Poštnina plačana v srotovfnL Leto XVI,. štev. 79 o pravništvo: Ljubljana. Hnafljeva ulica a. — Telefon St. 6122, 3123, 3124, 3126. 3126. lnseratni oddeleK: Ljubljana Selen* Ourgova UL 3. — Tel 3492, 2492 Podružnica Maribor: Gosposka uilca iSt. 11. — Telefon dt 2465. Podružnica Celje; Kocenova ulica flt 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842. Praga čislo 78-180, Wien št 10S.24L Ljubljana, četrtek 4> aprila 1935 Cena t Din Naročnina nmfet mesečno Din 2&.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmaverjeva ulica Stev. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Češki vzgled Letos, ko se Slovenci pripravljamo na proslavo petdesetletnice Ciril Metodove družbe, obhajata svoj polstoletni jubilej tudi dve veliki češki obrambni organizaciji: »Narodni jednota severoče-ska« in »Narodni jednota pro severo-vychodni Moravu«. Naravno je, da se bodo ob priliki jubilejnih proslav polagali računi o opravljenem delu. Predstavljali bodo pri nas kakor pri Čehih lep kos narodne zgodovine in obenem nudili priliko za primerjanje, ki bo vsekakor zanimivo in poučno. V narodnem podrobnem delu in v organiziranem nacionalnem odporu so bili brez dvoma Čehi naši učitelji in vzorniki. Posebni položaj, ki smo ga imeli Slovenci v avstrijski dobi, ko smo bili z državnimi in notranjimi političnimi mejami od vseh strani odrezani od svojih jugoslovenskih bratov in v boju za obstanek prepuščeni sami sebi, seveda ni dovoljeval našim organizacijam niti približno enakega razmaha, kakor je bil mogoč pri številčno in gospodarsko močnejših, pa tudi politično vplivnejših Čehih. Vendar če vzamemo v pcštev vse težke okolnosti, smemo biti ponosni na to, kar smo izvršili in dosegli. Ne smemo pa s tem reči, da bi ne bih lahko zmogli še več, če bi ne bilo specialno slovenskih grehov, ki so ohromu-joče vplivali tudi na idealno prizadevanje za samoohranitev. Tako se pri nas domača politična borba ni ustavila pred splošnimi vsenarodnimi potrebami in velik del truda naših požrtvovalnih delavcev se je moral izčrpavati v obrambi pred domačimi nasprotniki. Pri Čehih je bilo to od nekdaj drugače. Njihovi strankarski boii so bili brez dvoma dovolj ostri in tudi brezobzirni. nikdar se pa niso dotikali skupnih nacionalnih zadev. Njihove obrambne organizacije so bile vsakemu Čehu nedotakljive, in vrhovna instanca, narodni svet, se je respektirala kot najvišja avtoriteta v čisto nacionalnih vprašanjih. Ob sodelovanju vseh narodnih plasti so mogle te obrambne organizacije tako rekoč delati čudeže in ni dvoma, da bo petdesetletni pregled, ki ga bomo do-bili pred oči, izkazoval številke, vzbujajoče občudovanje in zavist. Mi danes živimo kljub krizi in gospodarski tesnobi vendarle v ugodnejših razmerah, kakor pred vojno; zato smemo misliti na bolj času itn razmeram odgovarjajočo preosnovo našega narodno-ohranitvenega dela, kakor je bila mogoča v avstrijski dobi. Zato je češki vzgled za nas še vedno enako aktualen in učiti se nam je tudi danes z nezmanjšano vnemo, kajti potrebe nacionalne samopomoči so sicer morda spremenile svoj obrez, niso pa izginile, niti se niso zmanjšale. Ni dovoli, da izkazuje naša meja še celo vrsto nerešenih problemov; po' osvobojen ju stopa pred nas, ki živimo v svobodi, nacionalni problem jugo-slovenstva onstran mej. Nacionalni in kulturni stiki z našimi manjšinami in z našimi izseijenci so za nas ne samo častna zadeva, nego naravnost vprašanje naše narodne eksistence, če imamo pred očmi, da živi izven naših meja polna dva milijona jugoslovenskih rojakov. Letošnja petdesetletnica Ciril-Metodo-ve družbe bo pokazala, ali smo nacionalno toliko zreli, da smemo misliti na nove, velike naloge. Videli bomo, ah bodo zmogle naše narodne množice in pred vsem naša inteligenca ono zanimanje, ki ga }>o pravici zahteva praznik naše glavne obrambne organizacije. Radi bi tudi za ta primer pokazali na češki vzgled. Te dni je osrednji odbor »Narodni jednoty severoče&ke« na slavnostni seji določil program narodne spominske proslave. Uvod vanjo je bila seja sama, na kateri se je pred vsem izkazala čast ustanovitelju, tedanjemu voditelju češkega naroda dr. Františku Riegru. Nato so člani vodstva štorih slovesno zaobljubo, da bodo v drugem pet-desetletju z nezmanjšano ljubeznijo vztrajali v delu za integriteto republike in za ojačenje obmejnega življa v vsej državi. Dne 2. junija bo velik manifestacijsM tabor v Pragi, združen s svečanim sprevodom skozi mesto, ki se ga udeležijo vse nacionalne korporacije. že zdaj se organizirajo odposlanstva iz vseh krajev društvenega območja in zlasti številne skupine obmejne dece kateri velja poglavitna skrb Jednote. Pomembnejši pa od načrtov za zunanje manifestacije, akoravno njih propagandnega pomena ni podcenjevati, so nadaljnji sklepi osrednjega vodstva. Za oetdesetletnico izda organizacija Suber-tovo zgodovino razvoja češkega naroda v jezikovno mešanem ozemlju, delo,^ ia bo nedvomna obogatitev češke politično zgodovinske literature in kakršno bi tudi mi krvavo potrebovali. Najvažnejša jubilejna prireditev pa bo vsenarodna zbirka za jubilejni fond. ki bo skrbel za podporo šolskih, gospodarskih in socialnih potreb obmejnega prebivalstva. Postavljena je naloga, da se v ta fond zbere vsota enega milijona čeških kron. Kdor pozna iz zgodovine minulega stoletja požrtvovalnost češkega naroda, ne bo dvomil niti trenutek, da bo ta ogromni program tudi res izpolnjen. Vodstvo organizacije namreč v svojem prizadevanju ni osamljeno im prepušče- PO LEPEM USPEHU V MOSKVI PRAZNIH ROK IZ VARŠAVE Lord Eden v Varšavi s svojo misijo ni imel sreče - Poljska še vedno odklanja vzhodni pakt - Eden je snoči odpotoval v Prago Varšava, 3. aprila, g. Varšavski razgovori angleškega ministra Edena so bili opoldne končani. Uradni komunike o razgovorih pravi: Čuvar državnega pečata lord Antony Eden je informiral poljskega zunanjega ministra polkovnika Becka o poteku in rezultatih razgovorov, ki so jih imeli angleški državniki v Berlinu in Moskvi na podlagi angleško-francoskega komunikeja od 3. februarja. V razgovorih, ki so se vršili v odkritosrčnem in prijateljskem tonu, je polkovnik Beck nato informiral angleškega državnika o stahscu poljske vlade glede splošnih problemov, ki jih vsebuje londonski komunike, ter o mednarodnem položaju. Oba državnika sta soglasno prišla do prepričanja, da je njuna izmenjava misli, ki je imela informativen značaj, popolnoma dosegla svoj namen. Obenem sta oba državnika ugotovila primernost ohranitve medsebojnih tesnih zvez v zvezi z nadaljnjim razvojem političnega položaja v Evropi. Preko tega komunikeja se avtentično ne more ničesar zvedeti o rezultatih varšavske konference Edena. Veliko pozornost je v političnih krogih zbudilo dejstvo, da je Eden takoj po svojih razgovorih sprejel na kratka posvetovanja poslanike Francije, Rusije, Italije ter Češkoslovaške, katere je brez dvoma informiral o svojih varšavskih razgovorih. Eden je ob 17.10 odpotoval v Prago. Beckova in Edenova zdravica Varšava. 3. aprila. AA. Na banketu, prirejenem na čast britanskemu ministru Edenu, je izrekel poljski zunanji minister Beck tole zdravico: . , Pred kratkim sem listal po starih zgodovinskih dokumentih, ki so v zvezi s po r ako • britanskimi odnošajl; Pri tej priliki sem zagledal pismo od 3. marca 1508, ki ga je poljski kralj Sigmund Avgust poslal angleški kraljici Elizabeti. V tem pismu zagotavlja poljski kralj angleški kraljici, da bodo v njegovi državi podaniki britanske kraljice prav "tako dobro sprejeti, kakor da bi bili poljski podaniki. sko prijateljstvo zžzeniata dgov dgovc ovv To pismo dokazuje, da angleško - poljsko prijateljstvo ne datira šele iz današnjih dan. Zato sem srečen, da lahko izrazim radost, ki jo vsi čutimo, ko smo doživeli priložnost, da vas poadravimo v Varšavi. Vsa poljska javnost z živahnim zanimanjem spremlja prizadevanje britanske vlade za zboljšanje mednarodnih odnošajev in ponovno utrditev toliko potrebnega medsebojnega zaupanja med državami. Želel bi, da bi odnesli v svojo domovino najlepše vtise in prepričanje, da bodo odnosa j i med našima dvema državama ostali stalno prijateljski, v skladu z globoko vsajenimi težnijami obeh naših narodov. k', imata prirojeno dobro voljo v od-noš-aijih do drugih. Minister Eden je odgovoril: S posebnim zadovoljstvom ee vam zahvaljujem za ljubezniv sprejem. Moja vlada je bila posebno srečna, da je dobila vabilo, naj bi britanski minister prišel v Varšavo. To pot je prvič, da je britanski minister prišel v Varšavo. Prepričan sem. da bo ta obisk v veliko korist delu za medsebojno razumevanje in spoštovanje. Prepričan sem. da bodo prijateljski razgovori, ki sem jih imel z vami in z maršalom Pileudskim, velike koristi in da bodo omogočili boljše razumevanje in presojo vloge, ki pripada drugi strani o velikem delu mednarodne organizacije miru. Dva vzhodna pakta Varšava, 3. aprila. AA. Tu krožijo glasovi, da je pri razgovorih med ministrom Edenom in sovjetskimi politiki v Moskvi prišla z ruske strani ideja, da naj bi se vzhodni pakt nadomestil z dvema paktoma: severnovzhodnim in jugovzhodnim. Poljska bi bila zelo naklonjena takšnemu severnovzhodnemu paktu (paktu baltiških držav), h kateremu Nemčija ne bi pristopila. Za pakte o senapadanjo in proti vzhodnemu paktu Varšava, 3. aprila č. Glavni rezultat poljsko-angleških razgovorov je ta, da so si sedaj tudi Angleži na jasnem o poljskem trdovratnem zavračanju francoskih in angleških načrtov o vzhodnem paktu. Poljska vlada stoji slej ko prej na stališču, da bi se avtomatsko zapletla v vojno med dvema državama, če bi podpisala vzhodni pakt., svojega ozemlja pa absolut- no noče izpostavljati nevarnostim. Zaradi tega predlaga raje sistem bilateralnih paktov o nenapadanju. Vzhodni pakt bi podpisala le, če bi se v njegovih načrtih izvršile znatne izpremembe. Pariz, 3. aprila č. P-> informacijah, ki jih imajo tukajšnji listi o Edenovih konferencah e poljskimi politiki se stališče Poljske napram vsem predlogom H fran-cosko-angleškega londonskega komunikeja z dne 3. marca ni nič izpremenilo. »Oeuvre« pribija, da Pilsudski in Beck slej ko prej vztrajala pri dosedanji poljski politiki, ki se je razvijala povsem v skladu z nemško. Feok je Edenu baje sporočil, da poljska vlada iz enakih razlogov kakor nemška »oče pristati na angleške predloge. Poljski komentarji Varšava, 3. aprila, g. Iz poučenih krogov doznavajo da se je polkovnik Beck v razgovorih z'Edenom postavil na stališče, da zadoščata za varnost Poljske pakta o nenapadanju z Nemčijo in Sovjetsko unijo. Pristop Poljske k vzhodnemu paktu brez Nemčije bi se mogel tolmačiti kot stališče proti Nemčiji. Varšava, 3. aprila AA. Varšavski last »ABC« pravi, da je Eden obvestil poljskega zunanjega ministra Becka, da si Velika Britanija želi sodelovanja Poljske pri varnostnem paktu, ki bi dal Evropi daljši mir Anglija ni postavila Poljski nobenih konkretnih ali neelastičnih predlogov, pač pa je naglašala potrebo izhoda iz sedanjega kaosa, zapadne države in Rusija še niso sestavile končnih podrobnosti, pač pa je njihov načrt o varnosti gotov v načelu. Becik je odgovoril Edenu odkrito, da si Poljska želi trajnega miru v vzhodni Evropi in da je pripravljena na velike žrtve, vendar pa ne more prevzeti obveznosti, ki hi ogrožale mir države in nedotakljivost njenih mej. Dosedanji načrt vzhodnega pakta je bil ravno v tem oziru dvoličen. Bden tn Beck sta ugotovila, da vlada med angleško in poljsko vlado popolno skladje. Glede vzhodnega pakta je vse odvisno od tega ali je Eden z^istil Varšavo s prepričanjem, da je mogoče poljske pridTŽke prilagoditi stališču zapadnih držav, ali pa je Eden prepričan, da so razlike nepremost- 131 Berlin, 3. aprila. w. Po poročilih berlinskih listov se da domnevati, da so v Varšavi razpravljali o izpremenjenem načrtu vzhodnega pakta. Zdi se. da Poljska v tem vprašanju ne postopa enotno z Nem- čijo. Varšavska poročila govorijo o tem, da je Eden postavil poljski vladi vprašanje ali bi bila zadovoljna z medsebojno pomočjo v zraku. Zdi se, da Poljska proti temu nima nobenih ugovorov, dočim ne bi pristala na pravico prehoda tujih čet preko poljskega ozemlja. Opuščeni predlog Pariz, 3. aprila. AA. V zvezi z Edenovim obiskom v Varšavi doznava »Jour« iz zanesljivega vira, da je Eden prišel v torek v poljsko zunanje ministrstvo trdno odločen, da ponudi kot osnovno podlago za kompromis letalski pakt, izdelan v Londonu; toda v razgovorih z zunanjim ministrom Beckom je prišel do prepričanja, da bi bil tak predlog vnaprej obsojen na neuspeh, in je zato svojo namero opustil. Pariz, 3. aprila AA. Posebni dopisnik Havasa poroča iz Varšave: Po razgovoru s poljskim zunanjim ministrom Beokom se zdi, da je organizacija varnosti ob vzajemni 'pomoči in omejitvi oboroževanja ne v regionalnem, temveč v evropskem okviru tisti obrazec, ki bi ga mogel odobriti britanski minister. Sklepe v Stresi naj odobre vse članice Društva narodov London 3. aprila g. Po poročilih jutranjih listov iz Londona je angleška vlad* na podlagi Edenovih poročil iz Varšave že izvršila priprave za konferenco v Stresi. Anglija bo najbrž predlagala, naj na konferenci treh ministrskih predsednikov sprejme sklep, ki bo vseboval glavna načela londonske resolucije od 3. februarja. Ta sklep bo najbrže stremel za tem, da se izvede splošna ureditev vseh evropskih spornih vprašanj po Društvu narodov in aa bi vse članice Društva narodov odobrile sklepe, sprejete na konferenci ▼ Stresi. Državni pod tajnik v zunanjem ministrstvu Vansittart je imel včeraj popoldne daljši razgovor z' Italijanskim poslanikom Grandijem c Edenovih pogajanjih v Moskvi in Varšavi in o konferenci treh velesil v Stresi. Pariz, 3. aprila. AA. >0euvrw piže o načrtu resolucije, ki naj bi jo sprejeli v Stres1-Resolucija bi imela obsoditi ponovno oboroževanje Nemčije. Velika Britanija dela na to, da bi se za resolucijo pridobile razen treh držav ki bodo zastopane v Stresi, še Rusqa in nekatere druge države. Resolucija bi po- udarila, da države, ki jo predlagajo, slej ko prej ostanejo pri svojih dosedanjih načelih o varnosti, in da edino zadržanje Nemčije ovira izvedbo teh načel. Dalje bo izrazile nado, da bo Nemčija izpremenila svoje zadržanje. V nasprotnem primeru si bodo v resoluciji podpisane države izgovorile pravico do sporazumnih vzajemnih ukrepov v interesu miru. Eden na potu v Prago Praga, 3. aprila, d. Angleški pravosodni minister Eden prispe v Prago jutri ob 8. zjutraj ter ga bodo slovesno sprejeli na Wilsonovem kolodvoru. Ob 10. se prično njegova posvetovanja z dr. Benešem v zunanjem ministrstvu. Po konferenci priredi dr. Beneš na čast gostu intimen banket. Ob 13. odide Eden na letališče v Kbelo, odkoder se z letalom vrne naravnost v London. K obisku Edena piše »Češke Slovo«: Češkoslovaška nima nobenih tajn. Zato dr. Beneš in Eden ne bosta imela nobenih zapletenih vprašanj. Ostali listi priobčuje jo članke o velik'h vrlinah in državniški sposobnosti angleškega ministra. Oficiozna »Prager Presse« piše: Pogajanja v Pragi seveda ne bodo mogla doprinesti mnogo k rezultatom, ki jib prinaša angleški državnik iz Moskve m Varšave. Mogla bodo le poudariti, da je Češkoslovaška z vso odkritosrčnostjo v fronti miru in da ima trdno voljo doprinesti svoj delež k izvedbi organizacije miru, ki ne bo izključevala nikogar m ki bo služila interesom vseh. Francoski tisk o poljskem povabilu Lavalu Pariz, 3. aprila č. Pariški tisk je 1 zadovoljstvom sprejel vest o povabita Lava! a v Varšavo, dasi ne more prikrivati svojih dvomov, ki b* ga Se vedno lotevajo spričo pogodbenih obveznosti Poljske napram Nemčiji ln zaradi stališča poljsko vlade glede na organizacijo evropskega miru in vzhodni pakt. Ker pa je Laval takoj sprejel povabilo poljske vlade, sklepajo, da so se morala o tam vršita r poslednjih dneh zelo diskretna pogajanja med francosko ki poljsko diplomacijo. Razlog, da se skuša Poljska vsaj deloma znova postaviti na stran Francije, po mnenju pariškega tiska predvsem ponovne nemške zahteve, da ee Nemčiji vrae poljski koridor. »Petit Pariš ien« ugotavlja, da Jo polito povabilo sicer ljubezniv«, vendar ne bafi iskreno in da kljub vsema ni pričakovati definitivnega prookreta v dosedanjem sa-držanju poljske zunanje politike. Sicer bo imel Laval ▼ Varšavi dovolj prilike, da razčisti glavna vprašanja in obrasdoži francoske načrte, toda francoske politične javnosti to ne sme premotiti. Dokler bo Poljska vezana na Nemčijo t važnih političnih vprašanjih, ostane namreč njena vojaška zveza s Francijo več ali manj na papirju. Nova španska vlada Lerroux je sestavil vlado brez katoliške ljudske stranke Odgoditev parlamenta za mesec dni Madrid, 3. aprila. Lerroux je kljub velikim težkočam danes popoldne sestavil svojo vlado. Nova vlada je docela manjšinska vlada ter je sestavljena takole: ministrsko predsedstvo: Lerroux, zunanje zadeve: Rocha (radikal), notranje: Valadores, generalni guverner Katalonije, finance: Zabala (neodvisen), pravosodje: Cantos (liberalni demokrat), vojska: general Marquele (izven parlamenta), mornarica: admiral Xavier Sala, prosveta: Bances (neodvisen), delo: Vaquero (neodvisen), javna dela: Guerra del Rio (radikal) kmetijstvo: Penaya (izven parlamenta), industrija: Marraco (republikanski radikal). Predsednik republike je istočasno z imenovanjem vlade podpisal dekret, po katerem se zasedanje parlamenta odgodi za mesec dni. Predsednik je to storil, da prepreči takojšnji padec vlade. Vodja katoliške ljudske stranke. Gil Robles, je namreč izjavil, da njegova stranka ne bo podpirala radikalne vlade Lerrouxa. V teh okoliščinah Lerroux ne bi imel večine v parlamentu. Z odgoditvijo parlamenta je novemu ministrskemu predsedniku dana možnost, da v prihodnjih štirih tednih rekonstruira svoj kabinet na širši podlagi. V levičarskih republikanskih krogih menijo, da republikanski režim v Španiji še nikoli preživljal tako težke krize kakor te dni. ni V novem kabinetu Lerrouxa je samo 6 poslancev. Obstoj vlade je odvisen od stalisca, ki ga bo zavzela katoliška ljudska stranka Gil Roblesa. Pravica — ne pa nasilje Predsednik francoske vlade o posledicah nemjfke oboroževalne politike - Mogočna zanpmca Flandmn Pariz, 3. aprila. AA. Ker je poslanska zbornica izčrpala dnevni red, je predsedmk no samemu sebi. Cela vrsta čeških mest in občin — prva med njimi je bila Mlada Boleslav — se je že postavila v službo nabiralne akcije, večina ostalih jim bc še sledila. Tako bo na delu vsa nacionalna javnost, da vredno proslavi spomin ustanovitve te narodne obrambne organizacije in da organizaciji tudi za bodoče delo na razpolago izdatna sredstva. Ob takem vsenarodnem razumevanju je uspeh narodne zbirke še v naprej zajamčen kljub krizi in gospodarskim težavam. Ali se bomo učili na tem zgledu, ko se pripravljamo na svoj jubilei? vlade Flandin prečital snoči izjavo, v teri zahteva najširšo podporo parlamenta, preden se začne 15. aprila v Društvu narodov razprava o pravni strani novega nemškega oboroževanja. Ponovno oboroževanje Nemčije nalaga Franciji dolžnost da organizira švoio varnost z vojaškimi ukrepi in s primernimi vojaškimi sporazumi, sklenjenimi z državami, ki so prav tako odločene za vsako ceno ohraniti mir. Ponovno oboroževanje Nemčije je neizpodbitna enostranska kršitev mirovne pogodbe in pakta Društva narodov. Med viharnim odobravanjem poslanske zbornice je nato Flandin izjavil, da pomeni francoski aoel na Društvo narodov privrženost Francije k ustanovi klima delati za ohranitev miru na zemlji. Nihče ne sme niti misliti na to, da bi z enostransko odpovedjo podpisanih pogodb mogla zavladati sila nad pravico. Predsednik vlade Flandin je nadalje podčrtal. da bo vlada ščitila prav tako tudi javni kredit in narodno valuto. Frank bo ohranil svoje čvrste postojanke ki ima za osnovo zlati standard. Vlada bo pustila kovati tudi zlatnike. Poslanska zbornica je nato i/rekla vladi zaupnico s 410 glasovi proti 134, nakar se je odgodila do 28. maja. Listi so sprejeli izjavo predsednika vlade Flandina zelo ugodno. Celo desničarski listi ki so bili zadnje čase nekoliko bolj rezervirani, ugotavljajo, da se je položaj vlade znova utrdil. Nemčija bo povabljena na pomorsko konferenco London, 3. aprila AA. »Daily Tele-graph« poroča, da bodo Nemčijo po vsej nriliki povabili na letošnjo pomorsko konferenco. Prvotno je kazalo, da se je bodo udeležile samo države, ki so podpisale vvashingtonsko pogodbo. Zadnji mednarodni dogodki pa so pokazali, da bi bilo sodelovanje Nemčije pri bodočih sporazumih o pomorski razorožitvi priporočljivo. Zaenkrat si tega sodelovanja žele samo Velika Britanija, Amerika in Japonska, Francija je napram temu predlogu dokaj hladna, Italija pa rezervirana. Hitlerjev obisk v Gdansku Gdansk. 