasl-nl, Trg Libertš 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Nazionale 14.30 iti gršnde' sehtičro« Technicolor. Richard VVidmark, Car. poji Baker, Karl Malden.i
Arcobaleno 16.00 «Nudo, crudo c...« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 16,00 «L’uomo che non sa-peva amare« Technicolor. Alan Ladd, Archie Moore, Carroll Baker.
Fenlce 15.30 »Agente 007, missione Goldfinger« Technicolor. Sean Con-nery.
Grattaclelo 16.00 «Le bambole« Gina Lollobrtgida, Nino Manfredi, Elke Sommcr Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.00 «Sfida a Rio Bravo« Technicolor. Guy Madison.
Filodrammatico 16.00 «5 vittime del-1’assassino« Joahim Fuksberger. — Prepovedano mladini pod 14. letom
Aurora 16.30 «L'oltraggio» Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 15.45 «11 magnifico cornu-to» Claudia Cardinale, Ugo Tognaz-zi. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 «Vangelo secondo Mat-teo« Pasohmjev film.
Garibaldi 16.30 «1 nomadi« Technicolor. Robert Mitchum, Deborah Kerr, Peter Ustinov.
Impero 16.30 «Per un pugno dl dol-1 a r i».
Vittorio Veneto 16.15 «11 diario di una cameriera« Jeanne Moreau. -* Prepovedano mladini pod 18. I* ,tom.
Moderno 16.30 Alberto Sorrentln*, Vera Sabrin In Pamei Pltbl v reviji «Tic-Tac» Na platnu «11 leori« di S. Marco« Technicolor. GordoB Scott
Astra 16.00 «11 comandante«.
Astoria 16.30 «1 tre implacabill« —-Technicolor.
Abbazia 16.00 «11 cucciolo« Technicolor. Gregory Pečk.
Ideale 16.00 «1 due evasl dl Sinil Slng« Franchi, Ingrassia.
Skedenj 16.00 «Le tardone« Franchfc Ingrassia, Vlanello.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub. «L., K°-. Sim bo Imel redni sestanek jutri 7. t.m. v klubskih prostorih, Ul. Mon-tecchi 6, od 10. do 12. ure, kakor vsako prvo ln tretjo nedeljo v mesecu. Člani, ki želijo ponuditi svoj« zbirke za klubsko razstavo ali za razstavo v Idriji, naj se zglasijo čim-piej v klubu.
Slov. plauiiisko urusivo sporoča, da je odhod na sankarske tekme v Črni vrh v nedeljo s prvim avtobusom ob 6.30, z drugim pa ob 6.50 t začetka Ul. F. Severo.
Darovi in prispevki
V počastitev spornima pok. Srečka Viteza daruje Miro Žerjal 1000 llr za Dijaško matico.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš predragi
Stanislav Rojc
Pogreb bo danes 6. t. m. ob 15.3° uri v Šempolaju.
Žalujoči: žena, sin, hčerka., snaha in ostali sorodniki
(Frimarta Impresa Zimolo)
OB PRILIKI SEMINARJA ITALIJANSKEGA JEZIKA V KOPRU
V koprskem muzeju so včeraj odprli razstavo sodobne italijanske knjige
Srečko Vilhar; ^Pričakujemo lahko, da bodo slovenski bibliotekarji priredili podobne razstave v Italiji* . Dr. Manzini; «Slataper in Preše, ren sta izražala iste želje po medsebojnem spoštovanju in miru*
, Ob priliki seminarja italijanskega jezika in slovstva v Kopru je bila včeraj v koprskem muzeju otvoritev razstave sodobne italijanske knjige, ki jo prireja «Bibliote-ca Governativau iz Gorice s sodelovanjem koprske Studijske knjiž-ci, v Mariboru in Novem mestu ci> v Mariboru in Novem Mestu.
Obenem je bila tudi otvoritev slikarskih del dveh pripadnikov italijanske etnične skupnosti, in sicer prof. Ugussija ter učitelja Cochiet-ta, Svečanosti so se med drugimi udeležili predsednik okrajne skupščine Jože Eržen, dr. Svetozar Polič, Črtomir Kolenc, Ivan Lapajne, predsednik okrajnega odbora SZDL,
Branko Furlan, tajnik koprskega okraja, Jože Štrukelj, predsednik goriške občinske skupščine, z italijanske strani pa goriški župan dr.
Gallarotti, italijanski generalni konzul v Kopru dr. Cerchigne, pedago-s d svetovalec za italijanske Sole prof. Salsano in nekateri predavatelji na seminarju.
Goste je pozdravil v imenu koprske občinske skupščine Miro Kocjan, predsednik občinskega sveta za kulturo in prosveto. Nato je o važnosti in pomenu knjižne razstave govoril ravnatelj koprske Studijske knjižnice Srečko Vilhar,
■iniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMii
NA NAPAČNEM NASLOVU JE ISKAL GOSPODA «R0SSIJfl»
* • * 1
Medtem ko je družina obedovala je v sobi mirno «operiral» tat
Okradeni gospodar je skupno s policijskim avtom sledil avtobusu, s katerim se je tat vračal v Trst, kjer so ga tudi prijeli
Včeraj okrog 12.30 je bila dru- preči morebitni srbei na vratu, —	"	"	'• na rokah, na obrazu, v očeh ali
ki je med drugim dejal: «Danes ot-varjamo razstavo, ki pomeni lep pregled sodobne italijanske knjige. Po lepih uspehih, ki jih je bila deležna v Novi Gorici, v Novem mestu in v Mariboru, si jo bomo lahko zdaj ogledali tudi v Kopru. Ta razstava je lep primer sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi bibliotekarji, njen najgloblji smisel pa je v tem, da po svoje uspešno prispeva k nadaljnjemu zbližanju obeh narodov. Pričakovati smemo v bližnji bodočnosti, da bodo slovenski bibliotekarji priredili podobne razstave v Italiji.» «Nato je pripomnil, da je dobra knjiga eno od najbolj uspešnih sredstev širjenja znanja ter utrjevanja človeških moralnih vrlin. V slovenščino je bilo že prevedenih kar precej italijanskih leposlovnih in znanstvenih del in želeti je, da bi bilo takih prevodov še več. Tako prevajalno načelo naj bi seveda veljalo tudi za italijansko založniško politiko. Ob koncu svojega nagovora, se je zahvalil prof. Rispoliju. ravnatelju Ente Naziona-le per le Biblioteche scolastiche, dr. Manziniju, ravnatelju knjižnice iz Gorice in italijanskemu generalnemu konzulu v Kopru, ki so pomagali pri uresničitvi te lepe pobude.
|'na Antona Terčona iz Sesljana 27 za mizo v kuhinji, kjer je mirno obedovala. Ko pa je snaha Teofila za kratek čas odšla v sobo hišnega lastnika, se je presenečena Znašla pred neznanim mladeničem. Srečanje z žensko ni mladeniča prav nič prestrašilo. Mirno jo je vprašal, ali morda stanuje v hiši neki gospod Rossi. Potem ko mu je ženska odgovo-n>la, da v hiši ni nobenega gospoda Rossija in da v njej stanuje šemo družina Terčon, je mladenič mirno odšel iz sobe in iz hiše. Takoj. nato je snaha povedala Antonu Terčonu, kaj se ji je pripetilo v sobi. Ta je hitro odšel iz hiše ln zasledil mladeniča. Tudi njemu je mladenič, dejal, da je iskal b.ekega gospoda Rossija, da pa se potem sam prepričal, da Jie stanuje v Sesljanu. Terčon se je zadovoljil z odgovorom in Se vrnil domov. Kljub temu pa mu je dvom še vedno silil v ospredje m je šel pogledat v spalnico, če Oddajno kaj manjka. Na prvj po-J?*ed je ugotovil, da mu je zmanjkal cigaretni vžigalnik.
Anton Terčon ni več dvomil, da je bil neznani gost v njegovi sobi navaden tat. Ponovno je od-se* iz hiše, da bi poiskal mladeniča. Nekdo ga je obvestil, da je mladenič odpotoval v Trst z avtodom. Ne bodi len, je Terčon stekel domov, vzel avtomobil in Pognal za avtobusom. Po po-ll je srečal avtomobil prometne Policije, ga ustavil in obvestil a-Konte o dogodku. Oba avtomobila sta v kratkem času dohitela avto-ous. Pred avtobusno postajo v Trstu je policija avtobus ustavila in mladeniča prijela. Pri njem so na-Sh dve zlati uri, en prstan in vžigalnik Terčona. Takoj so ga aretirali in odpeljali s seboj. Pri i-dentifikaciji so ugotovili, da se dolgoprstnež piše Dario Anghelo-ne> da ima 21 let in da stanuje v Ul. Solitro 15 v Trstu.
Obvezno uničevanje borovega prelca
Tržaško županstvo opozarja vse Prizadete, da je treba do 15. te-druarja letos zaključiti s pobiranjem in uničenjem borovega prel-d® ter opozarja vse lastnike bo-°vih gozdov, parkov, vrtov in taznih zemljiških parcel na kate-,'b rastejo bori, in še posebno uzltkarjc jusarskih gozdov, da dtorajo očistiti gnezda borovih Prelcev na svoje stroške, in sicer "a sledeči način: 1. gnezda boroma prelca je treba odrezati z eJe. Ce se gnezda nahajajo na konici drevesa, jih je treba odstraniti, ne da se odrežejo koni-
pa v posniCfih in v grlu, ki ga lahko povzročijo drobne nevidne dlačice prelca je bolje, da se pri čiščenju prelca ima naočnike, pokrita usta z ruto in da si prizadeti namažejo roke z oljem. Ce pa bi kljub vsemu kdo dobil ta značilni srbež, ga lahko odpravi z obkladki toplega mleka ali pa z amoniakom pomešanim z vodo.