3. aprila g. Tukaj so razširjene govorice, da bo nemški kancelar Hitler v soboto dan pred volitvami v Gdansku v letalu odpotoval v Kraljevec in da bo pri tem pristal tudi v Gdansku. V istrski cerkvah so odpravljeni naši napisi Trst, 3. aprila, d. Italijanske policijske oblasti v Pulju so izdale odlok vsem občinam, da morajo nemudoma izbrisati vse slovenske rn srbohrvatske religiozne napise po katoliških cerkvah. Ta odlok, tei je sledil svojecasnemu brisanju slovenskih napisov na nagrobnih spomenikih, ukinitvi slovenskih šol in društev in uporabi slovenskega jezika v cerkvi, je izzval v javnosti veliko pozornost Ker pa je odlok v očitnem nasprotstvu z določbami kon-kordata, ki ga je sklenil Mussolini t Vatikanom, pričakujejo, da bodo proti temu postopanju policijskih oblasti intervenirale cerkvene oblasti. Pred preosnovo Gombosove vlade Dunaj, 3. aprila. AA. >Weltblatt« poroča, da bo Gombds zaradi zimage pri nedeljskih volitvah rekonstruiral svojo vlado. V zvezi s tem računajo, da bo madžarski poslanik na Dunaju Gabor Akor zamenjal svoje dosedanje mesto z reeorom državnega tajnika v zunanjem ministrstvu. Trgovinska pogodba med ČSR in Ameriko Washington, 3. aprila AA. V trgovinski pogodbi, ki so jo sklenile s Češkoslovaško so se Zedinjene države odpovedale tarifnim olajšavam, ki jih je češkoslovaška dovolila Jugoslaviji, Avstriji, Rumunijl in Madžarski. Prav tako se odpovedujejo t»-di olajšavam, ki bi Jih češkoslovaška dovolila navedenim državam kasneje. Nova trgovinska pogodba med Zedinjeniiml državami in češkoslovaško sloni na določbi o največji ugodnosti. General Seeckt šef nemškega generalnega štaba? Berlin, 3- aprila d. Povratek generala Seeckta iz Kitajske, kjer je bil leto dni fnstruktor kitajske vojske v Nankingu, pričakujejo v Berlinu z velikim zanimanjem, odkar je postalo znano, da ga hoče vlada pridobiti za aktivno službo. Pogajanja med vojnim ministrstvom in Seeck-tom so se pričela, ko se je mudil še v Nankingu, ter so se kasneje nadaljevala po njegovem vkrcanju na parnik za povratek v Evropo brezžično. Seeckt je baje določen za šefa novega generalnega štaba. Moč nemškega letalstva London, 3. aprila b. V angleški spodnji zbornici je zaman ji minister Simon odgovoril na vprašanje, da je pri angleško-nemških pogajanjih nemški kancelar Hitler priznal, da so nemške letalske sile dosegle pariteto z angleškimi. Volilno gibanje Volilni shod v Petrovgradn Beograd, 3. aprila p. Volilni shod, ki bi moral hiti preteklo nedeljo v Petrovgradu (Velikem Bečkereku) in na katerem je nameraval govoriti prometni minister g. inž. Dimitrije Vujič, bo prihodnjo nedeljo, dne 7. aprila. Brežiški srez Iz Brežic nam pišejo: Preteklo soboto se je vršila plenarna seja sreske organizacije JNS za brežiški srez. V prostorih g. Stirna v Brežicah so se zbrali predstavniki vseh občinskih organizacij JNS. Sejo je otvoril in vodil predsednik sreskega odbora JNS g. dr. Drnovšek, ki je obrazložil pomen volitev za naš srez ter orisal dosedanji razvoj volilne borbe. Omenil je po srezu razširjene govorice, da bi radi bojevniki kandidirali na listi g. Jevtiča znanega rajhenburškega župnika in bivšega poslanca g. Tratnika. Omenil je dalje, da je prijavljena kandidatura g. Kru-leja iz Sevnice in da se govori tudi o kandidaturi g. dr. Vebleta iz Maribora. Nacionalni volilci pa so se že davno odločili in izrekli za dosedanjega poslanca g. Ivana Ureka. On se je sicer z oziiom na svoje zdravstveno stanje prvotno branil ponovne kandidature, končno pa jo je vendarle sprejeL S pozivom, da naj vse organizacije JNS gredo energično na delo, je predsednik zaključil svoje poročilo. Živahno pozdravljen je nato spregovoril g. Ivan Urek. Pojasnil je, zakaj je prvotno odklanjal zopetno kandidaturo in zakaj se je potem odločil, da jo sprejme. Razložil je tudi svoje delo in svojo taktiko v stari Narodni skupščini ter opozoril na težke naloge, ki čakajo bodoče zastopnike našega ljudstva. Govorili so potem še skoro vsi navzoči delegati občinskih organizacij JNS. Vsi so se izrekli za kandidaturo g. Ureka, ki je bila pri glasovanju soglasno in z velikim odobravanjem sprejeta. Drugi del seje je bil posvečen organizacijskim zadevam. Sklenjeno je bilo, da se občinske organizacije JNS spremene v občinske volilne odbore. Po živahnem razgovoru o podrobnem delu je predsednik zaključil skoro tri ure trajajočo sejo. Opozicijske kandidature v laškem srezu Poročajo nam: Naš srez spada po številu prebivalcev med manjše v dravski banovini; vrh tega dajejo dobro polovico volilcev rudarski revirji. Zato se za laški srez razni opozicijski kandidati mnogo bolj zanimajo kakor za druge sreze. Po sedanjem volilnem redu lahko računajo opozicijske kandidatne liste, tudi če zberejo razmeroma lepo število glasov, le na mandat v ka- kem manjšem srezu. Pri tem še računajo, da se bo med rudarji dalo najlažje agiti-rati za opozicijske liste. Tako se zdi laSki srez za kandidate opozicijskih skupin prava obljubljena dežela. Poleg kandidatur, ki jih je »Jutro« iz našega sreza že objavilo, se je sedaj vendarle odločil tudi dosedanji poslanec g. Alojz Pavlic, da se bo vnovič potegoval za mandat, vendar pa ne na Jevtičevi listi, marveč na listi kake opozicijske skupine. Njegov namesntik bo g. Kari Veber, posestnik in bivši župan v šentlenartski občini. Na Hodžerevi listi bo kandidiral pri nas g. Mihael Hrastnik iz Brstnika pri Laškem; njegov namestnik bo baje celjski odvetnik g. dr. Ogrizek, ki bo kandidiral na isti listi menda tudi v šmarskem srezu. Oba dva gospoda sta veljala do sedaj za pristaša bivše SLS. Nekatere nove kandidature v Sloveniji V novomeškem srezu se pobirajo podpisi za novo sresko kandidaturo na listi g. Jevtiča. Kandidat je g. inž. Josip Pavlin, mestni svetnik v Ljubljani, njegov namestnik pa g. Hubert Tomšič, gostilničar in posestnik v Trebnjem. V (Tnomeljskem srezu bo poleg g. Lovšina iz Ljubljane kandidiral tudi s. dr. Koče, tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani. V murskosohoškem sreau bo, kakor poroča včerajšnji »Slovenec« kandidiral bivši poslanec SLS g. prof. Vesenjak, v ljutomerskem srezu pa posestnik in bivši župan g. Rajh, tudi bivši krajevni voditelj SLS. Vse te kandidature' so mišljene na Jevtičevi listi. Na opozicijski Hodžerovi listi bo v Ljubljani kandidiral, kakor je že znano, kamniški odvetnik dr. Iin. Ob skromnih kreditih, ki so v ta namen na razpolago, vzdržujejo naše gradbene instance ceste še v razmeroma dobrem stanju, vendar s kvaliteto prometnih žil v inozemstvu nikakor ne vzdrže primere. Zaradi tega smemo najbrž upati, da pomeni odredba o trasi ran ju od Ljubljane do Kranja samo prvo etapo v izvajanju velikopoteznega načrta in da bo terenska sekcija v nekaj letih v resnici preuredila vso progo od Zagreba do meje, kakor to zahtevajo potrebe sodobnega avtomobilizma m turizma, in da bo polagoma izvedla tudii modernizacijo vseh najvažnejših stranskih cest. JLer doslej še rsi bilo celotnega načrta, bo terenska sekcija potrošila precej časa in energije s snovanjem projektov. Poleg tega, da bo vse cestišče betonirano, bo cesta do Kranja doživela tudi velike izpremembe, kar se tiče izboljšan ja ovinkov in klancev. A ker je poglavitni smisel milijardnega kredita v tem, da da ljudem dela in kruha, se je vodstvo terenske sekcije odločilo. da izdela načrte po posameznih sektorjih, da se na ta način pričetek gradnje Čimbolj pospeši. Najprej bo sekcija pripravila podroben načrt za rekonstrukcijo ceste od ljubljanske mestne meje do Št. Vida. V torek bo komisijski ogled te oeste, a 3o konca maja bo načrt dovršen ki predložen ministrstvu v odobritev. Licitacija no m to razpisana najbrž v skrajšan em roku in proti koncu julija se bo na cesti pričelo delati, tako da bo do zame proga do St Vida zbetonirana. Prihodnjo pomlad se bo delo nadaljevalo, rn če bo sekcija imela dovolj strokovnih moči n« razpolago, bo v teku dveh let vsa cesta do Kranja dovršena. Nič manjšega pomen« kakor beton ira-nje pa je tudi preložitev vseh nevšečih klancev in ovinkov, ki zadajajo prometu na tej naši najbolj frekventirani progi največje težave. Svoj čas je tehnični oddelek banske uprave izdelal podroben načrt za odpravo mednanskega klanca in za preložitev potoka Senicice, ki zastavljata eno najbolj kočljivih nalog vsakemu neverzi-ranemu vozniku. Cesta bo to preložena v razdalji okrog 1300 m m bo vprašanje rešeno tako, da bosta v največji meri zajatn-čenri varnost in preglednost prometa. Nevarnost vožnje po tem klancu poveča še dejfrtvo. da serpentini neposredno sledi komaj 4 m širok most čez potok, nato pa še V neposredni bližini železniški prelaz. Seničico bodo preložiti predvsem zavoljo tega, da bodo čeznjo tn čez vzporedni potok Trešco zgradili en sam most, ki bo sicer nekoliko Jali-a vendar cenejši od dveh dose-dan jih. Prenovljeni kkmec no bo nikjer presezal vzpona 4 odst-, ki ustreza zahtevam sodobnega prometa v polni meri Kredit za to j»radnjo je bil že svoje dni odobren, denar čaka pripravljen v Hipotekama banki in pričetek del se je doslej zavlekel samo »aradi tega, ker so razni interesenti pri-glatiiali rmerom nove želje po raznih korekturah načrta. Te dni pa bo končni projekt poromal v Beograd, itn če z odobritvijo rve bodo mudili, bo cesta pri Mednem lahko še to poletje izravnana. Razen mednanskega so do Kranja potrebni velikopotezne korekture še klanci Jeprca nad Medvodami ter gaštejski in Jelenov klanec v Kranju. Za slednja dva Sneg v aprilu Ljubljana, 3. aprila Izpočetka ugodni režim 40 mučenikov, se je izpnevrgel. Včeraj se je začelo oblačiti in smo dobili najprej pohleven dež, ponoči pa silne nalive. Davi okrog 6. je začelo snežiti v debelih kosmih kakor sredi najhujše zirrre. Sneg ni povzročil hude škode in je za kmeta, ki mu pravi »beraški gnoj«, dobro došel. Izginil je prav kmalu. Nevaren je bil edino za marelice, ki so ponekod že lepo razcvetene. Čez dan, zlasti proti večeru je spet močno deževalo. Celje, 3. aprila Dopoldne je padlo v Celju in okolici okrog 10 cm snega. Težki južni sneg je potrgal okrog 60 telefonskih vodov in mnogo brzojavnih žic. Poštno tehnično osobje jih še vedno popravlja. Popoldne je pričelo deževati, ker pa je bila zemlja zelo izsušena, ni nevarnosti poplav. Maribor, 3. aprila Snežec povzroča motnje v telefonskem prometu. Mokri sneg je z vso težo obvi-sel na telefonskih napeljavah in porušil telefonske žice, ki so visele preko ulic in ležale po tleh. Osobje poštne tehnične sekcije bo še nekaj dni zaposleno z vzpostavljanjem potrganih žic. Jubilej B. Smolarove-Čapkove V Pragi dovrši 4. t m. vneta ljubiteljica našega naroda gospa B. Smolarova-Čapkova šestdeset let. Znana boriteljica za ženske pravice in ustanoviteljica »Jed-note slovanskih žen« praznuje svojo šest-desetletnico še v polni svežini ter je še vedno sredi najživahnejšega društvenega dela. B. Smolarova-Čapkova je Jednoto ustanovila v Pragi leta 1928. Društvo povsem izključuje politiko. Namen mu je gojiti slovansko vzajemnost, gojiti slovanski čut. Doseči močno slovanstvo, to je smoter, zanj deluje društvo kulturno in socialno. Upošteva politične razmere poedinih narodov, in ravno zato imajo Čehinje svoje kuhinje v Kraljeviči, da bi laže dosegle stik z našimi sestrami in brati. Glavni cilj društva je: narodna obramba proti tujcem. Jednota slovanskih žen je v stal- koračila železniško progo z nadvozom, tako da se bo kakšnih 100 m pred mostom vrnila v svoj dosedanji nivo. V celem bo tu preloženih 1200 m ceste, padec pa bo pri 160 m znašal najprej 5 odst., nato pa 3 odst. Načrt za ureditev gaštejskega klanca bo prav tako v najkrajšem času predložen ministrstvu in se bo delo izvršilo najbrž že prihodnje poletje. Jelenov klanec v Kranju, ki mora prav tako prej ali slej priti na vrsto, pa bo odpravljen tako, da bo cesta tekla pri Majd i če vem mlinu vzporedno s staro cesto ob Savi mimo bodočega kranjskega kopališča ter se bo pri km 646 strnila s staro progo. Tudi tu bodo višine in krivine rešene na prav ugoden način. Ko bo urejena cesta do Kranja, za kar je predvidenih 20 milijonov Din, bo ostala pred našo cestno upravo še dolga vrsta nerešenih nalog. Predvsem bo treba odpraviti nevarni ovinek v Naklem, o čemer je bil ministrstvu že prav tako predložen načrt, in pa znani peraški klanec pri Podbrezju, kjer bo treba preložiti cesto v daljavi 4 km in preko Perašice zgraditi velik viadukt, tako da bodo znašali stroški samo te korekture okrog 5 milijonov Din. — A ko je kamen enkrat sprožen in so se dela začela, smemo najbrž upati na skorajšnjo rešitev vseh naših perečih cestnih vprašanj. nih stikih z Društvom prijateljev Lužice. Gospa Smolarova-Čapkova je že često posetila našo državo. S svojim društvom se je jeseni 1933, udeležila kongresa v Beogradu in se na povratku ustavila tudi v Ljubljani. Tedaj smo se seznanile tudi me Slovenke s to živahno in iniciativno Čehinjo, ki je vneta Slovanka in prista-šinja mirnega slovanskega razvoja, saj prireja v ta namen s svojim društvom besede, akademije, koncerte ter razstave slovanskih časopisov. Letos pa je mnogo pripomogla k uprizoritvi Kreftovih »Celjskih grofov«. — Marljivi jubilantki želimo še mnogo srečnih let! V. D. Ob jubileju! Ob svoji petindvajsetletnici sem prejel v obliki brzojavk in pisem toliko prisrčnih čestitk, in to od gospodov predstavnikov najvišjih oblastev do osebno meni neznanih ljudi iz najpreprostejših slojev, da mi ni mogoče, se vsem osebno zahvaliti. Naj se torej oddolžim prav vsem s temi skromnimi vrsticami. Hvala vsem! * Tudi uprava Narodnega gledališča in vsi moji tovariši in tovarišice v našem dramskem ansamblu so storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da bi bila jubilejna predstava čim boljša in lepša. A bolezen, ki se je prav tiste dni pred predstavo vselila v naše gledališče, je zelo ovirala študij in naposled še povzročila, da se je morala jubilejna predstava dvakrat odpovedati. Ker je zaradi zdravstvenenega stanja ansambla grozila nevarnost, da bi bilo treba jubilejno predstavo odpovedati tudi zadnjo soboto, se je uprava Narodnega gledališča sporazumno z menoj rajši odločila, da preloži predstavo na jesen. Oba moja tovariša, gg. Levar in Grego-rin, sta ob svoji obolelosti vztrajala pri vajah požrtvovalno do zadnjega dne, samo da bi omogočila jubilejno predstavo, a sta naposled le omagala. Ker so krožile tako v Ljubljani kakor tudi drugod po Sloveniji zaradi odpovedanega slavja različne neumestne govorice, ki jih tu nočem ponavljati, je moja dolžnost, da jih s to izjavo odločno ovržem. Ljubljana, dne 3. aprila MILAN SKRBINSEK režiser in igralec ljubljanske drame. Pomlad - sezona požarov Motnik, 3. aprila V Zajasovniku je začel goreti velik gozd, last posestnika Franceta Grabnarja in Janeza Novaka. Požar je sicer uspelo ljudem v kratkem omejiti in udušiti, vendar pa imata posestnika okrog 15.000 Din škode. Da je podtaknil ogenj, so ljudje osumili nekega 191etncga mladeniča, ki je doma od Sv. Pavla pri Preboldu in ki so ga po požaru videli bežati v smeri proti Vranskemu. Isti storilec je osumljen tudi da je pred nekaj dnevi podtaknil na hlevu in kozolcu posestnice Križnikove v Zgornjem Motniku dve prižgani sveči, da bi zanetil ogenj, a so domači še v pravem času zapazili in preprečili nevarnost. Vodice, 3. aprila Komaj je včeraj dobro nehalo goreti pri Zamudi v bližnjem Polju, se je snoči okrog 22.30 pojavil rdeči petelin na gospodarskem poslopju posestnika Božnarja, po Otroško perilo je najbolj občutljivo--- ... ne morda zato, ker so ple-niče občutljiva tkanina, temveč zato, ker morajo biti posebno čisto oprane, tako da ne za-ostanejo v njih bolezenske kali. Šele pri kuhanju takega perila v raztopini Schichtovega R a d i o n a, ko prehaja na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno mila vred skozi perilo, se uničijo vse bolezenske kali ter je perilo temeljito oprano in razkuženo. * Kar je dobro za malo otroško perilo« velja seveda se v večji meri tudi za vse drugo perilo v gospodinjstvu in družini. Domači izdelek SCHICHTOV re vse tiigijenično čisto domače Mihovega v Dob rušah. (Kraj je starejšim ljudem dobro znan po stari ljudski povesti »Jama nad Dobrušo«, ki ima tu svoje pozorišče.) V poslopju je bila mlatil-nica in več poljedelskih strojev, ki jih je ogenj uničil, zgorela pa je tudi vsa stelja in slama, da ima posestnik občutno škodo. Ob poslopju jc bil privezan pes čuvaj, ki je v ognju žalostno poginil. Na kraj nesreče so prihiteli najprej gasilci iz Zapog in Vodic, kmalu nato pa tudi iz Smlednika z avtomobilom. Zaradi pomanjkanja vode in zaradi prekratkih cevi je bilo gašenje zelo otežkočeno, nazadnje pa je gasilcem le uspelo, da so ogenj pogasili