Na osnovi zakonskih predpisov bodo osebe, ki do konca 15. t.m. niso očistile v svojih nasadih borovega prelca, po zakonu kaznovane, hkrati pa bo za odstranitev gnezd poskrbelo nadzorništvo za gozdove na stroške lastnikov. Za katero koli informacijo v tej zadevi se prizadeti lahko obrnejo na nadzorništvo za gozdove, Ul. Monte S. Gabriele št. 35, telefon št. 23155.
Za njim je govoril dr. Guido Manzini, ki je predvsem poudaril, da je zelo vesel nad uspehom sedanjih knjižnih razstav, nato pa je pripomnil, kako se je večkrat skliceval na Slataperja in Prešerna, ki sta izražala iste želje, da bi narodi živeli v medsebojnem spoštovanju in v miru. Zahvalil se je zlasti oblastem v Rimu in Ljubljani in v vseh tistih slovenskih mestih, kjer so z razstavo gostovali pohvalil je bibliotekarje, ki so pripomogli k uspehu razstave. Svoj nagovor pa je zaključil z besedami: «Zdaj se odpira nova doba, bogata perspektiv in plodnih ciljev za vse. Lahko bomo po tej poti naglo napredovali, če nam ne bo primanjkovalo odločnosti, lojalnosti, zaupanja in prijateljstva.» Ob koncu je še povedal, da so poslali brzojavke tržaški župan Franzil, prof. Vicari, deželni odbornik, dr. Mazzaracchio, glavni direktor knjižnic iz Rima ter prof. Pano, Višji skrbnik knjižnic iz Benetk. Predstavniki oblasti in gostje so si nato ogledali knjižno razstavo ter slikarsko razstavo, ki je v sosedni dvorani muzeja.
Prošnje za zasedbo javnih prostorov
Županstvo poziva vse lastnike jEvnih lokalov, ki nameravajo postaviti mize in stole svojih obratov na zunanjih javnih prostorih v letošnjem letu, naj napravijo zadevno prošnjo na kolkovanem papirju za 400 lir najkasneje do 28. t. m. in naj jo predložijo na sedežu občinske izpostave v Ul. Ma-donna del Mare štev. 13 Prošnji je treba priložiti upravni kolek za 1000 lir, navaden kolek za 400 lir, 50 lir v gotovini ter zapadlo dovoljenje za lansko leto. županstvo opozarja, da bodo do rešitve predloženih prošenj začasno dovolili postavitev miz in stolov na javne prostore vsem tistim, ki so prošnjo predložili; v obratnem primeru pa bo zasedba javnega prostora šteta kot nelegalna in bodo v tem primeru prizadetega lastnika javnega lokala kaznovali z globo.
St Občinska uprava sporoča, da so
20. januarja letos izžrebali dobitnika loterije občinske umetniške galerije. Izžreban je bil listek štev. 04208, ki dobi tempero slikarke M. Reine. Lastnik izžrebanega listka lahko pride po nagrado v mestno palačo, soba štev. 124, v uradnih urah. Predložiti bo moral odrezek izžrebanega listka. Nagrade, ki jih dobitniki ne prevzamejo v roku enega meseca, občinska uprava daruje podporni ustanovi ECA.
RAZPRAVA OBČINSKEGA SVETA V GORICI 0 ZAKONU 167
Demokristjani in fašisti glasovali proti resoluciji ki je priporočala upoštevanje pritožb vrtnarjev
Predstavniki KPI, PSI in SDZ so iz protesta zapustili sejno dvorano ob živahnem odobravanju številnega občinstva ■ 23 glasov KD in MSI za resolucijo občinskega odbora o aplikaciji zakona 167
Veliko je bilo zanimanje goriške javnosti za zadnjo sejo občinskega sveta v Gorici, ki je bila v četrtek zvečer. To je razumljivo, saj je bila ta seja odločilna za usodo prizivov, ki so jih prizadeti kmetje iz štandreža, Podturna in Ločnika vložili proti aplikaciji zakona 167 v tisti obliki, kot je to predložila občinska uprava.
Po dolgi in vroči debati so demokristjani z glasovi štirih prisotnih misovcev odobrili sklep občinskega odbora, s katerim se zavrne skoro vse od 151 vloženih prizivov in odobri vinkulacijo kmečke zemlje v okviru zakona 167 v tistem obsegu in na način, kot ga je predlagal ta odbor. Zanj so glasovali demokristjani in misovci, skupaj 23 glasov; proti pa so glasovali komunisti, socialisti, Sl)Z, PLI in PSDI, skupaj 15 glasov. Se prej pa so zavrnili resolucijo socialdemokrata Zuccallija, ki je predlagal, naj se sprejme vse prizive in v tem smislu spremeni prvotno izvedbo vinkulacije zemlje po členu 167 ter naj se izbere druga področja za gradnjo ljudskih hiš. Za ta predlog so glasovali svetovalci vseh strank, razen demokristjanov in fašistov, ki so bili proti in torej ni bil sprejet.
Tak zaključek debate so sprejeli številni direktni obdelovalci iz Standreža in Podturna, ki' so bili prisoji ni na seji, z burnim protestom, kakor so prej odobravali izvajanja predstavnikov opozicije, ki so branili njihovo pravico do zemlje.
Na začetku seje je podžupan Lupierl v daljšem ekspozeju odgovoril svetovalcem, ki so se udeležili debate o tem problemu na prejšnji seji občinskega sveta. Napadel je liberalce, češ da so sploh vedno bili proti Izvajanju člena 167 ter zastopal stališče, da je treba vsa priporočila v celoti zavrniti. Kritiziral je s tem v zvezi poročilo inž. Pornasaria ter skušal prikazati stališče občinskega odbora kot edi-' no pravilno in logično. Pri tem se je skliceval tudi na mnenje nekaterih izvedencev, ki so Jih poklicali iz drugih krajev. Z njihovo pomočjo je. Skušal prikazati, da le načrt za gradnjo novih stanovanj popolnoma naraven in v skladu s
IIIVIitllllllllllllltlllllllllllllllllimillllllHlIllIllllimiilHIIIimihlluinmill lili llllllllllliiin  	Hlinili milini innninnnii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
V trgovini so zalotili tatiča na njegovem domu pa našli plen
Njega in ostale člane tatinske tolpe so na prizivni razpravi obsodili še na večje kazni kot prvostopni sodniki
Pred prizivnim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Santonasta-sio, zapisnikar Parigi) se je morala zagovarjati skupina mladeničev iz Vidma, ki so bili obtoženi številnih tatvin. Medtem ko je videmsko kazensko sodišče kaznovalo krivce z razmeroma blagimi kaznimi, so bili prizivni sodniki precej bolj strogi.
Karabinjerji so prišli na sled zlikovcem ponoči med 15. in 16. julijem lani. Neka oseba je tele-fonirala agentom ter jih obvestila, da so se neznani tatovi prikradli v neko trgovino s sadjem in zelenjavo. Karabinjerji so se takoj odpeljali na kraj poskusa tatvine ter so takoj opazili, da je bil jekleni zastor na vhodnih vratih delno dvignjen. Poleg tega so našli tudi eno okno, ki je bilo na pol odprto in ena šipa razbita.
V notranjosti trgovine je vladal precejšen nered. Ugotovili so še, da sta izginila dva zaboja z raznim sadjem. Njihovo presenečenje pa se je še povečalo, ko so med drugimi zaboji našli 18-letne-
_____ ga Renata Eleganteja. Bilo je o-
pohrana gnezda je treba za- čitno, da je mladenič sodeloval ®Hati na kraju samem; da se pre- pri tatvini. Zato so ga takoj za-
lil MO ..IK1S- 1» KO* Eli
Predvaja danes, dne 6. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni film, povzet po knjigi Dass Tappete Lottihen:
Cow-boy con velo da sposa
(Cow ■ boy z nevestinim pajčolanom)
Igrajo: HEYLEY MILLES, MAUREL 0’HARA in BRION KEITH
slišali. Elegante je povedal, da se je malo prej sporazumel z dvema svojima prijateljema, da bodo kradli v trgovini. Z ukradenim motorjem so se pripeljali do bližine trgovine in potem vlomili vhodna vrata. Mladenič je takoj povedal tudi imena svojih sopajda--šev. Šlo je za mladoletna Andrea F. in Renza C. Tema dvema se je posrečilo, da sta pravočasno zbežala, ker sta slišala, da se zunaj trgovine dogaja nekaj sumljivega.
Karabinjerji so takoj potem odšli na Elegantejevo stanovanje, kjer so naleteli prav na krivca, ki so ju zasledovali. Še bolj pa jih je presenetilo dejstvo, da so v stanovanju našli velike količine najrazličnejšega blaga. Takoj so začeli sumiti, da gre za pravcato skladišče tatinske tolpe, ki je že dalj časa razsajala v Vidmu in okolici.