in preprečili večjo katastrofo. Uspehi planinstva ob meji Število gostov narašča — Telefon in elektrika na Pohorj Maribor, 3. aprila Nedavni občni zbor mariborske podružnice SPD je nudil konkreten vpogled v razvoj našega obmejnega planinstva, ki si iz leta v leto osvaja širše kroge pristašev in pripadnikov. Verno zrcalo tega razvoja predstavljajo številke obiskovalcev iz zadnjih let. Pa tudi vedno nove investicije pričajo o živahni podjetnosti, ki posega v usodo naših pohorskih postojank. Pravo sliko prodirajočega obmejnega planinstva nudi stanje po posameznih postojankah. Mariborska koča — najstarejša postojanka je edina v vrsti naših pohorskih postojank, pri kateri se je obisk napram letu 1933. nekoliko zmanjšal. Število obiskovalcev je padlo za 499 napram 1933 in je v letu 1934. doseglo 6192 To gre na rovaš slabega vremena, ki ni dopuščalo običajnega razmaha letoviščarske sezone. Brezdvomno bi ta postojanka zelo pridobila, ako bi se d-pravil edini nedostatek, ki ga ima, to je pomanjkanje telefonske zveze z Mariborom, ki predstavlja davno in umestno željo obiskovalcev. Vse druge koče beležijo v frekvenci lep porast. Najvažnejša investicija je bila napeljava električne luči pri Mariborski koči, ki jo dobavlja elektrarna od Pohorskega doma. Z elektrifikacijo je ta letoviščarska, zimskosportna in tujsko-prometna točka pridobila na važnosti in privlačnosti. Tudi Klopni vrh je deležen vse skrbi in pozornosti. Navzlic slabim vremenskim prilikam se je število obiskovalcev v letu 1934. zvišalo od 3121 v letu 1933. na 3297 v letu 1934. V jedilnici so izvršili nekatere preureditve in po dolgoletnih prizadevanjih nabavil tudi potreben material za napeljavo vodovoda, ki bo izpeljan v teku poletja. Senjorjev dom: najmlajša postojanka Število obiskovalcev Senjorjevega doma je naraslo v letu 1934. napram 1933. za 530 in je frekvenca znašala 3590. Dom je Lepo in okusno opremljen. Nekateri dobrotniki so celo sami opremili sobe. V drugem nadstropju so dogradili in opremili vse sobe. Razen tega so izpopolnili ves kuhinjski, gostilniški in sobna inventaT. S stalno avtobusno zvezo med železniško postajo Brezno-Ribnica in naselbino Ribnica na Pohorju se bodo ustvarili pogoji za še veliko večje frekvence. Pa tudi s telefonsko zvezo bi dosegli lepe koristi in udobnosti za letoviščarje, športnike in druge obiskovalce. Žal, da je zadeva meteorološke postaje, za katero se je svojčas zanimalo zrak op lovno poveljstvo, zaspala Najsevernejša obmejna postojanka je Sv. Pankracij, ki je dosegel v letu 1934. navzlic poostreni zapori meje isto število obiskovalcev kakor v letu 1933. Ce bo prehod preko meje svobodnejši, se tudi tej naši najsevernejši obmejni planinski postojanki obeta lepši razvoj. Tudi se bo privlačnost te točke povzdignila s postavitvijo razglednega stolpa in so se priprave v to svrho že pričele. 20.000 kontroliranih obiskovalcev je bilo najmanj na važnejših obmejnih planinskih postojankah v preteklem letu, ako vpoštevamo še, da je bilo pri Pohorskem domu najmanj 6000 obiskovalcev. Seveda so ti obiskovalci vpisani v knjige, treba pa je priračunati še ogromno armado nevpi-sanih in nekontroliranih planincev, ki zahajajo na naše obmejne planine. Z ustvarjanjem našega Pohorskega Semmermga med Pohorskim domom in Mariborsko kočo, zgradnjo pohorske avtomobilske ceste, doseženimi železniškimi ugodnostmi ter uvrstitvijo vsega tega ozemlja v vrsto kli-matičnih krajev, elktrifikacijo m napeljavo telefona ter oskrbo drugih ugodnosti, bo to število izletnikov in planincev še vse bolj naraščalo ter bo našemu Pohorju in našemu Kozjaku zajamčen tisti tujskopro-metni pomen, ki mu gre po lepoti lege ter ustvarjenih pogojih vsestranske udobnosti. KULTURNI PREGLED Retrospektivna razstava ruske umetnosti v Pragi Praga, 30. marca. Delovanje slovanskega instituta v Pragi postaja pod vodstvom njegovega ne-utrudljivega predsednika, našega rojaka univ prof. Matije Murka od leta do leta. živahnejše. Do sedaj se je Slovanski institut omejeval bolj na znanstveno sodelovanje med slovanskimi narodi in na podpiranje slovanske znanosti, zadnje čase pa posega tudi na področje slovanske umetnosti. Njegov član, odlični strokovnjak na polju umetnostne zgodovine, univ. prof. Nikolaj O k u n e v, ki ga poznamo Jugosloveni po njegovem monumentalnem delu »M onumenta artis s e r b i -c a e«, čigar zadnje zvezke je izdal prav Slovanski institut, je zasnoval velikopotezni načrt: prirediti v Pragi umetniške razstave posameznih slovanskih narodov, ustanoviti arhiv slovansike umetnosti in slovanski oddelek pri eni izmed praških galerij. Prvi dve točki tega programa se že uresničujeta. Ta mesec je bila v Clam -Gallasovi palači otvorjena prva razstava slovanskih umetnosti — retrospektivna razstava ruske umetnosti, za arhiv pa je zbranega že veliko gTadiva. Pri marsikateri drugi instituciji bi tak grandiozen načrt najbrž ostal na papirju, o Slovanskem institutu pa smo prepričani, da ga bo uresničil. Tudi tokrat bodo Cehi dokazali, kal zmorejo. Saj so podali podoben dokaz s Slovansko knjižnico; v desetih letih 200 tisoč knjig; Priporočali pa bi Slovanskemu institutu, da zbira v začetku za slovansko galerijo predvsem dela onih slovanskih umetnikov, ki so študirali na praški akademiji. Taka-le zbirka bi bila izredno zanimiva, ker bi pokazala vlogo Prage v razvoju slovanskih umetnosti, v njej bi bili predvsem Jugosloveni častno zastopani. ★ Že preko petdeset let je od tega, kar je v Pragi razstavljal prvi slovanski, neče-ški umetnik svoja dela. Bil je Poljak Ma-tejko. Od takrat se je v Pragi vršilo veliko slovanskih razstav, posameznih umetnikov in skupin, vendar pa do sedaj še ni bilo retrospektivne umetniške razstave ka- kega slovanskega naroda v takem obsegu, kot je tokrat. Od ruskih umetnikov so razstavljali do sedaj v Pragi na pr. Ve-reščagin (1886), člani »Združenja potujočih razstav« (tzv. »peredvižniki« 1900), slikarji iz »Mira Iskusstva« (1912); po vojni je priredil Sergej Makovskij razstavo ruske grafike, hči I. Repina razstavo slik svojega očeta, 1. 1933. pa je razstavljal Filip Maljavin. Naj navedemo tudi razstavo ruskih ikon, ki jo je priredil Se-minarium Kondakovianum Razstava v Clam-G ali asovi palači nam nudi pregled ruske umetnosti od konca 18. stoletja do danes. Razstavljena so samo ona dela, ki se danes nahajajo za mejami SSSR, predvsem na Češkoslovaškem. Ne smemo se torej čuditi, da ne srečamo na razstavi nekoliko znanih imen iz ruske umetnostne zgodovine (na pr. J. M. Prja-nišniikava) in da je od nekaterih slovitih ruskih slikarjev razstavljeno samo eno aH dve deli, ki sta včasih za njih dokaj malo značilni (od Vereščagina je na pr. razstavljena samo »Kavkaška pokrajina« iz L 1863.), vendar pa smo presenečeni, koliko znamenitih ruskih umetnin se nahaja dandanes za mejami Rusije, poglejmo si nekatera glavna imena. Od slikarjev portretistov iz konca 18. ki iz začetka 19. stoletja so zastopani F. S. Rokotov (1730—1808) z dvema potretoma, D. G. Levickij (1735—1822), eden prvih profesorjev 1. 1757. ustanovljene akademije umetnosti z enim portretom (Grof AL Razumovskij) in VI. L. Borovikovskij (1757—1825) s štirimi potreti, od katerih se za tri ne ve, ah so originalni, ali ne. Od znamenitega profesorja Akademije umetnosti AZ. E. Egorova (1776—1851), ki so ga svojedobno nazivali »ruski Rafael«, je na razstavi »Janez Krstnik«. Od AL G. Venecianova, predhodnika plein-airismu je razstavljena samo slika x5itanjec. Prav tako je tudi samo ena slika od slavnega slikarja »Zadnjih dnevov Pompejev« K. P. Brjullova. Največji ruski slikar 19. stoletja AL A. Ivanov (1806—1858) je predstavljen s štirimi čudovitimi deli: »Nagi deček«, »Glava mladega apostola«, »Ladje na Volgi« in »Neapoljski zaliv«. Od znanega krajinarja in marinista Iv. K. Ajva-zovskega je na razstavi 6 del, ki spadajo med njegove najboljše stvari in ki se nahajajo v Pragi v raznih zasebnih zbirkah. Od P. A. Fedotova, sijajnega genrista, je žal tudi samo ena slika — portret. Bogato ao zastopani člani »Združenja potujočih razstav«: Iv. N. Kramskoj, Konstantin G. Makovskij, A. K. Beggrov, A. K. S a vranov, V. G Perov, N. A. Jarošenko, Vladimir G. Makovskij, A. I. Kuindži, V. D. Polenov in dr., zlasti najznamenitejši od njih Ulja Jefimovič Rjepin (1844—1930), ki je predstavljen z 21 slikami. Toliko del Di razstavljenih od nobenega gnigega/ umetnika. Dalje srečamo na razstavi zastopnike ruskega impresionizma K. A. Ko-rovina, A. E. Arhipova, 1. i. Levitana, N. D. Milliotija, L. R. Sologuba in dr., znana slavna imena, kakor F. A. Maljavin, V. A. Serov, v. m. Vasnecov, m. V. Nestesrov, grafik in ilustrator L J. Bilibin, A- N. Benods, učenec našega Ažbeta m. V. Do-bužinSkij, član Citroenovih ekspeciicij A, E. Jakovljev, sijajen portretist V. 1. šuha-jev in dolgo vrsto slikarjev — emigrantov, predstavnikov različnih sodobnih smeri, ki živijo večinoma v Parizu. Razstavljenih je 460 del od 155 umetnikov. Na razstavi se lahko seznanimo z vsemi smermi v ruski umetnosti od konca 18. stoletja dalje in prav to je bil glavni namen razstave, obenem pa njena velika prednost. Kakor rečeno, velika škoda je, da niso zastopani tudi moderni ruski slikarji iz SSSR, ker bi bila razstava z njimi veliko pridobila na zanimivosti in popolnosti. f _ . . ' ______ Katalog razstave, '.Miga^je'izdal Slovanski institut, bo imel^zara^^uvoda N. Oku-nerva, zaradi podatkov^T^Mmeznih umetnikih in zaradi številnih^eprodukcij tre]' no vrednost in bo izborm%jimčnilr za vse prijatelje ruske Jimetaosti.' __DrToŽmBertop' v . Skrbi ža ogrožene br ^ bodi cifiiTflefofl- ,f »JtJTRO* St. 76 ELITNI KINO 1 TELEFON 21-24 ATICA Danes J O A N ob 4., V48. In 9.74 *vecer CRAVVFORD premiera najrazkoanejšega velefilma kot PRODANA VENERA Kot partnerja: Clark Gable Franchot Tone 300 najlepših Vener poje ln pleše v bleščečem razkošju! 5 popevk te operete poje že danes ves svet! Prvi Joan CraWford film v nemškem jeziku. Paramountov zvočni tednik! Predprodaja od 1L— Vi 13. in od 15. ure dalje! Ifosiiaee Testi ♦ Smrt med vagonaklml odbijači. Slična nesreča kakor v torek v Mariboru, se Je v ponedeljek popoldne primerila na Jesenicah. Njena žrtev Je postal okrog 60 let stari železniški pomožni delavec Janez DrUžnik, po domače Povšen z Jesenic. Privezoval je plahto čez voz, naložen 8 senom, pri tem pa siromak ni opazil, da se je bližala skupina vagonov njemu za hrbtom. Prišel je med odbijače ln ne da bi kriknil, se je zrušil mrtev na tla. prepeljan Je bil v mrtvašnico tamošnjega pokopališča. Bod! poštenemu in pridnemu možu ohranjen lep spomin! ♦ Kako Žive ljudje v Rusiji, poroča A. Žgane v novi Številki ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, šport tn modo »Naš val«, ki je danes izšla. V isti številki najdemo tudi »Povest o junakih % katero je napisal sloviti ruski pisatelj Maksim Gorki, prevedel pa Mile Klopčič. Nadaljuje se Sel Catinijev izvrstni roman »Emilio Berenini«, čufarjeva izvirna komedija »Ameriška tatvina« in »Radijska tehnika«. Beležke iz radijske- Poslanske plače Zadnji »Domoljub« piše o kandidaturah za Narodno skupščino In pravi med drugim: »Zmanjšajo naj se poslanske plače za polovico in bo odpadla polovica kandidatov. Ako pa se poslanske plače zmanjšajo za dve tretjini, pa bosta odpadli dve tretjini kandidatov. In prenehale bedo politične licitacije.« Kaj bi pač rekel »Domoljub«, če bi se to res zgodilo, pa bi potem mogli biti poslanci samo bogataši In pa taki, ki bi se dali od bogatašev skrivaj podpirati? To bi bili res pravi »ljudski« zastopniki! Potem bi šele kričali gospodje pri »Domoljubu« In stičnih vzgojnih glasilih o krivicah, ki se gede ljudstvu! ♦ Nacionalna ura v radiu. Danes ob 19.30 bo predaval inšpektor v kmetijskem ministrstvu g Milan Stupajič o zastrupljanju in drugih nevarnostih za zdravje po okuženem mesu in mesnih izdelkih.' Prenos iz Beograda. Na poučno predavanje opozarjamo! ♦ Angleški poslanik odhaja. Angleški poslanik na našem dvoru sir Neuville Hen-derson se poslavlja. Na poslovilni večerji zagrebškega Društva prijateljev Velike Britanije je imel krasen govor, v katerem je poudaril: »Blagopokojni viteški kralj je bil pravi vzor v tem, kakšen mora biti pravi Jugosloven. S ponosom lahko rečem, da je bil moj prijatelj!« L0M3ERG FILM 26" Sch 6/9 8 posn. Din 16.— Zastopstvo: Drogerija I. KANC, Nebotičnik Drogerija A. KANC, Židovska 1 2788 ♦ Velik praznik sarajevske poštne direkcije bo v nedeljo, ko bodo ob 11. v veliki avli monumentalne direkcijske palače odkrili spomenik viteškemu kralju. Spomenik je postavil poseben odbor poštnih nameščencev direkcije. ♦ Novinarski dom v Beogradu bo slavnostno otvorjen v nedeljo ob 10. To je velik dogodek za vse jugoslovenske novinarje. Po blagoslovitvi bo spominska sve-• •■anost za padlimi in umrlimi tovariši Potem bo majhna zakuska, zvečer pa to-rariški družabni sestanek. Kakor so no-vinarji v službi vse javnosti, tako tudi sa to svojo najpomembnejšo svečanost ne razpošiljajo nobenih posebnih vabil. ♦ Društvo kmečkih fantov |n deklet Sv. Jurij ob ščavnici prosi vsa okoliška društva, da ne priredijo 2. junija t. 1. nobenih prireditev, ker bo društvo ta dan priredilo tekmo koscev. V primeru slabega vremena bo tekma 10. junija. ♦ Delavci in znižane voznine. Nedavno je »Jutro« objavilo predlog družinskega očeta, kako naj bi se uvedle znižane voznine za družinske izlete. K temu nam piše slovenski rudar daleč doli lz moravske :>anovine: Odobravam ugodnosti za družinske izlete, toda zamislite se v položaj ti nižinskega očeta rudarja, ki ima pet ali še več otrok, če izgubi delo ato se prešel' h kakemu drugemu rudniku ima popust na vožnji samo zase. toda za ženo in otroke mora plačati polno voznino. Vsekakor j« torej bolj potrebno ustreči takim delavskim družinam kakor onim, ki hočejo dvakrat mesečno na izlet. Ce si jaz pože-Km po dolgem času iti na dopust v Slovenijo, moram plačati celo karto, ki me stane sem in tja 465 Din. A kako ne bi bil željan videti rojstni kraj, ko so že minila l'~*ta, odkar sem ga z družino zapustil! Vse leto pa si ne morem prihraniti za vožnjo. Ali torej ne bi bilo lepo, če bi mi ubogi rudarji dobili vsaj enkrat na leto četrtinsko voznino, da bi lahko šli pogledat v ožjo domovino? ♦ Novi grobovi. V Murski Soboti je umrl ugledni odvetnik in rez. kapetan g. dr. Slavko V e s n i k. K večnemu počitku ga bodo epremili jutri ob 16. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Ivan O t r i n, državni upokojenec. Pogreb bo dane« ob 17- — Pokojnima blag spomin, ialujočim naše iskreno sožalje! ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 27. številki od 3. t. m.: Popravek državnega odbora v razglasu o razporedu volišč; uredbo o prenosu poslov občn« uprave od mest na državna upravna ob-lastva; izvršno odredbo k uredbi o str<> kovnih nadaljevalnih šolah; razglas Narodne banke o odtegnitvi it prometa bankovcev po 100 Din iz leta 1905 in obiavo banske uprave o pobiranju občinskih davščin. ♦ Skalaškl dom na Voglu spet sprejema goste. Po končanem smučarskem tečaju, katerega je priredila banska uprava ža učitelje na planini Voglu, je Skalaški dom na Voglu spet na razpolago za vse smučarje. Planina Vogel, ki je z vso okolico ■idealno lepo zasnežena, nudi v spomlad-nem solncu višek smučarskih užitkov Dom je prvovrstno oskrbovan, cene nizke ♦ Komaj trije llcitanti za velika cestna dela. V torek je bila v ministrstvu za javna dela licitacija za izgotovitev prvega dela moderne ceste od Beograda do Novega Sada. Udeležili pa so se Je samo trije Iicitanti. Spričo nezaposlenosti gradbenih podjetij — saj zlasti pri cestnih delih zadnja leta skoro ni bilo nikakih zaslužkov — je tako majhna udeležba presenetljiva. »Inženjerska zbornica pravi: Splošni in tehnični pogoji ministrstva so zelo hudi in podjetja eo izpostavljena velikemu riziku, ki Je tem večji, ker tu gre za javna dela, ki z vzdrževanjem cest trajajo sedem do osem let, a denarna vrednost gre v desetke milijonov. ♦ Pogrešani ribiči rešeni. Po silnem neurju se je morje slednjič umirilo. Kakor poročajo iz šibenika, so se vrnile vse pogrešane ladje in z njimi ribiči, ki so pretrpeli bridke preizkušnje, vendar Jim ie uspelo rešiti se pred orkanom na bližnje otoke. Vojna ladja »Silni«, k! Je v najhujši burji križarila po morju in iskala po-grešance, je tudi mnogo pripomogla, da ni bilo več smrtnih žrtev kakor ena. ♦ Velika ljubavna drama se je te dni odigrala v Plevlju. Poročena učiteljica Ru-žica Labanova se je smrtno zaljubila v lepega narednika Lazarja Durutoviča. Ko pa je postajal njen položaj vodno kočlji-vejši, je napravila svoji ljubezni tragičen konec. Ustrelila je najprej ljubimca in potem sebe. Sodijo, da je bila skupna smrt dogovorjena. ga, filmskega in gledališkega eveta, jezikovni tečaji, šolski radio, križanke in magični liki in na 12 straneh vsi važni programi domačih in tujih postaj zaključujejo ta naš najbolj zanimivi in najcenejši tednik. Mesečna naročnina 12 Din. Zahtevajte še danes brezobvezno in brezplačno na ogled eno številko. Pišite na naslov: Radijska revija »Naš val«, Ljubljana. ♦ Krajevni leksikon dravske banovine. Uredništvo tega leksikona nam je poslalo v objavo naslednje pojasnilo: Obenem z geografskimi, zgodovinskimi in drugimi opisi sleherne vasi dravske banovine, bo vseboval leksikon tudi najnovejšo uprav-no-politično razdelitev dravske banovine, ki se je izvedla popolnoma šele pred nekaj meseci. Podatke za leksikon zbira Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. In 9.% url Bvečer velika premiera Skrivnost Madame Blanch ali »Življenje, ljubezen, solze44 Vsaka žena ima svojo ljubavno skrivnost. se je izdaja lekEikona morala zakasniti Gotovo pa je, da je uredništvo s svojim delom tako daleč, da lahko zagotavlja, da bo ta prvi slovenski krajevni leksjRon Izšel še to poletje. Ob tej priliki se naprošajo občani, župnj uradi in drugi intere-sentje, da podatke v smislu poslanih okrožnic in dopisov nujno pošlieio. ♦ Fotoamaterji! Predložite čimprej Zvezi za tujski premet v Sloveniji, v Ljubljani svoje pokrajinske slike, sposobne za propagando. Odbrane slike se Vam bodo nagradile, neodgovarjajoče pa nepoškodovane vrnile. Zadnji termin je do 7. t. m. Princesa Turandot Zvočni kino Dvor | Tel. 27-SO Samo še danes ob 4., 7. ln 9. uri HARRY PIE L v velesenzaciji NAPREJ BORI Bogat dopolnilni program Vstopnina Din: 4.50, 6.50 in 10.— uredništvo potom občinskih uradov. Zaradi komasacije občin pa so mogli le-ti uredništvu nuditi podatke šele po reorganizaciji občin, t. j. šele pred nekaj meseci. Nekateri pa podatkov niso dostavili še vse do danes, pa čeprav so bili ponovno urgirani in naprošenj v dnevnem časopisju. Tudi gradiva o geografiji, zgodovini, cerkveni umetnosti, ki ga zbiramo po priporočilu obeh knezoškofijskih ordinarija-tov potom župnih uradov, za nekatere sreze še nimamo. Leksikon, ki ga sestavila število naših priznanih znanstvenikov, bo edinstveno delo o naši ožji domovini, ki ga Slovenci še nimamo. Saj bo prinesel ta leksikon opise vseh vasi naše banovine, ki jih je čez 7000. Razume se, da zahteva tako ogromno delo zaradi njega kvalitete mnogo časa. Zaradi navedenega RAZSTAVA na sodobnem šiv. stroju izgotovljenih del in PREDAVANJE o sodobnem šivalnem stroju ln o vsestranskem načinu njegove porabe se vrši dne 5. in 6. aprila t L od 9. ure dopoldne do i/28. ure zvečer v posebnem lokalu na Miklošičevi cesti štev. 34. Vstop brezplačen. Cenjene dame vljudno vabimo, da se razstave in predavanja blagovolijo udeležiti. SINGER ŠIVALNI STROJI D. D. ♦ Izšla je 3. številka »Živalce« s poučno in zanimivo vsebino, ki zadeva rejo in od-gojo malih živali. Kokošarji, rejci domačih kuncev, golobarji, ptičarji ln rejci koz bodo našli v listu mnogo koristnih in poučnih smernic in naukov, k-i jih bodo e pridom lahko uporabljali pri reji svojih živalic. Naj bi ne bilo rejca brez strokovnega lista »živalca«! Naročnina na list je letno 20 Din. Naroča se pri upravi »živalce« v Ljubljani, Novi trg 5. Uprava pošlje interesentom list brezplačno na ogled. ♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo. Iz Ljubljane u— Spominski žalni koncert ob zaključku globoke žalosti po blagopokojnem viteškem kraJju Aleksandru I. Uedinitelju priredita Narodna Odbrana in Radijska oddajna postaja v ponedeljek 8. t. m. ob 20. v dvorani Kazine. Obleka promenad-na. Rezervirane vstopnice se morajo dvigniti brezpogojno do sobote zvečer. u— Rezervni artiljerijskl oficirji se pozivajo, da se udeleže strokovnega predavanja danes ob 20. v čitalnici artilerijskih podoficlrjev v vojašnici 16. art. polka. Odbor UROIR. u— Skrbinškova proslava. V zvezi z dvakratno odpovedjo »Beneškega trgovca«, v katerem je nameraval g. Skrbinšek proslaviti 25 letnico svojega umetniškega dela, se raznašajo po Ljubljani razne zlobne in tendenciozne vesti, ki niso v zadnji vrsti skovane brez namena škodovat* igralcem in gledališču. Zato izjavljamo, da je bila predstava prvič odpovedana zaradi bolezni g. Levarja in drugič zaradi bolezni g. Gregorina. Oba gospoda sta bila obolela za hnpo ln jima ni bilo mogoče nastopiti, zdravil pa Ju je zdravnik našega bolniškega fonda g. dr. Volavšek Proslavo svojega jubileja je g. Skrbinšek preložil na jesen v sporazumu z gledališko upravo. Vse druge govorice so Izmišljotine, podle in nepoštene, zato prosimo pošteno javnost, da jim ne naseda. u— O slovanskem značaju julijskega vodovja bo predaval pri društvu »Tabor« g. dr Josip Jurca danes ob pol 21. v kemični predavalnici na realki. Vstop svoboden VARNOST PRED DEŽJEM IN PREHLADOM nudijo le zanesljivo nepremočliivi hubertusi - pelerine - dežni plašči V posebnem oddelku za otroke priznano najlepše oblekce, površniki, hubertusi ter pelerine — v raznih barvah in vseh velikostih. kakršne dobite poceni pri tvrdki J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta Stev. 12. Iz revij Sedma številka kulturne in socialne revije »M i s e 1 in delo« priobčuje na uvodnem mestu članek »Beseda in dejanje«, ki vsebuje tehtne in vzpodbudne misli o našem sedanjem političnem in kulturnem položaju. Predvsem naglasa potrebo dejanj. »Politične zamisli« se ne dajo uresničiti abstraktno, marveč samo v resničnem življenju naroda in države. V težnji po uresničenju se kaže moč ideje ... Sama beseda je največji sovražnik uresničenja same sebe in s tem onega, čemer je namenjena. Kaj rada v njej zamisel okameni... Vodje se morajo pojaviti v dejanjih, s katerimi svoje zamisli uresničujejo... Pri nas so zamisli prečesto ostale na pol pota. Kako naj si drugače razlagamo dejstvo, da premoremo celo vrsto pokretov. ki se priznavajo k isti zamisli. Ne glede na periferni značaj našega ožjega političnega življenja in na bolne ambicije posameznikov, ki postavljajo svoje ime ali celo svojo fizično osebo v središče dogajanja, je tak pojav samo dokaz za to. da se zamisel ni mogla niti konkretneje miselno izoblikovati ...« V takem, kar aforističnem slogu ie spisan članek, iti je vreden vsega upoštevanja. Koliko naših, sicer nadarjenih ljudi ne najde pravega mesta v iavnem življenju, ker so jim zamisli ostale na pol pota, ali ker ne morejo priti od zamisli Ho dejanja: ljudi, ki mislijo premalo kon-kretnn ne up^fvsjo re?1nlh razmer! Profesor filozofije na ljubljanski univer- zi dr. France V e b e r je prispeval članek »M a s a r v k - f i 1 o z o f«, ki ni zanimiv samo glede na Masaryka, marveč tudi glede na samo filozofijo prof. Vebra in njegov odnos nasproti Masaryku in češki filozofiji. Obenem je tudi značilen za Ve-brovo stališče nasproti nekaterim akutnim vorašanjem, kakor »o: marksistično pojmovanje človeka, narodno-nacionalno miš-lienie. humaniteta, problem realizma in idealizma itd. Ob dvajsetletnici londonskega p a k-t a piSe dr. Branko V r Č o n o njegovem postanku m o borbah, ki so se razvile okrog tega usodnega diplomatskega akta. Dr. Alojz Zaloktr nadaljuje serijo svojih člankov o problemu inteligence v današnji družbi. Članek »Brez inteligence« je prav posebno tehten, ker navaja najnovejše izkušnje iz svojetske Rusije in Nemčije, z druge strani pa je v naših razmerah aktualen zaradi tega, ker so tudi k nam zašla agitatorična, drugod že v marsičem premagana gesla zoper inteligenco. Pisec se zaveda kočljivosti problema in ne zanikuje napak in slabosti iz-obraženstva, opozarja pa na težke posledice, ki bi nastale za narod, če bi inteligenca obupala nad seboj in ie sama zmanjševala svoj vpliv na množice. V Obzorniku imaš kratek nekrolog Ivanu Vrhovniku. S. L. piše o političnih izjavah naših ministrov. L. C. pa poroča o praški razstavi ».Tuansloveni v inozemstvu«, o monopolizaciji šolskih knjig (na ta fila-nek posebej opozarjamo vse. ki jih vpra- šanje zanima) ter o gospodarski avtarkiji in vojaški pripravljenosti Italije. • V prvem aprilskem zvezku »Srpskega književnega glasnika« je med drugim objavljen članek Božidara K o v a-č e v i d a »Ilirski pokret«, ki v splošnem ne pove nič novega, vendar pa daje v prikupni esejistični obliki celotno podobo tega pomembnega predhodnika današnjega jugoslovenskega gibanja. Dr. S. M. D r a š-kovič je prispeval zanimivo razglabljanje gospodarske politike narodnega socializma v Nemčiji. Izmed llterarno-kritičnlh člankov omenjamo Jovanke Hrvačaninove spomine na Frana Mažuraniča, Mladena St. Gjuričiča esej »Književni lik Milutina Jovanoviča« in I. Goleniščeva-Kutuzova članek »Pravi Gogolj«. V političnem pregledu se obravnava problem oboroževanja Nemčije. Izmed leposlovja opozarjamo na primere poezije in proze nadarjenega, zgodaj umrlega povojnega češkega pesnika Jifija W o 1 k e f j a, ki je pri Slovencih že dokaj znan. Slovenica je zastopana' s kratko Potokarjevo beležko o Snuderlovl »Izgubljeni zemlji« in prevodu Sinclairje-vih »Dolarjev«. « Zagrebška revija »Književni horizonti«. ki izhaja sedaj drugo leto v redakciji znanega prijatelja slovenske književnosti Ladislava 2 i m b r e k a. si vztrajno in večidel uspešno prizadeva, da bi bila mladostna. Iniciativna in napadalna revija na kolikor moči Široki generacijski in ideološki podlagi. Čeprav imajo v nji prvo besedo »mladi«, je eden glavnih sodelavcev neumorni Vladimir Nazor, ki danes predstavlja najvišji vrhunec hrvaške poezije. Odlomki iz dnevnika, ki jih tu priobčuje Nazor z naslovom »Kristali i sje-menke«, so nenavadno zanimivo štivo, zlasti za one, ki poznajo poezijo njihovega pisca. V tej številki so poleg šestih beležk te vrste objavljeni še Nazorovi prevodi iz Heinejeve poezije — izpopolnitev lani iz-išle zbirke, ki je po kvaliteti taka. da bi je bil vsaj delno vesel sam Heine. Izmed ostale vsebine posebej opozarjamo na Bratka Krefta »Fragment o Vladimiru Majakovskem«, Ladislava Z i m b-r e k a donesek k psihologiji umetniškega ustvarjanja »Postanak umjetničkog djela«, St. Z u p 1 č a članek o kajkavski liriki D. Gervaisa, Ranka Mladenoviča o poeziji Tina Ujeviča. Bohemica je zastopana s prevodom iz Karla Čopka in z nekaterimi poročili in ocenami. • Marčev zvezek »N ove Evrope« prinaša med drugim članek Živka V e k a r i-č a »Potreba slobodne reči«. Aleksandra Donkovica prispevek k letošnji jubilejni literaturi o svetem Savi »Sava Ne-maniič«. polemičen članek urednika revije dr. Milana čurčina »Politika dr. Smod-lake«, donesek Milana Dimoviča k vprašanju jezika v filmskih tekstih, poročila o filmu »Bosanska rapsodija« članek o ruskih filmih G jure čurčina prispevek »Eko-nomsko-polltički značaj puteva«. Razstava „Spomini na našega kralja Aleksandra" Razstava bo slovesno otvorjena v soboto 6. t. m. ob 11. uri dopoldne ter takoj pristopna obiskovalcem. 5olam in pose*ni-kom v skupinah »o rezervirane jutranje ure od 9. do 11. ure ter popoldne od 13. do 15. ure. Vsekako imajo pa ob omenjenih urah pristop tudi posamezniki. V Jakopičevem paviljonu je vse živo dela. Da prihranijo čim več na stroških in da bo vsota za kraljev spomenik čim do-stojnejša, delajo naše gospe pod komando potrpežljivega ravnatelja Narodne galerije. gospoda Zormana, na vso paro. pomivajo šipe za slike, pleskajo okvire, režejo paspartuje in zabijajo žeblje. Vmes se katera ustavi v delu. zamaknjena v kflk portret obriše solzo, ali pa vzklikne: »Kako so zlati!« To so naši kraljeviči, naši trije Sokoli. Najbolj zlat med njimi naš mladi kralj Peter, takrat še brezskrben deček, kako stoji prvikrat Tia Brani (usodno in upapolno ime) z gorsko palico v rokah, z lasmi, vihrajočimi v svežem gorskem vetru, z zanosnim smeho?n na jasnem, dee-jem licu. Res, ves. ves je zlat. Arhitekt g. Osolin stoji zamišljen pred ogromno, zelo dekorativno sliko, ki predstavlja regenta Aleksandra ob vstopu v zagrebško Narodno gledališče leta 1^22., in ki jo je dal v polnem razumevanju naše zamisli na razpolago g. notar Ploj iz Maribora. Zdaj jo je treba učinkovito namestiti. Maršalat dvora je poskrbel, da bo krasila našo spominsko razstavo serija 50 krasnih fotografskih posnetkov iz življenja naše krlajevske dvojicae prav od srečnega gva-tovanja pa do zadnjih žalostnih dni Prelepa je serija, ki nam jo je ljubeznivo poslal ravnatelj dvornih lovišč, g. inž. Dimnik, in ki predstavljajo momente lovskega in planinskega življenja naše kraljevske rodbine. In še od vsepovsod nam prihajajo slike. Iz Zagreba in Splita, Beograda, DubrovH-ka, iz Celja, Kranja. Kamnika. Tržičc. iz Mojstrane in Jesenic, iz Ribnice. Murske Sobote, iz zlate Prage. Vsega danes ne moremo navesti. Nekaj podrobnosti prinesemo še jutri. u— Umetnostna razstava. V Koeov:h razstavnih prostorih na Mestnem trgu nasproti rotovža je v nedeljo otvoril razstavo znani grafik A. G. Blaž, ki stalno biva v prestolnici. Razstavlja 50 sv*.;;h najboljših del, monotipij in risb. Doslej je priredil že več razstav tudi izven mej na£e domovine ter žel povsod obilo uspehov. Upamo, da bo razstava tudi v Ljubljani deležna zaslužene pozornosti ter si jo bo ogledal vsak prijatelj napredka naš«: umetnikov. Princesa Turandot B u— Filozofsko društvo v Ljubljani priredi v soboto ob 18. na univerai v predavalnici JH>. svoje drugo predavanje. Predaval bo vseuč. profesor dr. France Ve ber o svobodi in nujnosti. To predavanje se 30. marca ni moglo vršiti, ker je bi1 g. predavatelj zadržan. Vabljeni člani društva in prijatelji filozofije. u— Prirodoslovno društvo priredi t s« boto 6. t. m svoje 8. predavanje r dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo univ. asistent g. Tomažič o rastlinskih asociacijah na neapnovitih gričih okrog Ljubljane. Pričetek ob IS. u— JNAD »Jadran«. Drevi ob 20. bo v društveni čitalnici predaval g. dr Vrčon o fašističnih korporacij a h. Udeležba strogo obvezna za vse člane! V soboto ob 16. bo nadaljevanje novinskega tečaja. Obvezno za vse novince! Jutri ob 16. seja odbora. u— JNAK »Edinstvo« poziva brate filozofe in sestre filozofinje, da se udeleže sestanka danes ob 20. v društvenem lokalu. Udeležba je obvezna. — Odbor. u— Spominsko lipo na Barju bodo vsa-dili v nedeljo 7. t. m. ob 10. na šolskem vrtu. K svečanosti so vabljena bližnja narodna društva. u— Bežigrajsko pevsko društvo prirej: v soboto ob 20 v dvoran! Delavske zbornice svoj III. letni koncert, na katerem bo izvajalo slovenske narodne in umetne pesmi naših znanih skladateljev. 26 požrtvovalnih in za lepo pesem vnetih pevcev, ki tvorijo pod vodstvom svojega znanega pevovodje g. Janeza Godca upoštevanja vredno pevsko skupnost, gotovo r»-služi, da njihov koncert obišče ne le severni del našega mesta, marveč tudi ostala Ljubljana. Koncert, ki obeta nuditi lep užitek, toplo priporočamo. u— Kolo jugoslovenskih sester za Mc?te —Sv. Peter ima v nedeljo ob 15.30 svoj letni občni zbor v šolski rifftlnici v Mostah, kjer bodo članice poučene s nenavadno velikem napredku te človekoljubne organizacije, vso javnost pa bo zanimalo poročilo o ustanovitvi Dečjega doma kralja Aleksandra I. na Rakovniku pri št. Rupertu, ki 6o z njim moščanske članice drugim podružnicam pokazale pot na prelepo Dolenjsko. Važnega zborovanja naj se udeleže vse moščanske matere brez izjeme zaradi ustanovitve odseka »Jugoslovenska mati«, za članice pa je udeležba tako strogo obvezna. u— Kdor je lani posetil koncert Rdečega križa v Mostah, bo prav gotovo prišel tudi letos in ne bo razočaran Koncert bo jutri ob 20. v dvorani Sokolskega k'na na Selu. Pojejo vsa tri moščanska nevska društva: Zvezda, Moste in H. Sattner ter šentpetrski oktet. Segajte po vstopnicah v Resnikovi trafiki na Zaloški cesti u— Virtuoz na čelo Slavko Popov, profesor dunajskega konservatoriia bo kon-certiral v Ljubljani v sredo 10. t. m. ob 20. v Filharmoničnl dvorani. Izvaja bogat repertoar, ki je sestavljen povečini iz klasičnih del. Na klavirju ga spremlja pianist dr. Arminski. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice od 30 Din na-vulol u— Kuharski tečaj za gospodinje In gospodinjske pomočnice v kavarni »Leon« vhod iz Miklošičeve ceste poleg Delavske zbornice bo imel danes ob pol 15. uri na sporedu: rueka jajca s francosko salato. francoska in poljska jajca 11 t m pa bo na sporedu: krasni originalni pirhi ln pa riSka krema. u— Pevski zbor Glasbene Matice. Skup« na vaja drevi ob 20. Neodložljivo zadržani naj sporoče. — Odbor. u— Na današnji občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani se vabijo zlasti vsi lastniki novih hiš, da se jim pojasni nepristransko odborovo delovanje, ker ee nekateri v zadnjem času vnemajo za ustanovitev posebnega društva lastnikov novih hiš. — Odbor. u— Mornarska sekcija JS. Vsi člani drevi ob 20. na sestanek pri »šesticic. u— V soboto in nedeljo bedo v Šentjakobskem gledališču igrali zadnjič v sezoni slavno Scribejevo veseloigro »Kozarec vode«. Vsebina te sijajne veseloigre slika življenje na dvoru mehke in neodločne angleške kraljice Ane okoli leta 1710. Tri dame, kraljica (gdč. Baranova), vojvodinja Marlborough (ga. Wrischerjeva), in mala Abigaila (gdč. šubičeva) so se zaliubile v mladega praporščaka v gardi Mashama To ljubezen porabi dobrodušni, a zviti politik lord Bolingbroke, da pride do oblasti v Angleški, ki potrebuje miru. Kako je prišlo do miru, proti kateremu se Je borila stranka Whigov, je pokazal pisatelj Scribe v tej veseloigri. Naj ne bo )n-teligenta, ki bi ne videl te krasne veseloigre. Vstopnice se bodo dobile v soboto in nedeljo od 10. do 12. in od 15. do 17 pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma. u— Greta Garbo bo Jutri spet v Liub-IJani! Nastopala bo v prekrasnem v srce segaj-očem ljrub a vnem filmu »Dvoje ljubezni«. V tem filmu Vas Greta zopet očara---- živi!! Triurni Grete Garbo in Cla- rencea Browna. Najslajša ljuba vna pove« t kar jih poznamo. Film ZKD, ki se bo vrtel od jutri dalje v prostorih Elitnega kina Matice. u— Iz bede je hotel v smrt. Malo po sedmi uri so včeraj zjutraj ljudje, ki hite v tem času v službo, naleteli v Latterma-noveim drevoredu na mladega človeka, ki se je zgrudil v nezavest, lz ust pa mu je dišal lizol. Poklicali so reševalno postajo, ki je neznanca takoj prepeljala v bolnišnico, a izprva so bili vsi poizkusi zaman, da ga obude k življenju, šele popoldne ee je nesrečnik predramil in pripovedal. da je trgovski pomočnik brez posla in je hote! iz bede v smrt. — Iz Zagorja ob Savi pa so pripeljali na kirurški oddelek 36 letnega progovnega delavca Martina Kepo, ki je pri delu na progi padel r nasipa ln dobil hude notranje poškodbe. u— Iz Ljubljane je izginila 17 letna Valerija Brate. Svojd materi Ljudmili je pred 10 dnevi rekla, da pojde v Zagreb. Odtlej za njo ni sledu. Zdaj je mati vsa obupana odpotovala v Zagreb in prijavila nestanek hčerke policiji. u— Oglejte si najnovejše Tičarjeve ve-likonočne razglednice — v narodnem slogu. u— Drevi zaključni plesni venček nadaljevalnega tečaja Jenkove Sole v Kazini. V nedeljo za vse zaključna čajanka od 17. do 21. Is Mafibora a— Mladina za spomenik. Spornemiškeimu odboru so prepevali: II. dekl. meščanska šola v Mariboru 324 Din, narodna šola pri Mali nedelji 200, osnovna šola v Mačkovcih 41.25, narodna šola v Krčevini pri Mariboru 110, narodna šola v Podvelki 55, deikliška meščanska šole II. b razred, Mariibor, 100, klasična gimnaz ja, VII. b razred, Maribor. 100, narodna šola St. Vid pri Planini 90, drž. realna gimnazija IV. a razred. Maribor. 100 Din. a— Mirkovo kantato »Blagovestnikom« za moški zbor, bariton in orkester bo izvajalo 200 pevcev na komemorativnem koncertu Ipavčeve žaipe 7. t m. kot zaključek narodnega žalovanja po velikem kralju Uedini- tel tu. a— Zadnje spremstvo nom i Sokoliel. Včeraj popoldne je bil pogreb 27le>tne Vere Sanc nove. Članstvo Sokola Maribor L se je skupno fl sfoidenškiini Sokoli zbralo na Kralja Patra trgu in nato odkorakalo na mag-dalensko pokopališče. Prisrčno zadnje spremstvo je pričalo o priljubljenosti, ki jo je rajnka uživala v vrela h sokolskih bratov in sester, pa tudi v drugih krogih prebivalstva. Saj je bila z dušo in srcem Sokol i ca, vneta teslovadka in članica gledališkega odra v Studencih, zadnja leta pa pri Sokolu Maribor I. S starši, ki so izgubili edinko, so-Suvstvujejo vsi znanci. OB ,,JUBILEJU" TVRDKE ANTONA MACUNA Gosposka ulica štev. 8—10 se oblečete ceneno s konfekcijskim in manufakturnim blagom. OGLEJTE SI BOGATE IZLOZBE ! a— 0 hipnozi in okultizmu predava nocoj ob pol 20. v studenšiki Ljudski univerzi g. Svengali. Pristop imajo samo odrasli, vstop prost a— Socialno politični oddelek se lepo razvija. Še dobro je v spominu, ko je ves mestna socialno politi&ni oddelek bil stlačen v eam prostor. V teku zadnjih let pa se je delo in kompetenca tega oddelka tako skokovito razmahnila, da je bilo treba prostore povečati. Tudi ta povečava ni zadoščala. Letos so se oddelkovni prostori ponovno razširili in bodo te dni zasedeni. Poseben oroetor bo namenjen za arhiv. a— Ne t Bolgarijo, ampak t Rumunijo. K včerajšnji notici, ki smo jo objavili pod tem naslovom, pojasnjujemo, da pojdejo naši mali harmonikarji v Rumunijo in ne v Bolgarijo. a— Tiskovna pomota se je vrinila vcerai v besedilo našega mariborskega gledališkega pisma. 