Med nadaljnjo preiskavo so policijski agenti izsledili še tri krivce raznih tatvin Mladoletni Gio-vanni S. je priznal, da sta pri tatinskih podvigih sodelovala tudi Luciano Pagoben in Giuseppe Aliboni.
V priporu se je najprej znašel samo Elegante. Med preiskavo pa so aretirali še Pagobena in Alibo-nija. Na prostosti šo pustili samo mladoletne obtožence.
Videmsko kazensko sodišče je lani v oktobru obsodilo Eleganteja in Pagobena vsakega na eno leto, in 6 mesčcev zapora ter 50 tisoč lir globe, Andrea F. in Renza C. vsakega na 1 leto in 1 mesec zapora ter 40.000 lir globe, a Giuseppa Alibonija na 1 leto in 40.000 lir globe. Andreu F. in Renzu C. so priznali pravico do pogojnosti kazni. Glede Giovanni-ja S. pa so menili, da se ne more uvesti proti njemu kazenski postopek, ker mladenič ni zmožen pravilnega presojanja in hotenja.
Proti razsodbi so se pritožili E-
Jasic na

legante, Pagoben in Aliboni. Prizivni sodniki so sprejeli določene zahteve dr. Santonastasa ter so obsodili Eleganteja in Pagobena na 2 leti in 2 meseca zapora ter na 70.000 lir globe in Andrea F. ter Renza C. na 1 leto, 6 mesecev in 20 dni zapora ter 53.000 lir globe. V ostalem so potrdili prejšnjo razsodbo. Odbili so tudi Pagobe-novo in Alibonijevo prošnjo, da bi ju izpustili na začasno svobodo.
flllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIHIIIIIIIIItllllllllllll
Goriška avto prevoznika zavozila v hlev pri Vicenzi
Prejšnjo noč sta se goriška avtoprevoznika 30-letni Alojz Gulin iz Sovodenj in njegov pomočnik 53-letni Benedetto Marini iz Gorice odpravila z njujim tovornikom ln s tovorom blaga na pot proti Brescii. V bližini Vicenze pa Je Gulin, ki je bil takrat pri krmilu izgubil kontrolo nad vozilom, podrl najprej obcestni kamen in nato podrl zid nekega hleva ter zavozil med živino. Na srečo, se je težak tovornik še pravočasno ustavil, ker ga je zavirala prikolica, ki se Je prevrnila. Zato. je pri nesreči odnesel Gulin le manjše poškodbe in tudi drugih človeških žrtev ni bilo. Pač pa je utrpel precejšnjo škodo tovornik, ter seveda hlev. Celotno škodo cenijo na preko 5 milijonov lir, ki pa je krita z zavarovalnino.
predvidenimi potrebami v bodočih 10 letih.
Sledile so glasovalne izjave posameznih svetovalcev, pri katerih so se izrekli svetovalci dr. Sancin, Candussl, Zuccalli, odv. Sfiligoj, Zuliani, dr. Battello in Mayo proti predlogu občinskega odbora in za sprejem resolucije, ki jo je predložil svetovalec Zuccalli.
Dr. Sancin od PSI je v svojem posegu poudaril, da je odbor sam priznal, da so v sklopu zemljišč, ki pridejo pod vinkulacijo, zlasti na desni strani ceste sv. Mihaela v štandrežu, industrialnl vrtovi, si bi jih bilo treba izločiti. Poudaril je, da se bi dalo to z lahkoto izvesti in predlagal naj bi odbor vsaj v tem smislu spremenil svoj predlog, za katerega je v imenu fašistov izjavil odv. Pascoli. da ga bodo podprli, še enkrat je poudaril, da sta PSI in Slovenska kulturno gospodarska zveza v celoti proti predlogu občinskega odbora glede aplikacije zakona 167 v taki obliki.
Odv. Sfiligoj je ožigosal pseudo demokracijo občinskega odbora, ki je npr. pritiskal na demokristjan-skega svetovalca Madrlza, da bi glasoval za njegov predlog in se je ta moral" umakniti s seje. Poudaril je tudi, da gre v tem primeru za narodni in ekonomski problem "'n da so iz prvega razloga podprli ta predlog tudi fašisti, zvesti v tem svoji protislovenski politiki.
Zuliani od PSI je poudaril, da njegova stranka ni proti zakonu 167, ampak proti predlaganemu načinu hjegove izvedbe. Poudaril je, da bo občinski odbor nosil pred javnostjo vso odgovornost za svoje pogrešno stališče v tej zadevi.
Dr. Battello (KPI) je poudaril, da so poleg izvedencev, ki jih je navajal Lupierl, dali svoje Izjave tudi drugi goriškl izvedenci, npr. prof. Marsano, ki so se pridružili opoziciji kmetov. Ponovno je potrdil stališče KPI, ki zahteva spremembo aplikacije zakona 167 in upoštevanje pritožb kmetov.
Po krajšem odmoru se je po 23. ijri nadaljevala debata o proceduralnem postopku, potemsko so zavrnili Zuccallljevo resolucijo, ki predlaga sprejem vseh 151 prizivov direktnih obdelovalcev lfr določitev vinkulacije bolj prikladnih zemljišč na drugih področjih; to resolucijo so zavrnili s 23 glasovi (KD ln MSI), zanjo pa je glasovalo 15 svetovalcev (KPI, PSI, PSDI, SDZ in PLI).
Pri tej debati so predstavniki opozicije ponovno predlagali vsaj izključitev lndustrlalnih vrtov v štandrežu iz vinkulacije ob živahnem odobravanju prisotnih kmetov, župan in odborniki pa so bili gluhi za vse logične argumente v tem smislu in ko Je nazadnje prosil za besedo svetovalec KPI čeme, mu jo je župan odklonil češ, da je že začel z glasovalno proceduro. Po tej njegovi izjavi so svetovalci PSI, KPI in SDZ zapustili svoje prostore in protestno odšli iz sejne dvorane ob živahnem odobravanju številnega prisotnega občinstva, ki je pravtako protestiralo proti trmoglavemu stališču občinskega odbora in župana v tej zadevi.
Pri glasovanju o predlogu občinskega odbora za vinkulacijo kmetijskih zemljišč v štandrežu, Podturnu ln Ločnlku, ki je sledilo takoj potem, so kot smo na začetku navedli, demokristjani ta predlog izglasovali s pomočjo fašistov, ki so videli pri tem lepo priliko, da dajo duška svojim protislovenskim in protidemokratičnim načelom.
Ob koncu je okrnjeni občinski svet odobril še nekaj ukrepov u-pravnega značaja, zlasti glede ureditve kanalizacije po nekaterih
mestnih ulicah. Seja se je zaključila nekaj po polnoči.
Scstiinck mednarodne komisije za turizem
Na sedežu pokrajinske turistične ustanove v Gorici so se prejšnji dan sestali predsedniki in ravnatelji PTU iz Trsta, Vidma in Gorice, da bi se pogovorili o skupnih problemih, s posebnim ozirom na bližnji sestanek mešane komisije, ki jo predvideva turistični sporazum z Jugoslavijo, sklenjen dne 23.12.1063. Govora je bilo tudi o skupni propagandi v deželnem okvi-1 lovali.
m in o njeni izvedbi v tekočem letu.
Na sestanku so se sporazumeli o predlogih, ki naj bi jih stavili ministrstvu za turizem, ki naj bi jih s svoje strani predložil v razpravo o skupnih turističnih koristih med našo deželo in sosednjimi jugoslovanskimi pokrajinami o čemer bo govora na sestanku mešane komisije.
Kar se tiče deželne propagande so sklenili, da bodo proučili nekatere predloge, ki so jih v zadnjem času predložili nekateri inozemski turistični organizmi. Glede propagande za jadransko obalo pa so se dogovorili z Turistično zvezo Treh Benečij, s katero bodo sode-
Deželni odbornik Masutto pri IACP v Gorici
Deželni odbornik za javna dela dr. Masutto je bil skupaj s kabinetnim načelnikom inž. Colo včeraj na obisku na sedežu Zavoda za ljudska hiše (IACP) v Gorici, kjer sta imela s predsednikom te ustanove prof. Cellie razgovor o stanovanjskem položaju na Goriškem, s posebnim ozirom na gradnje te ustanove v deželnem okviru in na nji-hov vpliv na gradbeno krizo.
Novi odpusti v SAFOG
Vodstvo goriške tovarne SAFOG Je včeraj sporočilo, da bo s prihodnjim tednom za deset delavcev v skladišču skrčilo delovni umik na 24 ur tedensko ter jih bodo po. slali v dopolnilno blagajno.
Deželni podpredsednik sprejema v Gorici
Pokrajinsko tajništvo PSDI v Go. rlci sporoča, da bo deželni podpredsednik odv. Devetag na razpolago občinstvu prihodnji teden v torek od 14.30 do 15.30 na sedežu stranke na Korzu Italia v Gorici.
iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiimitiiiiiiiMmiiMiiiiiMiimiiiiiHiiiiiimtiimHiimiiiHimiiiitMiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiifiiiiiii
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
Nadaljnja zaostritev krize goriške industrije v decembru
Zajela je poleg gradbene in tekstilne tudi kovinarsko področje
V preteklem mesecu decembru se je, po podatkih vestnika trgovinske zbornice, že tako težaven položaj v goriški industriji, še bolj poslabšal, zlasti zaradi pomanjkanja naročil v tekstilni industriji, elektromehaničnih in kovinarskih 'podjetjih, ter zaradi zastoja v gradnjah.