1'evcJii Ln motivni kontakt ni tesnejši med prvim in drugim dejanjem, ampak med drugim in tretjim dejanjem. a— Brezplačna navodila in pojasnila. Kdor bolezni in škodljivcev sadnega drevja ne bi poznal ali pa bi naletel na dosedaj še nepoznane zajedavce, naj pošlje v pr«-iskovanje banovinski kmetijski poizkusni ln kontrolni postaji v Mariboru, Vrbanove ul. št. 33 Navodila se dajejo brezplačno. a— Ni dovolj razumevanja. Vprašanje Pohorske vzpenjače je obstalo na mrtvi to#ki. četudi bi trebalo le formalnega pristanka, da se reši vprašanje zamrznjenih treh milijonov dinarjev neke švicarske družbe pri Hipotekami banki, bo treba še veliko truda tr dopovedovanja, da se Mariboru da ta koncesija. a_ Pogoltnjena kost je povzročila smrt. Štiriletni Sobočanov sinček iz Srednje Bistrice je pri obedu pogoltnil kost. Poklican zdravnik je takoj odredil pravo« ▼ bolttišu; i co, vendar se je fantek na potu v bolnišnico zadušil. i— Vse kradejo: svinjino, klobase, meces- ne. Vlomilci so udrli v stanovanje posestnika Jakoba Skamleca v Jurjevskem dolu ter odnesli svinjine, klobas, prekajena pleča itd. Posestn ku Janezu špindlerju r Vinarjih pa so tatovi posekali več mecesncvib d reve« Storilcem so na sledu. a— Ker je kaznjeneu dovolil is zapora. Pred malim kazenskim senatom je sedel včeraj na zatožni klopi 29letni I. L., ki je bil uslužben kot paznik v ptujskih sodnih zaporih, ker je lansko leto dovolil nekemu kaznjencu, da je smel za določen čas iz zaporov. Senat je obtoženega paznika obsodil na Štiri mesece zapora ter na izgubo državne služb« Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Iz Celja e— Gostovanje ljubljanske drame, ki bo vprizorila v celjskem gledališču Wildeovo duhovito komedijo >Bunbury«, bo že v ponedeljek 8. t. m. ob 20. In ne v torek 9. t. m., ker bo ta dan polletnica kraljeve smrti. e— Smrtna nesreča mladega voznika. V soboto je padel 211etni hlapec Franc Koprivnik iz Križevca pri Konjicah pod voz. Kolo je šlo čezenj ter mu zlomilo in zmečkalo levo nogo. Koprivnika so prepeljali v celjsko bolnišnico. Ker pa sta ae pojavila prisad in zastrupljenje krvi, Je bila vsaka pomoč izključena. Koprivnik je v torek podlegel zastrupljen ju krvi. e— ge danes si nabavite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« ▼ Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.30 ln 20.30 zvočna opereta »Poljubi me, Aneta!« in zvočni tednik. (* OS €i a v o Jugoslo venski nacionalni komite svetovne konference o energiji Jugoslovenski nacionalni komite svetovne konference o energiji je imel 25. marca svoj tretji letni plenarni sestanek v dvorani gradbenega ministrstva v Beogradu. Zborovanju so prisostvovali delegati vseh inte-resiranih ministrstev, tehničnih fakultet iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, predstavniki organizacij industrijcev in denarnih zavodov in številni strokovnjaki. Sestanku je prisostvoval tudi minister za zgradbe dr. Marko Kožulj. Tretji sestanek plenuma je vodil predsednik jugoslovenskega nacionalnega komiteja inž. Sabo Jelič, pomočnik prometnega ministra. Iz poročil, ki so bila podana na sestanku, je razvidno obsežno delo nacionalnega komiteja v preteklem letu. V svojem delu je imel naš nacionalni komite cilj, da afirmira Jugoslavijo kot pozitivno sodelovalko na mednarodnem polju v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na svetovno konferenco o energiji. Poleg intimnih zvez z nacionalnimi komiteji Male antante in s poljskim komitejem je bilo vzpostavljeno tudi sodelovanje z bolgarskim komitejem, ki je v juliju lanskega leta doved-lo do skupnega sestanka bolgarskega in jugoslovenskega komiteja. Kot glavno nalogo za svoje delo v letošnjem letu je odredil tretji sestanek razpravo o vprašanju, na kakšen način naj se široka kmetijska področja brez kmetijskega konsuma oskrbijo 9 ceneno energijo. To vprašanje je specifična teza agrarnih držav in ga bo naš komite iznesel tudi pred Zaščiteni denarni zavodi Ministrstvo za trgovino in industrijo je zadnje mesece pričelo reševati prošnje za zaščito, ki so jih denarni zavodi že lani vložili po prejšnji uredbi o zaščiti denarnih zavodov. V "doti gre za 196 denarnih zavodov (bre« kreditnih zadrug), ki zahtevajo odlaganje plačil, za 13 zavodov, ki zahtevajo izvenkonkurzno likvidacijo in 9 zavodov, ki zahtevajo sanacijo. »Jutro« je v številki od 16. marca objavilo vsebino odlokov za prvih 17 denarnih zavodov, ki jam je bila defini-tivno odobrena zaščita in 11 denarnih zavodov, ki jim je bila odobrena izvenkonkurana likividacija. Šrtevilo rešenih prošenj je medtem naraslo na 60. Postopek pri reševanju teh prošenj je sedaj pospešen in je računati, da bo v bodoče vsak leden rešenih po 10 prošenj. V odlokih glede odobravanja zaščite se predvsem določi obrestna mera za stare vloge in rok trajanja zaščite. Razen Grad-ake §tedkrnice v Zagrebu, ki je prosila za odlaganje plačil samo za 5 let (z obrestno mero 4°/o za stare vloge), zahtevajo vsi ostali zavodi šestletno zaščito. Obrestna mera, ki jo predpiše trgovinsko ministrstvo posameznim zaščitenim zavodom, se giblje med 2 do 4%, večinoma pa znaša le 2n/o. V dravski banovini je doslej odobreno odlaganje plačil naslednjim zavodom: Obrtni banki v Ljubljani (z obrestno mero 2%> na stare vloge). Občinski hranilnici na Vrhniki (z obrestno mero 3°/o za stare vloge), Mestni hranilnici v Ormožu (z obrestno mero 2% za stare vloge) in Mestni hranilnici v Črnomlju (z obrestno mero 3°/o na 9tare vloge). Izvenkonkurana likvidacija pa je, kakor smo že poročali, odobrena Konsumnemu društvu za Slovenijo v Ljubljani, Stanje Narodne banke Tudi v zadnji četrtini marca je bil pri Narodni banki dotok deviz večji nego odtok, in sicer za 5.7 milijona Din. Ker pa so devize izven podlage narasle za 10.5 milijona Din (na 162.5 milijona Din), se je podlaga v zlatu in devizah skrčila za 4.8 na 1310.7 milijona Din. v sestavi podlage je beležiti naslednje spremembe. S postopnim prenosom zlata iz Pariza v Beograd se Je zlato, deponirano v inozemstvu, skrčilo za 10-9 na 103.1 milijona Din, zlato v blagajnah Narodne banke pa je naraslo za 13.2 na 1163.2 milijona Din; vrh tega je zabeleženo zmanjšanje deviz, ki se vštejejo v podlago, za 6.8 na 44-4 milijona Din. Kakor običajno ob koncu meseca, se je zaloga kovanega denarja v niklju in srebru skrčila za 48.1 na 236.8 milijona Din Posojila, ki so prejšnje tedne nazadovala, so v zadnji četrtini marca zopet narasla, in sicer menična za 11.7 na 1559.2 milijo- mednarodni forum svetovne konference. Od najvažnejših vprašanj, ki so bila lani obravnavana. je omeniti izdelavo statistike o vseh oblikah energije ▼ Jugoslaviji, ki bo tvorila del mednarodne statistike o energiji. Na svojem tretjem sestanku je naš nacionalni komite določil tudi ukrepe, ki bodo letos napravljeni, da bo inozemstvo pravilno obveščeno o razmerah v naši državi. Predvsem bo treba inozemstvu pokazati naše prirodno bogastvo in bogastvo neizkoriščenih vodnih energij. Inozemstvu bo treba prikazati tudi naše finančno in ekonomsko stanje in označiti osnovo, na kateri bi inozemski kapital lahko sodeloval pri izkoriščanju naših energij in prirodne-ga bogastva. Mednarodna eksekutiva svetovne konference za energijo bo pričela izdajati mesečno revijo, v kateri bo vsaki državi dana možnost, da prikaže svoje stanje. Dne 25. marca se Je vršil tudi sestanek nacionalnega komiteja za visoke jezove (dolinske pregrade). Komite je lani izdelal pregled zgrajenih hidroelektričnih central v Jugoslaviji, ki imajo preko 200 konjskih sil, in ga dostavil ameriškemu institutu zaradi uvrstitve v svetovni kataster vodnih energij. Komite je pričel priprave za proučitev vseh razpoložljivih vodnih siL tako da bo mogoče takoj pristopiti k izkoriščanju, čim bodo to finančne razmere dopuščale. na Din, lamibardna pa za 2.1 na 260.9 milijona Din. Obtok bankovcev se je v zadnji četrtini marca povečal za 107.2 milijona Din ln je znašal ob koncu meseca 4431.9 milijona Din, to je za 200 milijonov več nego lani ob tem času in za 132 milijonov manj nego pred dvema letoma Vzporedno s povečanjem obtoka so se zmanjšale obveznosti na pokaz, in sicer za 73.7 na 1190.8 milijona Din. (Zirovne obveznosti so se pri tem skrčile za 21.2 na 572.2 milijona Din.) Prav tako so se zmanjšale obveznosti z rokom (to so predvsem obveznosti po izdanih blagajniških bonih) za J 1.0 na 270.7 mililona Din. Vrednost zlate ln devizne podlage sflcu-paj s premijo (28.8%) znaša po najnovejšem izkazu 1684.3 milijona Din in kritje v zlatu in devizah 29.95% (prejšnji teden 30.24%), vrednost samega zlata pa 1494.7 milijona Din in kritje v samem zlatu 26.58 odstotka (26.43% K Gospodarske vesti = Centralui odbor jugoslovengkega lesnega gospodarstva. Kakor je »Jutro« ie pred tedni poročalo, je bil s sedežem v Beogradu ustanovljen Centralni odbor lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije kot centralna strokovna organizacija lesne industrije in trgovine za vso našo državo. Kakor smo že takrat poudarili, ni bilo na ustanovnem zborovanju delegatov organizacij lesnega gospodarstva zastopano zagrebško Udruženje lesnih industrijcev in trgovcev, ki tudi spremenjen načrt statutov centralnega odbora ni usvojilo. Ker je bil medtem brez sodelovanja zagrebškega udruženja ustanovljen centralni odbor, so predstavniki zagrebškega lesnega gospodarstva sklenili, da naknadno precizirajo svoje stališče. V ta namen so za četrtek 4. t. m. sklicali sestanek predstavnikov lesnega gospodarstva v Zagrebu (industrijcev in trgovcev), da se na tem sestanku razčisti to vprašanje, zlasti vprašanje, ali naj sodeluje zagrebško lesno gospodarstvo v Centralnem odboru in v kakšni obliki. = Rudarsko in topilniško delavstvo v Jugoslaviji. Nova revija Osrednje uprave za posredovanje dela »Socialni arhiv« navaja v svojem statističnem delu med drugim zanimive podatke o gibanju rudarskega in topilniškega delavstva v Jugoslaviji. Leta 1920. je bilo v naši državi zavarovanih pri bratovskih skladnicah 30.752 rudarskih ln topilniških delavcev. To Število je do leta 1923. naraslo na 36.442, potem pa je do leta 1926. zopet popustilo na 31.465; kmalu pa se je dvignilo ln je v konjunkturnem letu 1929. doseglo najvišje stanje 45823 delavcev. Zaradi splošne gospodarske krize je to število v naslednjih letih pričelo naglo popuščati, tako da je BITI NA VIŠKU HIGIENE SE PRAVI uporabljati le »RIVIERA« medicinalna mila, ki so bila ponovno odlikovana na najpomembnejših svetovnih razstavah. — Na izbero so povsod: RIVIERA-KARBOL, GLICERIN-KARBOL, KATRAN, SUMPOROV, LYSOL, LYSOFORM in BORAKS MILO. Poudarjamo, da so na viSku le »RIVIER A" MEDICINALNA MILA Zato zahtevajte povsod izrecno le »RIVIERA« toaletna in medicinalna mila do leta 1933. nazadovalo na 86.289 delavcev, lani pa se je prvikrat zopet dvignilo na 39 534 delavcev. == »Socialni arhiv«. Osrednja uprava za posredovanje, dela v Beogradu je pričela izdajati svojo lastno revijo »Socialni arhiv«. pravkar je izšla prva številka te revije, kjer je uvodni članek pod naslovom »Glavne smernice naše socialne politike« napisal minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Drago MarušiČ. Prva številka te nove revije vsebuje tudi daljšo razpravo o gospodarskem ln socialnem življenju v preteklem letu, ki je opremljena z bogatim statističnim gradivom. Sledijo poročila posameznih javnih borz dela. Socialna kronika vsebuje številne zanimive Informacije o socialnih vprašanjih iz naše države ln Inozemstva. Končno vsebuje 1. številka statistično poročilo in uradni del. = V likvidacijo sta stopili: >Styria« trgovina s hmeljem, družba z o. z. v Žalcu in Splošna gospodarska zadruga v Ribnem, r. z. I o. z. ™ Konknrs je razglašen o imovini Ilirske rudarske družbe z o. z. v Prevaljah (upravnik mase dr. Fero MileT, odv. v Mariboru; prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru 18. aprila ob 10., prijavni rok do 15. junija, ugotovitveni narok 24. junija). = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Franca Šmuderla, trgovca in posestnika pri Sv. Jakobu v Slov. goricah (poravn. upravitelj: Vladiboj Kapus, odv. v Mariboru; poravnalni narok 16. maja ob 10., prijavni rok do 11. maja, kvota 50*/o). = Dobava mesa za čas od 10. aprila do 90. septembra L L se bo vršila polom licitacije 6. t. m. pri komandi dravske divizijeke oblasti v Ljubljani. Borze 3. aprila. Na ljubljanski borzi je deviza Newyork danes nekoliko popustila, ostali tečaji deviz pa ne kažejo večjih sprememb. V privatnem kliringu je avstrijski šiling nadalje nekoliko nazadoval in notira sedaj 8.67 do 8.77, španske pezete pa notirajo 5.30—5.40. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.60, v angleških funtih po 230.46, v grških bonih po 30.50 in v španskih pezetah po 5.35. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala za kaso po 375.50 in 376 (v Beogradu po 375). Nadalje je bil promet v 7*/• investicijskem posojilu po 80 (v Beogradu po 78.50), v 7*/o Blairovem posojilu po 67.50 in 68 in v 8*/* Blairovem posojilu po 80. Končno je bil Se promet v delnicah Priv. agrarne banke po 261. Devize. Ljubljana (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2960.03 — 2974.63, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 743.92—748.9«. Curih 1421.01 — 1428.08, London 210.22 — 212.28, Newyork 4348 30 — 4384.62, Pariz 289.60 — 291.03, Praga 183.35 — 184.46, Trst 362.42 — 365.50. Avstrijski šiling t privatnem kliringu 8.67 — 8.77. Curih. Beograd 7.02. Pariz 20.38, London 14.7650, Newyork 308.25, Bruselj 52.50, Milan 25.5050, Madrid 42.2250, Amsterdam 208.10, Berlin 124, Dunaj 57.15, Stockholm 76.15, Oslo 74.15, Kobenhavn 65.90, Praga 12.9125, Varšava 58.15, Atene 2.90, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv kliringu.) Beograd —, London 25.65, Milan 44.34, Newyork 535.01, Pariz 35.44, Praga 22.26, Curih 173.58, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 375.50 — 376.50, za april - avgust 373.50 do 376.50, 7*/« investicijsko 78 _ 81, 4«/. agrarne 45.50 den., 7°/» Blair 68 — 69, 8»/» Blalr 79.50 _ 81, 7Drž. hipotekama banka 70 do 72.50, 6®/o begluške 65.75 — 66.25; delnice: Priv. agrarna banka 260 — 261. Beograd. Vojna škoda 374.50 — 375 (375), za maj 374.50 — 375.50 (375), 7Vt investicijsko 78 — 78.75 (78.50), 6°/. begluške 66 do 66.25 (66.25), 7«'e Blair 67.50 — 68.50. 7V» Drž. hipotekama banka _ (72.50), Narodna banka 5280 - 5300 (5285), Priv 11. agrarna banka 259.50 — 26050 (260). Dunaj. Državne železnice 21.90, Trboveljska 12.75, Alpine-Montan. 10.30. Blagovna triiSča ŽITO Chicago, 3. aprila. Začetni tečaii: Pse: niča; za maj 94.6250. za julij 90.8750; koruza: za maj 81, za julij 74.8750. + Winnipeg, 3. aprila Začetni tečaji: Pšeniea: za maj 85.6250, za september 84.8750. 4- Ljubljanska borza (3. t. m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšeniea: baška. 78 kg. po 124 — 126; banatska, 78 kg težka po 122 — 124; oves: slavonski 98—100; koruza: baška po 68 — 70; banatska po 64—66. moka: baška in banatska >0« po 200 _ 220. Vsem prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je dne 3. aprila umrla po daljšem trpljenju v starosti 69 let naša dobra mati, gospa Alojzija Donatovi žena tkalskega mojstra Pogreb nepozabne bo v petek, dne 5. aprila ob 17. uri iz hiše žalosti, Gorenja Sava 10, na pokopališče Šmartno pri Kranju. Kranj, dne 8. aprila 1935. Globoko žalujoči ostali. »Ceskoslovenskš Beseda« v Kranj! oznamuje vSem svym pfatelUm smutnou zpržvu, že dnes o M na 15. hod. zemfela po delSim utrpeni ve sta« 69 let jeji členka, pani Alosie Donatova žena tkaleovskeho mistra Pohfeb drahč zeamrlč konži. se ▼ pfitek, dne 5. IV. 1935. o 17. hod. z domu smutku Gorenja Sava č. 10. na hfbitov Šmartno u Kranje. Budiž Ji lehkou zemč Jugoslovanska. Kranj, 3. dubna 1935. baška >2« pO 180 — 200: baška »5« pa po 160 — 180: otrohi: baški debeli 95 — 100. 4- Novosadskn blagovna borza (3. t. m.) Tendenca za žito stalna, Promet slab. — Pšenica; baška potiska 126 — 128; slavonska 127 — 129; sremska in baška 120—122; banatska 119 — 122. _ Oves: baški, srein-ski in slavonski 86 — 88. — Ječmen: baški in sremski, 65/66 kg 125 — 130; jari, 67/68 kg ia5 — 140. — Koruza: baška in sremska 65 — 66: banatska 62 _ 63. — Moka: baška in banatska >0g« in »0gg< 187.50—210; >2« 167.50—190; >5« 147.50 do 170; »6< 130 — 142 50; »7« 105 do 110; >8« 75 — 78. _ Fižol: haški in sremski beli, brez vreč, 29/» 130 — 135. — Otrobi; baški in sremski v julastih vrečah 78 — 80; banatski v jutastih vrečah 76 - 78. Občinska afera na Viču pri Ljubljani Z Viča nam pišejo: Nerednosti v občinskem poslovanju hoče neka mala skupina občanov izrabljati v nečedne namene. Oklevetala bi rada občinsko upravo in večino v občinskem odboru, torej ravno one, ki so nerednosti ugotovili Ln vse podvzeJi, da bi občino !n davkoplačevalce obvarovali škode. Da bi ustvarili med občani čim večje nezadovoljstvo in nejasnost, 6o zbirali ti ljudje v zadnjih dneh neke podpise in pri tej priliki iznašali izmišljene stvari, za katere bodo seveda temeljito odgovarjali pred sodiščem. Da se napravi konec tem huj-skarijam Je potrebno, da se objavijo nekatere okolnosti, ki bodo za bodoče onemogočile vsa namigavanja in natolcevanja. Takoj ko je nova občinska nprava prevzela posle, je zahtevala od g. župana, da odda blagajno za to določenemu članu občinske uprave in da vrši on kot župan revizijo blagajniškega poslovanja veak mesec, občinska uprava pa vsake tri mesece. G. župan je šele po daljšem odlašanju ustregel tej zahtevi ter blagajno oddal g. Knezu. Večina v občinskem odboru je nato pri vsaki klubovi seji, obč. uprava pa pri naslednjih svojih sejah redno stavila zahteve po izvršitvi predpisanih revizij. G. župan pa, ki je imel očividno popolno zaupanje v pisarniške nameščence, je bil mnenja, da se z revizijo ne mudi tako hudo, posebno še, ker pisarna vsled prezaposlenosti še ni povsem na tekočem, da pa bo v najkrajšem času vse pripravljeno za revizijo. V klubu občinskih odbornikov so se zahteve po reviziji tako poostrile, da g. župan v zadnjih mesecih preteklega leta niti ni več hotel posečati klubovih sej. Končno je klub v novembru lanskega leta stavil dokončno zahtevo, da mora uprava, četudi brez župana, izvesti revizijo do 5. decembra, ker se bo sicer zahtevala revizija po nadzorni oblasti. Na podlagi te zahteve je obč. uprava pričela v decembru z revizijo, ki pa je le polagoma napredovala. dani občinske uprave so od tedaj naprej revidirali poslovanje občinske pisarne za več let nazaj skoro vsak večer od 7. do 10. ali 11. ure. Za tako naporno delo v svojem prostem času gotovo niso zaslužili klevet, ki jih sedaj ali nepoučeni ali brezvestni ljudje širijo. Ko je prišla uprava pri svojem delu na neredno6ti, je pospešila delo in po ugotovljenem primanjkljaju večjega obsega takoj suspendirala oba občinska uradnika, dokler se ne pokaže točno, kdo je kriv. O vsem tem je občinska uprava takoj obvestila sresko načelstvo, to pa bansko upravo, tako da so bile nadzorne oblasti o poteku stvari obveščene. Njihova stvar je, da ali prepuste nadaljnjo revizijo obč. upravi aH pa pošljejo uradnega revizorja. Kakor je želeti, da pošlje oblast svojega uradnika, da izvrši revizijo in bi bila s tem obč. uprava razbremenjena velikega ln odgovornega dela, tako bo ta revizija za občino precej velik izdatek, ker bo morala enega ali dva uradnika plačevati bržčas dolge tedne. Obč. uprava v lastnem delokrogu ni zahtevala takojšnjega sodnega postopka deloma iz usmiljenja do družin prizadetih, ki bi izgubile še ono borno pokojnino, predvsem pa, ker je obč. upravi na tem, da bi bila poravnana škoda, katero bi sicer morali trpeti davkoplačevalci, če od prizadetih ne bi bilo mogoče izterjati primanjkljaja. Dosedaj Je pregledana blagajniška knjiga in poslovanje s pobiranjem vodari-ne, ni pa še pregledano poslovanje o kanalizacijskih pristojbinah, kuluku in trošarinah. Ker bi obširna revizija tega poslovanja dala obč. upravi še mnogo dela in bi jo zelo ovirala pri opravljanju tekočih in zaostalih administrativnih poslov, bi bilo morda le umestno, da pošlje nadzorna oblast uradnega revizorja. Iz vsega navedenega sledi, da je obč. uprava z vso vestnostjo vršila svojo nalogo, da je zasluga večine, ki je z doslednostjo vztrajala na izvedbi revizije ln da je Bkrajno neokusna in netaktna demagogija od brezvestnih ljudi, ki skušajo ustvariti v občini nerazpoloženje proti onim javnim delavcem, ki so vse podvzeli, da zavlada v občinskem poslovanju red. Gotovi ljudje, ki so danes zelo ali najbolj glasni, sede že ve6 čas v obč. odboru, pa ni is njihovih vrst nikdar prišla želja ali zahteva po reviziji, danes po dovršenem delu pa so seveda mojstri in imajo vse paragrafe v mezincu. Kolikor oni več vedo 0 nerodnostih — morda glede Večne poti, neke moke. sladkorja, Izplačanih nagrad itd. — pa bodo imeli prav prijetno priliko dokazati to pred sodiščem. Televizija prihaja Nova tehnična odkritja na potu - Ogromni stroški za napravo televizijskega omrežja V Niči se sestane danes Mednarodni odbor za televizijo, ki bo poročal o razvoju te stroke v zadnjem času. Delegatom bodo predvajali danes običajne televizijske sprejemnike. Kakšen razvoj je doživelo brezžično gledanje v daljavo v zadnjem času, je najbolje razvidno iz drobnih poročil o tem iz vsega sveta. V nekem Intervjuvu je predsednik ameriške National Broadcastino Company, M. H. Ayleswarth, izjavil, da bi bilo treba 100 milijonov dolarjev za izvedbo televizijskega omrežja v Zedinjenih državah. Občinstvo zahteva danes od televizijskih naprav večje popolnosti nego svoječasno od radtffsfonije, zato se ni spuščati v velika podjetja te vrste, dokler ne bo televizija neoporečno dovršena. V Ameriki bodo najprvo oddajali vseikakor filme po tem potu. V Kanadi sta se osnovali dve družbi, ki bosta zgradili dve oddajni postaji za televizijo v Montrealu in v Windsorju. Češk oslovaška uprava brzojavov je sporočila, da bo začela v tej državi snovati televizijske oddajne postaje, čim bodo dani za to tehnični pogoji. Oddajali bodo filme, slike umetnikov radia, športne reportaže, gledališke prizore itd. Na Angleškem je televizija že tako napredovala, da si je vojvodinja Kentska, princesa Marina, te dni, ko ni mogla od doma, preko londonske televizijske postaje dala predvajati najnovejše modne kreacije in si je na tej podlagi izbrala novo obleko. V Turinu so otvorili prvo italijansko postajo za oddajo živih ta mrtvih slik, ki deluje z valovno dolžino 5.05 ta 8 m. V Južni Afriki se je osnovala družba s sedežem v Kapskem mestu, ki bo uvedla redne televizijske oddaje. V Parizu dovršujejo prvo francosko televizijsko oddajno postajo. Francoski tisk je ob tej priliki organiziral tekmo za beseda, ki bi bila boljša od dosedanjih označb »televizija« ta »radiovizija«. pravega uspeha ta anketa ni imela. Med številnimi predlogi so bili tudi: teleorama, teleopti-ka. teleteater, radiooptika. radiorama ta radioteama. Videti je, da bodo tudi Francozi ostali rajši pri obeh starejših nazivih. PRAVKAR IZISLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE »ŽIVLJENJE IN SVET44 PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: METALCA KOPJA (Foto) Naslovna slika: B. ZIMMERMANN: ZADNJI SONČNI ŽARKI (lesorez) Primarij dr. MirkoCernič: STEBRI SODOBNE KIRURGIJE (6) — DUŠEVNA UTRUJENOST — F r. Slovnik: MED GOAJIRA INDIJANCI (1) — DVOJČKI IN ZAKONI O PODEDOVAN JU (Bolezen, zločin in smrt so jim skupni - dr G Haage-ner - č) — NAGUBANOST GORA — VPLIV LUNE NA VREME — Dr. Anton Debel j a k: PO SINJI ADRIJI (15) — SVETLIKANJE MORJA (Najmanjša živa bitja izžarevajo skrivnostno svetlobo - dr. K. Hirth - nj) — Anton Ingolič: DVE LUKARSKI — FRANCOSKA SMOTRA O NAŠEM DVORU (D) — NAPREDEK VARJENJA — E s s a d beg: ZAROTA ZOPER SVET (15) — Dr. P. B rež ni k: TOWER OF LONDON — Pierre Devaux - A. J.: REKORDI V ELEKTROTEHNIKI — BIBLIJA V 200 JEZIKIH (A. Debeljak) — I. Koštižil: BLUMEN-BACH (1832) O SLOVENCIH (1) — IZ LITERARNEGA SVETA (Književne nagrade Francoske akademije za 1. 1934 - Dr. A. Debeljak — Nove knjige in revije — ANTOLOGIJA SOCIALNE POEZIJE — ŠAH — ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR (Adamson) — KRI2ALJKA Z DVOSOMERNIMI SESTAVINAMI (Crassus) — ANEKDOTE »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča prt upravi. Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ta stane na leto (dve knjigi) 80 Din. za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din. Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Nov zakon o rani! &Cct vedno nudimo veliko izbiro trenchcoatov, spomladanskih plaščev, vetrnih jopi« čev, športnih oblek in vsa druga oblačila za gospode po najnižjih cenah Drago Schwab, Ljubljana ANEKDOTA Berlinski kipar Schadow je bil precej brezobziren z mladimi ljudmi, ki so silili brez talenta v to stroko. Nekega dne mu je pokazal mlad kispar svoje zadnje delo, »Ali si to sam napravil?« »Sam, mojster,« je odATnil mladenič. »Res sam?« »Res sam!« Po dolgem presledku je Schadow menil: »Tedaj lahko postaneš — lončar.. x Vsak dan več življenja z gibanjem Proizvajalci radijskih aparatov v ČSR bodo morali vsak aparat prijaviti ministrstvu za pošto in brzcjav bi smelo poštno ministrstvo vsak čas Češkoslovaški parlament se bo bavil v kratkem z zakonskim predlogom, ki namerava reorganizirati področje radia v tej državi. Predlog vsebuje celo vrsto novih določb, ki nekatere med njimi presenečajo s svojo ostrino. Med drugim nalaga vsem proizvajalcem radijskih aparatov, da morajo prijaviti poštnemu ministrstvu vsak izgotovljeni ta prodani oddajni aparat, kakor tudi oddajne cevi in druge važne sestavne dele. Dovoljenje za posest sprejemnika bi dajalo tudi v bodoče samo poštno ministrstvo. Težišče novega zakona pa je v tem, da odtegniti vsem prebivalcem radijske sprejemnike brez navedbe vzrokov, ta sicer z rokom treh mesecev, v primeru vojne ali dogodkov ob mejah, ki bi ogražali enotnost Češkoslovaške in nje mir, pa celo brez vsakega roka. Tudi koncesija za izdelavo radijskih potrebščin vseh vrst se lahko odtegne na sličen način. Za prestopke zoper številne določbe zakona so v načrtu težite denarne in zaporne kazni. Javnost je sprejela zakonski načrt s precejšnjo nevoljo ta mnogi smatrajo, da bi njegovo sprejetje ogražalo v temelju razvoj radia v CSR. Semafor zakrivil železniška nesreče Katastrofa bmskega brzega vlaka pri Parčubicah Francoski aerodinamični vlak na Lyonskem kolodvora v Parizu Lokomotiva brez strojevodje Sopara je vrgla strojevodjo in kurjača med vožnjo s tenderja Pospeešnemu osebnemu vlaku 8t. 29 se je te dni primerila v bližini Florence kakšnih 10 km pred Arezzom nenavadna dogodivščina. V trebuhu lokomotive je eksplodirala cev parnega kotla in močan oblak sopare, ki je tedaj puhnil na dan, je vrgel strojevodjo Dina Mango-nija s tenderja na lokomotivi. Kurjač Val-danbrini se je skušal vzdržati na svojem mestu, toda izgubil je ravnotežje in padel takisto z vlaka na tla. Vlak je med tem nadaljeval svojo pot in bi bil kdo ve kam prišel, da ni zaradi od-nehanja parnega pritiska polagoma sam od sebe obtičal sredi odprte proge. Vlako-spremno osobje je pohitelo tedaj k lokomotivi in z osuplostjo ugotovilo, da je lokmotiva prazna. Po kratkem iskanju so vendarle našli strojevodjo in kurjača ob progi na zemlji. Oba sta bila lahko ranjena. Odvedli so ju v Arezzo, kjer sta bila sprejeta v bolnišnico. Po vlak je prišla nato neka pomožna lokomotiva, ki ga je odpeljala naprej proti Rimu. Švica zahteva Jacoba nazaj Afera z diplomatskimi intervencijami v Berlinu Švicarski poslanik pri berlinski vladi Di-nichert je po nalogu političnega departe-menta v Bernu posredoval pri nemškem zunanjem ministrstvu in je zahteval, da Jaeobova žena z odvetnikom o r o -Giafferijem vrne Nemčija ugrabljenega novinarja Jacoba Švici, to pa zategadelj, ker je dokazano, da so Jacoba s silo ugrabili na švicarskem ozemlju ter ga odvedli čez nemško mejo. Nemška vlada je švicarsko zahtevo odklonila z motivacijo, da ne more priznati upravičenosti zahteve. Da bi omilili nemško krivdo pri tem ugrabljenju, navajajo nemške oblasti, da je bil Jacob pri aretaciji v Lorrachu močno vinjen ter se ni zavedal, kaj počenja, ko je »prestopil« mejo. Takisto Nemčija odklanja sumničenje. da so nemški emisarjd narkotizirali Jacoba, da so ga nato mogli odvesti v Nemčijo omamljenega z etrom. Jaeobova žena se je zaradi ugrabiteljske afere obrnila s prošnjo za pomoč na znanega pariškega odvetnika Morro-Giafferija. Jacoba je, kakor znano, izvabil v nemško past provokater Wesemann, ki je pod raznimi pretvezami potoval iz ene evropske prestolnice v drugo in tam izzival ter dovajal nasprotnike narodnih socialistov v roke njihovim posebnim odposlancem. Tudi pri nas se množe pristaši sirove, prirodne ^■P^ hrane! »Kuhanje in pečenje uniči v hrani vitamine, hormone, minerale, sploh najvrednejši del hrane«, tako pravijo. In to je res! Vendar smo mi že od nekdaj navajeni na šunke, klobase, piške, razne pečenke in slično ter se ne moremo tako lahko »preon-jentirati« na sirovo hrano. RADENSKA daje toliko raznih mineralov v prvobitnem, prirodnem ta nespremenjenem stanju. Ve-žimo utile cum dulce. Zlata sredina je najboljša. Te dni se je iztiril brzi vlak. ki vozi med Brnom in Prago, pri postaji Dašice-Kostenice blizu Pardubic v trenutku, ko je hotel zdrveti mimo tovornega vlaka, ki je stal na sosednem tiru. Nesieča se je primerila po vsej priliki zaradi nedopustne naglice, s katero je hotel brzi vlak miniti tovorni vlak. Lokomotiva je zaradi tega skočila s tira, padla in zgrmela po železniškem nasipu. Pretrgani vlak brez lokomotive je nato tekel še kakšnih 240 korakov naprej, nakar so se iztirili službeni voz, jedilni voz in dva vagona II. razreda. Nesreča se je primerila dve minuti pred deseto zvečer. Na kraj nesreče so takoj pozvali sanitetni vlak iz Pardubic. Kurjača iztirjene lokomotive so našli po daljšem iskanju pod prevrnjeno lokomotivo mrtvega. Ugotovili so, da ga je oparila vroča voda, ki je brizgnila iz kotla. Strojevodja pa je srečno ušel smrti in se je le neznatno opraskal. Pač pa je bil precej hudo ranjen vlakospremni vodja Nosakovec in strežaj jedilnega vagona Koči. Oba so morali odpeljati v bolnišnico. Kupuj domače blago! Morilka in njeni ljubčki V enem samem letu jo je obiskalo 87 moških Poročali smo o umoru železostrugarja Pohla v Pichlernu, kjer je mož pred dvema letoma post lažrtev dveh žensk, matere in hčere, katerih zločinska nagnjenja jc dobro poznal in sta ga zaradi tega obe mrzili. Morilka Moslingerjeva je bila med ljudmi že dolgo na slabem glasu. Ko se je kmalu po izginotju Pohla razširila vest, da ima Moslingerjeva Pohla na duši, je bila morilka tako predrzna, da je dala v liste javno svarilo, naj nihče o nji ne raznaša zlobnih vesti, ker ga bo sicer tožila. V resnici je tudi vložila tožbo proti dvema osebama, ki sta jo označili kot zlo-činko. V obeh primerih pa se je zadovoljila s preklicem obrekovalcev pred sodiščem. Ko pa ji je sestra umorjenega Pohla, Kristina Kastenbergerjeva vrgla v obraz, da je ona umorila brata, je opustila vse nadaljnje korake in ni prišlo niti do tožbe. Orožniki, ki so preiskali stanovanje Moslingerjeve in njene matere, so odkrili obširen seznam ljubčkov, ki jih je imela morilka. Zločinka je vodila natančno evidenco vseh oseb, ki se je z njimi sestajala in je zabeležila vedno dan in uro užite ljubezni. Statistika kaže, da jd imela morilka samo v enem letu 87 takšnih obiskov raznih oboževalcev. Značilno za peklensko duševnost zločinke je tudi to, da je do razkritja zločina spala v isti sobi ter isti postelji, kjer je zadavila svojega ljubčka. Elektrika v vinogradih V vtaslkih okrajih v Por en ju delajo ta čas zanimive poskuse z električno kurjavo za vinograde. S tem hočejo preprečiti, da bi nova rast v nevarnih pomladnih dneh pozebla. Doslej so se proti tej nevarnosti borili dokaj primitivno z ovijanjem trt s slamo tn s tem, da so v nevarnih nočeh kurili v vinogradih velike ognje. Sedaj pa so si omdsliH električne kurilne naprave, kakršne so se obnesle že v drugih poljedelskih strokah. Posredovalka med Rusi in Angleži Od potnikov sta bili ranjeni dve ženski ter 11 oseb, ki pa so bile lažje poškodovane. Preiskava je ugotovila, da je nastala nesreča zaradi semaforja, ki je stal kakšnih 2O0 m od kraja nesreče ter ni pravilno funkcioniral. Krak semaforja, ki bi bil moral strojevodji pokazati, na kateri tir mora usmeriti brzi vlak, je bil nerazsvetljen. Dogodek se bo še obravnaval pred sodiščem. miCo je res 1 oo°/0 domač izdelek. Kvalitetno je prav dobro in tudi poceni je. Gospodinje! Kupujte le res domače milo. fVOJI K SVOJIM! Izzivač dr. VVesemann IVERI So ženske, ki so ponosne na svojo — skromnost. ★ Najemnino za zlate gradove plačujemo včasih s solzami ¥ ženirati se pred samim seboj je najple-meniteJSa sramežljivost, Rektor v rjavi srajci Na berlinski univerzi cesaTja Viljema je prevzel te dni rektorske posle novi rektor zavoda univ. prof. Kriiger, specialist za ži-vinozdravništvo. Novi rektor je govoril v nastopnem govoru o »postanku nar. socialističnega vseučilišča,« poudaril je načela temejite telesne vzgoje, kateri se bodo morali intenzivno posvetiti zlasti mlajši gojenci visoke šole. Prof. Kriiger je šele 37 let star in je najmlajši rektor berlinske institucije od začetka njenega obstoja do danes, to je v 125 letih. Strupeno vino V okolici Linca sta te dni nenadoma umrla dva kmeta, ki sta pila v neki ondot-ni gostilni zastrupljeno rdeče vino. Sedem drugih pivcev pa je zbolelo s simptoni za-strupljenja in so jim morali v bolnišnici izprati želodec. Oblast je zaradi ponarejenega vina uvedla strogo preiskavo in odvzela gostilničarju obrtni list. Med obiskom sira A. Edena v Moskvi je bila za tolmača med angleškim odposlancem in ruskim komisarjem Litvinovim žena diktatorja Stalina, ki jo vidimo na tej sliki Okostja Napoleonovih vojakov V bližini verone so odkrili pri razkopa-vanju neke kleti okostja Kakšnih 40 ljudi Ugotovili so. da gre za Napoleonove vojake, ki so padli v bitki pri Pontu d' Ar-coie, Vojaški sluga in polkovnikova žena Polkovnik Bouscat in njegova žena V Rabatu je neki oficirski sluga izredno prepirljive narave umoril soprogo svojega predstojnika, polkovnika Bouscata. Sluga je bil afriški domačin ta je služil pri oddelku francoskega zrakoplovstva. Počakal je prilike, ko sta bila polkovnik m njegov sin z doma. Polkovnik Bouscat je eden najbolj znanih francoskih kolonijalnih letalcev ter je že 1. 1913 zmagal v neki francoski letalski tekmi VSAK DAN ENA »Jaz računam samo z milijoni.« »Ali ste bančni ravnatelj?