Ce proučimo posamezne gospodarske sektorje, lahko ugotovimo, da se je delo v tržiških ladjedelnicah razvijajo normalno. Vendar se občuti zakasnitev pri odobritvi že pripravljenih načrtov na važna dela pri modernizaciji med katerimi je gradnja novega velikega doka. S tem delom bi Izboljšalo konkurenčno zmogljivost ladjedelnice nasproti podobnim Inozemskim podjetjem. Manj zadov.Qljiy„ jg, položaj
Na kovinarskem področju se je kriza še zaostrila, kar velja zlasti za največje podjetje tega sektorja, kjer se Je zmanjšala prodaja tekstilnih strojev tudi zaradi naraščajoče krize v tekstilni industriji. Glede Izvoza mehaničnih statev je bilo več pogajanj s tujimi državami, ki pa niso bila pozitivno zaključena. V livarni jekla se položaj v tem mesecu sicer ni poslabšal, vendar se proizvaja s skrčenim ritmom ln precej pod normalo. Zato se predvideva nadaljnje skrčenje delovnega urnika. Trenutno dela od 600 delavcev samo 70 s polnim urnikom.
Normalna je proizvodnja v podjetjih za gospodinjske stroje ln industrijske hladilnike, ki niso zmanjšala svoje prodaje. V neka-
v elektromehaničnih delavnicah, terlh podjetjih so celo zvišali šte-kjer delajo s skrčenim urnikom. | vilo zaposlenih. Tudi v kemični ln-
lllllllllllllllllllllIllIllMIIIIIIIIMIIIItllllllllllliriiiiiitilliilllMIIIIHIItlfrlllllllllllflltNIlIHtllllMIfttliilttfllllllllt
OBMEJNI PROMET NA GORIŠKEM
Nad 152.000 prehodov v januarju s potnimi listi in prepustnicami
Precejšen porast prehodov v primerjavi z lanskim januarjem
dustrijl se proizvodnja normalno razvija.
V tekstilni Industriji pa je položaj še posebno kritičen zlasti v bombažnem oddelku, zaradi zmanjšanja prodaje ln kopičenja blaga v skladiščih, kar je pripravilo vodstvo tovarne do odločitve, da je poslalo v dopolnilno blagajno večje število svojih delavcev. Med vzroki krize je tudi močna konkurenca Inozemskega tekstilnega blaga celo na italijanskem tržišču.
V Jestvinski industriji se delo normalno odvija In prav tako tudi v žganjarnah Tudi v lesni Industriji gre zelo normalno naprej, razen manjših težav pri nekaterih podjetjih.
Zaskrbljenost pa vzbuja kriza v gradbeni Industriji, kjer je prišlo do zastoja pri stanovanjskih ln Industrijskih gradnjah. Ta zastoj ni samo sezonskega značaja. S tem v zvezi je tudi zastoj pri proizvod-nji gradbenega materiala in so tudi ta podjetja v krizi.
Dejavnost avtoprevoznikov je bila Se razmeroma dobra ln isto velja tudi za obrtništvo.
Osebni obmejni promet na Goriškem je v preteklem mesecu januarju dosegel 152.393 prehodov, s prepustnicami raznih vrst, dvolast-niškimi dovoljenji in potnimi listi. To pomeni, da je bil promet za skoro 12 tisoč prehodov manjši kot v prejšnjem decembru, zato pa za skoro 44 tisoč prehodov večji kot v januarju 1964.
S potnimi listi je na mejnem prehodu pri Rdeči hiši šlo na dru go stran 21.520 italijanskih in 3.831 tujih državljanov.
Z dvolastniškimi dovoljenji se je okoristilo 1474 italijanskih in 2.829 jugoslovanskih državljanov. Z navadnimi prepustnicami je šlo na drugo stran 48.314 italijanskih in 70.568 jugoslovanskih državljanov, s posebnimi prepustnicami se Je okoristilo 1542 italijanskih in 73 jugoslovanskih državljanov, s tranzit, nimi dovoljenji pa je potovalo 2.122 Jugoslovanov.
Goriškem področju v preteklem mesecu izredno živahen in v znatnem porastu.
Iz goriške bolnišnice
Včeraj popoldne ob 16.30 so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 55-letne-ga Salvatorija Di Giorgia, poštnega uradnika iz Zagraja, Ul. Garl-baldi 11. Zdravniki so mu ugotovili udarec na desnem kolenu z verjetnim zlomom kosti ter so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh. Di Goirgio je povedal, da se mu je spodrsnilo okrog 15. ure na stopnišču avtomobilskega kluba v Ul. Roma v Gorici.
Prejšnji večer, nekaj pred 22. uro pa so nudili prvo pomoč 18-letni Nadji Tumba iz Gorice, Ul. S. Giovanni 43, ki se je malo prej ranila
Dovoljen tovorni promet ob praznikih
V skladu z navodili ministrstva ža javna dela je goriška prefektura izdala okrožnico, s katero se do. voljuje promet s tovorniki v teži nad 50 stotov za naslednje praznike v letu 1965:
Na Jožefovo 19. marca, v nedeljo 2, maia, v četrtek 27. maja, dne 2. junija, v četrtek 17. junija, v torek 29. junija, v ponedeljek 1. novembra, v četrtek 4. novembra ter v sredo 8. decembra.
Jutri v Dolu lov na lisico
Vodstvo občinske lovske rezerva v Dolu sporoča, da bodo imeli Jutri, v nedeljo 7. t. m lov na lisi. co v Dolu. Zbirališče je zjutraj ob 8. uri v gostilni pri Rozi na Pal-kišču. Lova se lahko udeležijo tu-
PREDVAJA DANES, 6. T. M. OB 18. URI IZVRSTNO DELO ALFREDA HITCHCOOCKA:
/ prigionieri delloceano
(UJETNIKI OCEANA)
IGRAJO: TALLULAH BANKHEAD in VVILLIAM BENDIX
Avto se je vžgal v Števerjanu
Včeraj dopoldne okrog 11. ure se je mudil 23-letni Guerrino Nardini doma iz Gorice, Korzo Italia 67, s svojim avtom «Giulietta Ti» na dvoru v Števerjanu. Ko je za nekaj časa odšel po svojih opravkih, pa se je, morda zaradi pregretja motorja, začelo Iz avtomobila kaditi. Vaščani so takoj prihiteli s škafi vode in pogasili ogenj, vendar je ta povzročil okrog 100.000 lir škode.
Še eno granato našli v Gorici
Včeraj dopoldne so pri izkopavanju zemlje na dvorišču hiše št. 117 na Svetogorski cesti v Gorici odkopali precej veliko granato, ki je ostala tam po vsej verjetnosti še iz časa prve svetovne vojne. O najdbi so obvestili karabinjerje lz te ulice, ki so poskrbeli za varnostne naprave in obvestili vojaške izvedence iz Trsta, kateri bodo danes odstranili nevarno orožje.
na bradi, ko je upravljala česalni
Ker gre za izrazito zimski me-1 stroj v tekstilni tovarni v Podgo- di nečlani, če imajo v redu orožni sec, je bil torej osebni promet na | rl. Okrevala bo v osmih dneh. I list in dovoljenje za lov ob meji.
...............Illllllllllll.IIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIllll.UH....Illllllllllllilll.IHIIHIIHIIUIHHIII...II............................................................................................
IZPRED OKROŽNEGA S0DISCA V GORICI
Avtomobilist zavozil s ceste da bi preprečil trčenje
Obsojena šoferka, ker ni upoštevala predpisov pri prehitevanju
Pred goriškim okrožnim sodiščem so včeraj obravnavali dve prizivni razpravi. Pri prvi so obravnavali zadevo odsotnega 44-letnega Maria Borella iz Guardamiglia pr: Milanu, ki ga je Okrajni sodnik v Tržiču spoznal za odgovornega pri cestni nezgodi ter ga obsodil na plačilo globe v znesku 100 tisoč lir.
Cestna nezgoda, o kateri je bilo pri razpravi govora, se je pripetila dne 1. septembra 1963. Borella se je takrat peljal s svojim avtom Flaminia iz Trsta proti Tržiču. Z njim .je bil v avtomobilu tudi Pri-mo Marlzzoni. V bližini hotela Li-sert je avto Citroen, ki ga Je vozil inozemski turist Ernest Ney pred Borellovo Flaminio, brez ka kršnega koli opozorila zavil proti hotelu. Da bi preprečil trčenje, je Borella naglo obrnil svoje vozilo ter zavozil s ceste. Pri tem sta bila oba potnika ranjena ln Marinoz-zl se je moral zdraviti 40 dni.
Obtožencev odv. Camber je poudaril v svojem zagovoru predvsem krivdo Ernesta Neya z njegovim zgrešenim manevriranjem in dokazoval, da Borella ni bil odgovoren za nesrečo. Sodišče je njegove argumentacije upoštevalo in popol-
noma oprostilo obtoženca.