« »Nisem, pač pa gojim bakterije* ŠPORT Ali bo Primorje v nedeljo še na zadnjem mestu Kolo nogometnega liginega tekmovanja se je že sedaj, akoravno smo šele pri dobrem začetku, začelo sukati nepreračunlji-vo. Zlasti se je zamerilo vodilnima zagrebškima kluboma Hašku in Gradjanskemu, ki sta iz Osijeka, oziroma Sarajeva prinesla domov kopice golov. Tudi Concordia ie na lastnem terenu mogla proti splitskemu Hajduku rešiti komaj eno točko. Primorje. ki je sicer takoj v začetku naletelo na dva najmočnejša predstavnika jugoslovanskega nogometa, ni moglo, sicer popolnoma pričakovano, rešiti niti ene točke. Zaskrbela pa je vso našo športno javnost njegova slaba forma. Beograjski klubi, zlasti BSK in Bask, so stopili v borbo v največji pripravljenosti, kar dokazuje sigurna zmaga prvaka nad Primorjem v Ljubljani in Baska nad Hajdukom v Beogradu. Dosedanje tekmovanje je pokazalo, da bo moral vsak klub, zlasti velika večina za vodilnimi vložiti vse v srečanja na domačem terenu in skušati spraviti na varno največje dosegljivo število točk. To so dosedaj dokazale obe Slaviji in v največji meri zagrebški klubi. Primorje stoji v nedeljo brez dvoma pred eno najtežjih nr leg. Prestati mora najtežje skušnje v borbi proti Basku, danes poleg BSKa najboljšemu našemu moštvu, javnosti pa mora dokazati, da gre njegova trenotna slaba igra na rovai trenutni indispoziciji in nikakor ne na račun siabe pripravljenosti. Od moštva ne pričakujemo samo, temveč zahtevamo, da v tej tekmi pokaže svoje znanje, športno javnost pa pozivamo, cia moštvo ligaša v njegovih stremljenjih z velikim obisikom in navdušenjem podpre. Ako doživimo oboje, smo tudi prepričani, da bo temu sledila tudi tretja pozitivna stran tega srečanja, t j. dve točki. V nekaj \Tstah. Zabeležiti moramo še nekaj nogometnih tekem, ki s>o se izven Ljubljane vršile v nedeljo. SK Kamnik je na domačih tleh porazil SK Radomlje 9 4 : 1 (2 : 1). V Litiji je domači klub porazil SK Dobrno s 3 : 1 (2 : 0). Ob tej priliki se je poslovil od svojih športnih tovarišev priljubljeni igralec Janko Spisz, ki gre za poslom v Banat. Prihodnjo nedeljo bo SK Litija gostoval v Domžalah. Prijatelji kluba, ki bi hoteli spremljati svoje moštvo, naj se javijo tajniku g. Ahlinu. Skupni odhod z vlakom ob 12.50. SK Litija je ustanovil mladinsko-naraščajsko sekcijo za mladino od 14. leta dalje. Gojila bo nogomet in lahko atletiko. Glani te sekcije bodo pred začetkom treninga zdravniško preiskani. Ustanovni sestanek mladih prijavljencev bo v nedeljo 7. t. m. ob 11. na igrišču, odnosno ob slabem vremenu v dvorani na Stavbah. Klub je znižal vstopnino k tekmam, in sicer 1 Din za mladino, 2 Din za odrasle, 3 Din sedeži. — Trboveljski Amater je doma porazil celjske Atletike s 3 : 2. — V Ptuju je SK Drava nad vladala Panonijo iz Murske Sobote z 8 : 0. Tekma bi bila morala biti prvenstvena Ker p* ni bilo sodnika, se je vršila prijateljska tekma. — Za nedeliske ligaške tekme so določeni naslednji sodniki: v Ljubljani Primorje : Bask g. Po-dupski, v Sarajevu Slavija : Concordia g. Paranos ml.; v Splitu Hajduk : Slavija (O.) g. Višnjič. Za tekmo z Gradj-anskim v Beogradu je Jugoslavija predlagala g. Živ-kovica. Za tekmo v Zagrebu s Haškom ie BSK predlagal kateregakoli zagrebškega sodnika. Odgovor še ni prispeL — Stavka nogometnih sodnikov ie končana. Po pogajanjih. ki jih je vodil tajnik Zbora neodvisnih sodnikov g. Teofanovič z zastopnikoma JNS gg. Andrejevičem in Simono-vičem, je dosežen sporazum, po katerem ce avtomatično ves Zbor neodvisnih sodnikov pridruži JNS. Sodniki so se torej končno vendarle pokorili sklepu glavne skupščine JNS. Službeno iz LNP. (zdravstveno vzgojni odsek). Danes ob 20. v beli dvorani hotela Uniona zdravstveno-vzgojno predavanje. Predavata gg. dr. Ahčin o športnem udej-3tvovanju z zdravstvenega stališča, a Vr-hovnik bo govoril o teoriji, taktiki in tehniki nogometa. Opozarjajo se vsi ljubljanski nogometni klubi, da je po sklepu LNP udeležba za najmanj 5 članov obvezna. Pričeiek predavanja točno ob 20. Zato morajo klubi imensko javiti prihod svojih članov zapisnikarju. Vsak prihod po 20. se bo smatral kot neupravičen izostanek in se bo kaznoval z denarno globo. Seja ožje uprave GZSP bo v četrtek 4. t. m. v Kazini na Jesenicah. Seje naj se udeleže: mr. pharm. Jože Žabkar, Jože Zupan, Brun Viktor, Dobovišek Ciril, Fre-lih Matevž, Kosmač Franc, Berlot Tone, šega Boris. Smole j Janko, Robič Maks in Zgaga Franc. Dnevni red z ozirom na pred-stoječo glavno skupščino JZSS izredno važen. Razpravljalo se bo o podsaveznem prvenstvu v alpski kombinaciji, o protestu LZSP na savez ter o zadevah SK Triglav, Bled. TPD in podružnice SPD Kranjska gora. Razpravljalo se bo tudi o vzrokih, zakaj se niso gorenjski tekmovalci udeležili tekem LZSP. na razgovor pa bo tudi prišla slaba organizacija skakalnih tekem v Planici s strani JZSS. LZSP. (Službeno). Seja upravnega odbora danes ob 20. v posebni sobi restavracije Emone. ASK Primorje (centralni odbor). V petek ob 20.30 seja sanacijskega odbora. Vabljeni gg. prof Jarc, podpolkovnik Maras, Goslar, dr. Kosti, Kopajtič, Setina, Stanko, Slamič. Hafner, Fabjan, Buljevič, dr. Birsa, Luiii, Peric. — (Lahkoatletska sekcija.) Danes ob 20.30 seja sekcijskega odbora v tajništvu. nebotičnik. I. nadstr. Vabljeni gg Goslar, podpolkovnik Maras. Marc, VVeibl, mag. pharm Piccoli. Skušek, Kavčič, Slamič. VVindisch, Kermavner, Sancin, Polič, Cerar, Gabršek in Raič M. SK Ilirija (table tenis sekcija). Opozarjamo vse člane, da so treningi na Ledini ukinjeni Od danes dalje se vršijo redni treningi v paviljonu G na velesejmu, in sicer v torek, četrtek, petek in soboto od 14. do 19 Novi člani se spreiemajo v paviljonu navedene dni od 15. do 16. — (Težkoatletska sekcija). Vsi rokoborci se pozivajo, da se udeleže jutri ob 19. na sejmu sestanka v svrho udeležbe banovinske- prvenstva v Mariboru, ki bo v soboto 6. t. m. — (Nogometna sekcija.) Opozar- jajo »e nogometaši na objavo t članski knjigi glede nedeljskih tekem in kuluka na Stadionu. Slalom klub 34 (Tehn. odsek). Obveščamo vse tekmovalce, da bo v petek ob 19„ sestanek, zadnji pred občnim zborom. — (Kajakaši.) Zaradi bližajoče se sezone obveščamo vse one, ki se zanimajo za kajak in bi hoteli graditi svoje čolne, da bo v petek ob 18.30 informativen sestanek v klubovem lokalu, kjer se bomo domenili o vseh podrobnostih gradnje. Interesenti naj se sigurno udeleže ali pa javijo svojo zadržanost Isto velja glede kajakov za damski odsek. SK Grafika. Pozivamo vse igralce, da se sigurno udeleže predavanja vzgojno zdravstvenega odseka pri LNP, kateri se vrši drevi ob 20. uri v beli dvorani hotela Uniona. SK Slovan. Danes popoldne strogo obvezen trening za vse člane nogometne sekcije. Zvečer ob 20. sestanek. SK Mars. Danes ob 19.45 naj bodo pred Unionom: Zavrl, Gestrin, Dolinar, Zupane, Ivo, Trček I., II., Vrhovec, Zigon, Tomšič, Novak, Igo, Danče, Kocjan. Vsi navedeni se morajo udeležiti predavanja. Jutri ob 20. obvezen članski sestanek prvega in rezervnega moštva. SK Slavija. Danes ob 16. strogo obvezen trening na igrišču Reke. Opremo dvignite pri gospodarju. Tržaška cesta 27. Ob 19.30 sestanek vsega članstva v posebni sobi kavarne Evrope. Ob 20.30 odborova seja v restavraciji Slon. SK Svoboda, Ljubljana. Drevi ob 20. predavanje zdravstveno-vzgojnega odseka v beli dvorani Uniona. Predavanja se morajo brezpogojno udeležiti vsi aktivni igralci. posebno Zemljak, Kamnikar, Žnider-šič, Jakše, Samar, Erlih, Povh, Kitek in Ba-gia. Redni letni občni zbor SK Celja bo danes ob 20. ▼ mali dvorani Celjskega doma. Članstvo je vabljeno, da se udeleži občnega zbora v čim večjem številu. Kolesarski podsavez, Ljubljana. Važna seja upravnega odbora podsaveza v nedeljo točno ob 10.30 v posebni sobi pri »Amerikancu« glede verifikacij. Sokol Ljubljanski Sokol priredi tudi letos in sicer v soboto dne 13. aprila ob 21. uri v restavraciji »Zvezda« svoj običajni družabni večer, posvečen poglobitvi stikov mlajšega članstva s starejšo sokolsko generacijo. Sodeloval bo društveni pevski zbor pod vodstvom brata Ferda Juvanca. Pred tem pa bo mladinska telovadna akademija r društveni telovadnici v Narodnem domu s povsem novim in zanimivim telovadnim sporedom. Akademija se bo pračela točno ob 20. uri. Na obe prireditvi vabimo članstvo, enako iskreno pa tudi članstvo ostalih ljubljanskih in okoliških sokolskih društev. Sokol I. Ljubljana vabi svoje članstvo ln prijatelje- Sokola I., da se udeležb svečane proslave izrednega življenjskega jubileja 70letnice brata Josipa Turka, ki bo v torek dne 9. aprila 1935 ob 8. uri zvečer pred njegovim stanovanjem na Vi-dovdanski cesti štev. 3. Zbirališče je ob tri četrt na 8 zvečer pred Sokolskim domom na Tabora, odkoder odkorakamo skupno pred slavljenčevo stanovanje. — Sodeluje društvena godba. Zdravo! Uprava Sokola I. Sokol Brezovica bo gostoval ▼ nedeljo 7. t m. e svojim mladinskim odsekom v dvorani Sokolskega doma na Viču s pravljično igro »V kraljestvu palčkov«. Vabimo starše, da pripeljejo svoje male k predstavi, pa tudi ostalo občinstvo vabljeno. Zdravo! Iz življenja na deželi Iz Kranja r— Dijaki-ferijalci kranjske gimnazije pošljejo svojo deputecijo na poklonitveno dijaško potovanje na grob blagopokojnega kralja Aleksandra na Oplenac dne 24. tega meseca. Da zberejo denarna sredstva za potovanje in da obenem proslave 60-letnico pisatelja Nušiča, prirede v četrtek 4. in 11. aprila ob pol 21. v Narodnem domu Nušičevo šalo v 3 dejanjih: Navaden človek. Prijatelje dijaštva prosijo, da z obilno udeležbo omogočijo lepo in plemenito potovanje. Z Jesenic 8— Lepo uspela prireditev operete »Erike« na Jesenicah. V soboto in nedeljo zvečer je gledališki odsek Sokola uprizoril izvirno slovensko opereto »Erika« pod vodstvom dirigenta br. Kleča in v režiji br. Klavore. Sodelovali so pevski mešani zbor, najboljši solisti in 30 mož sokolskega orkestra. Besedilo operete je napisal g. Maks Simončic, uglasbil pa .jo je br. Janko Gregorc iz Ljubljane. Opereta je prav posrečena in polna humorja, glasba je lahka in melodiozna. Prireditev je v vsakem pogledu odlično uspela in obakrat napolnila prostorno dvorano. V nedeljo zvečer je bil naval občinstva na blagajno tolik, da mnogo ljudi ni več dobilo vstopnic. Opereto so posetili tudi z Javornika. Koroške Bele in Kranjske gore in Radovljice. Igralci so bili prav dobri, predvsem solisti, ki j.im je občinstvo prirejalo živahne ovacije. Burnega odobravanja je bil deležen balet, sestoječ iz telovadcev in telo-vadk. Orkester je bil na dostojni višini, zbor dober, dekoracija odra sijajna, režija igre v odličnih rokah. Odmori niso bili predolgi in se je opereta končala v pičlih treh urah. Okusni sta bili toaleti sester Razingerjeve in Čopove. Izvrstne maske je napravil br. Potrato. Vsa čast sodelujočemu članstvu. Opereta se namerava ponoviti v soboto zvečer in v nedeljo popoldne. Občinstvo Jesenic in okolice naj ne zamudi. Iz Ptuja j— Koncert mladinskega pevskega zbora meščanske šole v Ptuju bo v petek 5. t. m. v gledališču. Zbor bo izvajal zbore priljubljenih skladateljev Adamiča, Grb-ca, Grgoševiča, Kogoja in Magdaleniča. Ker je čisti dohodek namenjen počitniški koloniji RK, naj občinstvo kupuje vstopnice in poseti nastop zbora, ki šteje nad 100 pevcev. Sodelovala bo gdč. prof. Mara Kabajeva. Zbore vodi g. Hasl Drago. J— Nova sadna drevesca sadi uprava državnih cest na državni cesti Ptuj — Ormož. Posajenih bo okoli 300 dreves jablan. j— Kino bo predvajal ▼ četrtek ob 20. film »Mala z modrico«. Predigra Paramoun-tov tednik. »iNACODHO . i - ^GLEDALIŠČE —" v tJlUBI !4MI • BCPEBTOAft drama. ^ Začetek ob 20. Vf Četrtek, 4.: Waterloa Četrtek. Petek, 5.: Zaprto. Sobota, 6.: Postržek. Gostovanje ge. Marte Repovš - Radmanovič. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdoL OPERA. Začetek ob 20. Četrtek. 4.: Zdaj vam eno zaigram. B. Petek, 5. ob 15.: Štirje grobjani. Dijaška predstava. Znatno znižane cene od 6 do 15 Din Sobota. 6.: Baletni večer plesalke gdč. Mi je Corakove in plesalca Antona Vujaniča. Izven. ★ Občinstvo opozarjamo na poslednjo uprizoritev Raortove satire »Waterloo«. Delo opisuje kariero literata, ki se izneveri svojemu najglobljemu prepričanju ter se okre-ne od prave umetnosti k varietejski, kar avo in bogastvo. Satira »e izredno akutalna in nad vse zabavna. Gostovanje gospe Marte Repovš - Rad-manovieeve ▼ »Postriku«. Članica zagrebškega gledališča. Slovenka, ga. Marta Re-povševa gostuje v Niccodemijevi komediji »Postržek« v naslovni vlogi v soboto 6. t. m. Pred leti je skončala ljubljansko dramatično šolo in nastopala na našem odru, nato je bila angažirana v Zagrebu, kjer nastopa še sedaj. Naše občinstvo bo brez-dvomno zanimala naša rojakinja v efektivni vlogi pocestnega dekleta, kjer se nudi Igralki možnost, da razrije ln pokaže vse svoje znanje. Dijaštvn priporočamo obisk moderne opere »Štirje grobjani«! Baletni večer Zagrebčanov gdfc. Mile Corakove in g. Antona Vujaniča r operi. V soboto dne 6. t m. gostujeta dva odlična zagrebška plesalca v samostojnem baletnem večeru, ki obsega muzikalne skladbe Mozarta, Chopina, Debussyja, Rebikova, G-ounoda, šafranek-Kaviča, Zvjerkov-Gr-goseviča ln Baranoviča. Koreografija Je v glavnem Mile Corakove. Priobčamo eno izmed njenih kritik lz »Obzora«: »Njene plesne tehnične zmožnosti so neomejene. Ona zna ln zmore vse. V njej se družijo vse vrline dobre plesalke. V divni harmoniji pravilno Izvežbano telo je trenirano do poslednje mišice. Ona obvladuje s fra-pantno sigurnostjo ln balanco vsako tudi najtežjo kretnjo, njena tehnika nog je brezhibna, čista ln precizna, njene roke so mehke, elastične in zmožne toliko Izraza, da zamorejo nadomestiti vsako živo besedo Vse najtežje evolucije Izvaja z neverjetno lahkoto tn eleganco, nadvse graoiozno ln okusno. K tej docela tehnični umetnosti ee pridružujejo še intelektualne prednosti: fenomenalna muzikalno^t in z njo v najožji intuitivni zvezi bujna koreografska fantazija in bogata samostojna invenoija, katera v njenih letih zadivlja publiko.« Uprava prosi abonente, da poravnajo osmi obrok abonmaja. ranili poletnega abonmaja. ki obsega Sest opernih in Sest dramskih predstav t času od dne 1. aprila do 28. junija. Ker so cene izredno nizke, bo dana najširšim krogom možnost, da si ogledajo najuspelejše predstave te 9e-zije. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota, 6.: Vzroki in učinki ali Kozarec vode. Nedelja, 7.: Vzroki in učinki ali Kozarec vode. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Četrtek, 4.: Koncert tria Brandlove. B. Petek, 5.: Akademija Nanosa. Sobota, 6.: Kvadratura kroga. Premiera. A. Drevi koncertira priznani trio Brandlove. Ta komorni trio uživa po vsej srednji Evropi, kjer je koncerti ral, velik slove9. Koncert, ki veljajo zanj dramske cene, je za red B. RADIO Četrtek, 4. aprila. LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. _ 18: Z*>ki iz Poljske (plošče). — 18.30: Akcija NO: Svoji k svojim (Jamnik Alojzij). — 18.50: Srbohrvaščina. _ 19.20: Cas, jedilni list, program za petek. — 19.30: Nacionalna ura: Medicinsko predavanje iz Beograda. — 20: »Fantje na vasi«, vmes harmonika solo (g. Stanko). _ 21: Radio - orkester. — 22: Cas, poročila. _ 2220: Slovenske narodne v duetu pojeta gdč. Fratnikova in Rudolfo-va s spremljevanjem klavirja. Petek, 5. aprila. LJUBLJANA 11: Šolska ura: O naši slovenski glasbi (prof. E. Adamič). — 12: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Filozofski sprehodi (dr. VeberL — 18.20: Radio - orkester. — 18.40: Literarna ura: O dramah Jože Vombergarja (prof. F. Vodnik). — 19: Radio - orkester. — 19.20: Cas, jedilni list, program za soboto. — 19.30: Nacionalna ura: Mahkota: Kulturno delo Glasbene Matice. — 20: Prenos iz Zaereba. — 22: Čas, poročila. Radio - orkester. BEOGRAD 16.30 Orkester. — 18.30: Pesmi. — 20: Prenos iz Zagreba. _ 22.25: Plošče. _ ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Šramel - kvartet. — 20: Koncert Zaereb-škega kvarteta. — 21.30: Pesmi. _ 22.15: Tamburaški orkester. — PRAGA 19.30: Prenos opere iz gledališča. — 22.15: Plošče. — BRNO 19.30: Program iz Prage. — VARŠAVA 20.15: Simfoničen koncert. — 23.C5: Lahka godba. — DUNAJ 19: Plošče. — 16.10: Neznani Mascagni. — 17.30: Balade. _ 20.35: Dramski večer. — 22.35: Arije in pesmi. — 23.25 Wagnerjevi spevi. — BERLIN 20.15: V spomin W. v. Humboldta. — 21: Nepozabne besede in melodiip. — 23: Lahka in plesna glasba. — KONIGS-BERG 20.15: Iz Berlina. — 21: Glasbeniki naše dobe. - 22.45: Ples. - STUTTGART 19.15: Pevski koncert. — 20.15: Iz Berlina _ 21: Orkester. — 22.30: Instrumentalni kabaret. Nezaposlenost na Goriškem Trojna statistika — čedalje večje izseljevanje — Podporna akcija za prehrano 35*000 nezaposlenih in re-vežev — Kako se zbirajo javni in privatni prispevki Po uradnih podatkih centralnega statističnega urada v Rimu se je število nezaposlenih na Goriškem v preteklem letu ▼ primeri z 1. 1933 za las zmanjšalo: padlo je od 4603 na 45S9. torej za 14. Iz statističnega poročila o zaposlitvi, ki ga je pred dnevi objavil goriški pokrajinski svet za korporacijsko gospodarstvo, pa izvemo naslednje: Zaposlitev pri civilnih javnih delih je v decembru 1. 1934 padla od 315 na 302, v primeri z novembrom 1933 pa se je zmanjšala celo za 488. Močno poslabšanje položaja se kaže tudi v industriji. V dvomesečju november—december 1934 je bilo na Goriškem 176 obratov s 6640 delavci in nameščenci. V poročilu se primerjajo te številke s podatki za oktober 1934, ki si jih postavlja za bazo (100) in ugotavlja, da so indeksi povprečnega števila zaposlenih industrijskih delavcev v naslednjih dveh mesecih (november in december 1934) neprimerno manjši. Padli so tudi indeksi plač. Za goriško pokrajino je zelo simptoma-tično tudi izseljevanje. Uradni podatki nam kažejo, da stalno narašča in da je izseljencev vselej več ko priseljencev. L. 1933 je število izseljencev "presegalo število priseljencev samo za 292, 1. 1934 pa že za 871. V notranjost države se je zaradi pomanjkanja dela izselilo le 35 oseb. vsi drugi so odšli ▼ inozemstvo. Statistika o podporah nezaposlenim v zimskem času, o takozvani zimski pomoči na Goriškem, ki jo je objavil pokrajinski svet za korporacijsko gospodarstvo, pa navaja naslednje izredno zanimive številke: V zadnjim mesecih je bilo razdeljenih 257.958 porcij hrane, kar predstavlja okrog 8595 porcij na dani 113.930 obedov je bilo razdeljenih samo v Gorici, 144.028 pa na deželi. Skupno je prejemalo podporo v obliki obedov nič manj kot 19.625 oseb. približno 9000 več kot prejšnji mesec. Iz podatkov posebnega podpornega društva pa izhaja, da je treba k navedenim dodati še 16.052 otrok, organiziranih v »Balilli«, ki so prejemali potrebno hrano ▼ tem času kar v šolah. Od »zimske pomoči« je bilo po tem takem prejšnji mesec vzdrževanih nič manj ko nad 35.000 ljudi. 2e v poročilu za mesec januar smo navedli, kako se zbirajo prispevki za to podporno akcijo. Sedaj moramo pripomniti, da je zavod za zemljiSki kredit daroval te dni za »zimsko pomoč« 30000 lir. Gorllk; listi poročajo, da so darovale za »zimsko pjmoč« tudi občine, in sicer po 500 lir občine Col, Dornberg in Rihem-berk na Vipavskem, Temnica na Krasu, Anhovo ob Soči in druge. Kanal 1200, Kobarid in čnniče po 2000, Bovec celo 3500 lir. Večina teh prispevkov pa se je potrošila za brezposelne v mestu. Za one na deželi morajo občine Se posebej skrbeti. Ker pa občinske blagajne tako velikih bremen same ne zmorejo, se morajo zateči k občanom. Tako morajo n. pr. trgovci mesečno izročiti občini po nekaj bonov v vrednosti po 5 do 10 lir, za katere dobe pri njih brezposelni odgovarjajočo količino najpotrebnejšega živeža. Naše trgovce po vaseh stane »zimska akcija« mesečno po 150 do 200 lir. Tako je država, kar se tiče podpiranja nezaposlenih, popolnoma razbremenjena. Končno nabira pokrajinska centrala, kakor smo že omenili, drobne prispevke še posebej pri vseh privatnikih, podjetnikih in zaposlenih uradnikih in delavcih. Listi poročajo o teh nabiralnih akcijah, ki so bile v zadnjem Času izvršene v raznih krajih. Tako so samo v Ajdovščini med občani, zlasti med trgovci in obrtniki, nabrali 3000 lir, dasi je goriški centralni blagajni že občinska uprava samo za mesec februar nakazala nekaj tisočev. * p— V Sežani je zgorela hiša lekarnarja. Antona Breliča. Skoda znafca okrog 100.000 lir. p— V BavSlcl pri Boren Je društvo »Osvobojena Italija« (Italia Reden ta) zgradilo novo šolo. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra, S. temperaturo, 4. rel-atrimo vlagesni& odvetnik in rezervni kapetan I. klase Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 6. aprila, ob 16. url iz grada na tukajšnje pokopališče. Maša zadušnica se bo brala dne 7. aprila ob 8. uri v rimsko katoliški cerkvi. Murska Sobota, dne 8. aprila 1935. Rodbini Vesnik in Weixl. 3490 H WOLFF j 63 Pokonci glavo »To ni mogoče, Benito ?< je vzkliknil d'Ormesson. >Tej hudobni pravljici nočem verjeti in ji nočem.