Pri drugi razpravi pa so potrdili prvotno razsodbo okrajnega sodnika iz Gorice dr. Bassa, s katero je obsodil 46-letno Alojzijo Tuli iz Milj na plačilo globe 100 tisoč lir. Obtožena je bila, da je neprevidno šofirala in ni upoštevala prednosti pri prehitevanju. Zaradi tega je prišlo do prometne nesreče na križišču pri Madonnini v Gorici, pri kateri je bil ranjen 55-letni mopedist Rodolfo Vittor iz Vidma, ki se je moral zdraviti nad 40 dni. Obtoženca je branil odv. Macoratti.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, telefon 28-79
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri, 7. februarja bo v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLANDER, Ul. IX Agosto št. 3, telefon 24-33.
SNEŽNE RAZMERE NA GORIŠKEM
Jutri poskusno obratovanje nove vlečnice na Lokvah
V Črnem vrhu bodo jutri smučarske in sankarske tekme
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 6,4 stopinje ob 13.20, najnižjo 3,7 stopinje pod ničlo ob 4.50, povprečne dnevne vlage je bilo 64 odstotkov.
Goriška turistična zveza iz Nove Gorice nam je sporočila, da bo jutri, v nedeljo 7. t m., na Lokvah začela poskusno obratovati nova žičnica, ki so jo postavili te dni. Njena uradna otvoritev pa je določe na za nedeljo 14. t. m. Nova žičnica meri v dolžino 520 m. Poleg .nje pa bo v obratu tudi stara žičnica, ki je dolga 300 metrov. Obe skupaj bosta zmogli okrog 500 oseb na uro in bo torej zadoščeno smučarjem tudi ob večjem obisku brez zamudnega čakanja. Tudi cesto na Lokve so očistili in razširili, da ne bo motenj pri prometu z motornimi vozili.
Goriška turistična zveza nam je poslala tudi nekaj podatkov o snež. nih razmerah po stanju od včeraj zjutraj. V Logu pod Mangartom je 82 cm srena in —3 stopinje, v Bovcu 55 cm srena In —4, v Kobaridu 10 cm srena ln —5 ter na Livku 60 cm srena in —6 stopinj. Na Lokvah pa so imeli včeraj zjutraj 60 cm srena in —9 stopinj.
V Idriji, Črnem vrhu in na Voj-skem imajo dovolj snega in ugodne prilike za smučanje. V Črnem vrhu bodo Jutri Tržačani priredili
smučarske in sankaške tekme, za katere Je precejšnje zanimanja Smučarske tekme se začnejo ob 10.30, sankaške pa ob 13.30 uri.
VERDI. 16.30: «Crisantemi per un delitton, A. Delon in J. Fonda, ameriški kinemaskopski barvni film, mladini pod 14 letom vstop prepovedan, zadnja predstava ob 22. uri.
CORSO. 16.30: «Matrimonio ainta-liana», Sofia Loren in Mastroian-ni. Panoramičen film v barvah. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO. 16.30: «1 mania-ci», Walter Chiari in Barbara Steel, čmobeli film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.15: «Giungla dl bel-lezze«, J. Hendry in J. Scott, a-meriški barvni kinemaskopski film, zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.15: «Le pištole non discutonoii, R. Cameron in D. Palmer, ameriški barvni film, zadnja predstava ob 21.30.
V DAVOSU V ŠVICI
Avstrijka Ifoton Thurner v vodstvu prvega dne svetovnega prvenstva z enosedežnimi sankami
DAVOS, 5. — Avstrijka Helen Thumer je dosegla v prvi vožnji svetovnega prvenstva v sankanju, ki se je pričelo danes v Davosu, najboljši čas dneva. Avstrijska tek. movalka, ki je na innsbruSkih o-limpijsiih igrah osvojila bronasto kolajno, je 610 m dolgo progo prevozila v 43”. Za njo se je uvrstila olimpijska zmagovalka Vzhodno-nemka Ortrun Anderlein, ki je rabila samo 6 stotink več kot avstrijska tekmica.
Jutri bosta druga in tretja vožnja, v nedeljo pa bo zadnja. Izidi današnjega tekmovanja žensk z enosedežnimi sankami so naslednji:
1.	HELENE THURNER (Av.) 43”
2.	Ortrun Enderlein (Nem.) 43”06
3.	lise Geisler (Nem.)	43”55
4.	Erika Ausserdorfer (It.)	44”17
5.	Hana Nesvadbova (CSSR) 44”23
6.	Barbara Winter (Nem.) 44”45 itd.
KOLiSAHSTVO
GORNERGRATSKI DERBY V ZERMATTU
v
V smuku zmaga Švice: Obrecht in Giovunoli
Presenetljivo drugo mesto Finca Manninena
ZERMATT, 5. — Švicarski smučarji so danes zmagali v ženskem in moškem smuku, ki je bil v okviru 19. mednarodnega gomergrat-skega derbyja v Švici. Najbolj zanimivo je bilo tekmovanje žensk,
kjer je zmagala domačinka There- -
se Obrecht. Zelo primeren sneg za
smuk je danes pripomogel, da je prvih devet tekmovalk Izboljšalo rekord proge.
V moški konkurenci je najbolj presenetil Finec Raimo Manninen, ki se je uvrstil takoj za zmagovalcem Švicarjem Dumengom Giova-nollijem. Najbolj pa je razočaral domačin Willy Forer, ki se je uvrstil na sedmo mesto celo za Italijanom Giovannijem Dibono in tik pred drugim predstavnikom Italije Enricom Demetzom.
Izidi so naslednji:
ZENSKE
1.	There se Obrecht (Sv.)	1’32”69
2.	Madeleine Bochatey (Fr.) 1’32”88
3.	Madeleine VVuilloud (Sv.) 1’33”33
4.	Heidi Schmid-Biebl (Nemčija)
1»33»»50
5.	Femande Bochatay (Sv.) 1'34”
6.	Ruth Adolf (Sv.)	1’34”50
7.	Florence Steurer (Fr.) 1’34”78
8.	Patricia u Roy De Blicky (Belgija) 1’34”87
9.	Pascale Judet (Fr.)	1’35”82
10. Heidi Obrecht (Sv.)	I’35”88
itd.
MOŠKI
1.	Dumeng Giovanoli (Sv.) 1’47”06
2.	Raimo Manninen (Fin.) 1’47”52
3.	Rohr Hans-Peter (Sv.)
4.	Harald Rofner (Av.)
5.	Rupert Salzmann (Av.)
6.	Giovanni Dibona (It.)
7.	Willi Forrer (Sv.)
8.	Enrico Demetz (It.)
9.	Franz Vogler (Nem.)
10.	Roger Rollet-Mignot (Fr.) 1'52”23 itd.
1’47”69
1’48”20
1’48”41
1’48”65
1’48”88
1’50”22
1’50”55
CIKLOKROS
Strogo nadzorstvo na Touru de France: prepoved uživanja bodrilnih sredstev
PARIZ, 5. — Vodja francoske etapne dirke «Tour de France«
Jacques Goddet je na tiskovni konferenci izjavil, da bodo med «gran-de boucle«, ki bo od 22. junija do 14. julija, uvedli strogo nadzorstvo, da bi tako preprečili kolesarjem rabo bodrilnih sredstev.
Goddet ie obvestil novinarje, da bo nastopilo na profesionalnem Touru 14 ekip z 10 ali 11 kolesarji.
Na amaterski dirki bo nastopilo z reprezentancami 14 držav.
GORIŠKI NOGOMET
Juventina in Sovodnje igrata jutri doma
Podgora gostuje v Krminu
RIM, 5. — Belgija, Holandska in CSSR so prijavile za nastop na prvenstvu v ciklokrosu,
Bolgarija, se uradno svetovnem ki bo 14.
t. m. v Cavarii (Varese). CSSR in Bolgarija bosta prisotni samo z amaterskimi kolesarji.
Do danes se Je za svetovno prvenstvo prijavilo že sedem državnih reprezentanc. Za ponedeljek pričakujejo prve prihode. Italijani se bodo nastanili v Besnate, Nemci pa bodo skupno z njihovim najmočnejšim predstavnikom Wolf-shohlom, prenočevali v Gallarate.
AMATERSKI NOGOMET
V	Nabrežini in Trstu nedeljski tekmi proseškega Primorja
V	nedeljo bo imela prva ekipa proseškega Primorja v gosteh enajsterico S. Sergio. Tekma prvenstva II. amaterske skupine bo ob 15. uri v Nabrežini.
Juniorska enajstorica Primorja pa bo morala v Trst, kjer bo v gosteh Edere. Srečanje bo ob 12.30 na igrišču v Ul. Flavia (za občinskim stadionom).
SMUČANJE
INNSBRUCK, 5. — Olimpijska prvakinja v smuku Avstrijka Christl Haas si je med treningom v Mittersillu na Tirolskem zlomila mečnico. Za odlično smučarko, ki bi morala nastopiti na vseh važnih mednarodnih tekmah, se je tako letošnja sezona predčasno končala.
tmuliiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii
OSMO KOLO ODBOJKARSKEGA PRVENSTVA B LIGE
Borova šestorka jutri v Mestrah
Plavi z delno spremenjeno postavo?
V predzadnjem kolu prvega dela prvenstva B lige v moški odbojki bo moštvo Bora gostovalo v Mestrah pri tamkašnjih gasilcih. Končni rezultat te tekme nam bo dokončno dokazal, če je slovenska šestorka na poti izboljšanja in ni bila zmaga v Padovi le prah v oči. Kurikulum obeh ekip je zelo pester. Gasilci so se vrnili v nedeljo domov poraženi z gladkim 3:0. Z
Po
točki.
nedeljskem uspehu v Villessah, odkoder so prinesli domov obe bodo Juventinci nastopili Jutri na domačem igrišču v Standre-žu. Tokrat igrajo proti ekipi S. Marco iz Zagraja in bodo gotovo poskušali ponoviti uspeh iz Villess, čeprav je S. Marco močnejša e-kipa. Vsekakor se bodo morali Standrežci precej potruditi in dobro igrati ves čas, Če bodo hoteli to namero uresničiti. Za to tekmo naj pred začetkom javijo
se eno uro na običajnem mestu naslednji i-gralci:	Marson, Oblak, Paškulin,
Močilnik, Rosolen, Tabaj, Puia, Furlan, Klavčič, Ferfolja, Petejan, Batistič. Bizaj in Montico.
Tudi Sovodenjci bodo jutri igrali doma in imeli vsekakor lažjo nalogo v tekmi proti Farri, kot so jo imeli v nedeljo na igrišču Ita-le v Gradiški. Vendar pa tudi tega nasprotnika ne smejo podcenjevati in bodo morali v resnici prav dobro zaigrati, da dosežejo poln rezultat. Sicer pa je za to že precej možnosti, če bodo igrali vsaj tako, kot so pokazali v nedeljo v Gradiški, kjer so se izkazali tudi novi igralci. Za to tekmo naj se javijo na igrišču: Faganel, Ferfolja, Marinič, Marega, Gabrijelčič, Oavdek, Petejan J. in Petejan K., Pelicon, Kerševan, Devetak; Kra-šček Sfiligoj in Černe.
Podgora gostuje jutri v Krminu, kjer bo skušala v tekmi s Cor-montium popraviti slab vtis, ki ga je napravila prejšnjo nedeljo doma, ko se je morala po rezultatu 3:0 v prvem polčasu zadovoljiti samo z eno točko.
PROTI GORIZIANI
Češki košarkarji v torek v Gorici
V torek 9. februarja bo ob 21.15 v Gorici zopet mednarodna košarkarska tekma. Goriška ekipa Gori-ziana bo imela v gosteh češkoslovaško košarkarsko ekipo Spartaka iz Brna.
istim rezultatom pa je Bor zmagal na tujih tleh. Kot kaže, bo srečanje zelo zanimivo in upamo, da se bo tudi tokrat ekipa plavih dobro odrezala.
V	slovenskem moštvu bo nastopil tudi Orel, ki se je v nedeljo lažje poškodoval in njegova prisotnost na jutrišnji tekmi ni bila gotova. Negotova pa je prisotnost Starca, ki bo morda moral zaradi osebnih zadev ostati doma.
V	lanskem prvenstvu je Borova šestorka v Mestrah doživela poraz. Gasilci so jo namreč premagali po Zanimivi igri s 3:1. Lahko rečemo, da je bil tisti najslabši nastop na lanskem prvenstvu.
V	vseh ostalih tekmah Je rezultat velika uganka. Tako bo beneška Fiamma gostovala v Bergamu proti Olimpiji. Zmagovalec te tekme bo skoro gotovo prihodnje leto ostal v B ligi, medtem ko se bo poražencu odprlo brezno nazadovanja. Tudi v tekmah Flog-Gasilci Padova in Gasilci Ravenna-Celana bo rezultat do zadnjega servisa negotov. Predvsem v drugi tekmi se bo bila ostra borba za osvojitev drugega mesta na lestvici. Prvo mesto je namreč že povsem oddano CSI iz Milana, ki bo tokrat sprejel v goste bolonjski Za-vattaro. Če bo tudi iz te tekme izšel kot zmagovalec CSI, potem ne bo več nobenega dvoma, kdo bo napredoval v prvo ligo. Vsekakor je CSI favorit, a ne sme podcenjevati nasprotnika, ki je večkrat dokazal, da lepše zaigra na tujem kot pa pred domačo publiko.
RITTER
		
		
Atalanta—Torino	X	1
Bologna—Genoa	1	
Juventus—Catania	1	
Lazio—Fiorentina	X	1
Mantova—Foggia	1	
Messina—Inter	2	
Milan—LR Vicenza	1	
Sampdoria—Cagliari	1	
Varese—Roma	X	1
Trani—Palermo	X	1 2
Venezia—Lecco	X	1 2
Treviso—Solbiatese	i	
Taranto—Reggina	X	1
		
NOGOMET
LONDON, 5. — Predsednik mednarodne nogometne zveze Stanley Rous je poveril škotski zvezi organizacijo nogometne tekme, kjer sodnik ne bi upošteval dosedanjega off-sidea. Tekma bo 19. junija v Edinburgu in sicer v prisotnosti številnih tujih predstavnikov, ki se bodo udeležili seje FIFA.
PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM V NAMIZNEM TENISU
JAKOSTNE LESTVICE IGRALCEV IN IGRALK
Klasifikacijski komite ITTF, predseduje mu Jugoslovan Bora Popovič, je objavil nove svetovne Jakostne lestvice veljavne za sezono
ne razlikujejo mnogo od dosedanjih, jih
1964-65. Čeprav se te lestvice objavljamo v celoti:
MOŠKI:
1.	Chuang Tse-tung (Kit.
2.	Li Fu-jung (Kit.)
3.	Chang Shih-lin (Kit.)
4.	Koji Kimura (Jap.)
5.	Hsu Yui-sheng (Kit.)
6.	Wang Chih-liang (Kit.)
7.	Ichiro Ogimura (Jap.)
8.	Hans Alser -(Šved.)
9.	Wang Chia-sheng (Kit.)
10.	Jung Kil Hwa (S. Koreja)
11.	Ken Konaka (Jap.)
12.	Kjell Johansson (Šved.)
13.	Vojislav Markovič (Jug.)
14.	Hu Tao-pen (Kit.)
15.	Dorin Giurgiuca (Rom.)
16.	Chou Lan-sun (Kit.)
17.	Eberhard Scholer (V. Nem.)
18.	Yu Chang-chun (Kit.)
19.	Zsoltan Berczik (Madž.)
Igralci, ki jih je potrebno prednostno obravnavati (razvrščeni po &b6C6di) *
a)	Amelin (SZ), Arndt (V. Nemčija), Bernhard (Šved.), Ju I-tse (Kit.), Korpa (Jug), Liao Wen-ting (Kit.), Pak Sin II (S. Koreja), Stanek (CSSR), Su Kuo-hsi (Kit.), U Shao-min (Kit.).
b)	Barnes (Anglija), Biriba Costa (Braz.), Fahazi (Madž.), Go-molla (V. Nem.), Klein (ZDA), Mi-ko (CSSR), Rozsas (Madž.), Vecko (Jug.).
ZENSKE:
1.	Maria Alexandru (Rom.)
2.	Eva Constantinescu (Rom.)
3.	Masako Seki (Jap.)
4.	Noriko Yamanaka (Jap.)
5.	Han Ju-chen (Kit.)
6.	Naoko Fukazu (Jap.)
7.	Liu Hui-ching (Kit.)
8.	Eva Fbldy (Madž.)
9.	Liang Ll-chen (Kit.)
10.	Mary Shannon (Anglija)
11.	Li Ho-nan (Kit.)
12.	Tl Chang-hua (Kit.)
13.	Erzsebet Jurik (Madž.)
14.	Diana Rowe (Anglija)
15.	Li Li (Kit.)
16.	• Chang Min-tse (Kit.)
17.	Zoja Rudnova (SZ)
18.	Eva Bucholz (V. Nemčija)
19.	Svetlana Grlnberg (SZ) Igralke, ki jih je potrebno prednostno obravnavati (razvrščene po abecedi):
Bell (Anglija), • Chen Min-chih (Kit.), Cho Pan-chin (Kit.), Harst (V. Nem.), Javor (Avstralija), Lem-
ke (V. Nem.), Lukacs (Madž.), Lu-žova (CSSR), Noworyta (Polj.), Paisjarv (SZ), Pirc (Jug.), Simon (V. Nemčija) Szmid (Polj.).
Dela pri gradnji dvorane uspešno napredujejo V grobem bo dvorana kmalu končana in bodo pričeli de lati na notranji opremi in instalacijah. Podjetje Philips je izdelalo načrt osvetlive cele naprave, pri če mer je upoštevalo zahteve Radio televizije Ljubljana glede jakosti osvetlitve. Za osvetlitev so izbrali najsodobnejša telesa s kvarcjodo-vimi žarnicami, s katerimi so v zadnjem času dosegli velike uspehe pri osvetljevanju športnih objektov. Predvidena je difuzna razsvetljava na podobnem principu kot je bil osetljen stadion na olimpijskih igrah v Innsbrucku. Ta razsvetljava je namreč najbolj primerna tako za nastopajoče kot za filmske in televizijske kamere.
ATLETIKA
LONDON, 5. — Velika Britanija se bo udeležila atletskega troboja z ZDA in Poljsko z moško in žensko reprezentanco. Troboj bo in 18. julija v Los Angelesu.
Sneg na Tridentinskem
Pokrajinska ustanova za turizem iz Tridenta nam sporoča snežne razmere v vseh zimskošportnih središčih pokrajine. Razmere se nanašajo na 3. II. 1965. V vseh krajih so številne žičnice, vlečnice, sedežnice itd.