« >Pa vprašajte vojvodo samega, ali je resnična ali ni.< >D' Ormesson je vstal. >Pojdiva, Benito, peljiva 6e k vojvodi.« Benito ga je hotel potolažiti. *Saj ni vredno, gospod vikont. Pustite nepridiprava.« »Ali se bojiš? Zlagal si se? Naprej!« Benito je molče krenil k vozu. Ko se je dal čr Ormesson prijaviti vojvodi, se mu odgovorili, da ga vojvoda v svojo veliko žalost ne more sprejeti, ker se pravkar ukvarja p svojo toaleto. D' Ormesaon je brez besede krenil mimo sluge in vdrl v vojvo-dovo sobo. >Ne zamerite, gospod vojvoda, da vas vnovič motim. Mislim, da je zadnjikrat.« »S čim vam morem ustreči, dragi d' Ormesson ?« >S tem, da mi nekaj poveste, gospod vojvoda.« >Vee sem vam na voljo, dragi d' Ormesson.« »Pripovedovali so mi tako nemogočo istorijo o nekakšni poroki, ki ste jo baje vprizorili, da 6em vas hotel osebno vprašati, koliko je v tem resnice.« Vojvoda se je zasmejal. >A, menda mislite tisto šalo s filmskimi igralci? Moj Bog, česa človek ne stori, da bi osvojil žensko? A potolažite se, šala se je izjalovila.« D' Ormesson je prebledel kakor zid. »Gospod vojvoda Sancedillski, podlež ste, da vam še nisem videl enakega.« Sancedilla je planil v d' Ormessona. D' Ormesson, močan v svoji jezi, je zgrabil vojvodo in ga treščil ob zid. Sancedilla se je nezavesten zgrudil na tla. D' Ormesson je zapustil eobo. Jeza ga je bila minila; nič zadoščenja ni bilo v tem, da bi pobijal malopridnega človeka, samo sebe bi ponižal. Stopil je k vozu in dejal: >Prav imaš, Benito. Vojvoda Sancedillski ni gentleman.« Benito se ni upal vprašati, kaj se je zgodilo z vojvodo. Ko se je d' Ormesson vrnil v hotel >Rochambeau«, ga je že čakal lastnik, ki je kar gorel od nestrpnosti, da bi poročal vikontu o madami Ditmarjevi, Povedal mu je, da je madame odpotovala z nekim nemškim gospodom zelo prikupne vnanjosti. Vedel je celo gospodovo ime, ki ga je bilo pa dokaj težko izgovoriti. Ko je d' Ormesson slišal ime Bunjes, je uganil, da je njegova igra dokončno izgubljena. Vzeti Charlyjo Bunjesu, čigar zgodbo je poznal, se mu je zdelo nemogoče, zakaj Šarlota Ditmarjeva ni bila izmed žensk, ki romajo iz rok v roke. D' Ormesson se je zahvalil zgovornemu lastniku in odšel k nekemu notarju, svojemu prijatelju izročil mu je večino denarja, ki ga je bil priigral v Nizzi, s prošnjo, naj ga pri prvi priliki preda gospe Šarloti Ditmarjevi, ki je njeno bivališče ta mah neznano. Rekel je, da gre za dolg, ki bi ga rad poplačal. Šoferju Benitu je določil vsoto, ki je zadostovala za nakup novega voza. Notar je veselo dejal: >S takimi ukrepi se ukvarjate, dragi vikont, kakor da bi mislili drevi umreti.« D'Ormesson se je nasmehnil: >Danes imam slučajno denar, to je vse, dragi mojster. Saj veste: igralec je zmerom človek, ki utegne drevi umreti.« »Zlate besede, dragi vikont. A nemara bi bilo moči izločiti igro kot odločilni faktor.« »Tudi to bi se dalo napraviti, dragi mojster,« je odvrnil d' Ormesson in se poslovil od notarja. Drugo jutro je našla sobarica, Benečanka z grehotnimi usti, vikonta Olivierja d' Ormessona mrtvega v postelji. Svinčenka je bila šla natanko skozi srce. 40 Bunjes, ki mu čudna plahost ni dala, da bi takoj povedel svojo življenjsko tovarišico v lepi dom ob Labski cesti, kjer so jo čakali tako nevarni spomini, ji je bil ponudil potovanje v avtomobilom po vsej Italiji, in Šarlota je bila rade volje privolila. Kakor da bi se ji počasi vračalo zdravje po dolgi bolezni, se je Šarlota vozila po deželi, ki ji je dajala toliko tolažbe in jo iznova dramila v življenje. Veselila se je teh otroško veselih ali jeznih ljudi, neprisiljenosti njihovih nravi, višnjevega neba, ki ji ni grozilo s pogubljenjem, ampak se ji je dobrotno smehljalo, in ee čutila srečno v starih mestecih, ki so pozabljena kraljevala na strmih skalah ter sanjala o ponosni preteklosti. Povsod je bila prostorna piazza, povsod so stale gruče moških v važnem razgovoru, pred vsemi vrati so sedele ženske in delale, i i cerkve je dišalo po kadilu, zvon je pozdravljal večer, ki je prihajal s široko-okimi zvezdami. V takih urah se je časih zgodilo, da je Šarlota prijela Johna Jakoba za komolec in vsa hvaležna rekla: »Kako krasno je življenje!« Bunjes ni mogel govoriti, tolikanj ga je težila neizmerna sreča, s katero ga je obsipala usoda. Nekega dne v zgodnjem poletju sta prišla v Sieno in ee takoj odpeljala na Stolni trg. Med tem, ko je Bunjes, ki je bil postal na tem potovanju strasten fotograf in je hotel vsako minuto ovekovečiti v sliki, s šoferjevo pomočjo postavljal svoj aparat, se je Šarlota počasi vzpenjala po širokih stopnicah, ki vodijo v stolnico. Ko je obstala zraven stebra z volkuljo, je zagledala Franka, ki je stopil iz cerkve. Spoznala ga je takoj, čeprav je bil njegov obraz zelo izpremenjen Srce ji je jelo burno razbijati. Frank, ki je prihajal iz somračne stolnice in ga je slepilo bleščeče solnce na trgu, je storil nekaj korakov, preden Je obstal kakor prikovan in zastrmel v šarloto. Ta je hrabro stopila proti njemu in z drhtečimi ustnicami rekla: »Pozdravljen, Frank. Kako ee ti godi?« »Šarlota!« Bled je bil kakor marmor cerkvenih zidov. Dolgo sta stala molče drug drugemu nasproti, presunjena od grenkosladkega čudesa tega srečanja. Slike njunega življenja so 6e podile po belem trgu. »Pojasniti ti moram, Šarlota _« »Nikar ničesar ne pojasnjuj, Frank. Za pojasnila je prepozno.« »Nedolžen sem, Šarlota.« »Vsi smo po nedolžnem krivi. Tako bo zmerom.« »Nikoli te nisem nehal ljubiti, Šarlota.« Pogledala mu je v otrpli, suhi obraz. Srce Ji je zdaj mirno utripalo. Njeno srce ni hotelo več nemirno in koprneče razbijati. »Cas je šel preko naju, Frank,« je tiho dejala. »Prost sem, Šarlota. Zdaj je lahko vse spet dobro.« »Zdaj je prepozno, Frank.« »Dokler dihava, ni nič zamujenega, Šarlota« John Jakob Bunjes je nekam neodločno prišel po stopnicah. Šarlota je obrnila obraz proti njemu, kakor da bi ga hotela ohrabriti. »Dovoli, da ti predstavim gospoda Franka Ditmarja.« Zbegan in prestrašen je Bunjes zastrmel v moža, ki je b2 gotovo prišel z namenom, da bi mu vzel Šarloto. Šarlota je trenutek pomolčala, nato pa odločno rekla: »John Jakob Bunjes — moj mož.« Bunjes je vztrepetal. Stolnica in ves trg sta vrtoglavo zaplesala okoli njega. Šarlota, ki se je že bal, da je ne bi izgubil, je hotela postati njegova žena? Frank je za trenutek priprl oči. Nato ee je priklonil Bnnjesa in podal Šarloti roko. »Z Bogom, Šarlota,« je rekel, in bilo je, kakor da M nn g$a« prihajal iz samotne votline. »Z Bogom, Frank.« Gledala je za njim, kako je počasi stopal po stopnicah niasdol in sedel v lepi potni voz, ki je neslišno zdrčal po trgu. Nato je nekoliko sključena stopila v stolnico. Konec CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.-— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, ie zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« _ odgovor, priložite I#1H 3*" ^ Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročita, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer k zgoraj navedenim pristojbinam ie mardpeladjaka pristojbina Din 5.—. se Vsa naročila in vprašanja, tfčoča m oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jntrau, Ljubljana. Zaslužek Beseda 1 Din, davek 2 Din, u šifro ali dajanje naslova & Din. Najmanjši znesek 17 Din. Za svoj novi izum •oinčnih stolov, iščem kupca. Ponudbe do 10. aprila na oglasni oddelek »Jutra« pc>d šifro »Nov patent«. 6J&2-3 Beseda I Din, davek 2 Din, sa šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Plačilno natakarico ■motno, mlado Ln zdravo sprejme takoj hotel Triglav v Sevnici. 6403-1 Dobrega se kača u prodajo mesa, z večletno prakso pri Soku — sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šiiro šifro »Mesarija Ljubljana« 63&9-1 Atelje Bazanella Gajeva ulica <5 — sprejme takoj več samostojnih in dobro izurjenih pomočnic.. Krojaškega pomočnika dobro izurjenega, za male kose sprejme takoj Bene-dičič Fran, Slovenski Ja-vornik št. 66, Gofenjsko. 64,704 Natakarico srednjih let, pošteno, z večletno prakso, zmožno kavcije sprejmem takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Boljša gostilna«. 04S7-1 Perfektna frizerka ▼ trajni, vodni in železni ondula-ciji ter maniknri, dobi s 15. aprilom stalno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Perfektna frizerka« &1J4-1 Gospodinjo priletno, vljudno, sdra.ro in prijetno, ki ima skromne zahteve, iščeta starejša zakonca. Vprašati v briv-nici »Rapid«, Sv. Petra e. št. 35. em-ii Brivskega pomočnika dobro izurjenega ▼ vodni in železni ondulaeiji, sprejmem takoj z vso oskrbo r hiži in plači po dogovoru. Filip Reiser, Preva-lje. 64111-1 Krojaškega pomočnika spretnega, sprejmem takoj Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Krojač«. Šoferja mlajšega, za potovanje s potnikom velike tovarne, kateri posodi za 3 mesece ie-,30.000 Din proti dobrim obrestim, sprejmem proti plači in dnevnicam, 8 takojšnjim nastopom. — Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod šifro »Stalno« 6506-1 Plačilno natakarico ki bi obenem serviraia, z znanjem nemškega jezika, sprejmem v restavracijo. — Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Stalno — vestna«. «504-4 Mlajšega krojaškega pomočnika za mala dela sprejme Franc Lunder, Nunska 8. 63iXVl Frizerko dobro izurjeno sprejmem v stalno službo. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stalna«. 6518-1 Modistlnjo desno roko šefin:~ iščem za takojšen nastop. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 9365-1 G- Th Rotman: Brata Smuka Peter je izginil v vejevju neke vrbe, kjer je nezavesten obvisel, med tem ko je Izidor štrbunknil v obcestni jarek, baš med labodjo družinico, ki ga je zaradi njegove vsiljivosti neusmiljeno okljuvala in oščipala. Sluf.be išče Seseda 50 para, davek 2 Dia, sa šifro al) dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Mlada gospodična išče službo — samo k otrokom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6464^2 Dobra šivilja z večletno prakso, gre šivat na dom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštena šivilja«. 6190-2 Brivski pomočnik starejSI, prvovrsten, Išče mesto za takoj. Gre tudi za izpomaganje. V. Majhen — Tjrševa cesta štev. 9. 6479-? Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din. Vložno knjižico Trebanjske posojilnice Din 25.000 prodam za 75 % proti gotovini. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Knjižica«. 6503-16 1500—2000 posojila iščem proti garanciji za takoj, za dobo 5 mesecev. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Garancija«. 6406-16 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore. Ljubljana Gledališka 12, telefon 38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah 135-16 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Nalirtar-šl znesek 17 Din. Parcelo na Jesenicah na lepi točki, pripravna za vsakega obrtnika, po sebno za trgovca, ugodno proda Peter Sitar. Josenice 6101 -30 Staro hišo za 46.000 Din prodam 16 minut od Celja. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Ugodno plačilo« 6505-20 Kupim hišo eno- ali dvodružinsko. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana 888«. 6S»14 Proda,n Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln. Gozdne sadike za pomladansko pogozdovanje 4- ln S letne presajene smrekove ter 2- ln 3 letne meces-nove, prvovrstne, močne ta zdrave, kakor tudi cipresne sadike za vrtne ograje ta parke v različnih višinah do 1.20 m ima poceni naprodaj Franc Dolenc Preddvor nad Kranjem 106 Samo odraslim pošljemo novi katalog S, nazvan »Šola ljubezni« sreče in obojestranskega zadovoljstva v zakonu. Katalog je opremljen z inte-resantninu slikami U spe-cijalnih področij bigijenskih pripomočkov v zakonskem življenju kot a. pr. ženska in moška zaščitna sredstva, pariške novosti in fotografije in dru«^ intimne spe-cijalitete za zakonski življenje. Pošljemo diskretno, zaprto, brez zunanjega naslova tvrdke, kot priporočeno pismo proti povzetju za Din 17.50. Zelo zanimiv prospekt »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« pošljemo proti povzetju sa Din 17.50. »ŠOLO LJUBEZNI« — te »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« skupaj požljemo proti povzetju za Din 29.50. Zastopstvo »Salns«, Zagreb 2-Jo., Samostanska ul KI. 1940-6 Več rabljenih oker, vrat in stres, opeke ugodno proda Pavel Ter-dan, Moste, Zaloška e. 3. 631)1-6 Parni lokomot. kotel ugodno naprodaj pri Splošni stavbni družbi Maribor -Tezno. Kotel je zelo dobro ohranjen in se ga lahko takoj stavi v pogon Velikost kurišča 0.8 qm. kurilna površina 40 qm, pritisk pare 12 atm. Vse nadaljnje informacije na razpolago pri imenovani tvrdki. 6467-6 Lovci! Primerno količino plemenskih j a j e fazanov vsake vrste odda Uprava loviič Rudolfa pl. Pongratz — graščina Dom a vrv, p^tt Moškanjd. 6406-6 Vrednote Beseda I Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — juvelir LJubljana, WoIfova allca S Beseda 1 Din, davek 2 Oln, n šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din. Lokal z velikimi izložbami, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6500-19 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Les za ograje hrastove letve, rante in stopičke odpadke od žage trde — vezane v snope in krajnike po nizki ceni nudi »Zora«, Črnomelj. 5040-16 Stanovanje Beseda I Din, davek X Ola, sa šifro ali dajanja aaslova S Din. Najmanjii znesek 17 Ola. Enosob. stanovanje parketiraao, s pri tik linami oddam 2 osebama na Cesti 39. oktobra (Rimski) št. 33 6481-31 2 dvosobni stanovanji sotaioi, i pri tik linami, in sobo s štedilnikom oddaa • 1» najem aa Mir ju, Langusora al. StU. «442-91 Enosob. stanovanje solnčno in saho takoj oddam v Sp. Šiški, Celovika cesta 53. 6489-31 Enosob. stanovanje oddam s 1. majem blizu mitnice v Šiški. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra« 6500-31 Dvosob. stanovanje ▼ visokem pritličja oddam s 1. majem za Bežigradom — Apihova ulica Stev. 31. <502-31 Dvosob. stanovanje s kopalnico, oddam. Naslov v vseh pnelovalnicah »Jutra«. 6610-31 Dvosob. stanovanje oddam i 1. majem na Karlov šk i cest' St. 8. 6476-31 ZA POMLAD je došla nova konfekcija najmodernejših modelov Moške obleke . . » * g s . Din 250.— damski plašči otroške obleke . modne hlače . . hlače pumparice w 170.- » 75.-» 75.- M 90.— ANT. KRISPER Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva 1—3 Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Naznanjamo tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak ln test, gospod IVAN OTRIN drž. upokojenec dne 2. t. m. mirno preminul. Pogreb bo v četrtek, dne 4. aprila 1935., ob 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 5. t. m., ob %7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Frančiška v Sp. Šiški. Ljubljana, dne 3. aprila 1935. MARIJA roj. SLABE, soproga; MIRA, IVO, SLAVA, FANI, otroci; MILICA, snaha, vnuld in ostalo sorodstvo 3489 Zdrave in eaetao bele sobe »dobita z uporabo BOTOT paste, ki tudi brc« pene iz borno čisti in odpravi bo bed kamen. Poskusite de dane« našo propagandne tubo za 4.— Din! Glavno zastopstvu; D. PECHMAJOU £ CIE, ZEMUH Enosob. stanovanje oddam odrasti družini. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6507-31 2 stanovanji drcaobno la trisobno oddam t najem. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra« 9516-3'. štirisob. stanovanje i S ? • m si. majem. Ponudbe pod »Solnčno« na oglasni oddelek »Jutra«. 6518-31 Sobo odda Beseda 1 Din, davek 2 Din. u šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjii tnesek 17 Dia Opremljeno sobo solnčno, takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. «463-33 Opremljeno sobo s klavirjem takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6488-36 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centra meeta oddam atalnema in solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6493-33 Gospodu oddam lepo sobo t souporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« «485-33 Mesečno sobo solnčno, opremljeno, s separatnim vhodom s stopnic oddam na Cesti 39. oktobra (Rimski) štev. 23/1. 6482« Sostanovalko event. t vso oskrbo sprejmem s 16. aprilom k starejši gospe. Naslov v v*®*1 poslovalnicah »Jutra«. 6490-23 2 lepi prazni sob) s kopalnico, oddam ta pisarno ali stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pritličje center«. 6484-33 Veliko prazno sobo svetlo in 5 X IS m veliko svetlo klet pripravno tudi ta delavnico odda Ivan Lapajne, Moste, Zaloška cesta štev. 22. 9B19-3B Opremljeno sobo s posebnim vhodom — na Rimski cesti oddam takoj gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5497-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, solnčno in zračno, tik tivolskega gozda oddam. Cesta na Roinik 47. 6501-23 Preprosto sobico oddam gospodu takoj ali s 16. na Bregu št. 14/11. 6506-23 Veliko, prazno sobo iščem v centre mesta. Ponudbe na og^ni oddelek »Jutra« pod šifro »Atelje«. 65CT-23 UUA Beseda 50 para, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova J Din. Najmanjii tnesek 12 Din. Akademičarica iSče separirano sobo _— najraje v Prulah. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Za 1. maj«. OSlS-SS/a Beseda 2 Din, davek 2 Dia za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjii tnesek 20 Din. Noel! Hvala! Nisi hotel... Boli! Pričakujem Te — pridi! &47S-34 Razno Velikonočni dar. Za boljše spoznavanje naših prvorazrednih mesnih konzerv razpošiljamo pakete, v katerih se nahaja 14 različnih mesnih konzerv in en komad zavite šunke v konzervi. Paketi so težki netto 4% kg in stanejo po povzetju Din 80.—, ako se pa denar pošlje vnaprej: Din 75.~ HERZ I SIN tvornica salam in konzerv Banatski r Telefon 29 §i PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI IV. SCHUMl Dolenjska cesta Izgubljeno '/Jato zapetctno aro ta^abiii da« t, Mril» v Tivolij« »* pc Kei. weieovi do Reaijev« eeate. Najditelja prosim, da jo odda v aglaeneoi oddelka »Jutra«. »33B-36 Briljantni uhan tem izgubila. Po«an najditelj naj ga proti aaffradl odda v oglaasem oddelke »Jutra«. S60B-36 Svojcem onih naročnikov >Jutra«, ki točno plačujejo naročnino Izplača »Jugo-slavija« zav. družba v Ljubljani, r primeru smrtne nezgode, brez odloga, zavarovalnino Din 10.000.— VRTNE SOLNČNIKE izdeluje Bela FETTMANN, Zagreb, Masa-ijkova 9. Zahtevajte brezplačen ilustrovan cenik. Prevzema tudi preobleke. 119 Dobro vam hoče lekarnar ali drogerist, če vam priporoča OLLA TROPIC GUM..n Perfektnega malta romov (Einstecher) sprejme v stalno službo ZagrebSka tovarna čevljev d. d. ZAGREB, NOVA VES 11. Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d, d, kot tiskarnarja Franc Jezeršek, — Za Inseratn je odgovoren Alojz Novak, — Val r Ljubljani.