KRAJ
CM
KRAJ
CM
Andalo • Monte Paganella 60/120
(2 T, 4 V)
Baselga Di Pine	—
(2 V)
Campitello di Fassa • Col RodeUa	50/170
(2 S, 5 V)
Canazei alla Marmolada 55/290 (12, 2 S, 9 V, ISk)
Castello Tesino • Passo del Brocon	—
(2 V)
Cavalese • Passo di Lavaze 20/150
(8 V)
Fai della Paganella	—
(12, IV)
Folgaria • Sommo Alto	40/100
(IS, 9V, ISk)
Lavarone . Vezzena	50/80
(IS, 4 V)
Madonna dl Camplglio 110/200 (3 2, IT, 2 S, 9 V)
Malfe . Dimaro . Ossana	10/20
(3V, ISk)
Malosco	20
(2 V)
Moena - Passo S. Pellegrino	35/130
(6 V)
Molveno ■ Croz delPAltis. simo	/80
(2 S, IV)
Monte Bondone	45/130
(3 T, 6 S, 2 V)
Panchia di Fiemme	—
(IV)
Passo della Mendola •
45/10
70/180
Monte Penegal
(2 V)
Passo del Tonale . Passo Paradiso (12, IT, 6V)
Passo di Costalunga
(IS, 2V)
Passo Pian delle Fugazze Passo Pordoi (12, 2 S)
Passo Rolle (IS, 8V, ISk)
Passo Sella (IT, IS, IV)
Pelo
(1Ž, 3 V)
Pizolo (IV)
Pozza di Fassa • Monte Buffaure
(IT, 5V)
Predazzo • Bellamonte (3V, ISk)
Primiero	—
(IV)
S. Giacomo di Brentonlco	—
(IV)
San Martino di Castrozza 120/380 (12, IT, IS, 6V)
Scrrada . Dosso Martinella 45/100 (IT, 2V)
Vigo di Fassa • Ciampedie • Gardeccia	« 40/140
(12, 3 V)
Ziano di Fiemme	—
(IV)
40/170
10/40
2 — žičnica; T Sk — skakalnica
— velekabina; S
sedežnica; V — vlečnica; Vsi gorski prehodi prehodni
.....n,..................................iii,iiliiuiniil,iiii,(i„ii(iiiiiiiimiiiimiii,iiii,rtni(min
NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO C LIGE
Predstavniki Bora ne poznajo poraza
Uvrstili so se v deželni del tekmovanja

Borova ekipa, ki so jo sestavljali Drago Milič, Adrijan Tavčar in Aldo Moro je v zadnjem kolu namiznotenške C lige premagala s tesnim rezultatom reprezentanco tržaških Akademikov. Pred samim začetkom dvoboja smo si obetali jasno zmago plavih, vendar so ob mizi vsi trije borovi zastopniki zatajili.
Vsak izmed njih zna veliko več
LAZIO
Cel; Zanetti (Dotti), Dottl (Vitah); Carosl, Pagni, Gasperi; Mari, Governato, Galli, D’A-mato, Bartu.
FIORENTINA
Albertosi; Robotti .Castellettl; Brizi, Gonflantini, Plrovano, Hamrin, Maschio, Orlando (Bertini), Benaglia, Morrone. JUVENTUS
Anzohn; Gori, Sartl; Bercelli-no, Castano, Leoncini; Mazzia, Da Costa, Menichelli, Sivorl, Stacchini.
CATANIA
Vavassori; Lampredi, Rambal-delli; Michelotti, Bicchierai, Fantazzi; Calvanese (Danova), Biagini, Rozzoni, Magi, Fac-chln.
SAMPDORIA
Sattolo; Vincenzl, Delilno; Franzini, Maslero, Morlni; Fru-stalupi, Lojacono, Sormani, Da Silva, Barison (Ghlo).
CAGLIARI
Colombo; Martiradonna, Tid-dla; Cera, Splnosi, Longo; VI-sentin, Nene, Cappellaro, Gre-atti, Riva.
BOLOGNA
Rado; Furlanis, Pavinato; Tumburus, Janich, Fogli; Ma-raschl, Turra (Bulgarelli), Niel-sen, Haller, Pascutti.
GENOA
Da Pozzo; Bruno, Vanara; Colombo, Rivara, Bavenl; Cappel-linl, Blcicli (Pantaleonl), Žigoni, Giacomini, Gilardoni.
ATALANTA
Pizzaballa; Anqutlletti, Nodari; Pesenti, Gardoni, Colombo; Landoni, Bolchi, Nova, Mere-ghetti, Magistrellt.
TORINO
Vieri; Poletti, Fossati; Puia, Cella, Rosato, Meroni, Ferrini, Hltchens, Moschino, Simoni.
MANTOVA
Zoff; Tarabbia, Corslni; Jons-son, Pini, Cancian; Trombinl, Pagani, Di Giacomo, Mazzero, Ciccolo.
FOGGIA
Moschioni, Valadč, Micelli; Bettoni, Rinaldl, Mlcheli; Fa-valli, Lazzottl, Nocera, Maioli, Patino.
VARESE
Lonardi (Miniussl); Marcollni, Maroso; Ossola, Beltrami, Sol-do; Andersson, Szymaniak, Traspedini, Cucchl,- Spelta.
ROMA
Cudicini; Tomasln, Ardizzon; Carpanesi, Losi, Schnellinger; Leonardi (Salvori), De , Sisti, Tamborini (Manfredini), Salvori (Tamborlnl), Francesconi. MESSINA
Recchia; Garbuglia, Stucchl; Derlin (Clerici), Helfi, Landri; Agatt.1, Schutz, Morelll, Gioia, Morbello.
INTER
Sarti; Burgnich, Facchetti; Ta-gnin, Guarneri, Picchl; Domen-ghini, Mazzola, Peirč, Suarez, Corso.
MILAN
Barluzzi; Pelagalli, Trebbl; Be-nitez, Maldinl, Lodetti; Mora, Altafini, Amarildo, Rivera, Ferrario (Fortunato).
LR VICENZA
Luison; Zoppelletto, Savoinl; De Marchi, Čarantinl, Sten ti; Vastola, Menti, Vinlcio, Fontana, Colausig.
kot je v tem srečanju pokazal. Drago Milič na primer obvlada vse namiznoteniške prvine, proti igralcem CUS pa se je zmedel in je le a težavo premagal Longa, medtem ko se je v dveh nizih predal Islerju.
Adrijan Tavčar, kljub dobljenemu i setu ' z Islerjem, je odigral s tem atletom podrejeno vlogo ter se je popravil le v tekmi z Longom, ko je prevzel pobudo ter začel napadati z desne in teve.
Moro nam predstavlja pravo zagonetko) atlet doseže v Igri s so-klubskimi tovariši dobre rezultate, zadnje čase pa ne zna teh ponoviti v igrah z drugimi nasprotniki. V tem kolu je zaigral statično. Njegova pomanjkljiva igra v pim-planju je prišla še posebno do izraza in tudi njegov sicer odlični napad je bil to pot zelo slab, ker je vedno prispel prepozno na žogo.
Najboljši med nasprotniki pa Je bil Isler. Njegova obramba je precej gotova, napad pa oster In točen. Ko bo imel več rutine, bo postal resnejši konkurent tudi ostalim atletom. V tem dvoboju je o-stal edini nepremagani igralec. Tudi Longo se je dobro izkazal, čeprav ni tako konstanten kot Isler. Skoro bi bil iznenadil Miliča in je iztrgal zmago Moru, klonil pa Je dovolj jasno, kljub prvemu dobljenemu setu pred Tavčarjem.
Tretji predstavnik akademikov pa je še pri namiznoteniški abece-
di ln ni predstavljal ovire za borove Igralce.
Izid dvoboja:
BOR — CUS 5:4
Milič D. — Longo 2:1 (21:17, 17:21, 21:19)
Tavčar A. — Paparo 2:0 (21:2, 21:8) Moro — Isler 6:2 (24:26, 19:21) Milič — Paparo 2:0 (21:5, 21:9) Moro — Longo 0:2 (18:21, 14:21) Tavčar A. — Isler 1:2 (21:13, 15:21, 11:21)
Moro — Paparo 2:0 (21:7, 21:1) Milič — Isler 0:2 (18:21, 16:21) Tavčar A. — Longo 2:1	(18:21,
21:14. 21:14)
S tem uspehom je Borova ekipa nepremagana zr':ljučila ta pokrajinski del tekmovanja C lige in se zdaj pripravlja na dvoboj z zmagovalcem goriške cone.
KONČNA LESTVICA BOR	4	4	0	28	8	8
UNI	4	2	2	22	14	4
CUS	4	0	4	4	32	0
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
i Dva praznična ™ dneva
Deklice s košarami so šle mimo. Katera med njimi je dobila prvo nagrado za košaro? Dali so jo hčeri Fra Sistoneja. Se razume! Spletla ji jo je gospa Imelda, ki je študirala za učiteljico v Rimu in se je vrnila bleda in shujšana domov, kjer se je zaprla s svojo strogo teto, ki jo je prisilila, da se je poročila s surovim čevljarjem. Gospa Imelda je danes suha ko trska. Gotovo misli na Rim, toda danes ima lepo hčer kakor sonce, krepko in okroglo, ki se ji je rodila s sedmim mesecem in je popolnoma podobna rdečelasemu fevdnemu gospodu.
«Uboga gospa Imelda! Ali ve, da je grof sedaj v gradu? Pa tudi, če bi vedela, se sedaj za to nič ne meni. Je poročena.«
Sedaj so vsi moški doma. Tudi tisti, ki živijo vedno zunaj, so znova odprli po tolikih mesecih hišo, tisti pa, ki je nimajo, so pri sorodnikih in vsi so pri kosilu. Mesar Fjorindo je zaklal s svojim družabnikom Spakamontanjo telico, pet koz in pet ovc in vsi so lahko občudovali pod mesarskim lokom, kako so debele. Ženske so kupile drobovino, kri in meso. Fjorindo je narezal drobovino in živali na kose.
«,Lepo je nesti domov lep kos drobovine, nataknjene na vrbovo šibo. Spakamontanja je zares spreten pri tem, ko vtika debelo iglo skozi vrbovo šibo in nato zveže z vrvico kose drobovine in mesa. Zdi se, kakor da so šopki cvetlic in ne kosi mesa. Dobro je to cvrtje, ki je prirejeno na ognju in diši po različnih vrstah lesa: po gradenu, leskah, brestu in murvi in po najboljšem izmed vseh, seveda, po oljki in trti. Med cvrtjem pa je čebula z vrta, olje od tvojih oljk in paradižnik, ki si ga sam zasadil in je s tvojo ljubezuijo rasel. Končno je tu kruh,
za katerega si tako trepetal, pa ti je tako pičlo povrnil trud. Ko bi vsaj bil ves tvoj! Toda graščina ti ga odvzame šestdeset odstotkov. Tam pa imaš dolg in, če ženske ne bi šle paberkovat in pobirat odpadle oljke, kaj bi napravil? Danes lahko ješ sir in cvrtje. Kako dober je ta kos, ki diši še po sladkem ovčjem mleku in po ostrem kozjem in po vseh tistih vonjih živali z gorskih rebri...«
«Koliko ovc imaš?«
«Tri ovce in dve kozi. Toda moj paglavček ne more zaradi njih v šolo, ker jih mora varovati; sicer bi jih moral peljati na pašo sam, ker uhajajo rade na tujo zemljo. Tudi bos mora hoditi skoraj celo leto, ker mu ne morem oskrbeti čevljev. Pravi vedno, da bo odšel v Rim; pa tudi desetletna hči hoče oditi v Rim za služkinjo. No, imate prav! Tudi polovico sira moram pošiljati v graščino in vsak drugi dan kozje mleko za upravnikovo ženo, da si z njim umiva obraz, kakor pravi. Kljub temu je grda. Pa jajca? Ali sploh lahko kako spiješ? Ne. Moraš jih nesti gospe Neni v prodajalnico, da tl da zanje sol, cigaro in milo, ob nedeljah pa čuvaju, ki hodi okrog z dvocevko in pravi, da hodijo tvoje kokoši med žito, v vinograde in pod figova drevesa in napravijo več škode ko ptice. Če pa ne prineseš jajc, tedaj strelja med kokoši. Kolikokrat je že to napravil in odnesel s seboj cele in prestreljene. In prašiči? že tako jih na pol kupiš in na koncu moraš vse razpoloviti in razdeliti zaradi neveste. Na pol? Ne, še več ko na pol, kajti ko ga zakoljem, plačam pristojbino jaz; nato pa prideta v hišo jest čuvaj in upravnik in čuvaju moraš dati jetrca in kos pečenke. Si razumel?
Ti je všeč to vino? Pa saj sem ga jaz napravil. Tam gori v graščini ti ob berbi poberejo vse grozdje in jaz si ga moram odkupiti, če ga hočem imeti doma.	.
Z oljem je še slabše. Stojijo za teboj z dvocevko, kakor da bi bil slabši od roparja Musolinija. Celo poželjive poglede ti štejejo! Niti dnine ti ne plačajo, ko pobiraš oljke, ker sem kolon in spolovinar, in če hočem imeti olje, si ga moram odkupiti v graščini, ženske hodijo obirat oljke na druga posestva
in na delo k drugim in dobijo tedaj po dva litra olja na teden, če ne zahtevajo denarja. Na tak način in še s kakim litrom, ki ga pridelam na majhnem nasadu na svojem koščku zemlje, pridemo do polovice olja, ki nam je potrebno. Nato se začne zopet stara pesem. Moraš si ga izposoditi ali se zateči v graščino. Tedaj je ena sama žalost v tebi, kajti dolga ne zbrišeš nikoli več; veča se vedno bolj ta dolg kakor balon našega svetnika. Pa tudi v graščini se napihujejo, in to bolj ko balon!... Na naš račun!... Na naš račun!... Capini!...«
Naselje je sedaj v krotkem pričakovanju. Skozi vrata in okna že začenjajo prihajati pod nos vonjave okusnih omak iz koštrunovega in kozjega mesa in pečenke na ražnju. To so zdrave in mikavne vonjave stvari, ki se kuhajo na star način po kuharski knjigi, ki gre iz roda v rod, in ki bodo začinile drobne, iz jajc narejene, rezance, da ti potem hrustajo pod zobmi, posuti z veliko količino nastrganega ovčjega sira in politi s tako gosto omako.
Kar naenkrat se zaslišijo zvonovi, a ne kakor na praznik, ampak, kakor da bi bili plat zvona.
«Marija! Kaj se je zgodilo? In ravno danes, ko je naš praznik?«
Zvonovi bijejo plat zvona kakor ob požaru, nesreči ali nevihti. Tedaj priteče mimo vseh hiš grbavec — in danes ni dan za peko — in kriči na ves glas: «Grof je ukradel ves zaklad našega svetnika! Pohitite! Pohitite!...«
Pri odprtinah se pojavijo ženske z zavihanimi predpasniki ob pasu da se ne bi umazale. Moški si Čez srajce hitro nataknejo nove črne suknjiče, snamejo dvocevko z zidu, stečejo v hleve in zgrabijo za gnojne vile, grablje, nože, motike in lopate, pripravljeni so na odhod kljub kriku in viku žena, ki prosijo. «<Kam greste? O, mati moja, in še tja gon! Saj te lahko uniči kakor suho palico, o ta grdi vrag. ki ga je izbruhal sam pekel »
Možje ne slišijo in ne odgovarjajo Vsi so na gestah in odhajajo. Slišijo se strahovit ropot čevljev, udarci z žeblji nabitih čevljev in žvenket kovinskega orodja. Prihitijo še zadnji možje, ki so bili zunaj vasi. Tujci gledajo na to mogočno četo
tiho izza oken, ki so svečano okrašena s posteljnimi odejami, z geranijami in nageljni v cvetju... Sedaj so na trgu pred cerkvijo, ki jo zastavljajo duhovniki.
«Ali je res?« sprašujejo ljudje.
«Res je,» odgovarja župnik. «Vendar, kaj delate tu? Pojdite domov! Bom že jaz poskrbel za to!«
Možje nič ne odgoviprijo. Sedaj so tu, strnjeni skupaj pred glavnim vhodom. Vsi dvigajo visoko svoje orožje in grozijo.
Nenadoma se zasliši na ves glas. ((Prekleti grof, prikaži se! Prikaži se in prinesi nazaj stvari, sicer ti razbijemo vrata!«
Vsi so pripravljeni na vse, tudi tisti, ki ne hodijo nikoli v cerkev in ki dajo na cerkev toliko ko na grofa. Užalitev jih je napravila nerazsodne in že so se prve gnojne vile usmerile proti vratom.
«Nagnusnež! Mrha! Pridi sem! Demon, ki sesaš našo kri! čreva ti bomo položili v roke! Pacek!«
Tedaj so se pojavili karabinjerji in rekli: ((Pomirite se! če ne, vas vse zapremo!«
Ne umaknejo se, ne, ne morejo tega storiti. Tedaj se pojavi pri oknu sodne dvorane župnik in reče: ((Bodite mirni! Nikar ne streljajte! Grof je samo želel, da bi njegov prijatelj, neki tuj umetnik, narisal relikvije; nato pa jih prinese zopet nazaj. Sam grof vam bo govoril!...«
Porogljiv aristokratski obraz se je prikazal med župnikom, upravnikom in čuvajem, ki sta ga ščitila z nabitima in namerjenima dvocevkama.
«Kmetje, prijatelji moji, koloni, spolovinarji in vsi ljudje, ki živite od mojega kruha! Kako morete misliti, da bi vam jaz mogel vzeti to, kar so. vam podariliymoji dedje? Vse izročam nazaj vašemu dušnemu pastirju. Sklenimo med seboj mir! Vse vas vabim ta večer sem, v graščino na zabavo. Vsi bodo dobili darilo: mož in žena, ki jo bo pospremil,« je rekel grof in se umaknil.
(Nadaljevanje sledi)
L
'uredništvo- TRSI - ULMONTECCH1 6 - II. TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico I-II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrt-letoa 2 250 Ur polletna 4.400 lfr, celoletna 7.700 lir - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965.	- Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega, tis	'	.	j .?5sv’0 bJubljana' StaTL	J
telefon 22-207. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603 86 - OGLASI:	Cene oglasov:	Za vsak mm v širini enega stolpca:	trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali	4° *ir beseda. - Oglasi tržaške tn goriške pokrajine
naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri aSocletk Pubblicitš Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	__________